KAJ PRIPRAVLJAJO SOVJETI? Se aprobaron fmportantes propuestas de radieaefon de capitales extran|eros KRIZA OB SREDOZEMLJU V Aleksanriji je pripadnik musliman¬ ske nacionalistične zveze streljal na predsednika vlada polkovnika Naserja. Daši je oddal nanj pet strelov, predsed¬ nik vlade ni bil ranjen in sedaj se v Egiptu razvija borba na življenje in smrt med režimom, ki pravi, da hoče dvigniti Egipt iz dekadence in ga posta¬ viti na prvo mesto v zboru musliman¬ skih držav in muslimansko organizacijo, ki si je postavila za cilj obnovo vsega muslimanskega sveta in mu dati tisto mesto v svetu, ki mu gre. Policija v Kairu je polovila glavne voditelje te or¬ ganizacije in pripravlja se proces proti voditelju Muslimanskega bratovstva — proti Hodeibi, ki bo s svojimi tovariši po naglem postopku verjetno obsojen na smrt. V Libiji so v kraljevstvu kralja Idri- sa imeli prejšnji mesec hudo krizo, ko so se člani dvora streljali med sabo in streljali nato še na glavne predstavnike v vladi. V Tuniziji je nova nacionalistič¬ na vlada dosegla notranje pomirjenje, toda v hribih se dviga proti njej guerila felahov. V Alžiriji je izbruhnil nenado¬ ma val terorizma, ki je v prvem sunku zahteval visoko število žrtev. V Maroku se ohranja mir samo zato, ker je fran¬ coska vlada poslala tja nove oddelke svojih oboroženih sil. V Madridu se je dalj časa mudil pred¬ sednik grške vlade maršal Papagos; imel je več posvetov z generalom Fran¬ com in listi so pisali o tem, da sta se pogovarjala, kako zvariti vse države o- koli Sredozemlja v poseben zavezniški blok. Razgovori so trajali precej dolgo, toda ni še bilo povedano, ali je tak blok sploh mogoč. V Karačiju je bilh vladna kriza hitro razrešena, toda Pakistan si pripravlja novo ustavo, ki bo imela do¬ ločbo, da se Pakistan izločuje iz dose¬ danje zveze z angleško krono. Proglasil se bo za republiko in ostal v okviru an¬ gleškega imperija kot samostojna repub¬ lika. Med Pakistanom in Perzijo se pri¬ pravlja posebna vojaška zveza, podobna oni, ki že veže Irak s Perzijo, med Ira¬ kom in Turčijo pa tudi varijo vojaško zvezo. Tako bi se sklenila veriga, ki bi vezala skupaj vse muslimanske države, ki leže ob južni meji Sovjetske zveze. Ko bi bilo to doseženo, bi bil ob južnem boku Rusije v svetovni strategiji proti komunizmu postavljen tisti “cordon sa- nitaire — rešilni pas”, ki naj za slučaj izbruha tretje svetovne vojne ustvari fronto tam, kjer je niški teritorij najbolj ranljiv — to je ob njegovi južni meji. V Kairu so muslimanski ekstremisti streljali na polkovnika Naserja, glavne¬ ga partnerja in zagovornika zveze z Anglijo in ZDA. In Naser je prejel za to svojo politiko že lepo nagrado — Sueški kanal bo vrnjen egiptski suverenosti. V Madridu je general Franco odklonil “sredozemski blok”, ker ne odobrava francoske politike napram muslimanom v Maroku in Tuniziji, prav tako pa ne more v blok s tisto Grčijo, ki ima vojaški pakt s Titom, bivšim poveljnikom med¬ narodnih kom. brigad v španski držav¬ ljanski vojni. V Pakistanu in tudi v Tur¬ čiji zro z nezaupanjem v Anglijo, ki v Bližnjem Orientu sicer organizira blok proti komunistom, v južni Aziji pa podpira Nehruja, ki skuša v Aziji ustva¬ riti temelje za “politiko sožitja” s ki¬ tajskim komunizmom. V tem Nehruje- vem bloku pa bi bilo skoraj 100 miljo- nov muslimanov v Indoneziji in Birma- niji. Dočim vari Anglija v Evropi in ob Sredozemlju blok proti komunizmu, skuša v Aziji ustvarjati s komunisti zno¬ sne zveze, ki bi naj pomagale angleški trgovini v borbi z vedno večjo ameriško, nemško in tudi francosko konkurenco. Muslimani obsojajo francoski kolonia¬ lizem v Afriki in v tem, da ZDA podpi¬ rajo Izrael proti arabskim državam, vi¬ dijo dvoličnost ameriške politike, ki se je v Severni Afriki sicer hotela dobrika¬ ti muslimanom v njih borbi proti Fran¬ ciji. Anglija je sicer sklenila oditi iz področja Sueza, toda tega ni storila, da bi muslimanski svet okrepila, ampak da bi ga pomirila in se je v Aziji vpregla v blok, ki sloni na drugih koncepcijah. Zato se sedaj pojavljajo v vseh musli- Ko so bili sprejeti v Parizu londonski dogovori in je bil med Nemčijo in Francijo dosežen sporazum o Posarju, je bilo mnogo ugibanja o tem, kaj bodo storili sovjeti sedaj, ko se je izkazalo, da Francija ne misli iti po poti, ki se je nakazovala po odklonitivi pogodbe o EOS. V Moskvi so listi v prvih dneh pi¬ sali o pariških sporazumih precej mirno in prvi odmev, ki ga je dala Moskva na vse to, je bil ta, da so hitro poslali v svet predlog, da naj se v vsej Nemčiji čimprej opravijo svobodne volitve. Ko bi Nemčija po teh volitvah imela enotno vlado in bila združena, bi bilo nemogo¬ če nadaljevati s pripravami, kako izvesti protokole, ki so bili v Parizu podpisani. Toda odgovor na ta nov sovjetski predlog o svobodnih volitvah v Nemčiji je bil zelo enostaven. Teden dni pred tem so sovjeti v vzhodni Nemčiji priredili volitve in tam so bile volitve take, da so smeli postaviti samo eno listo kandi¬ datov, volivce pa je policija nasilno vo¬ dila na volišča. Tudi je bilo hitro ugo¬ tovljeno, kako bi bilo mogoče v dveh ali treh mesecih s sovjeti doseči o Nemčiji sporazum, ki se ni mogel doseči v osmih letih in to po že tolikih konferencah. SOVJETSKI POSKUSI Z ATOMSKIMI IN HIDROGENSKIMI BOMBAMI Tik pred začetkom konference v Lon¬ donu so v Moskvi objavili, da so sovjet¬ ski strokovnjaki pravkar izvedli celo vrsto novih poskusov z atomskimi eks¬ plozijami. Te dni pa so v ZDA objavili, da so sovjeti v času od 15. septembra do konca oktobra izvedli na svojem ozem¬ lju celo vrsto skusov z atomskimi bombami Jn da je ilo tudi nekoi eksplo¬ zij hidrogenskih >omb. Podrobnosti o tem sicer še ni, v idar je bilo tudi ame¬ riško ozemlje ves ^as teh eksplozij zaje¬ to v velik naval prahu, ki je bil poln radioaktivnosti, vendar je bila ta radio¬ aktivnost zelo majhna in torej prav nič nevarna. V ZDA v tem času ni bilo posebnih poskusov z novimi iznajdbami. Zanimivo je tudi, da so sovjeti tokrat objavili po¬ ročilo o poskusih, ki pa so se dejansko šele začenjali. Njih objava je torej ime¬ la namen vplivati na potek konferenc v Londonu in Parizu. Toda uspeh je moral sovjete razočara¬ ti, ker so sedaj v Newyorku svojemu de¬ legatu Višinskemu ukazali, da mora predlagati, da se naj ustanovi mednarod¬ na agencija za atomsko energijo in nje¬ no mednarodno uporabo. To je lansko leto predlagal na skupščini OZN pred¬ sednik Eisenhower, a so sovjeti nato predlog odklonili. Leto dni nato pa pri¬ hajajo sedaj sami z enakim predlogom. Še poprej pa je bil Višinski tisti, ki je v Newyorku podal celo vrsto predlogov o omejitvi oboroževanja in vsi ti pred¬ logi so že zelo blizu ameriškim koncep¬ tom. SOVJETSKI POSKUSI Z ATOMSKIMI BOMBAMI NAD JUŽNIM TEČAJEM Severni del zemeljske poloble je ves zajet z mrežo kontrolnih in registracij¬ skih postaj, ki so jih zgradile ZDA, da morejo kontrolirati sleherno eksplozije atomske energije na sovjetskem ozem¬ lju. Ta mreža pa ne obstoja na južnem delu zemeljske poloble, ker ni bilo pred¬ videvati, da bi v tem delu mogel kdo izvajati take poskuse. manskih deželah letaki, ki svare musli¬ mane pred dvoličnostjo angleške in ame¬ riške politike. Ta sicer podpira profesio¬ nalne politike in generale in jim daje ce¬ lo velike koncesije, a dejansko musli¬ manski svet razdvaja in ga odvaja od njegovih ciljev, ki jih stavljajo verski poglavarji, ko terjajo popolno enotnost vsega muslimanskega sveta. In ti letaki, ki pozivajo na boj proti kol. imperializ¬ mu nosijo danes podpise komunističnih organizacij, in enake letake širijo orga¬ nizacije muslimanskih bratovščin. Kriza muskmanskega sveta šele dobi¬ va svoje obrise in streli v Aleksandriji, Alžiriji in Maroku so šele bliskavica ne¬ vihte, ki prihaja. Toda sedaj objavl.p newyorška revija “Fortune” posebno poročilo o tem, ka¬ ko sovjeti verjetno že nekaj let izvajajo poskuse z atomskimi eksplozijami nad, Južnim tečajem. Revija piše, da je že nekaj let v vodah okoli Južnega tečaja sovjetska kitolovka ‘Slava”, “ki da je najmodernejša ladja.te vrste. Zgrajena je bila na račun reparacij v Nemčiji in je neke vrste ploveča tovarna za preda- lavo bitov. Poleg v-ga ima v svojem trupu posebne naprave za letala, ki jih vozi s seboj. Ves čas, kar je v tem po¬ dročju, se drži “Slara” daleč proč od ostalih ladij, ki so tem na lovu in med tem redno prihajaj;, k ladji sovjetski parniki, ki ji dovažajo gorivo in odva¬ žajo v Rusijo izdelano robo. Vendar opravljajo; sovjetska letala s te ladje pogoste polete nad področjem Antarktide. “Fortune’ piše, da je ozem¬ lje Antarktide izredro prikladno za po¬ skuse z atomskimi eksplozijami, ker ni tako izpostavljeno, kakor je ozemlje v Sibiriji ali pa na Pacifiku pri Eniweto- ku, kjer izvajajo svfje poskuse Ameri- kanci. Daleč okoli ni naseljenih področij in tudi radioaktivni prah se poprej raz¬ blini, predno bi mog?l priti do najbliž¬ jih naseljenih kontinsntov. Ker je “Sla¬ va” že nekaj let v v 'dah okoli Južnega tečaja, so sovjeti mogli ves ta čas izva¬ jati poskuse, ne da bi jih bil kdo kontro¬ liral, ker okoli tečaja), ni opazovalnih po¬ staj. Tako so imeli sovjeti možnost, da so opravljali poskus« praktične narave in tako bi bilo tudi razumeti, da je bila prva sovjetska eksplozija hidrogenske bombe za znanstvenike v ZDA tolikšno esenečenje. Celo vrs o vmesnih eksplo- ap rooreli ov ' • " ' T uč * ;ajem, ne da bi bil to mogel kdo ugo¬ toviti. Sicer je težko, da bi mogla “Slava” sama služiti tudi kot oporišče za stalne poskuse in je zato verjetneje, da so za te poskuse prihajala iz Sovjetske zveze posebna letala in ladje. Zanimivo je, da je bila “Slava” že dalj časa v vodah Južnega tečaja, ko so se sovjeti šele od¬ ločili, da bodo terjali zase predel po¬ dročja okoli Južnega tečaja. Šele 1. 1950 so v Moskvi objavili, da smatra sovjetska vlada, da ima na po¬ dročje Antarktide prav take pravice, ka¬ kor jih imajo tam Argentina, Velika Bri¬ tanija, Francija, Norveška, čile, Avstra¬ lija in Nova Zelandija. Sovjetska vlada je tedaj dala vedeti, da se naj področje Antarktide razdeli med interesenti s po¬ sebnim mednarodnim dogovorom in med temi interesenti hoče biti tudi Rusija. Revija navaja, da je Sovjetska zveza tista, ki je v zadnjih desetletjih v sever¬ nem delu Sibirije izvežbala največje šte¬ vilo dijakov in znanstvenikov za delo v polarnih predelih. Njena navzočnost in delavnost ob Južnem tečaju je zato sil¬ no pomembna. VAŽNOST VOLITEV V ZDA Predloge Višinskega bodo v ZDA in v zboru OZN letos obravnavali do konca zasedanja in jih zaključili najbrž z re¬ solucijo o omejitvi vsega oboroževanja. Pregajanja o tem se bodo verjetno raz¬ vila šele potem, ko bodo v Evropi za¬ ključene ratifikacije vseh pariških in londonskih dogovorov in ko bodo konča¬ ni obiski vseh evropskih državnikov v ZDA, kar se bo zaključilo šele koncem poletja 1955. Po teh prognozah bi se tehtnejša pogajanja o oboroževanju med vzhodom in zahodom mogla sprožiti še¬ le koncem leta 1955 ali pa na pomlad 1956, to je takrat, ko bodo ZDA pretre¬ sale volilne kampanje za volitve novega predsednika ZDA. Ko je Eisenhower vodil svojo volilno kampanjo 1. 1952, je obljubljal kot naj¬ večji svoj volilni adut konec vojske na Koreji. Kandidat, ki bo 1. 1956 zbiral glasove, bo verjetno skušal obljubljati splošno pomirjenje vsega sveta. Saj bi to pomenilo veliko: omejitev izdatkov za orožje, svobodno trgovino po vsem svetu, konec preplaha in živčne vojske. Ali bodo sovjeti do tedaj hoteli razvi¬ ti take načrte, ki bi spremenili njih po- E1 secretario del Poder Ejecutivo Na- cional en la rama de Asuntos Economi- cos, doctor Alfredo Gomez Morales, mantuvo hace dias una conferencia con los representantes de la prensa acre- ditados ante la Časa de Gobierno, duran- te la cual informo que los resultados del nuevo regimen de inversiones de capita- les extranjeros empiezan a evidenciarse a traves de las propuestas de inversio¬ nes que se vienen aprobando. Anadid que nada mejor que las cifras para poner de manifiesto el interes que dicho regimen ha despertado, para lo cual suministro los siguientes datos referentes a pro¬ puestas presentadas formalmente: Pro¬ puestas aprobadas: 7; cap.: 162.065.000 pesos. — Propuestas giradas a la co- mision de Radicacion de Industrias: 1; Capital; 13.276.000. — Propuestas actualmente en tramite: 15; Capital: 175.000.000. — Propuestas denegadas: 27; Capital: 115.000.000. Lo que hace un total de cincuenta pedidos por valor de 465.341.000 pesos. Las cifras que anteceden — prosi- guio—, cuyo total es de unos m$n. 465 millones, solo representan el equivalen- te en pesos moneda nacional del Capital extranjero, cuya incorporacion al pais fue propusta. Pero debe tenerse presente que junto a esos capitales, es necesario agregar otras para financiar las inver¬ siones complementarias a realizarse en el pais y que en consecuencia, no han de registrarse como Capital extranjero. Una estimacion de su monto podria al- canzar a algo mas ijje m$n. 500 millones. Tendriamos entonces que el total de las propuestas concretas sometidas a la Comision Interministerial de Inversior.es Fxtranjeras por inversores nacionales y del exterior, representan capitales de ambos origenes por unos m$n. 1.000 mi- liones. Odobritev važnih predlogov za investiranje tujega kapitala Državni tajnik za gospodarstvo pri predsedstvu vlade dr. Alfredo Gomez Morales je imel tiskovno konferenco s časnikarji, ki so akreditirani za službo v predsedstvu vlade. Na njej je nagla¬ sil, da se nov režim glede investiranja tujega kapitala v Argentini odraža v njegovih ponudbah in odobritvi. Kako veliko zanimanje je vzbudil ta režim,! najbolj potrjujejo naslednji podatki: . ! Odobrenih je bilo 7 ponudb s kapi- i talom 162.065.600 pesov. Komisije za po- ! stavitev industrij v Argentini je prejela 000 pesov Ta komisija trenutno preuču- j je 15 takih predlogov s kapitalom ! 175.000.000. Zavrnjenih je bilo 27 ponudb j s kapitalom 115.000.000 pesov. V vsem j torej 50 ponudb s kapitalom 465.341.000 | pesov. Omenjenih 465 milijonov pesov pred¬ stavlja ekvivalent tujega kapitala v pe- | sosih, ki naj bi ga tuja industrijska ■podjetja investirala v nove obrate v Ar¬ gentini. Treba je pa omeniti, da je tej višini zneska treba prišteti še dodatne investicije v sami Argentini, ki jih pa ni mogoče smatrati kot tuj kapital. Te investicije dosegajo lahko nad 500 mili¬ jonov pesov. Iz tega sledi, da konkretne ; ;dbe. ki so bik predložene medmi¬ nistrski komisiji za tuje inyesticije pred¬ stavljajo kapital obeh izvorov v višini kakih 1.000 milijonov pesov. IZ TEDNA V TEDEN U.S.A.: Novelist Ernest Heming- way je dobil Nobelovo nagrado za lite¬ raturo za 1. 1954. Do te nagrade (181.646.58 švedskih kron odn. 35.066 dolarjev) mu je pripomoglo njegovo ne¬ davno delo “The Old Man and the Sea” (Starec in morje). — Britanska kralji- ca-mati Elizabeta se mudi na obisku v USA. V newyorškem pristanišču jo je pričakalo malo ljudi. Amerikanci se ne zanimajo za monarhe. — Adenauer je oh priliki svojega obiska v USA predložil svoj načrt za ohranitev miru na svetu, ki obsega štiri točke: 1) zahodni narodi si morajo najprej zagotoviti mir s skup¬ no povezanostjo v skupni obrambi; 2) ustvariti si morajo stanovitno in zdravo gospodarstvo in zagotoviti svobodo in socialno varnost slehernemu državlja¬ nu; 3) pripraviti se morajo na bodočnost tako v obrambi svojih pravic kakor v ustanovitvi sistema kolektivne varnosti; 4) kot enotna skupina naj potem stopijo v pogajanja z ZSSR in njenim blokom in se pogodijo za odnos, ki bo obema stranema zagotavljal varnost pred napa¬ dom. Pred odhodom v Nemčijo je Ade¬ nauer podpisal z USA pogodbo o prija¬ teljstvu, trgovini in plovbi. FRANCIJA: Gral. A. Gruenther, vrhovni poveljnik NATO v Evropi, je izjavil, da je ZSSR v vsesplošni vojni obsojena na poraz. V prvem navalu bo lahko zajela vso Evropo, v drugi fazi vojne pa mora podleči premoči svobod¬ nih narodov. ANGLIJA: Britansko vojno ministr¬ stvo je objavilo, da so odpustili iz vojske večje število vojakov, za katere se je ugotovilo, da so ali pa da so bili komu¬ nisti odn. imeli zveze z njimi. Ministr¬ stvo je izdalo tudi poseben odlok, po ka¬ terem ne bo sprejet v vojno službo no¬ ben komunist, “ker komunizem ni v skla¬ du s prisego kroni, ki jo morajo vsi vo¬ jaki izpovedati.” — Japonski predsed¬ nik vlade Jošida, ki se mudi na obisku v Londonu, je tam izjavil, da “ga ni ve- litiko, ki gre za tem, da dobijo končno oblast nad vsem svetom. Cilj komunizma ostane seveda samo ta, le rok za njega uresničenja bi se podaljšal... selilo priti v Anglijo, ker je bil on v Londonu japonski veleposlanik, ko se je pričela vojna 1. 1939 in ker sprejem, ki so ga priredili japonskemu princu, ko je bil lansko leto v Londonu, ni bil iskren.” časnikarjem je tudi dejal, da “se je Eden začudil, ko mu je te stvari odkri¬ to povedal.” FR. AFRIKA: Nacionalisti v franco¬ ski afriški koloniji Alžiru so po neka¬ terih krajih znova uprizorili težke nere¬ de, pri katerih je bilo več desetin oseb ubitih. Uporniki so izvedli več težkih sabotaž; med drugim so vrgli v zrak že¬ lezniško progo iz Alžira in več mostov. Francozi so na žarišča upornikov spu¬ stili padalce. ZN: Popolno enotnost, ki je silno red¬ ka prikazen v Združenih Narodnih, je ta organizacija pokazala, ko so vsi njeni člani glasovali z vzklikom za skupen predlog zahodnih držav in sovjetskega bloka, da naj se nadaljuje z razpravo o svetovni razorožitvi na zasebnih poga¬ janjih. —• Nov poskus včlanjenja Italije in drugih svobodnih držav v organiza¬ cijo ZN je tudi letos izpodletel, ko je ZSSR zahtevala isto pravico za nekatere države za železno zaveso. Na članstvo prvih ne pristane ZSSR, sprejema dru¬ gih pa ne dovolijo zahodne velesile. ITALIJA: Hudo neurje z deževjem in s silovitimi viharji je zajelo minuli teden južno Italijo, predvsem pod¬ ročje okoli Salerna. Vremenske neprilike so v Salernu in okolici zahtevale nad 250 mrtvih in več sto ranjenih oseb, materijalna škoda pa gre v stotine mili¬ jonov lir. FLRJ: Govornik Titovega zun. mi¬ nistrstva v Beogradu časnikarjem ni ni¬ ti zanikal niti potrdil, da se bosta v kratkem sestala ital. preds. Scelba ter rdeči diktator Tito. KITAJSKA: Rdeča Kitajska bo v kratkem odprla svoje veleposlaništvo v Londonu. Kljub rednim diplomatskim ■stikom z Anglijo rdeča Kitajska doslej ni imela v Londonu svojega predstav¬ ništva, dočim je Anglija poslala v Pe¬ king svojega veleposlanika takoj po ob¬ novitvi diplomatskih odnošajev s kitaj¬ skimi komunisti. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Več kot tisoč razporok na dan (Dopis iz Združenih Držav) Tako ugotavlja oktobrski “The Rea- der’s Digest”. Dr. Tine Debeljak bi re¬ kel, da je to “cvetober”, ki vsak mesec prinaša izbrane članke, navadno skraj¬ šane, iz raznih drugih mesečnikov in re¬ vij. So še razni drugi “Digesti”, med njimi The Catholic Digest. Pa daneš rfes zanima The Reader’s Digest. Je čisto laična reč, toda resna publikacija, če ni ravno verska, pa tudi brezverska nika¬ kor ni. Oktobrska številka je vzela poleg dru¬ gega na piko tudi vprašanje razporok v Združenih Državah. Nad člankom je ne¬ kak resume njegove vsebine: Več ko ti¬ sočkrat na dan nekje v Združenih Drža¬ vah zavihti sodnik kladivo, udari ž njim po mizi in pove svojo odločitev: Razpo- roka dovoljena! V vsakem takem prime¬ ru vemo, da je ljubezenska zgodba dveh nadaljnjih ljudi končana. Kje so vzroki za te tako številne osebne in splošno a Proslava v čast Kristusu Kralju Slovenska katoliška skupnost v Bue¬ nos Airesu je tudi letos slovesno prosla¬ vila praznik Kristusa Kralja. V nedeljo, 31. oktobra, je bila dopoldne na Belgra- no slovesna sv. maša. Imel jo je direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar. Med sv. mašo je imel g. Orehar tudi cerkveni govor o pomenu praznika Kristusa Kralja. Za pol šesto uro popoldne istega dne je pa Slovenska Katoliška Akcija pova¬ bila rojake na slavnostno akademijo v veliko dvorano doma argentinske ženske Kat. akcije na Montevideo 850. Njenemu povabilu se je odzvalo izredno veliko ro¬ jakov iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa, ki so napolnili prostrano dvora¬ no do zadnjega prostora. Prve vrste se- | dežev so bile določene za predstavnike ! organizacij. Dvorano, kakor tudi vabila, i je lepo opremil g. Milan Volovšek. Proslavo je začel g. prof. Lojze Gerži- nič. Pozdravil je vse navzoče, ki so pri- nato pa graditev novega sveta. Novi svet se gradi na temeljih vere in ljubez¬ ni. Če hočemo stopiti v nov svet, se mo¬ ramo otresti najprej sovraštva in nedo¬ slednosti v praktičnem življenju. Krščan¬ stvo je celostno, ali ga pa ni. Kdor bo gradil na trhle temelje, se mu bo znova vse porušilo. Postavimo naš “slovenski gruntek” na vogelni ka¬ men Kristusa, da bo trdno stal in ga tu¬ di veliki viharji ne bodo odplavili. Vse točke drugega dela sporeda je iz¬ vajal mešani zbor Gallusa. Nastopil je pod vodstvom pevovodje g. dr. Julija Sa- vellija. Podal je G. P. Palestrine Cruci- fixus, J. S. Bacha Za menoj, Karla Pa¬ horja Oče naš, Lojzeta Mava Ne boj se, verna čreda ter P. Hugollina Sattnerja Kristus Kralj. Pevski zbor Gallus s svojim pevovo¬ djem g. dr. Savellijem je tudi s tem svo¬ jim nastopom v polni meri potrdil sloves, ki ga uživa. Po vsaki odpeti pesmi so ga navzoči nagradili z dolgotrajnim odobra¬ vanjem in ploskanjem. S himno Kristus kralj vseh večnih ča¬ sov, ki so jo peli vsi stoje, je bila lepa proslava zaključena. 50-LETNICA H.S.S. IN POLITIČNEGA DELA DRA. MAČKA meriške tragedije ? Kje so pripomočki, hiteli proslavit Kristusa Kralja, nato pa ki bi pomagali reševati zakonske zveze razložil celotno zamisel prireditve. Na- Amerikancev? ! glašal je, da vse točke sporeda povezu- Neki Howard Whitman skuša odgovo- 'je naslednja enotna misel: riti na to vprašanje. Svoja raziskava- nja je objavil v neki drugi publikaciji. Reader’s Digest jih v skrajšani obliki ponatiskuje. Preden podamo nekaj Whitmanovih misli, omenimo to-le. Tu pa tam bere¬ mo, da se število razporok v Združenih Državah krči. To navajajo kot dobro znamenje. Toda, če jih je še kljub temu povprečno nad tisoč vsak dan, ali se mo¬ re govoriti o kakem zboljšavanju ? Whitman piše, da je pričakovati razpo- roko od vsakega tretjega para, ki se je poročil med leti 1941 in 1951. Nič ne dela razločka med cerkvenimi in necer¬ kvenimi porokami. Ko to bereš, moraš dobiti porazen vtis o družinskem življe¬ nju v Združenih Državah. Stvar velja torej tudi o katoličanih? Gotovo je žalostno, da cerkvenih po¬ rok ne moremo kratkomalo izvzeti, ko je govor o strahotnem številu razporok. Da, tudi verske poroke, naj že bodo ka¬ toliške ali drugoverske, so v veliki ne¬ varnosti. Dejstvo je, da se verni ljudje le prehitro vržejo po zgledih neverni¬ kov. Vendar nam Whitman sam da vsaj migljaj, če ne govori o tem izrecno, da je treba delati razloček. Piše: “V večini primerov razporoka ničesar ne zboljša. Kar je bilo v zakonu narobe, j se ni držalo zakona samega, ampak za¬ koncev. Včasih enega, včasih o5eh. Raz¬ poroka ljudi ne zboljša. Razporočenci se potem znova poroče, poiščejo si novih partnerjev. Vse tisto, kar je ž njimi na¬ robe, nesejo s seboj v novo zakonsko zvezo. In vsa nesreča se začne od kraja. Je že res, da se najdejo srečni zakoni, ki so zrasli iz razporok. Toda statisti¬ ka kaže, da so to izjeme. Skušnja uči, da so ponovne poroke pol manj stalne kot prve.” V tej ugotovitvi je tisti migljaj, ki sem nanj opozoril. Med zakonci, ki išče¬ jo razporoko, je veliko takih, ki so dru¬ gič, tretjič, četrtič... poročeni. V očeh vernega človeka to niso več zakoni. Ker pa civilna postava pri nas dovoljuje raz¬ poroko in ponovno poroko in za njo spet ponovno, seveda tudi statistikarji po ve¬ čini ne delajo razločka med cerkvenimi in civilnimi porokami. Mi pa vemo, da se razporočen človek, ki hoče skleniti po¬ novni zakon, ne bo šel v cerkev poročat. Vsaj o katoličanih to velja, že zato, ker mora veljati. Iz tega sledi, da tiste visoke odstotke razporok povzročajo v veliki meri ljud¬ je, ki jim je razporočanje in ponovno poročanje že bolj ali manj rutinska reč. Kolikor več odstotkov odpade na take ljudi, toliko manj velja o ostalih zakon¬ skih zvezah, da bo vsaka tretja šla ra¬ kom žvižgat. Toliko manj velja to o res¬ nih zakonih, drznemo se pa reči, da še najmanj o katoliških, če bi statistikarji ne šteli za prave zakone onih, ki jih sklepajo razporočenci, bi verjetno za¬ ključili: Vsaka peta, šesta, morda deseta poroka bo privedla do razporoke. To se pa že precej drugače sliši, čeprav tudi to ni ravno veselo. Tisti, ki govore o padanju razporok, imajo gotovo to okolnost v mislih Ra¬ vnajo bolj prav kot oni, ki tega ne jem¬ ljejo v poštev. “Zboljšanje” je pa tudi v tem, da o “tragedijah razporok” ne govore le v cerkvah, ampak tudi na sodiščih, kjer Verska misel sicer ne igra vloge. Whit- man navaja besede sodnika, ki je dejal: “Nekateri ljudje nimajo o razporok! nič slabšega mnenja kot o zamenjavi starega avtomobila”. In neka druga av¬ toriteta pravi: “Najbolj žalostno v Združenih Državah je to, da ljudje skle¬ pajo zakonske zveze v prepričanju, da jih jutri lahko spet razvežejo.” Po počastitvi Matere Božje se pod pla¬ ščem Njene modrosti dvigne naš um, da bi globlje doumel dobo, v kateri živimo, smisel naših dejanj, napak, odlik iz vzo¬ rov in resnico o Kristusovem go- spodstvu nad svetom, nad vsakim iz med nas. Nadnaravna luč bo dala naše¬ mu pogledu najširše obzorje. Tako se bo¬ mo laže znašli in se bolj odločno okre- nili na pot velikega povratka v Očetovo hišo. Od priznanja Kristusovega kralje¬ vanja je odvisna vsa sreča posameznikov in usoda narodov. V drugem delu se bo¬ sta glasba in poezija kot zastopnici člo¬ veškega sodelovanja pri ustvarjanju res¬ nice in lepote poklonili Stvarniku-Odre- šeniku. Po uvodnih besedah g. prof. Geržiniča je ženski oktet začel izvajati I. del spo¬ reda, ki je obsegal tri pevske točke in si¬ cer Frana Gerbiča Ave Maria, Emila Adamiča Molitev ter Antona Foersterja Ave Marija iz opere Gorenjski slavček. Vse pesmi je ženski oktet odpel z globo¬ kim občutjem. Za klavirjem ga je sprem¬ ljal g. prof. Geržinič. Slavnostni govornik na letošnji prosla¬ vi Kristusa Kralja je bil g. Sebastijan Kocmur. V svojem lepo zasnovaiieiti go- jvoru je razvijal naslednje misli: Smisel praznovanja Kristusa Kralja je povratek človeške družbe nazaj h Kristusu. Trenutni svetovni položaj v velikih obrisih nudi sliko splošnega raz¬ kroja današnje družbe in zahodne kr¬ ščanske civilizacije. Nad svet se je zgrni¬ la in še vedno prihaja katastrofa nad vse človeštvo. Po eni strani je kazen božja za narode, na drugi strani pa opo¬ min k doslednejšemu krščanskemu živ¬ ljenju. Posledica splošnega ponižanja so¬ dobnega človeka in brezuspešni poizkusi s samo človeškimi sredstvi rešiti sodob¬ ne probleme je ta, da se je človek začel vračati sam vase. Začel je premišljeva¬ ti vzroke sodobnih nesreč. Začel je zo¬ pet obračati oči od te zemlje v ono¬ stranstvo. V človeški družbi vstaja po¬ dobno hrepenenje po Rešeniku, kakor je bilo to v poganski družbi ob Kristusovem prihodu. Človeška srca se odpirajo Res¬ nici. Ob tej usodni uri zgodovine je prav, da si tudi Slovenci izprašamo vest. Ugoto¬ vimo kje smo v preteklosti hodili po na¬ pačnih poteh, da bomo mogli v bodoč¬ nosti začrtati pravo pot. Tudi Slovenci se moramo z ostalim svetom vred napotiti na veliki povratek k Kristusu. Ta veliki povratek predpo¬ stavlja očiščenje grehov in zadoščevanje, Hrvatje, pristaši Hrvatske Seljačke stranke so v Buenos Airesu proslavili v soboto 30. oktobra 50. letnico hrvatske- ga kmetskega gibanja ter 50 letnico po¬ litičnega delovanja predsednika Hrvat¬ ske seljačke stranke dr. Vladka Mačka. Proslave, ki se je vršila v prostorih “Instituto Catolico de Cultura” se je na povabilo prirediteljev udeležilo tudi za¬ stopništvo Slovenske ljudske stranke, ka¬ tero so tvorili Miloš Stare in Rudolf Smersu, bivša narodna poslanca in čla¬ na glavnega odboia SLS ter publicist Ruda Jurčeč. Pred proslavo je bil najprej v kapeli Te Deum. Svečane cerkvene obrede je opravil hrvatski narodni direktor o. Ra¬ de z asistenco. ' Po cerkveni slovesnosti je bila v dvo¬ rani akademija, katero je otvoril g. Mi¬ lan Lončar. Nato h ing. Milorad Lukač prečital poslanico glavnih odborov hrvat- skih seljačkih orginizacij v inozemstvu in Federacije svobodnih hrvatskih delav¬ cev. Temu je sledila glavna točka I. dela akademije, t. j. predavanje biv. narodne¬ ga poslanca dr. Žige Šola: “Nastanek in rozvoj hrvatskega kmetskega gibanja” in “prikaz dela predsednika dr. Mačka”. Drugi del akademije je sestavljal umet¬ niški program, ki so ga izvajali hrvat¬ ski umetniki prof. Mirko Kovačec, prof. Vanda Mikac, gospa Tina Ivče čubelič ter ing. Slavko Vugler. Zaključil pa je akademijo nastop deškega tamburaške- ga zbora iz Dock Suda. Akademiji je sledil slavnostni banket, katerega se je udeležilo preko 300 oseb. Častno predsedstvo: banketa sta prevzela Jr,- in pc^ slanca in vodilna člana Hrvatske seljač¬ ke stranke. Dr. šol je takoj v začetku banketa povzel besedo ter pozdravil vse številne rojake, ki so se odzvali vabilu ter udeležili proslave. Takoj nato je po¬ sebej pozdravil Slovence ter izrazil svo¬ je zadovoljstvo, da tudi Slovenci priso¬ stvujejo tej lepi proslavi. Zatem je povzel besedo g. Miloš Stare, ki se je dr. Šolu in prirediteljem najprej zahvalil za povabilo. Nato je povdaril, da je vesel, da so se tudi v Argentini ta¬ ko prijateljsko sestali somišljeniki SLS s predstavniki HSS; zlasti da so se se¬ stali na tako pomembnem dogodku kot je proslava 50 letnice hrvatskega kmet¬ skega gibanja in 50-letnice političnega dela predsednika dr. Vladka Mačka. Ves Whitmanov članek, ki je poln zgledov in dokazov iz življenja, izzveni v misel: Vsaka razporoka je resnična tra¬ gedija! Treba je storiti vse, da se te tra¬ gedije preprečijo. Pa ne ostane zgolj pri naravnem razmišljanju. Zaključi z bese¬ dami neke cerkvene avtoritete: “Kdor se poroči, vzame nase veliko odgovornost za družinsko življenje. Ta odgovornost sega v preteklost, sedanjost in prihodnost. To odgovornost vzame nase pred človeško družbo in pred Bo¬ gom.” Milijoni in milijoni berejo take spise v The Reader’s Digestu in podobnih publi¬ kacijah. Nekaj le pomaga. Ljudje ob ta¬ kem branju kolikor toliko mislijo. Morda le kaj pripomore k zboljšanju. Morda je že toliko pripomoglo, da si ta ali oni Amerikanec upa objaviti tako optimistič¬ no reč kot jo je napisala ona ženska v prilogi čikaške Tribune, ki sem o njej poročal pretekli teden. — Oba. Saj v Severni Ameriki v lepi slogi in prijateljstvu že dolgo sodelujeta predsed¬ nik HSS — današnji slavljenec dr. Vlad¬ ko Maček in predsednik SLS dr. Miha Krek. .(Odobravanje in ploskanje). V na¬ daljnjih izvajanjih se je spominjal veli¬ kega pomena, ki ga ima hrvatsko kmet¬ sko gibanje za hrvatski narod. 50 letni obstoj tega gibanja dokazuje, da je zra- stel v hrvatskem narodu in za hrvatski narod. Govornik se je spominjal tudi le¬ pega sodelovanja Hrvatov in Slovencev že pred prvo svetovno vojno, kakor tudi pozneje. Povdarjal je vezi, ki jih družijo in da ni nobenih ovir, da si ne bi bili Slovenci in Hrvatje dobri sosedje in pri¬ jatelji. Treba je le nečesa, kar je danes v svetu najbolj potrebno, zlasti pa nam malim narodom — medsebojne ljubezni. Ko je prišel na jubilej predsednika dr. Vladka Mačka je izvajal: “Treba je, da spoštujemo in cenimo vsakogar, ki se hoče v izseljenstvu po¬ svečati javnemu udejstvovanju. Težko je to delo in zahteva velike požrtvoval¬ nosti. Dvakrat težko pa je v izseljenstvu politično delo, zlasti zaradi razmer, v ka¬ terih so naši narodi v domovini in v okol- nostih, v katerih se morajo boriti za svo¬ bodo narodov naši vodilni možje v izse¬ ljenstvu. Narodi doma trpijo pod komu¬ nističnim nasiljem. Komunistično vlado pa vzdržuje in podpira tisti demokratski svet, od katerega naši narodi pričakuje¬ jo svobodo in rešitev. Če dr. Maček v svoji visoki starosti po vsem, kar je v življenju prestal in v teh razmerah vztraja v političnem delu, so Hrvatje nanj lahko ponosni. Čestitam k 50-letnici hrvatskega kmečkega gibanja irt posebej" k temu, da ima HSS za predsednika dr. Mačka.” Z željo, da bi Hrvatje in Slovenci z dr. Mačkom in z dr. Mihom Krekom na čelu tudi v bodoče skupaj sodelovali, je g. Miloš Stare zaključil svoja izvajanja z vzklikom svobodni hrvatski in svobodni slovenski državi. Izvajanja g. Miloša Stareta so bila sprejeta z viharnim odobravanjem vseh navzočih, ki so zastopstvo SLS prisrčno pozdravljali. Nato so sledili še razni pozdravi, če¬ stitke in zahvale ostalih gostov. Vsa proslava je bila zelo dobro pri¬ pravljena ter je bila udeležba na njej iz¬ redno številna. Msgr. MONTINI - NADŠKOF V MILANU Milanski dnevnik “Corriere della Se- , msgr. Montini in msgr. Tardini sta bila ra” objavlja obširno poročilo iz Vatika- ! državna podtajnika, večino poslov držav¬ na, v katerem navaja, da bo sedanji dr¬ žavni podtajnik v Vatikanu msgr. Mon¬ tini, imenovan za naslednika kardinala Schusterja, ki je pred kratkim umrl ne¬ nadne smrti v Milanu. Poročilo pravi, da bo to imenovanje izvedeno v prav kratkem času in da se zaradi tega na- ' brozija in sv. povedujejo velike spremembe v Vatika- ! kmalu imenovan nega tajnika pa je opravljal sv. oče Pij XII. sam. Pred zadnjim konsistorijem sta msgr. Montini in msgr. Tardini za¬ prosila sv. očeta, da naj ju ne imenuje za kardinala. Ker bo sedaj msgr. Mon¬ tini odšel za nadškofa na sedež sv. Am- Karla v Milan, bo prav za kardinala. V tem nu. Sv. oče bo verjetno kmalu sklical j slučaju ne more ostati brez enake časti poseben konsistorij, na katerem bi bil msgr. Tardini, ki je bil toliko let na msgr. Montini imenovan za kardinala, 1 istem mestu kot msgr. Montini. Zato bi poleg tega bi pa bila izpolnjena še dru- | bil tudi msgr. Tardini imenovan za kar- ga mesta v kardinalskem kolegiju, ki so dinala in hkrati bi bilo obnovljeno me- bila izpraznjena zaradi smrti številnih sto državnega tajnika; državni tajnik kardinalov v zadnjih tednih. Tako so sa- bi tako postal bodoči kardinal Tardini. mo med italijanskimi člani kardinalske- j Vatikan, 3. nov. — Danes je bilo ob- ga zbora pred kratkim umrli štirje. I javljeno, da je za nadškofa v Milanu ime- Po smrti kardinala Maglioneja sv. sto- novan dosedanji državni podtajnik v Va lica ni imela več državnega tajnika; tikanu msgr. Montini. Zmaga demokratov v Z.D.A, Pri volitvah v torek v senat in par- j Tudi pri volitvah guvernerjev so dobi- lament so zmagali demokrati, vendar li demokrati večino mandatov. Najvaž ohranjajo republikanci v senatu večino, j nejše pa so bile volitve v Newyorku, kjer Tokrat so namreč volili samo tretjino je kandidat demokratov Averel Harri- senata (30) in od teh so dobili demokra- man dobil veliko večino in premagal kan¬ ti 18 mest, republikanci 11 in neodvisni didata rep. Irving Ivesa, ki ga je z vso 1. V senatu bodo imeli republikanci 49 j silo podprl bivši rep. guverner Dewey. članov, demokrati 46 in neodvisni 1. | Državo Newyork so imeli republikanci V parlamentu, ki so ga volili v celoti 12 let v rokah, ko je bil ves čas nje gu- (435 mandatov), pa bodo imeli demo- verner Dewey. krati 232 poslancev, republikanci pa 203. | Po naknadnih poročilih imata Harri- Demokrati bodo imeli tedaj 29 glasov man in Ives enako število glasov in bo večine. I zato prišlo do novega štetja glasov. Buenos Aires, 4. XI. 1954 ARGENTINA Predsednik general Peron je spre¬ jel večjo skupino članov Združenja prijateljev Avenide San Martin. Za¬ hvalil se jim je za darilo, ki so mu ga izročili, nato jim je pa govoril o potrebah Buenos Airesa. Med drugim je govoril o krizah, skozi katera je hodilo človeštvo. Ob¬ sodil je tako pretirani individualizem, kakor tudi komunizem. Zanj je dejal, da je človeka spremenil v bitje, ki je zaprto v kletko. V zahodnonemškem pristanišču Bremenhaven so za argentinsko voj¬ no mornarico zgradili ledolomilec General San Martin. Te dni je bi¬ la na ledolomilcu v omenjenem pri¬ stanišču slavnost, med katero so na novi argentinski vojni ladji izobesili argentinsko narodno zastavo. Po popisu z dne 30. julija je v Ar¬ gentini 621.329 industrijskih in tr¬ govskih obratov. Od tega števila je industrijskih in rudarskih 181.763, trgovskih 417.423, gradbenih podjetij pa 22.143. V vseh teh podjetjih je za¬ poslenih 2,930.912 ljudi. Na industri¬ jo in rudarstvo odpade 1,536.530 u- službencev, na trgovino 1,230.466 in na stavbinstvo 163.916. V primerjavi podatkov zadnjega popisa s prejšnjim iz leta 1946 je razvidno, da se je šte¬ vilo zaposlenih delavcev v vseh po¬ djetjih na splošno zvišalo za 32.5%. Glede industrijskih in rudarskih pod- jetij je na prvem mestu provinca Buenos Aires s 432.326 uslužbenci. Sledi ji prestolnica Bs. Aires s 327.301 uslužbenci, Santa Fe z 115.511 nameščenci, Cordoba z 106.303 usluž¬ benci, Mendoza z 36.841 nameščenci, Entre Rios z 32.645 nameščenci. Tem slede po vrstnem redu province Tu- cuman, Presidente Peron, Santiago del Estero, Salta itd. Od skupnega števila 2,930.912 v industriji, rudar¬ stvu, trgovini in stavbinstvu zaposle¬ nih ljudi je 2,365.546 moških in 565.366 ženskih nameščencev. V Kopenhagenu je argentinski ve¬ leposlanik Sr. Javier Gallac izročil danskemu kralju Frideriku dva čisto¬ krvna konja, ki mu jih je podaril predsednik republike general Peron. Ob tej priliki je pred danskim kra¬ ljem na obeh konjih jezdil poročnik Juan Esguer ter je občudoval njuno izvežbanost. Na obeh konjih bodo jezdile tri danske princese. Glavna nacionalna uprava za ceste v ministrstvu za javna dela je obja¬ vila sporočilo, da je ta uprava zače¬ la graditi raznih novih cest v skup¬ ni vrednosti 53 milijonov pesov. V prvi polovici t. m. bo imela voj¬ na mornarica velike vaje v mestih Eva Peron in Mar del Plata. V Buenos Aires je prispel severno¬ ameriški znanstvenik dr. John Mc Keen, iznajditelj terramicine. Izja¬ vil je, da bo njegovo podjetje v krat¬ kem zgradilo tovarno za izdelovanje tega zdravila tudi v Argentini. V Argentino je pred nekaj dnevi prispel George Holt, veliki severno¬ ameriški pomorski industrialec. Izja¬ vil je, da sta v Severni Ameriki v izgradnji dve najmodernejši 23.000 tonski ladji, ki bosta vzdrževali oseb¬ ni in blagovni promet med Severno Ameriko in Argentino. V Buenos Ai¬ res je dopotoval Herbert Marcy, pod¬ predsednik tovarniškega podjetja Gi- llet Company. Ta je prispel v Argen¬ tino zaradi pregleda poslovanja to¬ varniških objektov tega industrijske¬ ga obrata v Argentini. Izjavil je tudi, da hoče biti navzoč pri montaži stroj¬ nih naprav, s katerimi bodo letno lahko izdelali v Argentini en milijon brivskih aparatov. Nemška industrijska podj e t j a Deutz, Fahr in Hanomag ter italijan¬ sko industrijsko podjetje Fiat so skle¬ nila pogodbo z ministrstvi za finan¬ ce in za kmetijstvo ter živinorejo, da bodo v Argentini zgradili tovarne za izdelovanje najmanj 12.800 različnih poljedeljskih traktorjev. Za zgraditev tovarn bodo navedena podjetja vloži¬ la več kot eno milijardo pesov. V mestu Eva Peron je umrl v sta¬ rosti 92 let daljnji sorodnik Osvobo¬ ditelja generala San Martina don En- rique Candido Cabo San Martin, MARIJA - KRALJICA NEBA Papež Pij XII. je na dan Vseh svetih proglasil nov Marijin praznik “Praznik Kraljice neba”, ki se bo praznoval vsa¬ ko leto 21. maja. Ob tej priliki je v raz¬ košni, blesteči ceremoniji v baziliki sv. Petra v Rimu kronal podobo Kraljice nebes, ki jo je po izročilu naslikal evan¬ gelist Luka. Buenos Aires, 4. XI. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, ilovice iz DR. FRANC SCHAUBACH UMRL Iz domovine je prišlo žalostno sporo¬ čilo, da je v prvi polovici avgusta mese¬ ca umrl v Črnomlju biv. veliki župan in senator dr. Franc Schaubach. Pokopali so ga ob veliki udeležbi ljudstva dne 11. avgusta t. 1. na črnomeljskem pokopa¬ lišču. Pok. dr. Franc Schaubach je bil koro¬ ški rojak. Rojen je bil v Ziljski dolini. Po končani gimnaziji se je vpisal na du¬ najsko univerze, kjer je študiral pravo. Na Dunaju je bil tudi med prvimi člani Slov. kat. akademskega društva “Dani¬ ca”. Po končanih akademskih študijah je bil tudi med prvimi člani Slovenskega kat. akademskega starešinstva. Kot izvrsten pravnik in sodnik je u- žival velik sloves. Njegove velike spo¬ sobnosti niso ostale prikrite voditelju Slovencev dr. Korošču, s katerim se je pok. Schaubach dobro poznal že iz du¬ najskih časov ter ga je z njim vezalo odkrito prijateljstvo. Zato mu je pok. dr. Korošec ob raznih prilikah zaupal V nedeljo 7. novembra pohitimo vsi na MLADINSKO PRIREDITEV Na sporedu TELOVADNI NASTOP PROSTA ZABAVA in važna in odgovorna politično-upravna mesta. Tako je bil pok. dr. Schaubach imenovan za velikega župana Maribor¬ ske oblasti, za okrožnega inšpektorja, pozneje pa je bil izvoljen za senatorja. V senatu se je vidno udejstvoval pred¬ vsem v zakonodajnem odboru. Zelo je bil upoštevan tudi kot odvetnik v Mari¬ boru. Pok. dr. Schaubach je bil mož pleme¬ nitega srca in z globokim socialnim ču¬ tom. Ko se je med njegovim velikim žu¬ panovanjem znova zaostrilo viničarsko vprašanje v Halozah in v Slovenskih go¬ ricah, se je pok. dr. Schaubach odločno postavil na stran izkoriščanih viničarjev. Zadnja leta svojega življenja je pok. Schaubach preživel v Črnomlju, odkoder je bila njegova žena, s katero ga je ve¬ zala globoka ljubezen in vdanost. Nanjo je bil zelo navezan, posebno še potem, ko mu je skoro popolnoma oslepela. S smrtjo pok. dr. Schaubacha je legel v grob odličen slovenski politično-u- pravni uradnik, ki je vse svoje velike sposobnosti kot pravnik dal na razpola¬ go svojemu narodu, za katerega lepšo bodočnost se je boril v vrstah Slovenske ljudske stranke ob strani njenih največ¬ jih mož. Naj počiva v miru v zemlji slovenski. Na izrednem občnem zboru SloVen- T ske izseljenske matice je znana komu¬ nistka Zima Vrščajeva poročala, da je j “predsednik Slovenske izseljenske ma¬ tice književnik Tone. Seliškar odstopil z mesta predsednika matice,” ker mu je ve¬ liko delo v tej funkciji ovira pri književ¬ nem delu in ker mu zdravje ne dopušča take obremenitve”. Povedala je tudi, da je Tone Seliškar pri izseljenski matici še obdržal mesto člana v glavnem odboru in urednika Izseljenskega koledarja. Za predsednika Slovenske izseljenske mati¬ ce so nato “izvolili” ,Ivana Regenta člana Centralnega komiteja Zveze komu¬ nistov Slovenije. BOGAT SRECOLOV Razdeljenih bo 500 dobitkov V slučaju slabega vremena bo prireditev preložena. ZAČETEK OB 15 URI Vsi Slovenci vljudno vabljeni! Obrat mestne plinarne v Celju name¬ ravajo ustaviti. Plinarna zaradi zastare¬ losti , naprav in zaradi zastarele plinske napeljave dela z veliko izgubo. Plin, ki ga nekatera podjetja nujno rabijo, bodo nadomestili z butanom. Umrli so. V Ljubljani: Jože Godec dipl. str. tehnik (se smrtno ponesrečil v planinah), Martin Jevnikar, uslužbe¬ nec trgovskega podjetja Mercator, Franc Gnidovec, posestnik, Jadviga Kr- mac, vod. komunistka, uslužbena pri Izvršnem svetu LRS, Fani Božič, roj Bavdaž, Anton Cankar, upok. Tob. tovar¬ ne, Dora Beseničar, roj. Battelino, Ja- Pravi planinski zbornik je vrsta člankov, ki bodo objavljeni v Zbor- niku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1955: o ponesrečeni ekspedi¬ ciji na Paine piše Dr. VOJKO ARKO, zapiske iz Dhaulagirija pa priobčuje prvič DINKO BERTONCELJ. Bertoncelj je popisal tudi poslednji dve turi skupaj s pokojnim Tončkom Pangercem. Vse te članke krasi cela vrsta zanimivih in izredno lepih ilustracij. Slovenci v Argentini Mucnos Aires NA PRAZNIK VSEH SVETNIKOV popoldne so se slovenski rojaki v ve¬ likem številu udeležili molitev za rajne, ki so bile ob štirih popoldne pred Jugo¬ slovansko grobnico na pokopališču Cha- carita. Direktor slov. dušnih pastirjev v Ar¬ gentini g. Orehar je imel najprej govor, nato je ob asistenci opravil molitve za rajne, pevski zbor Gallus je pa zapel Gallusovo pesem Ecce quomodo moritur iustus. Rojaki so zatem obiskovali slovenske grobove na tem pokopališču. Isto so sto¬ rili na ostalih pokopališčih na področju Velikega Buenos Airesa, na katerih so pokopani umrli Slovenci. KONSTITUIRANJE ODBORA DRUŠTVA SLOVENCEV Na seji odbora Društva Slovencev dne 30. oktobra 1954 je bil konstituiran no¬ vi odbor, ki je takole sestavljen: Predsednik ing. Albin Mozetič, pod¬ predsednika gg.: dr. Julij Savelli in Ru¬ dolf Žitnik, tajnik g. France Pernišek, blagajnik g. Albin Magister st., gospo¬ dar g. Ignacij Grohar, kulturni referent g. dr. Miro Kovačič, organizacijski re¬ ferent g. Lojze Erjavec, mladinski re¬ ferent g. Martin Mizerit. Zaključno predavanje tečaja za držav- nopravna vprašanja bo v nedeljo 21. no¬ vembra 1954 ob pol deveti uri dopoldne na Victor Martinez 50. Predaval bo go- nez Perhaj, upokojenec, Jernej Cesar, uradnik drž. žel. v p. in Andrej Dobrin v Tržiču, Marija Bizovičar, roj. Zadni¬ kar v Guncljah, Julija Klančar na Hru¬ šici pri Jesenicah, Franc Ostronič na Vi¬ nici, Jože Ambrož, žel. uradnik v p. na Breznici pri Žirovnici, Fanika Vogrinec v Hajdini pri Ptuju, Marija Pirkmayer, roj. Kukovič v Framu, Ana Kocijan, roj. Mokorel v Lescah, Jože Mesec, sodni u- radnik v p. na Viču, Antonija Švare, roj. Rihtaršič v Kranju, Marija Schlos¬ ser, vdova, šivilja v Celju, Franc Ažman na Viču, Neža Jakop v Savljah, Anton Sladič na Vrhniki, Metka Jelen, roj. Ba¬ loh v Dolu Ljubljani, Zora Butinar, roj. Kristan v Radovljici in Justina Bedjanič, mag. farmacije v Središču ob Dravi. spod Marijan Marolt o temi “Kultura in slovenska politika”. Možje in fantje, ki se za te probleme zanimajo iskreno vabljeni. X. DRUŽABNA PRIREDITEV SPD je kakor vse prejšnje privabila lepo šte¬ vilo naših rojakov, ki so hoteli preživeti vesel večer v slovenski družbi v salonu pri Deklevi. Poleg že tradicionalnega streljanja in lepega števila okusnih do¬ bitkov pri srečolovu, je razpoloženje, kakršno na teh večerih vlada, tista naj¬ močnejša privlačnost, ki vedno znova privabi rojake iz številnih “barrios”, da se vsaj nekajkrat na leto srečajo in po¬ govorijo. Mnogi pridejo zaradi družbe, mnogi tudi zato, ker vedo, da bodo le ta¬ ko mogli imeti poceni počitnice v Bari- ločah, ako bodo podprli stremljenja bue- nosaireškega SPD. In tudi v tej smeri je bil večer uspeh. OSEBNE NOVICE Poroka. V San Justo sta se poročila 30. oktobra t. 1. g. BlažRazinger in gdč. Minka Krajnik. Mlademu paru naše iskrene čestitke! V oglasih, ki sta bila objavljena v šte¬ vilkah 41 in 42 Svobodne Slovenije za paketno podjetje Interexport — Trst (Sertič - Perinič, Charcas 476, Buenos Aires, T. E. 32-0248) je bilo na koncu oglasa objavljeno, da je treba pismena naročila in denar naslavljati na naslov Milan Sertič, Charcas 470, Bs. Aires. Pravilno mora glasiti Charcas 476, tako kot je bilo pravilno objavljeno v zaglavju oglasa. Itn m os Atriji a Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia priredi v nedeljo 14. no¬ vembra 1954 takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani v Ramos Mejia prosla¬ vo slovenskega narodnega praznika 29. oktobra. Na sporedu proslave bo nastop otrok slovenskega tečaja iz Morona pod vodstvom gdč. Mije Markeževe in govor g. dr. Franceta Bajleca. Vse rojake iz Ramos Mejia in bližnje okolice prijazno vabi k udeležbi Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia študijski dan izseljenskih direktorjev v Argentini V dneh od 26. do 28. oktobra je Ar¬ gentinski katoliški odbor za izseljenstvo pripravil študijske dni za direktorje iz¬ seljencev v Argentini. Slovence je zasto¬ pal slovenski narodni direktor g. Anton Orehar. Študijski dan je dal narodnim direk¬ torjem lepo priliko, da so se sešli z za¬ stopniki posameznih argentinskih škofij in z njimi izmenjali misli glede izseljen¬ skega vprašanja, ki je za Cerkev prav tako usodno, kot je bilo v 19. stoletju delavsko vprašanje. Vodil je študijske dneve predsednik argentinskega katoliškega izseljenskega odbora Msgr. Albin Menza. V referatih so govorniki obdelali sledeča vprašanja: Cerkev in izseljenstvo, katoliški pro¬ gram za delo v izseljenskih problemih, n. pr.: priprava naseljevanja v škofijah, sedanja zakonodaja za vseljevanje v Ar¬ gentino, finančna pomoč za vselitev, po¬ moč izseljencu ob prihodu v deželo, or¬ ganizacija dela za izseljence po posa¬ meznih škofijah, praznovanje prve ne¬ delje v adventu kot izseljenskega dneva. Vsak dan je bila zjutraj duhovna mi¬ sel. Prvi dan jo je podal kardinal Jakob A. Copello, drugi dan apostolski nuncij Msgr. Mario Zanin, tretji dan pomožni škof v Buenos Airesu Msgr. Anton Rocca. Sklepi študijskih dni so bili: 1. Vzbuditi vest argentinskim katoli¬ čanom, da se bodo zanimali in delali za izseljence; 2. Urediti po škofijah odbore, po župnijah pa, če ni mogoče zaenkrat se¬ staviti krajevnega odbora, poskrbeti za referenta, ki se bo za ta problem zani¬ mal; 3. Pomagati izseljencu versko in so¬ cialno, da se bo počutil kot enakovreden član tukajšnje družbe in se čim prej vži¬ vel v versko občestvo ob ohranitvi svo¬ jih zdravih verskih in narodnih izročil; 4. Storiti vse, da se postavi v Bue¬ nos Airesu osrednji katoliški izseljenski dom, ki naj postane ognjišče in prijetno zatočišče izseljencem v tujini. Lanus V Lanusu bo v nedeljo 21. novembra 1954, po slovenski maši, v cerkveni dvo¬ rani proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra, ki jo priredi Kra¬ jevni odbor Društva Slovencev v Lanu¬ su. Govori g. Maks Jan. Vse rojake iz slovenske vasi v Lanusu in bližnje okoli¬ ce vljudno vabi k udeležbi na proslavi Krajevni odbor Drušva Slovencev v Lanusu ZB0RNIK-K0LEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1955 JE POSVEČEN DESETLETNICI STRAŠNE VETRINJSKE TRAGEDIJE MISIJ S KI ZBORNIK 1954 Predstava Kociprovega "Svitanja" v kasfiljščini V soboto 30. oktobra je nova gledali¬ ška skupina C.E.T.U. (Compania Expe- rimental de Teatro Universal) v Tem- perleyu uprizorila dramo dr. Stanka Ko¬ cipra “Svitanje”, ki nosi v kastiljščini naslov “El Amaneeer”. V programni knjižici, ki je za to priložnost izšla, je na prvi strani predstavil David J. Se- bastiano Kocipra kot enega izmed naj¬ bolj upoštevanih novejših slovenskih pisateljev, ki ga preveva velika ljube¬ zen do rodne zemlje. Omenja posebej ro¬ man “Goričanec”, v Buenos Airesu izi- šlo knjigo novel “Mertik” in seveda dra¬ mo “Svitanje”. V avli pred dvorano “Nueva Roma”, kjer se je predstava vršila, so visele sli¬ ke pisatelja in vseh igralcev, le-teh pa že maskiranih, kar je napovedovalo te¬ meljito pripravo, če je mogel slikar Ti¬ to Acuna portretirati igralce v že do¬ gnanih maskah. Dvorana, ki ima 300 se¬ dežev, je bila polna. Slikar Acuna je pi¬ satelja še enkrat predstavil; prisrčen aplavz je pričal, da Kocipra v Temper- leyu dobro poznajo in visoko cenijo. Dramo je režiral pisatelj sam. Kot so povedali, so bili igralci —• razven dveh — vsi novinci. Uspeh Kociprove režije je bil izreden. Pa tudi volja igralcev je morala biti trdna. Nikjer nobenega za- stanka, nobene zadrege; šepetalec ni imel dela. Kot posebni zaslugi Kocipro¬ ve režije naj veljata prizora Filipovega pripovedovanja in Reederjeve smrti v j zadnjem dejanju. Gotovo so vodile reži- i serja izkušnje iz predlanske slovenske predstave; tudi črtal je nekaj. Ni pa takratne Willempartove režije posnemal. Zlasti je upošteval drugačne značaje novih igralcev in jim izoblikoval vloge v soglasju s temi njihovimi značaji. Imel si vtis, da so igralci odra vajeni. Tudi scena (Acuna) je bila drugačna kot Willempartova. Težko je reči, katera predstava je bila boljša, slovenska ali kastiljska; nekaj ta, nekaj ona; razlike so bile drugod, ne toliko v kakovosti. Uspeh je bil prodoren, aplavz že po prvih dveh dejanjih bučen. Na koncu je bil naravnost viharen in vsa dvorana je klicala avtorja. Ko se je pokazal, so ho¬ teli videti še režiserjevo pomočnico, go¬ spo Kociprovo. Nov val navdušenega o- dobravanja je poplavil dvorano, ko se je na odru pisatelj zahvalil igralcem, ki so vsak poleg svojega poklicnega dela v tovarnah in pisarnah še našli čas za skušnje in učenje. Privoščil bi tak iz¬ raz hvaležnosti kdaj našim igralcem in pevcem, ki delajo v še težavnejših raz¬ merah. Dr. Kocipru k uspehu čestitamo. M. M. Tudi letos je Slovenska misijonska zveza izdala svoj zbornik za “sveto Ma¬ rijino leto ob 25 letnici škofovanja svo¬ jega pokrovitelja .kofa dr. Gregorija Rožmana”. Obsega 216 strani zanimive¬ ga misijonskega branja, ki je razporeje¬ no v 15 člankih. 133 reprodukcij foto¬ grafij, risb in lesorezov daje posamez¬ nim člankom nazornost, ovitek v črni in svetlo modri barvi pa je izdelal g. Hoti¬ mir Gorazd. Cena zborniku je v Argen¬ tini 20 pesov. Misijonstvo katoliške Cerkve je v Mi¬ sijonskem Zborniku tako-le obdelano: G. Janez Kopač C. M. v članku “V znamenju katoliške Cerkve” razpravlja o štirih znamenjih katoliške Cerkve: o edi¬ nosti, svetosti, vesoijnosti in apostol- stvu in jih postavlja nasproti dana nje¬ mu razrvanemu svetu, v katerem si ko¬ munizem prav zaradi te razrvanosti sku¬ ša najti pot do končne zmage nad do¬ brim. Pisec ugotavlja, da je edino Cer¬ kev poroštvo zmage nad brezbožnim ko¬ munizmom, eden od njenih poslanstev v tej borbi pa je misijonsko delovanje. G. dr. Filip Žakelj dokazuje iz pisanja svetega pisma stare in nove zaveze, da je Bog že v svetem pismu govoril o mi¬ sijonih in o potrebi po misijonskem de¬ lovanju. V stari zavezi da so Izaijeve prerokbe pravi misijonski evangelij sta¬ re zaveze, medtem ko je duh nove za¬ veze duh vseobsežne krščanske vesoijno¬ sti. G. dr. Alojzij Kukoviča opiše misijon¬ stvo v luči verskih resnic, g. dr. Ignacij Lenček pa govori o misijonstvu kot dol¬ žnosti slehernega katoliškega vernika. Z misijonsko znanostjo (katoliško misio- nologijo) nas seznani g. dr. Maks Je¬ zernik, podravnatelj papeškega zavoda Propagande v Rimu. V članku ugotavlja, da je “misijonska znanost v strogem pomenu besede hčerka tega stoletja”, čeprav je treba kot prvi znanstveni po¬ skus misijonske problematike smatrati razprave sv. Tomaža Akvinskega, ki je prvi začetnik misijonološke dogmatične ved^ Misijonske znanosti kot take v mo¬ dernim smislu pa je začetnik Nemec Streit, za njim pa največji misionolog tudi Nemec Schmidling. Prvi je predsta¬ vil to novo znanost svetu 1. 1909. Raziskovalec življenja in delovanja svetniškega : kofa Barage, g. dr. Franc Jaklič, se v letošnjem Misijonskem Zbor¬ niku pomudi pri življenju in delovanju drugega velikega slovenskega misijo¬ narja Ignacija Knobleharja, ki je v črno Afriko ponesel Kristusovo poslanstvo vere. Misijonar g. Janez Kopač C. M. objav¬ lja primerjalni članek misijonskih delo¬ vanj največjega izmed misijonarjev sv. apostola Pavla in največjega izmed slo¬ venskih misijonarjev svetniškega Bara¬ ge. Izpod misijonskega peresa g. Nikolaja Jeiočnika je nebo nasulo snega na “Nje¬ govo poslednjo pot” svetniškega Bara¬ ge, ko je odhajal blagoslavljat vogelni kamen nove šentpavelske cerkve v Ne- gaunee, kot starec, ki že hoditi ni mo¬ gel več, pa so ga zato nesli tja “njego¬ vi zvesti Otavani, ki jim je on sam gla¬ ve s krstno vodo oblil...” G. Silvin Eiletz S. J. prikaže rusko mesijansko krščanstvo v članku z ena¬ kim naslovom. Duša ruskega človeka, njegov značaj in njegov pogled na svet so lepo razčlenjeni in je mogoče s po¬ znavanjem leteh doumeti odnos ruskega človeka do krščanstva in do njega prak¬ tičnega izvajanja, ki je v Rusiji kljub skoro 40 letnemu preganjanju še vedno tako živo. Preganjana Cerkev na Kitajskem je motiv razpravi g. Draga Pokorna CM, s katero je podan dober prikaz razvoja preganjanja Cerkve od nastopa komuni¬ zma do danes. O “Misijonstvu v okviru mednarodne politike” piše g. Ruda Jurčec, ki položaj Cerkve v posameznih misijonskih pokra¬ jinah za in izven železne zavese primer¬ ja z razvojem položaja Cerkve v Fran¬ ciji v preteklih desetletjih. “Indokinska tragedija” je za Aladina “poslednji opomin” zapadnemu svetu, da ne misli vedno samo na danes, pač pa pogleda v bodočnost, ki je temna, če bo zapad sklepal take svoje poraze s komunizmom. S severno Indokino je bilo “12 milijonov neumrjočih duš izročenih komunističnemu Molohu”. Življenje novega svetnika kat. Cerkve francoskega misijonarja Petra Alojzija Marije Chanela je popisal g. Filip Ža¬ kelj. Novega svetnika je posebej odliko¬ vala pobožnost do Matere božje. S “Socialnim vprašanjem in misijoni” se bavi g. Franc Glavač, ki nas seznani s temi problemi zlasti na področju afriških misijonskih postojank. O “Slovenskih misijonarjih” je v be¬ sedi in sliki” g. Ladislav Lenček zbral gradivo z Japonske, iz Kitajskega, iz Siama in Birmanije, nas povedel v Indi¬ jo in Afriko ter se končno ustavil pri nas v južni Ameriki, s čimer zaključu¬ je Misijonski zbornik . Kot posebnost je treba te • omeniti, lahko bi ji rekli, “rožni venec v slikah”, ki ga je zbral g. Marjan Marolt in raz¬ lago k posameznim slikam sestavil. V prvem delu Zbornika je namreč objav¬ ljen na vsaki drugi strani eden izmed prizorov vseh 15 skrivnosti rožnega venca, kakor so jih naslikali najzname¬ nitejši umetniki. Zbornik to zamisel po¬ klanja “v počastitev Marije, prve Misi¬ jonarke, Matere poganov in Kraljice mi¬ sijonov, v tem svetem Marijinem letu.” p - a Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. XI. 1954 SLOVENCI Avstralija Julijska številka “Misli” objavlja na¬ slednje podatke o življenju Slovencev v Avstraliji: Rojstva: V družini g. Vinka in ge Ro¬ ze Jamšek se je rodil že tretji otrok, fantek, ki je dobil pri krstu ime Mar¬ tin; družino g. Ernesta in ge Dragice Stržina je razveselil prav tako fantek. Krstili so ga na ime Viktor-Ivan. Česti¬ tamo. Poroke: V Bankstovmu sta se poroči¬ la g. Pero šarič in gdč Slavka Eškinja, v Canberri sta stopila pred oltar g. Ivan PO SVETU Urh in gdč. Vera Kos, v Darlinghurstu sta si pa obljubila zakonsko zvestobo g. Metod Novak in gdč. Marjory Murdoch. Čestitamo. V Zapadni Avstraliji živi sedaj že oko¬ li 350 Slovencev. Skoro vsaka ladja iz Evrope pripelja v to državo, ki zavzema skoro eno tretnjo vse avstralske površi¬ ne, a ima komaj 800.000 prebivalcev, ne¬ kaj Slovencev. V zadnjem času so dopo¬ tovali: Franc Soklič, Nace Janša, Silvo Tomšič, Franc šabec, Franc in Pavla Žnidarčič, Mirko Novak, sodnik v p. in Antonija Tomazin. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. November Vsebi¬ na: Lega si, lepa si roža Marija (Alojzij Koimerlj); El dia de los difuntos; Šege na domačih tleh (Joža Kmetov); Neza¬ želena (Nj); Evangelij po sv. Luku: Je¬ zus je gospod sobote (dr. Mirko Gogala); Marijine božje poti v domovini: Iz Bele Krajine (Marijan Marolt); Izseljenec moli (pesem Ljubka Šorli); Velike žene stare zaveze (prof. Pavel Slapar); Vrti¬ ček (Gregor Hribar); Borcev je treba (Zdravko Reven); Zdravje naš največji zaklad (konec predavanja dr. ^Kačarja na III. soc. dnevu); Vsa pota vodijo k Tebi, o Gospod (Zora Piščančeva); Za¬ kaj ravnamo tako? (Vinko Brumen); Kaj pa med nami? ; Mariji (ocena pes¬ niške zbirke Jeremija Kalina prof. Ger- žinič); Kaj pa doma? in otroška prilo¬ ga Božje stezice. Katoliški misijoni. Oktober — No¬ vember. Vsebina: Misli ob 24. in 31. oktobru, ob 1. in 2 novembru. Molimo za pomnožitev duhovniških poklicev v misijonih in Molimo za Cerkev v Sred¬ nji Ameriki in na Antilih (prof. Lojze Geržinič) Poslanica za misijonsko ne¬ deljo (Filip Bernardini); Misijonska ne¬ delja 24. X. v Marijinem svetem letu: Marija Mati poganov? (dr. Ignacij Len¬ ček); Marijino leto v Siamu; Marijina legija (dr. Maksimilijan Jezernik); Ju¬ dom (Giovanni Papini — prevaja N. Je- ločnik); Kako malo bi bilo misijonar¬ jev. . . (Drago Pokorn C.M.); Za novi kitajski obredni jezik (L. K.); Indijski bogoslovec se zahvaljuje; Kino in mi¬ sijoni (dr. M. Jezernik); Misijon v Kha- riji (o. Stanko Poderžaj); Po misijon¬ skem svetu; Baragova zadeva, v ljub¬ ljanskem bogoslovju; Eno samo je po- Itrebno (Nikolaj Jeločnik); Ksaverij neu- E TJ R O 1» A K CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires pošilja Vašim v domovino VSAK DAN iz svojega skladišta v TRSTU vse vrste živil in hišnih potrebščin (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa itd.) Paketi prispejo v roku okoli 25 dni. Jamčimo za vsako morebitno, tudi delno, izgubo. — Cene so zmerne. Navajamo nekaj od številnih paketov s plačanim prevozom vse do stanovanja prejemnika: BOŽIČNO REKLAMNO DARILO PAKET ŠTEV. 100 s 3 kg PRVORAZREDNE Paket štev. 9 . $ 127.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža f 1.50 kg sladkorja Paket štev. 17 . $ 184.— 4 2 kg kave ■J 1.50 kg riža :S 1 kg sladkorja jj 1 vretence črnega in S | 1 vretence belega sukanca SANTOS KAVE $ 189.— Paket štev. 35 . $ 422.— 3 kg Santos kave la 1 par Nylon nogavic 2.50 kg riža 0.50 kg mlečne čokolade 1/4 kg čaja 2 kg sladkorja 1/4 kg popra Pošiljamo tudi moko v vrečah, svinjsko mast v kantah in ostalo. Z letalsko pošto pošiljamo vse vrste zdravil. 1 Pošiljamo tudi pakete iz Rep. Argentine s hrano, tekstilijami in sploh 4 s starim in novim blagom in z živili, ki nam jih prinesejo stranke. M Uradne ure so od 9.30 dop. neprestano do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30 dop. p? ________________ Si Iščemo zastopnike za provinco. Za vse informacije se obračajte na Agencijo E U R O P A K CANGALLO 439, oficina 119, I. nadstropje — BUENOS AIRES strašen! (Paul Piron-Miklavž Trpotec) in priloga Mladi misijonar. Slovenska beseda. Štev. 7-8. Vsebina: Slovenska misel; Molitev (Simon Jen¬ ko) Kako je z našo kulturo (Vinko Bru¬ men) ; La creacion del Carso (tradue- cion de D. Čehovin) Zemlja slovenska- Narod slovenski (Ivan Cankar); Sveto- polkova oporoka (A. Aškerc); Ža kri¬ žem (Ivo Zaleški); Zadnji razgovor (Ru¬ dolf Smersu) Naši zastopniki; Slovenska zgodovina; Legenda o Adamu in Evi (C. M. de Heredia S. J. prevedel France Kremžar) ; Pomlad (Jošt) ; Najpomemb¬ nejše osebnosti celjske zgodovine (Bra- ninir Pisfivilek); Pomiagajmo ohraniti slovenski značaj naše mladine (Alek¬ sander Majhen); Vrhnika (Marijan Ma¬ rolt); Oborožitev Zapadne Nemčije (M. L.); Obtožba (Igor), Petindvajset¬ letni jubilej škofovskega posvečenja prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana; Kulturni pregled; f Albin Koritnik f Franc Kukoviča; Velik slovenski uspeh; Misli (zbral dr. Fr. Jaklič). Pri¬ loga Zemljevid Slovenije. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Delam že poldrugo leto v malem trgovskem podjetju, pa dosedaj še nisem imel počitnic. Ko je trgovina za¬ radi počitnic zaprta, moramo uslužbenci opraviti inventuro blaga, novo ureditev notranjosti in podobno. Res je, da je v tem času delovni urnik krajši in da da delodajalec kako nagrado v blagu, toda pravih plačanih počitnic nimamo. Kaj nam je storiti? Odgovor: Če Vam nekdo Vaših pravic ne prizna, je pač potrebno, da jih uve¬ ljavljate po tisti poti, ki Vam je na, raz¬ polago. Vi in Vaši sodelavci imate pra¬ vico na plačan dopust po določilih trgov¬ skega zakonika. Delodajalec ima pravico določiti kdaj boste ta dopust nastopili; Ds*. LOJZE BERCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavne organe in jetra, ordini- ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih in ob sobotah od treh do šestih popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije G2-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 0r. Jože Er mene Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. *raprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires če tega do 15. aprila ne stori, imate pra- vico, da si dopust sami vzamete s 16. aprilom in delodajalca o tem obvestite. Če pa se te zakonite pravice niste poslu- žili, pa imate pravico zahtevati dvojno plačo za ves čas dopusta. Tako je v kon¬ kretnih primerih razsodilo delavsko so¬ dišče v Buenos Airesu. Marsikdo še ne ve >.. . . .da je EDVARD ALLCARD, bivši mornariški arhitekt, že tret¬ jič sam preplul Atlantski ocean. To zadnjo pot je opravil v 77 dneh ter je samo enkrat na svojem po¬ tovanju v 10 tonski ladjici na 64-00 km dolgi poti videl suho zemljo. Doslej je sam prejadral že 336.000 km po morjih. Društveni oglasnik NAŠA PRISTAVA Ali se Vam zdi potrebno, da imamo Slovenci svoje lastno, osrednje družab¬ no zbirališče? Ali se Vam zdi važno, da se naša mla¬ dina ne razkroplja po tujih klubih? Če na ta vprašanja lahko pritrdilno odgovorite, potem Vas prosimo, da po¬ magate razvoju Pristave v Moronu z nakupom novih delnic in da pridobivate novih delničarjev. Vemo, da ste od mnogih strani na- prošeni, da prispevate za različne akci¬ je, ki so v teku; nemara že godrnjate, toda pomislite, da je na nas, ki smo zu¬ naj v svobodi, velika odgovornost, da tu¬ di z materialnimi žrtvami pomagamo ohraniti slovensko zavest in narodno skupnost. Delnice lahko vplačate v mesečnih ob¬ rokih, ki se Vam bodo zdeli primerni. Društvo Slovencev OBVESTILA Ure veselja in zdrave zabave boste omogočili našim najmlajšim v nedeljo 7. novembra na trati poleg Pristave v Mo¬ ronu. Za varstvo otrok in vodstvo bo po¬ sebej preskrbljeno. Izlet Družabne pravde v Tigre bo v nedeljo 14. novembra. Ob 10. uri bo ma¬ ša v Kolegiju San Cayetano, ulica Quir- no Costa 1055 v San Fernando (blizu farne cerkve). Po maši bomo šli v Ti¬ gre C in se bomo po reki Carapaehay podali v “Recreo Europa”, kjer so na razpolago obširni in senčni vrtovi. Hra¬ na bo v gostilni na razpolago, lahko si jo pa vsakdo prinese s seboj. Člani Družabne pravde, njihovi svojci in prijatelji prisrčno vabljeni. Družabna pravda Slovenska beseda vabi vas na MARTINOVANJE z zabavnimi igrami, srečolovom, petjem in plesom v SOBOTO 13. NOVEMBRA 1954 ob 20 uri v LOURDESU, ulica Patricios 457 (Tel. 757-0401) 6 kvader od cerkve v Lourdesu, ali 2 kvadri od Avda. LA PLATA 2300 — v obširni dvorani kluba SOCIAL Y DEPORTIVO — VIHA EXCEL.SIOR. DOHODI: iz Chacarite: Omnibus 123, Tranvia Lacroze do postaje Lourdes; iz Constituciona: Omnibus 169 do cerkve Lourdes, po isti ulici 5 kv. naprej do viš. 2300 in dve na levo; iz Liniersa: Kolektiv 19 do Av. La Plata 2300 in ulica Cantilo, dve kvadri na levo, Kolektiv 143; iz Tigre: Kolektiv 143 do postaje Lourdes; iz Puente Saavedra: Kolektiv 19 do kolektivske postaje; od trgovine živec: 2 kv. po Av. La Plata do 2300 in dve na desno. LASTNA REŽIJA GODBA: HARMONY JAZZ Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Dvorana prenovljena, prostora dovolj za vse pod streho! VABLJENI! "ČASA BOYU” - nrarna in zlatarna OLAZAl \L 2336 Tel. 76-9160 pol kvai od Cabilda 2300 Zapestnice Douglas v pravem jeklu za damske in moške ure 45 .— moški manšetni gumbi v masivnem srebru. 45. ■— moški manšetni gumbi v masivnem zlatu 18 kit. 250.— ovratne damske verižice v 12 kit. zlatu .. 60.'— ovratne damske verižice v 18 kit. zlatu . 82.— uhani v 18 kit. zlatu par od. 48.— KOT IZREDNA PONUDBA: zlata damska zap. ura Anker s 15 rub. 320.'— Moške zapestne in žepne ure znamke: Zenith, Doxa, Election, Record, Unver, avtomatične Olma, Pacar. PREDELAVA IN POPRAVILO NAKITA. VESTNO POPRAVILO UR. Slovenske stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko. P. R. ( 2 ) Drobni zapiski iz domovine Inšpektor Wester je obiskal tudi Učko in Opatijo, potem pa zapisal tole: “Hi¬ tro je Opatija zaslovela kot letovišče in kopališče mednarodnega značaja in te¬ ga slovesa je deležna tudi danes, ko je po ljudski revoluciji postala odpočivali- šče delovnih ljudi nove Jugoslavije. Še nadalje uživa stari sloves, dasi so se družabne in prehranjevalne razmere v marsičem predrugačile. Da bi le tudi no¬ vi gospodarji kar najbolj skrbeli za red, snago in vzdrževanje obstoječih stavb, nasadov in prometnih naprav! Tako bi vsak tujec, vajen udobja in uslužnosti, dobil povoljno mnenje o naši kulturno¬ sti, o kateri včasih morda upravičeno podvomeva. Ista zahteva se tiče našega “rajskega” Bleda, “bisera” Rogaške Sla¬ tine in nič manj tudi “bele” Ljubljane.” A pot gre naprej in “debela ura vožnje je minila, ko smo se ustavili na cilju; pred “hotelom na Učki”. V prejšnji do¬ bi je bilo tu vse v širšem obsegu pri¬ pravljeno za sprejem gostov in vozil. O tem pričajo razne opuščene, na pol raz¬ dejane stavbe kot spomini iz dobe parti¬ zanskih spopadov z nasilnim okupator¬ jem. Škoda, da še niso vzpostavili teh na videz trdno zgrajenih stavb.” A. pot gre naprej in naprej: “že v precejšnji višini me je presenetil živ studenček, za¬ jet v plitvo kotanjo. Tam sem se umil, zakaj zjutraj v našem domu še ni tekel vodovod, ki ga čez noč zaradi varčeva¬ nja pitne vode zapirajo.” “Ob prvem cestnem ovinku stoji golo zidovje nekdanjega hotela “Draga di Lovrana”, ki je bil v prejšnji dobi opa¬ tijskim in lovranskim letoviščarjem priljubljeno izletišče,” piše dalje Wester. “Kakaj ga niso zopet vzpostavili?” Ne¬ ma pare, nema robe, nema radnika! “mi je pojasnil domačin, ki sem ga srečal. Zares, kjer ni teh kapitalnih pogojev, se ne da nič napraviti. “Obisk vasi Vela Učka popisuje Wester takole: “Nekaj hiš je za silo popravljenih, druge pa so opuščene ali pa še porušene. Možak hrust, kakršen je bil Nazorjev Veli Jože, ta istrski Martin Krpan ali Peter Kle¬ pec, stoječ z družino pred hišo, mi pove, da so jim vso vas požgali in porušili “Švabe”, ker so Seljaki skrivaj delovali s partizani. Dal mi je čutiti, da velja vsa njihova mržnja Nemcem, medtem ko o njih zaveznikih ni črhnil nobene mrzke besede... V vasi imajo šolo štirirazred- nico, v kateri poučuje samo ena učna moč, učiteljica. Rad bi se bil z njo po¬ govoril o šoli in tamošnjem naraščaju, a mladina, igrajoča se pred šolo, mi je dejala, da je učiteljica pravkar odšla “na ručak”. Hinko Wilfan je obiskal Kanin in po¬ roča: “...drugi je pa dom Petra Ska¬ larja na Kaninu v višini 1811 m, ki je deležen številnih obiskov, sodeč po zde- lanosti stavbe same, ki bi — če bi bila stavba v dolini, ob cesti, v vasi ali vsaj niže, kot je — preje kazala videz stano¬ vanjske hiše, ki čaka obnove. Pa ta stav¬ ba ni doživljala ne bombardiranja niti obstreljevanja niti je ni z repom opla¬ zil v bližino strmoglavljeni zavezniški avion, marveč so jo v pritličju ponema- rile ovčje in kozje črede, ki so jih brez¬ dušni pastirji ob neurju segnali vanjo, na podu pa — kamor drobnica ni mogla — ljudje neznanega bivališča. Le to se ve, da domačini nikakor ne, kajti to le¬ to ti niso dobili dovoljenja za v strogi obmejni pas. Kanin pa je v strogem ob¬ mejnem pasu.” Tri metra snega je na koči tudi pustilo svoje spomine, vendar “vseh oken (sneg) vendar ni pohabil. Vsaj šip — ali po bovško -— šiber vseh ne. In ključavnic ter kljuk ter tečajev ter zapiral, slamnjač in pogradov tudi verjetno ne. So vedeli pripovedovati kno- jevci, da so videli onegaviti, pustošiti in lomiti ter s tako ali drugače pridob¬ ljenim kurivom kuriti tujce, najbrž pla¬ nince, ki pa so imeli od drugod dovolje¬ nje za na Kanin, ne iz Tolmina.” We.ster se je tudi ‘Te malo pomudil pri Peričniku, kjer me je iznenadil do¬ bro oskrbovan bife. Celo razglednice so imeli v zalogi, seveda ne na gladkem papirju posnete. V sedanji prevalni dobi se zadovoljujemo tudi z manj potratni¬ mi izdelki.” Isti Wester je obiskal tu¬ di cerkev v Soči, osrednji trentski va¬ si: “Najprej stopim v serkev in — ostrmim! Prvi hip se mi je zazdelo, ka¬ kor da bi se znašel v svetišču, okrašenem s slikami beuronske šole. Vse nekako te¬ mačno in starinsko. A precej sem se za¬ vedel, da so to slike izpod kista našega modernista Toneta Kralja. Slike na mra- mornih ploščah v glavnem oltarju ka¬ žejo prizore iz življenja sv. Jožefa, v stenah pa je pisana galerija fresk sa¬ mih slovanskih nebeščanov. Slikar jim je pripisal imena Kazimir, Stanislav, Hema, Ljudmila, Olga; seveda ne manj¬ kata tudi Ciril in Metod. V družbi teh slovanskih svetcev sta tudi obraza slo¬ venskih blagovestnikov škofov Barage in Slomška, seveda brez svetniške glo- riole. Menda ni cerkev na slovenskih tleh, ki bi se mogla ponašati s tako izra¬ zito slovanskim empirejem.” Slavko Peršič poroča o skupščini Pla¬ ninske zveze Bosne in Hercegovine, ki se verjetno vrši pod istimi političnimi pogoji kakor slovenska, in pravi: “Spo¬ jitev planinske zveze s smučarsko, iz¬ vršena v smislu Pisma CK KPJ o stanju in nalogah v fizkulturi, bo gotovo rodi¬ la boljše uspehe- od dosedanjih, kajti se¬ daj bo lahko buditi k delu in navduše¬ vati poleti smučarje za planinstvo, po¬ zimi pa planince za. smučanje in obisk visokih gora.” Res — srečni so lahko v Titovini, ko CK KPJ misli prav na vse. Uradno mnenje, kaj je alpinizem, so pa tovariši morali povedati takole: “Mo¬ derna kapitalistična doba je rodila pla¬ ninstvo ali, kakor se po navadi po Alpah to imenuje, alpinizem. Nastal je iz žeje po spoznanju in odkrivanju sveta, po iskanju novih ekonomsk'h in prometnih možnosti, ki jih je terjal novi proizva¬ jalni način. Alpinizem se je razvil pred¬ vsem v tistih deželah, kjer je meščan¬ stvo do kraja razvilo svojo družbeno vlogo in vse značilne ekonomske pojave, ki so se z zgostitvijo industrijske pro¬ izvodnje osredotočili po velemestih širom po Evropi. Angleži, Francozi, Nemci, Italijani vodijo, razvijajo in oblikujejo alpinizem. —■ V Evropi so še drugi na¬ rodi v goratih deželah, a o alpinizmu pri njih ni bilo ne duha ne sluha, ko je drugod že v visokem razvoju. Alpinizem pri teh narodih kaže iste zamudniške po¬ teze kakor njihovo gospodarstvo, kultu¬ ra in politika. Kako ie ta šport odvisen od tehničnega razvoja družbe, se jasno J vidi iz alpinizma na Balkanu in Rusiji. ! Ce se danes tu razvija, kaže tudi precej drugačen značaj kot pri nas in drugod. Jasno je torej, da alpinizma ne moremo presojati izven družbenega okvira in dalje, da moramo pri ocenjevanju pome¬ na in družbene vrednosti alpinizma gle¬ dati tudi na njegovo zgodovinsko, raz¬ vojno vsebino. Ta krije v sebi mogočne vzgojne, politične, domoljubne vrednote. Ta tudi priča, da alpinizem ni nekaka osvoboditev od življenjske problemati¬ ke, marveč se vključuje v življenje člo¬ veške družbe, torej tudi socialistične družbe.” — Vprašamo vas, bralci “Slo- bodne Slovenije”, ali veste sedaj, zakaj smo hodili po hribih? Resnična škoda je, da avtor članka, v katerem je naveden poleg drugih debelih ugotovitev tudi gornji odstavek, ni pod¬ pisal, sicer bi ga med sodelavci Planin¬ skega vestnika, navedli kot prvega. Ta¬ ko pa naj za konec navedemo samo naj¬ bolj vidne in najbolj pogoste sotrudnike. V letih 1951‘2 so pisali v Planinski vest¬ nik: Pavel Kunaver, Janko Blažej, Mar¬ jan Perko, Tine Orel, ravnatelj Janez Dolenc, ind. dr. France Avčin, Uroš Žu¬ pančič, Josip Wester, Franc Zupan, Branko Zemljič, Adolf Čebulj, Franc Konobelj — Slovenko, sodnik dr. J. Prešeren, Cene Malovrh, Slavko Peršič, Ciril Debeljak, Frane Ceklin, Stanko Kokošinek, Lojze Stražnik, Rado Koče¬ var, Milan Ciglar, dr. Oskar Reya, Ivo Lukane, Vasilij Berden, Ciril Praček, Dušan Novak, Marjan Keršič-Belač, Sta- zika Černič, Marjan Lipovšek, dr. Jan¬ ko Vrančič, France Planina, Hinko Wil- fan, dr. Josip Sašel, dr. Ana Budnar — Lipoglavšek, dr. Josip Tominšek, dr. Joško Pezdirc, Janko Mlakar, dr. Bogdan Brecelj, Fedor Košir, dr. Joža Tomin¬ šek, Boris Režek, Viktor Pirnat, Anton Polenec, dr. A. Brilej.