KRALJEVINA, SRBA HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 50.(2) INDUSTRIJSKE SVOJINA IZDAN 1. APRILA 1929. V' PATENTNI SPIS ST. 5697. Metallbank und Metallurgische Gesellschaft A. G., Frankfurt n/M., Nemčija. Postopek za provedbo raztaljene glinoprstine v zdrobljeno obliko. Prijava z dne 11. junija 1927. Velja od 1. februarja 1928, Iz raztala dobljena glinoprstina je, kakor znamo, silno trd materijal, ki se le zelo težko more razdrobiti do one drob-nosti, ki je potrebna za elektrolitično predelavo v aluminij. Predmetni izum bazira na spoznanju, da se staljena glinoprstina pri zelo nagli strditv; močno skrči, pri čemur nastanejo prav majhni kristali. Našli smo, da se pri pravilni izvedbi procesa oplašenja (Abschreokprozess) lahko dobijo stvori, ki vsebujejo posamezne kristale, ki so tako majhni, da odgovarjajo potrebam elektrolize in ki so samo nasvo-jih robovih ali oglih skupaj sprijeti in se vsied tega zelo lahko morejo razsebiti drug od drugega, n. pr. v mrvači ali v drugi enostavni drobilni pripravi. Poleg izredne enostavnosti drobilnega procesa nudi izum še to nadaljno presenetljivo potrebam elektrolize in ki so samo na svo-na, dobljena potom naglega oplašenja more v raztalni elektrolizi lažje predelavati od neoplašene ali počasi oplašene glino-prstine. Gramuliranje glinoprstime je po sebi znano, vendar so v to svrho uporabljene metode, kakor n. pr. metoda, pri kateri pustimo teči raztalno glinoprstino v vodo ali jo polivamo z vodo, nezadostne, da se dosežejo prednosti predmetnega izuma. Tudi imajo take metode nedostatek, da se vsied visoke temperature tekoče glinopr-strne (okroglo 2000" C) pojavlja pri vteka-nju iste v vodo lokalno pregretje in tvorba pokalnega plina, vsied česar se lahko povzročijo eksplozije. V smislu predmetnega izuma postopamo tako, da se raztalna glinoprstina najprej prevede v fino porazdeljeno stanje in se v tem stanju podvrže naglemu oplaše-nju. Postopa se n. pr. lahko tako, da se iz peči iztekajoči curek glinoprstine raz-praši v majhne kapljice, ki se potem vsied svojega malega premera in relativno velike površine izdatno ohladijo že pri pro-stopu skozi zrak, ki je svrhi primerno giban in hlajen. S pridom postopamo n. pr. tako, da se razprašena glinoprstina vodi s čim največjo hitrostjo po svrhi primerno dolgi poti skozi hladeči medij, ki more obstojati n. pr. iz zraka ali drugih plinov ali par ali iz zmesi plinov in par. Se posebno dobro je delati n. pr. tako, da se k zračnemu hlajenju priključi še nadaljno hlajenje n. pr. z vodo, n. pr. tako, da se kapljice najprej mečejo skozi zrak in se nato prestrežejo v mrzli, svrhi primerno gibani, n. pr. tekoči vodi. Pri tem se kapljice vsied zraka že toliko ohladijo, da ne obstoja več nevarnost pregrevanja in razkrajanja vode. Razpršitev raztalne glinoprstine se lahko izvede na različne načine. Curek lahko n. pr. pustimo padati na primerno oblikovane podloge, ki povzročajo razpršitev curka v posamezne delce. Ali pa se raztepe curek n. pr. s pomočjo hitro vrtečih se, svrhi primerno hlajenih lopati-častih koles. Ali pa se curek razprši n. pr. s tem, da ga pustimo padati na hitro vrteče se, svrhi primerno hlajene razprašilne kolute. Taki razprašilni koluti se lahko Din 15.— namestijo n. pr. iznad hladilne tekočine ali tudi tesno pod hladilno tekočino, v kateri naj se prestreže razprašeni materijah V poslednjem slučaju se razprašilni kolut vsled hlajenja štedi in istočasno se hladilna tekočina vsled naglega premešanja obvaruje lokalnega pregretja. Pri uporabljanju vrtečih se razprašilnih kolutov moremo s pridom delati n. pr. tudi tako, da pustimo ob robu istih mimo strujati mrzel zrak ali druge pline ah pare. Nadalje lahko povzročimo razprašitev glinoprsti-ne n. pr. s pomočjo tlakozraka, pare ali drugih komprimiranih plinov ali plinskih zmesi ali zmesi par in plinov, ki se na prikladen način vpihavajo proti curku glinoprstine ali v njega. Se posebno dobro je delati n. pr. tako, da se glinoprstina, razprašena n. pr. s pomočjo komprimiranega zraka ali plinov ali par ali zmesi par in plinov, dovede v tesen dotik s lino porazdeljeno vodo ali parami, n. pr. z vodno pršo, nakar se more glinoprstina eventualno še v vodi prestreči. Sliki 1 in 2 shematično kažeta primen-čno pripravo za izvedbo postopka. Skozi primerno oblikovani kljun vodeni curek a glinoprstine se zgrabi od zraka, strujajočega iz šobe b, in se vodi v obliki finih kapljic v hladilni prostor c. Tu se razprašeni materijal pomeša s prho, povzročeno od priprave d, ter se hladi vsled iz-parilne toplote vode, katera toplota se mu odvzema. Razprašilni zrak pri tem istočasno povzroča naglo odvajanje sopuha. Tako preohlajeni materijal pada v spremo e, ki je hlajena od vode ali skozi katero teče voda. Iz varnostnih ozirov pa se je pokazalo kot svrhi primerno razporediti omenjene priprave n. pr. v trikotniku tako, da prvič curek glinoprstine ne more pasti nerazpršen v vodno spremo, t. j. slednja mora biti oddaljena od izteka, in da drugič iz pršne priprave strujajoča voda zadene razpršeni materijal od zgoraj, s čimer se izognemu temu, da bi vodna para na svoji navzgor usmerjeni poti mogla priti v dotik z vročim raztalom ter se razkrojiti. Ako namreč iz kateregakoli vzroka odpove razprašilna naprava b in če je istočasno v e premalo vode, tedaj dospe tekoča glinoprstina s svojo veliko toplinsko vsebino v spremo, če je slednja nameščena preblizu iztečnemu kljunu in tedaj vsled pregretja vode lahko nastane eksplozija. Če pa se po drugi strani razprašena glinoprstina škropi z vodo od spodaj, tedaj more razvijajoča se vodna para na svoji navzgor usmerjeni poti dospeti k vročemu curku glinoprstine in dati povod za tvorbo pokalnega plina. V svrho, da se popolnoma izključi mo- žnost srečanja vodne pare, ki se razvija v prostoru c, z neraziprašenim vročim materijalom, je dobro privlačevati sopuh skozi kamin ali pod, pri čemur se odtegne sopuh navzgor in proč od nerazprašenega curka glinoprstine. Kamin se svrhi primerno namesti zgoraj in nasproti vstopnemu mestu razprašene glinoprstine v hladilni prostor. Kot dobro se je tudi izkazalo namešče-nje stranskih varovalnih sten f ob izteč-nem kljunu v svrho, da se raztal, ki se lahko strdi, ne strdi vsled prevelikih izgub izžarevanja, še predno ga zgrabi zračna struja in ga razpraši. V svrho, da se prostor pred električno pečjo ali drugim virom tekoče glinoprstine ne zagradi od hladilne komore, se more slednja razporediti prevozna. Glinoprstina, ki se v smislu izuma razpraši z naglim oplašenjem in ki običajno izpada v obliki malih otlih krogelj, vsebuje posamezne kristalce v taki obliki, ki omogoča izredno lahko nadaljno zdrobitev ? mehaničnimi sredstvi. Često se morejo otle krogi je razdrobiti že s tem, da se stisnejo med prsti. Zdrobljeni stvori so se izkazali kot posebno prikladni za izdelovanje aluminija in aluminijevih zlitin potom elektrolize. Kakor znano, je predelavanje navadne kristalizirane glinoprstine v aluminij zvezano z znatnimi potežkočami, n. pr. vsled tega, ker se ista ne raztopi zadosti hitro v kriolit-kopeli, tako da padejo delci na dno kopeli, kjer povečavajo prehodni upor od katode do kovine, povzročajo s tem zvišanje temperature, ki zopet vodi do tvorbe karbida in nadaljnega zvišanja prehodnega upora. Istočasno postane 'kopel revna glinoprstine, vsled česar se pojavi moteči takozvani anodni efekt. V svrho odstranitve teh težkoč je bilo pri-p o roče no dovesti tudi kristalizirano glino-prstino na ono stopnjo drobnosti, ki jo ima kalcinirana glinoprstina. Fina mletev trde glinoprstine pa je zelo draga in je lahko svezana z izgubami vsled razptašitve. Te težkoče le deloma odstranjuje zmeša-nje s kalcinirano glinoprstine. Presenetljivo jt, da take težkoče ne nastopajo pri predelavanju glinoprstine, ki je bila v smislu izuma zdrobljena z naglim oplašenjem. Ista se more n. pr. pri zrnitosti 3 mm lažje predelavati, kakor neoplašena kristalizirana glinoprstina, ki ima zrnitost 0.2 mm ali manjšo. Patentni zahtevi: 1. Postopek za prevedbo raztaljene glinoprstine v zdrobljeno, za raztalnb elektrolizo posebno prikladno obliko, označen s tern, da se tekoča glinoprstina prevede v fino porazdeljenem stanju in se v tem stanju podvrže naglemu oplašenju, nakar se morejo dobljeni stvori, ki vsebujejo gli-noprstino v obliki finih, lahko razseblji-vih kristalov, podvreči še v danem slučaju mehaničnemu drobilnemu postopku. 2. Postopek po zahtevu 1., označen s tem, da se raztaljena, v danem slučaju iz proizvajalne peči neposredno jemana gli-noprstina razpraši s pomočjo mehaničnih sredstev, n. pr. hitro vrtečih se razprašil-nih kolutov, lopatičastih koles ali pod. ali potom vpihavanja zraka ali drugih plinov ali par, in se v razprašenem stanju podvrže naglemu oplašenju, n. pr. s tem, da se mečejo delci z veliko hitrostjo s vrhi pri merno na čim daljši poti skozi zrak ali drugo atmosfero. 3. Postopek po zahtevih I. in 2., označen s tem, da se raaprašeni delci glinopr-stine podvržejo priključenemu hlajenju z vodo, n. pr. tako, da se prestrežejo v vodi, ki se svrhi primerno nahaja v gibanju. 4. Postopek po zahtevih 1,—3., označen s tem, da se glinoprstina, razpršena n. pr. s pomočjo tlakozraka ali pod., hladi s pomočjo fino porazdeljene vode, n. pr. v obliki dežja ali razpršene ali razprašene vode, n. pr. tako, da se meče razprašena snov v prostor, pocurljavan od vode, nakar se delci glinoprstine prestrežejo prednostno v spremi, ki je hlajena od vode ali skozi katero teče voda. 5. Postopek po zahtevih 1.—-4., označen s tem, da se razvijajoča se vodna para tako odvaja, da ne pride v dotik z vročim, posebno z vročim, še nerazpršenim razta-lom. 6. Priprava po zahtevih 1.—5., označena z razpršilno pripravo (b), nameščeno pod iztekajočo glinoprstino, s hladilnim prostorom (c), z vodno prho (d), ki od zgoraj škropi razpršeno snov, z vodno spremo (e), katere ne more doseči nerazpra-šeni vroči curek glinoprstine in ki leži nižje in je svrhi primerno poglobljen, in z odvodnim kanalom (g) za sopuh hladilnega prostora. 7. Priprava po zahtevu 6., označena s tem, da je hldaiini prostor (c) tako razporejen, da se more prevažati. 8. Priprava po zahtevu 6., označena ^ tem, da se v svrho, da se prepreči prezgodnja srditev glinoprstine, namesti na iz-tečnem kljunu varovalo pred žarenjem n. pr. stranske plošče (f). 9. Uporaba potom naglega oplašenju zdrobljene glinoprstine, ki se lahko pridobi po zahtevih 1.—8., za elektrolitiono izdelovanje aluminija in aluminijevih zlitin. 10. Postopek po zahtevu 9., označen s tem, da se glinoprstina, ne da bi se fino mlela, predelava n. pr. v velikostih zrna od 3 mm. •' i ■ 'i! 1 "'i 'h.: (ii > . . ' . ■ .1 - : i'. ... , > ' li’ , i: »I m . ■, ‘<\ 1 . ■ Fig-. 2.