Spet teče pravda
za Slovensko Koroško
za živi del slovenske zemlje
' 9 t. m. so namestniki zunanjih ministrov štirih velesil obnovili v Londonu razgovore za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Zadnjikrat so o tem razpravljali pred istim forumom maja lanskega leta, ne da bi dosegli kakšen pozitiven sklep.
Vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo zanima vso demokratično javnost sveta, toliko bolj posredne in predvsem neposredne sosede. Pomanjkanje mirovne pogodbe z 'Avstrijo pušča odprto celo vrsto vprašanj velike važnosti za bodoči razvoj mednarodnih odnosov: tako vprašanje odhoda tujih okupacijskih cet z avstrijskega področja, vprašanje bivše nemš..e imovine v Avstriji, vprašanje reparacij, ki jih je Avstrija dolžna plačati Jugoslaviji in Grčiji, vprašanje notranje demokratizacije in vprašanje avstrijskih meja z Jugoslavijo.
Prav gotovo je z vidika borbe za trajen demokratičen mir, ki jo vodijo svetovne demokratične sile s Sovjetsko zvezo na čelu prvenstvene važnosti odhod okupacijskih čet zapadnih držav, kajti te predstavljajo v sedanji okupirani Avstriji prav tako kakor pri nas na Tržaškem ozemlju, stražo interesov angloameriškega imperializma in n-> samo stražo teh interesov, temveč tud; orodje imperialistične ekspan-givnosti na škodo ljudsko demokratičnih držav vzhodne Evrope. Gre predvsem za to, da postane Avstrija resnično neodvisna demokratična država in da ne ostane še naprej to. kar je sedaj - mostišče imperialistov za njihove bodeče načrte.
Ge je to prvenstveno vprašanje bodoče mirovne pogodbe z Avstrijo. Pa ni v mednarodnem merilu nič manj važno vprašanje demokratizacije v Avstriji in vprašanje Slovenske Koroške, oz. vprašanje meje z Jugoslavijo.
Jugoslavija ima napram Avstriji teritorialne zahteve, ki so upravičene iz nacionalnih, etničnih, gospodarskih in obče človečanskih razlogov. Gre za vodno energijo reke Drave in za končno priključitev k Jugoslaviji dela Koroške, ki je strnjeno naseljen s slovenskim prebivalstvom, ki gravitira k Jugoslaviji, ki zgodovinsko predstavlja zibelko slovenskega naroda in katerega prebivalstvo na osnovi Principa samoodločitve vztrajno zahteva priključitev Koroške k Jugoslaviji. za kar se je v narodnoosvobodilni vojni borilo z orožjem v roki.
Jugoslavija ima poleg tega tudi moralno in demokratično dolžnost, da zaščiti slovenski narod na Ko-. roškem, ki v današnjih pogojih prestaja težo rasne diskriminacije s strani okupacijskih kakor tudi nv. sirijskih oblasti, kakor jo je moralo prenašati ves čas v tujem robstvu. Prav sedaj pred razgovori o mirovni pogodbi skuša avtsrijska vlada zmanjšati vrednost jugoslovanske argumentacije za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji z laž. nim prikazovanjem položaja na Kolškem. Toda vsa resnica se zrcali iz naslednjih dejstev:
Dd leta 1945 do danes so na Ko-£°5kem zaprli 280 Slovencev. Britanska zasedbena in avstrijska o-blastva so obsodila več kot 100 ko-rc,Skih Slovencev na skupno 21 let ’-aPora in na visoke denarne kazni. VseEa ie bilo 390 hišnih preiskav
.(Nadaljevanje na 2. strani)
yillllllllllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllillllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHINIilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllli)^
EE
UREDNIŠTVO: Via Montec- |j chi 6-1£ - 24. UPRAVA: Via = Ruggero Manna štev. 29. TE- = LEEONI: uredništvo 93808, 1 uprava 27847. OGLASI pri == upravi od 8.30-12.00 in od |1 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi =§ se ne vračajo. - Poštnina = plačana v gotovini - Spedi- s zidne in abbonamento po- =g stale secondo grappo. =
JMLIH
CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din
TRST 11. febriiarjn 1949
LETO ČETRTO-številka 152
VOJVODSKI PRESTOL NA GOSPOSVETSKEM POLJU

dingi
bfiicmi:
STRAH «VKTOVAE REAKCIJE PRED MIROUIIRSTO OFENZIVO SOVJETSKE ZVEZE
KRONIKA
Madžarska vlada je odredila, da se izžene tajnik ameriškega poslaništva v Budimpešti Stefan Koc-safc, ki je bil s kardinalom Minds-zentyjem v vohunskih stikih.
Sovjetski Mornarji so v Valoni prevzeli italijansko vojno «Giulio Cesarea ter jo skozi Dardanele odpeljali v Sovjetsko zvezo.
Češkoslovaške oblasii so aretirale skupino vohunov, ki so bili v službi vohunskega centra neke zapadne države. Skupino je vodil general Kultvasa.
Denarni obtok v Italiji je 31. decembra 1948. znašal nad 963 milijard lir.
V	Teheranu so proglasili obsedno stanje, ker je bil zaradi atentata perzijski šah laže ranjen.
Japonskim mornarjem so ameriške oblasti prepovedale stavko, ki bi morala trajati 48 ur.
V	Kam ji je precej močen potresni sunek povzročil več milijonov lir škode.
V	Srednji Italiji je pretekli teden močno snežilo, pri čemer je temperatura pzdla na 16 st, pod ničlo.
V	Franciji so te dni sodili skupino francoskih generalov kolaboracionistov ter jih obsodili na zelo mile kazni, enega pa sploh oprostil!.
Agencija Nove Kitajske je javila, da bo kmalu ustanovljena enotna demokratična vlada za osvobojene pokrajine osrednje Kitajske. Sedaj se pripravlja sklicanje začasnega ljudskega kongresa, najvišjega organa ljudske oblasti, ki bo sestavil začasno vlado tei izdelal njen program.
Proces proti kardinalu Minds-zentyju se je končal v torek zjutraj. Kardinala so obsodili na dosmrtno ječo zaradi zarote proti državi, izdaje in tihotapljenja s tujimi valutami. Na dosmrtno ječo je bil obsojen tudi opat Ispansky. Profesor Barayai je bil obsojen na 15 let ječe, princ Ester'nazy na 15 let, kardinalov tajnik Zakar na 6 let, novinar Toth na 10 let, sekretar katoliške akcije Nagy na tri leta. Vsi so bili tudi obsojeni na zaplembo premoženja in na odvzem državljanskih pravic za določeno dobo. Obsodba teh izdajalcev in vohunov je seveda silno razburila reakcionarne zapadne kroge, zlasti papeža, italijansko vlado, ameriške kapitaliste, Bevi-na itd.
Sovjetski delegat Jakob Malik je
predložil načrt resolucije, po katerem naj bi se pred prvim marcem 1950 znižala oborožitev za tretjino. Sovjetski načrt zahteva tudi, naj Varnostni svet poveri atomski komisiji nalogo, da predloži svetu do 1. junija tX načrt konvencije o kontroli in prepovedi atomskega orožja. ZDA in Anglija pa sta temu seveda nasprotovali.
Norveška KP je objavila manifest, v katerem poziva prebivalstvo, naj protestira proti pristopu k norveškemu atlantskemu paktu. Tudi bolgarska Domovinska fronta je obsodila atlantski pakt in izrazila svojo popolno solidarnost z izjavami sovjetskega zunanjega ministrstva v tem pogledu.
Novi bolgarski poslanik v Ankari Jordan Gobanov je izjavil dopisniku agencije AFF, da so odnosi med Turčijo in Bolgarijo dobri.
V	Romuniji so obsodili na zaporne kazni skupino bivših ravnateljev in solastnikov premogovnikov v Petrošani zaradi sabotaže.
Pristaniški delavci v Londonu so začeli v torek stavkati z zahtevo, da se jim izboljšajo plače.
V	Izraelu se bo v kratkem sestala ustavodajna skupščina in izvolila državnega predsednika.
Jože Vilfan je Interveniral pri tajniku OZN za dva grška sindikalna voditelja, ki sta bila na procesu obsojena na smrt in ki jima je takrat predsednik glavne skupščine OZN s svojim posredovanjem rešil življenje. Sedaj se bo proti njima pričel namreč nov proces.
STRAH SAJETOV A E REAKCIJE
pred miroljubno ofenzivo Sovjetske zveze
J. V. STALIN
V naši zadnji številki smo zaradi pomanjkanja prostora samo na kratko zabeležili izjave, ki jih je dal ge-neralisim Stalin ameriškemu novinarju Smihu, vendar so te take važnosti da se moramo povrniti Jc njim in si s pomočjo dejstev pojasniti stališče ZDA do teh izjav.
Stalin je, kakor je dejal predsednik progresivne ameriške stranke WaJias, odprl na stežaj vrata za zbližanje med ZDA in Sovjetski zvezo. Tega Stalin ni naredil prvič; to je že tretji njegov poskus, da bi s sedanje svetovne politične arene odstranil nasprotja v pogledu številnih povojnih vprašanjih.
.	0 značaju
„severnoatlantske zveze"
Stalinove izjave o pripravljenosti Sovjetske zveze za zbližanje z ZDA in s tem v zvezi za sestanek med njim in Trumanom padajo v dobo, ko je delovanje imperialističnih in vojnohujskaških sil prešlo okvir tako imenovane «hladne vojne» in ko te ustvarjajo razne vojaške bloke med državami, ki so pod vplivom politike Bele hiše. O teh vojaških blokih, posebno pa o tako imenovani «severno» atlantski zvezi» govori tudi poročilo zunanjega ministrstva Sovjetske zveze Pogajanja za severnoatlantsko zvezo so ZDA začela že lani preko Kanade z V. Britanijo in Francijo ter
Kot smo v našem listu že poročali, je bil v Moskvi pred kratkim sklenjeni med SZ, Češkoslovaško, Poljsko Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo «Svet za vzajemno gospodarsko pomoč». Na to gospodarsko konferenco Jugoslavija ni bila povabljena. V zaključni deklaraciji konference je rečeno, da lahko k temu gospodarskemu svetu pristopijo tudi druge države.
Znano je, da ima Jugoslavija z vsemi državami, ki so do sedaj članice tega gospodarskega sveta, gospodarske pogodbe. Z ozirom na to dejstvo ter glede na to, da je Jugoslavija država, ki gradi socializem, je presenetljivo, da Jugoslavija r.e bila povabljena na konferenco, četudi obstajajo začasno nesoglasja kot posledica resolucije Informbiroja.
V tej zvezi je jugoslovanski zunanji minister podal izjavo, ki jo v celoti prinašamo!
Vlade FLRJ o tem posvetovanju niso predhodno obvestili, niti Je niso povabili, da bi pri teh posvetovanjih sodelovala. Vlada gleda na to dejstvo t začudenjem, 1. ker so voditelji naše države nekoč dajali pobudo za čim tesnejše sodelovanje in vzajemno gospodarsko pomoč med državami socializma in ljudske demokracije, 2. pa zaradi tega, ker »o države-udeleženke posvetovanja v Moskvi in FLRJ povezane s pogodbami za najtesnejše, vsestransko sodelovanje. Nobenega dvoma ni, da nepovezanost s FLRJ na moskovskem posvetovanju ni v skladu I temi pogodbami.
državami Beneluxa. V osnutku te zveze je predvideno, da bodo k njej priključene Švedska, Norveška, Danska, Francova Španija, Portugalska, Italija in celo Turčija. 2e od vsega početka so tvorci te zveze izključili možnost, da bi v njej sodelo/aie države ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu. Ce upoštevamo še oboroževalno tekmo v državah Marshallovega plana potem je napadalni značaj te zveze na dlani in z ničemer ne morejo tega zanikati njeni iniciatorji. Vzporedno z. ustvarjanjem severnoatlantske zveze govore tudi o neki sredozemski ali vzhodnosredozem. ski uniji ter o bloku jugovzhodne A-zije, ki so ga pričeli praktično izvajati na nedavni konferenci v Novem Delhiju. Po vsem tem je odkrito, da je cilj severno-allantskega pakta, da bi vladajoči krogi ZDA in Velike Britanije prevzeli vodilni položaj v čim večjem številu držav, jim vzeli možnost voditi neodvisno zunanjo in notranjo politiko ter te države uporabiti kot pomožno orožje za izvedbo svojih napadalnih načrtov. Imperialistični vladajoči krogi v ZDA si že ves čas po vojni prizadevajo, da bi spremenili zapadno Nemčijo in Japonsko, kakor tudi Avstrijo, Grčijo, Italijo, Turčijo, Norveško, torej države v bližini meja Sovjetske zveze v izhodiščna mostišča za napad na Sovjetsko zvezo. Severnoatlantska zve-ja ustreza takim načrtom in je zamišljena kot sredstvo za dosego teh smotrov zato je njen značaj odkrito napadalen proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
Ustnavljanje severnoatlantske zveze izpodkopava tudi Organizacijo združenih narodov. Vse sile na svetu, ki jim je v resnici mar svetovni mir, bi morale dvigati ugled Organizacije združenih narov in jo krepiti. Vladajoči krogi ZDA in držav njenega bloka pa v resnici to organizacijo rušijo s tem, da jo hočejo napraviti svojim načrtom pokorno orodje. Ker jim to ni uspelo, ker jim ni po prizadevanju Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije uspelo spremeni-u statuta Združenih narodov, iščejo poti za izvedbo svojib načrtov mimo Organizacije združenih narodov z ustvarjanjem vojaških blokov izven nje.
Gre torej za protisovjetsko smer v politiki zapadnih sil za politiko, ki
Vlada FLRJ misli, da se to postopanje ne more opravičiti z dejanskimi neurejenimi odnosi med našo državo in državami-udeleženkami tega posvetovanja, ker bi se prav s povabilom in udeležbo predstavnikov naše države pri tem posvetovanju omogočilo laže likvidirati obstoječa nesoglasja med našo državo in omenjenimi državami.
Ne glede na ta dejstva pa vlada FLRJ z zadovoljstvom ugotavlja, da so sklepi, ki so bili sprejeti pri tem posvetovanju, zlasti v zvezi s točko, v kateri je govora o enakopravnosti vseh držav, ki stopijo v Svet za vzajemno gospodarsko pomoč — istovetni z glediščem vlade FLRJ v vprašanjih gospodarskega sodelovanja ter bi s tega vidika mogla vlada FLRJ sodelovati v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Z drage strani pa je vlada FLRJ primorana poudariti, da je za gospodarsko sodelovanje v duhu načel, ki so jih naglasili pri omenjenem posvetovanju v Moskvi, potrebno, da izpolnjujejo države-udeleženke obveznosti do Jugoslavije, ki so bile sprejete in potrjene s pogodbami med ZSSR in državami ljudske demokracije z ene strani in FLRJ z druge strani, ter da se končajo kampanja in postopki, ki ne škodujejo samo gospodarskim potrebam in socialistični izgradnji Jugoslavije, marveč vsem ljudskim demokracijam.
O tem svojem stališču je vlada FLRJ včeraj obvestila vlado ZSSR ia vlade drugih držav-udeleženk pri posvetovanju v Moskvi.
so Jo vodili do druge svetovne vojne in ki bi kmalu spravila evropsko civilizacijo v katastrofo.
Spričo takega položaja, spričo take politike angloameriških imperialistov je Sovjetska zveza dolžna še odločneje in dosledneje boriti se proti iziva-nju nove vojne za splošen, trajen, demokratičen mir. V tej borbi ima Sovjetska zveza za svoje zaveznike vse druge države in vse številne pristaše splošnega miru.
Vladni krogi ZDA odklanjajo Stalinove predloge
Gornja dejstva nam pojasnjujejo
reakcijo ameriških vladajočih krogov in njihovih vazalov v nekaterih drugih državah na Stalinove predloge. V kolikor je demokratični svet pozdravil te predloge kot dokaz dobre volje Sovjetske zveze, v toliko je svetovna reakcija zagnala proti njim vik in krik v bojazni, da bi vladajoči krogi ZDA pogoje sprejeli. Njihova bojazen se je pokazala neutemeljeno, kajti
Spet teče pravda za
(Nadaljevanje s 1. strani) v domovih koroških Slovencev. Na-cistične teroristične «Wurtkoman-de», so telesno napadle več kot 300 članov QF Jn ubiie dva člana. Avstrijska vlada vztraja na lem, da naj se prizna stanje, ki so ga ustvarili na Koroškem nacisti. Danes ni na Slovenskem Koroškem niti ene nacionalne slovenske šole, slovenski jezik je prepovedan, v državnih javnih ustanovah, v vlaku, na pošti, v cerkvah itd. Koroški Slovenci lahko govore v svojem materinem jeziku samo doma in še to ne vedno in brez nevarnosti. Avstrijski reakcionarni tisk zahteva od avstrijskih oblasti, da ustavijo izhajanje «Slovenskega vestnika» in da se postavijo pred sodišče funkcionarji OF. Koroški pokrajinski poglavar je še novembra 1947 izjavil, da mu je žal, da Avstrija še ne more obračunati z Osvobodilno fronto in da upa. da bo to lahko storila po mirovni pogodbi. Sedanje avstrijske oblasti so razpustile 43 prosvetnih društev, 36 pevskih zborov in 23 tamburaških zborov, nacisti pa so izropali 11 družbenih , domov in požgali 90.000 slovenskih knjig.
To je današnja črna stvarnost ko, roških Slovencev pod Avstrijo. To-da ves la preračunani imperialistični teror borbenosti Koroških Slovencev ni strl niti omajal. Koroški Slovenci ne odstopajo od svojih zahtev za edino pravično rešitev koro. škega vprašanja. Politična organizacija Koroških Slovencev OF, ki je imela v januarju svoj kongres, vodi borbo na osnovi svojega programa, kj je globoko demokratičen, internacionalisličen in katerega smoter je popolna nacionalna osvoboditev slovenskega naroda na Koroškem. Pomen in delavnost te organizacije je razvidna jz dejstva, da ja v lanskem letu imela 1128 sestan-kov s 170.000 udeleženci.
Jugoslovanska vlada uživa v svojih zahtevah tudi podporo vseh demokratičnih sil y svetu, kar je prišlo predvsem do izraza v dejstvu, da je Sovjetska zveza na vseh dosedanjih konferencah nepopustljivo zagovarjala jugoslovanske zahteve. Jugoslovanska vlada ima v svojih zahtevah katere je v želj^ da pride čimprej do sklenitve mirovne - pogodbe pred časom omejila na mini-mum, podporo vseh svojih narodov in predvsem slovenskega naroda, za katerega živi del telesa gre. Pri. morski Slovenci, ki na Tržaškem ozemlju pod angloameriško vojaško upravo živimo Korošcem podobno Življenje, vemo kaj ke pravi tuji jarem in zato slovenskim Korošcem želimo skorajšnjo srečnejšo bodočnost v n?ši skupni domovini federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
vodilni politični krogi ZDA Stalinov f predlog niso upoštevali, vsaj ne tako kot bi bilo v inieresu svetovnega miru.
Truman, ki je v volivni kampanji ameriškim volivcem obljubljal miroljubno politiko in politiko zbliževanja s Sovjetsko zvezo, se je znašel pred doslej morda najkonkretnejSo priložnostjo, da svoje obljube izpolni in zadosti željam ameriške javnosti. Vendar dosleden v svojem zastopanju Interesov ameriških imperialistov tega ni storil. Formalno oviro so ameriški imperialisti našli v vprašanju kraja, kjer naj bi se Stalin in Truman sestala. Stalin je dal za kraj sestanka več predlogov, Truman pa na noben način ne misli iz Washingtona. Toda resnica je v tem. kar je dejal Smith, da ako smatra Truman, da je sestanek koristen, bo kraj sestanka lahko določiti. Toda Truman sestanka noče. Noče ga zato, ker bi bil v nasprotju z napadalnimi načrti, ki jih določa severnoatlantska zveza. Na podlagi vseh dosedanjih izjav, ki sta jih dala najvišja predstavnika ZDA Truman in Acheson, zaključuje TASS: Stalin je bil pripravljen skleniti trajen mir na podlagi neposrednih pogajanj s Trumanom in pozneje na novem sestanku štirih velikih. Truman ni bil na to pripravljen, vse os.alo so besede.
Odnosi med Sovjetsko zvezo in Norveško
Dejstvo, da nameravajo vključiti Norveško, ki meji na Sovjetsko zvezo, v severnoatlantski pakt, upravičeno zaskrblja Sovjetsko zvezo. V posebni noti je ta prosila norveško vlado z« pojasnila, na katera je norveška vlada odgovorila skrajno nejasno oz. je potrdila vesti o verjetnosti vstopa Norveške v atlantsko zvezo.
Norveška vlada je odgovorila tudi, da ne bo sklepala nikakih sporazumov z drugimi državami, na podlagi katerih bi morala odstopiti oporišča na svojem ozemlju, razen v primeru, če bi bila. napadena ali pa bi ji grozil napad. Ker tukaj norveška vlada namiguje na napad s strani Sovjetske zveze m ker taka namigovanja niso upravičena in da bi sovjetska vlada odstranila vsak dvom glede tega, predlaga noreški vladi naj sklene s ZSSR pogodbo o nenapadanju.
m glavncui |»ovelj*lvu demokratične armade
Medtem ko so na številnih odsekih grškega bojišča demokratične sile v stalnih napadih na položaje monarhofašistov, ko napadajo mestne predele Soluna in uspešno že dva tedna držijo v svojih rokah večje mesto Karpenision, je v znani pokrajini Gramosa zasedal Centralni komitet grške komunistične partije in sprejel nekatere važne sklepe. Kol javlja radio «Svobodna Grčija» je dnevni red zasedanja obsegal naslednje točke; 1.) Grčija na svoji potj k odločilnemu preobratu; 2.) odkloni oportunisnične desnice v grški KP; 3.) izvolitev CK KP Grčije; 4.) izvolitev političnega urada CK KP.
Isto poročilo javlja, da je bil s sklepi, istega zasedanja razrešen vsake funkcije v partiji in glavnega poveljstva demokratične vojske dosedanji sekretar KP in glavni poveljnik vojske general Markos. Vzrok tega koraka je iskati v tem, da je general Markos težko bolan in da po nekaterln vesteh že dalj časa nj izvrševal svojih funkcij. Za novega sekretarja KP in novega poveljnika je bil izvoljen general Zahariades.
General Zahariades se je rodil v Mali Aziji in je svoja šolska leta preživel v Moskvi, od koder se je vrnil nekaj let pred drugo svetovno vojno v Grčijo. Bil je organizator grške KP in že njen sekretar.
Stališče vlade FLRJ
do „Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč"
Slovensko Koroško
V VODSTVI)
grške kemenističHe partile
t-iuĐSfti TEDNIK
3
„RURSKI STATUT"
in napredna nemška javnost
Izvajanje «rurskega statuta», ki ne omogoča samo .vzpostavljenje yojne industrije v Zapadni Nemčiji, temveč daje ameriškim monopolom neomejeno oblast nad tem delom Evrope, je vzbudilo dokaj ogor. čenja v demokratičnih nemških silah. Cela vrsta protestov demokratov dokazuje, da Amerikancem ni uspelo prevarati naprednih Nemcev z bajko o «obnovi» in « demokratičnem preobračanju» zapadne Nemčije. Ti protesti tudi dokazujejo, da niti Schumacherjevi desni socialisti niti Adernauerjevi lerščan. sk, demokrati niso imeli v tem pogledu večje sreče, čeprav so si na vse načine prizadevali, da bi svojim ameriškim gospodarje i olajšali delo.
Ogorčenje nemških demokratičnih množic pa je zavzelo velik obseg še posebej, ko so britanske okupacijske oblasti postavile pred sodišče predsednika komunistične partije zapadne Nemčije Maksa Heiniana, če- da je kritiziral «rurski statut». Kako je ta aretacija, vplivala na nemško javnost se vidi tud; iz pisanja reakcionarnih listov. Schumacherjev ti.-k je n. pr. priznaval, da so Reimanna pred sodiščem pozdravljali kot heroja, reakcionarni «Telegraf» pa je pisal, da je tu sodba zelo dvignila ugled komu. nistične partije v zapadni Nemčiji. Ta nezakoniti postopek proti Rei-mannu je predsednik «Zveze svobod ne nemške mladine» označil za dokaz. da borba zapadnonemških demokratičnih si! proti uničevanju rLirske oblasti zavzema vedno večji razmah, in da so okupatorji proti njej brez moči. Na prvi konferenci «Enotne socialistične partije», ki je bila te dni v Berlinu j ì njen pred-sednih Wilhelm Piejc izjavil, da pomeni izvajanje «rurskega statuta» prvi korak k pretvarjanju zapadne Nemčije v kolonijo ameriškega imperializma. Na zasedanju «krščansko demokratske unije» v Berlinu pa so ugotovil^ da predstavlja «rurski statut» in sojenje Reimanna napad na potsdamski sporazum. Drugi predsednik «Zveze svobodne nemške mladine» je izjavil, da se morajo okupacijske oblasti zavedati ,da stoje za Rehnannon milijoni nemških delavcev.
V rednem mesečnem poročilu generai» Clay-ja za najvišje nashington-ske urade se ameriški vojaški guverner pritožuje nad vedno večjim desničarskim nacionalističnim gibanjem v,
zapadnih okupacijskih oblasteh Nemčije. General Clay javno priznava, da vladajo v zapadni Nemčiji veliki zarodki nacizma, kakor tudi to, da pod različihmi imeni silijo v ospredje nemškega javnega življenja elementi, ki bi morah biti že davno izkoreninjeni. Clay trdi v svojem poročilu, da so ga taki in podobni pojavi presenetili. Resnično je potrebno, da je presenečen: na eni strani prejemajo bivši najviiji nacistični poglavarji funkcije, ki so velikega pomena in dalekosežne važnosti, na drugi strani pa so ravno oni, ki te funkcije bivšim nacistom podeljujejo, presenečeni - kakor sami trde . zaradi vedno večjega porasta nacizma med nemškim narodom. Bivši Hitlerjev šef štaba general Guderian je bil poverjen s strani ameriške vojaške vlade v Nemčiji, da vodi in organizira vohunsko središče. Bivši šef generalnega štaba nemške armade general Haider je bil iz zaporov izpuščen in poverjena mu je bila naloga, organizirati vojaško industrijsko policijo, znano pod imenom «Črna garda». Poljska vlada nenehoma zahteva izročitev težkega vojnega zločinca Waltra Kopfa, ki danes «demokracije» v funkciji ministrskega predsednika Dolnje Saksonsko nemško ljudstvo. Nekdanji Hitlerjev sobojevnik Otto Strasser se pripravlja na vrnitev v Nemčijo, ker je bil imenovan za idej-
Demonstraeije nemških
delavcem v enem Por n rja
izmed industrijskih središč
nega voditelja nacionalistične «Zveze za obnovo Nemčije». List nemškega sindikalnega gibanja «Tribune» ugotavlja, da Strasserjevo gibanje že 3 leta finansirajo predstavniki nemške težke industrije (Thyssen, Krupp, itd.), kakor tudi to, da na njegovo vrnitev zelo težko čaka ilegalno near fašistično gibanje, ki hoče takoj po njegovi vrnitvi v Nemčijo javno nastopiti. Ti pojavi kažejo železno logiko, ki se zrcali v razmerah v zapadni Nemčiji.
Za 3 leta anglo-ameriske okupacijske vlade so zapadne velesile s svojo politiko stvorile direktno idealne pogoje za rast novih in novih Stras-serjev. Ce bi že Strasser iz kakršnih koli razlogov ne mogq priti v svojo domovino, so v zapadni Nemčiji na najbolj visokih in odgovornih položajih Haider, Guderian, Kopf, Schacht in ostali prekaljeni nacisti, ki so vedno pripravljeni bojevati se za interese monopolov in težkega kapitala.
V. POROČILO GEN. AYREYA O OPRAVLJANJU TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Gen. AIREY je reakcionar j em
odprl volivno Kampanjo
General Alrey je zopet poslal svoje običajno poročilo Varnostnemu svetu. V tem poročilu je pač najvažnejša vest, da bodo prve dni junija upravne volitve, poleg tega Pa ga obeležuje ponovno Aireyevo vztrajanje na zahtevi, da se priključi Trst k Italiji' kar je seveda v neposredni zvezi z napovedjo volitev, ker hoče s tem general okrepiti, položaje irederutističnih reakcionarnih strank in skupin. Pri tem seveda ne vodi generala skrb za tržaško prebivalstvo, triu mu ni do prikazovanja resničnega stanja pri nas. To peto poročilo je veren prikaz ameriške imperialistične politike vezane na Marshallov plan in na ustvarjanje strateških oporišč ma našem ozemlju, Jasno je torej,
V MM DfllHII $0 SUMU
impermlisilesti azijski blok
Pred dnevi je bila v Novem D?l-hiiu konferenca skupine držav Azije in Srednjega vzhoda. Konlerenca je bila sklicana na predlog Indije in na njej so razpravljali o položaju v Indoniz.iji po holandskem napadu. Uradni rezultat dela konference, ki je potekala pretežno za zaprtimi vrati sta bili dve resoluciji, v katerih formalno obsojajo holandski napad na Indonezijsko republiko.
V prvi resoluciji, namenjeni Varnostnemu svetu, je bilo predvideno, da preide oblast nad celotno Indonezijo do I. januarja 193» na «združene države Indonezije»; da se do 15 marca t. I. povrne republiki vse ozemlje, ki ga je ta imela do 18. decembra 1948; da bodo do 1. oktobra izvedene volitve v državnozborsko skupščino; da se z Indonezije umaknejo vse holandske čete do dneva, ki ga bo določila posredovalna komisija ali kakšno drugo telo, ki ga bo imenoval Varnostni svet.
Druga resolucija obsega ekonomske in politične sankcije, d; bi bile Podvzete v slučaju, da bi Varnostni svet. Holandska ali Indoafe/.ij-ska republika odbile predloge konference.
Jasno je, da vsi ti sklepi niso biti najmanj v skladu s široko Potezno reglamo, g katero so udeleženci konference v začetku dela dajali obljube indonezijskemu tjtidstyu. To «hitro in zadovoljivo »eševenje» konference je zadovo
Ijivo edino za holandske napadalce. ker jim omogoča zavlačevanje okupacije Indonezije in utrjevanje njihove ekonomske in politične pozicije teh dežel.
Tak rezultat dela konference je bil že v naprej odrejen z samim njenim značajem. Medtem ko je vsa demokratična javnost pričakovala, da bo konferenca obsodila holandski in vsaki drugi imperia-
lizem, ki ogroža neodvisnost azijskih narodov, je ta v resnici potekala v znamenju priprav za osnovanje «azijskega bloka» za borbo proti komunizmu. Predstavniki marionetskih vlad na konferenci sr vsi po vrsti dokazovali potrebo takega bloka, ki naj bi bil podoben tako imenovanemu «zapadnomu bloku».
Indijski tisk je zelo na široko razvil propagando za tak blok in tisk zapadne buržoazije ga je podpiral pri teh načrtih ameriških in britanskih imperialistov. Uradni predstavniki zapadnih sil ne skrivajo svojega strahu pred rastočimi narodnoosvobodilnimi gibanji v kolonialnih in polkolonialnih deželah Azije, predvsem v zvezi z zmagovito ljudsko revolucijo na Kitajskem.
Tako se je konferenca v Novem Delhiju, ki naj bi zaščitila svobodoljubno indonezijsko ljudstvo pred holandskimi imperialisti, spremenila v konferenco za organiziranje borbe proti azijskim narodom v interesu vladajočih krogov teh dežel in tujih imperialistov.
da ne more biti poročilo zato objektivno in da je sestavljeno tako, da gre v prid domačim reakcionarnim strankam, cla jim utre pot k zmagi na volitvah.
O tem nas najbolje prepriča oni del generalovega uvoda k poročilu, kjer govori o številu Slovencev. Teh je po njegovem mnenju okoli dvanajst tisoč v štirih okoliških občinah, ter nekaj v bližnji okolici in v meljski občini; vsi ostali prebivalci pa so italijanske narodnosti. General bt torej hotel s svojim poročilom kar nekako eliminirati Slovence, kakor so to delali že skoraj stoletje italijanski iredentisti, ki so vedno trobili v svet o tilali-n.ssinem» mestu. Za generalu so tudi zahteve po dvojezičnih izkaznicah le sredstvo za »netenje roanih čustev», kako!- je že v nekem svojem poročilu govorH o rasizmu glede slovenskih šol.
Da je zahteva po priključitvi Trsta k Italiji votivni manever, nam potrjujejo še razni znaki. Reakcionarni listi so navdušeno pozdravili to poročilo, hkrati z napovedjo volitev so napovedali tudi program gradnje novih ladij v okviru kreditov ERP, sledila je velika reklama ob začetku gradnje prve ladje; končno so zopet privlekli na da» fojbe in strašijo z novimi procesi proti partizanskim borcem. Vsi ti znaki nam kažejo, da se pripravlja velikopotezna akcija proti vsemu demokratičnemu ljudstvu in proti njegovim osnovnim življenjskim interesom.
Zanimivo pri vsem tem je, kako reagira Vidnlijeva skupina na to ofenzivo ameriških imperialistov in njihovih domačih podrepnikoi'. V skladu s svojo politično linijo niso v svojem glasilu zavzeli nika-kega odločnega stališča proti Aire l/c r: izjavi o nujnosti priključitve Trsta k Italiji, čeprav se s tem krši mirovna pogodba. Pri tem nas ne smejo motiti nekatere medle načelne trditve, ki dejansko prav «iène pomenijo. Iz vsega njihovega pisanja je razvidno, da so zanje mnogo važnejše nekatere pomanjkljivosti v poročilu (oni pratnjo «f: cune») kakor pa glavno in osnovno vprašanje:	spošUnmnje mirovne
pogodbe. Važnost; vprašanja šol, stanovanj, zdravstva in nadzorstva nad cenami nihče ne oporeka, toda pri tern se ne sme pozabiti bistvo. To bistvo pa je na primer' popolnoma pozabilo »Delo», ki na široko pisari o napovedanih volitvah, ne najde pa «iti besedice protesta proti generalovemu predlogu, ki krši mirovno pogodim in njegovim, trdih-ctm, ? katerimi bi hotel
naravnost izbrisati Slovence s Tržaškega ozemlja.
Jasno je, da pomeni Aireyevo poročilo nekak začetek vol iv ne kampanje, poskus vplivati na volivce z možnostjo o priključitvi Trsta k Italiji in z obljubami o raznih delih v zvezi z Marshallovim planom. Jasno pa je tudi, da večina tržaškega prebivalstva, to je vseh onih, ki bi edini smeli imeti pravico iti na volišča, ne mara priključitve Trsta k državi, ki je upropastila njegovo trgovino in pristaniški promet, ki je skozi petindvajset let pomenila nacionalno zatiranje slo venskega življa in zapostavljan je vseh domačinov sploh. Ravno zato Pa bo morala vsa ta politika kršitve mirovne pogodbe in podžiganja
Stavkovni vali v Italiji proti likvidaciji doma-čega gospodarstva
V Italiji je 22 odst. celotnega števila delavcev in nameščencev brezposelnih. Nivo industrijske pr o. izvodnje je padel za 55 odst. v primeri s predvojnim in za 10 odst. v primeri z lanskim. Kljub temu zahteva administrator Marshalle, vega plana za Italijo Zellerbach, da «je treba v interesu boljšega razvoja Marshallovega plana» popolnoma likvidirati italijansko gospodarstvo.
Likvidacija velikih industrijsku» podjetij «Caproni» in SAFAR» lahko služi kot poučen primer, ki razkriva prave cilje Marshallovega plana. Podjetji «Caproni» in «S.A. F.A.R.» sta imeli močnega in nevarnega konkurenta v «Fiatu», ki pripada največji industrijski grupi v Italiji. «Fiat» je pred nekaj mesec; sklenil z ameriškim monopolom sporazum o skupni uporab; odnosno prodaji svojih patentov in o skupnih naporih za zavarovanje tržišča. Osvobodit; se je bilo treba samo še domače konkurence. To n; bilo težavno, ker je direktor «Fiata» in predsednik vladinega komiteta za «obnovo» ena in ista oseba. Direktor «Fiata» je v svojstvu predsednika komiteta za «obnovo» enostavno izdal odtok za likvidacijo konkurenčnih podjetij «Caproni» in «SAFAR». Tako je bil z enim udarcem zavarovan ameriškim kapitalistom monopol nad proizvodnjo avtomobilov, telegrafsko - telefonskih naprav, avionskih motor, jev in uničena vsa domača konkurenca. 10.000 novih ljudi pa je ostalo brez dela.
Italijanski delavski razred se zaveda kam vodi-nadaljnje likvidiranje domačih industrijskih podjetij in se ostro bor; proti poskusom na-daljne likvidacije. Proti novim odredbam komiteta za «obnovo» za likvidiranje nekaterih industrijskih pojetij v Bologni, je stop lo v stavko 180.000 delavcev. V mestu in provinci Paviji je bila generalna stavka in 250.000 industrijskih in poljedelskih delavcev je zahtevalo začetek obljubljenih javnih del. V To. skani so delavci v znak protesta prot; odpuščanju delavstva zavzeli štiri podjetja in vzeli proizvodnjo v svoje roke. Slični primeri so se dogodili v industrijskem središču
šovinizma propasti, pa naj jo pod-[Prato, v mestu in provinci Napoli pirajo tudi najvišji forumi, ki s tin drugih mestih. Na Siciliji je stav-saojimi tendencioznimi poročil po- kaI() 2ara(j; odpustov z dela 250.000
stavi ja jo vso stvarnost na glavo.
V	dopolnilo te kratke analize Ai-jeyevega poročila naj bežno o-menimo le še nekatere odstavke, ki potrjujejo naše trditve. General Ai-rey pravi, da se je zopet povrnilo zaupanje v bodočnost, k čemur naj bi pripomogla znana izjava z dne 20 marca 1949. Uta ter program ERP. Istočasno pa trdi, da se brezposelnost ne bo v doglednem cesti zmanjšata in da je njen odslotek zelo visok. Kako naj se to zaupanje v bodočnost vskladi «z bolestno visok m štev lom brezposelnih,,, nam gospod general ne pove. Tudi trditev, da je treba povečanje tranzitnega prometa preko tržaškega pristanišča pripisati povečanju trgovine z Italijo je privlečena za lase, saj nam statistika o pristaniškem prometu dokazuje, da je delež Italije pri tem padel ne pa narast el.
V	analizi tukajšnjega političnega položaja, ki naj bi dokazala, d» prebivalstvo ne mara samostojnosti Tržaškega ozemlja, govori general o svojih tesn h stikih s tržaškim prebivalstvom, pr; čemer pa najbrž misli razne kapitaliste in svoje lutke, ki jih je imenoval na razna mesta r javni upravi. Tudi trditev, da ne bi mogel Trst živeti, če bi pretrgal svoje gospodarske zveze z Italijo, se bije z zgodovinsko stvarnostjo, ko ie vraltci vedo. da je nastalo tržaško pristanišče, v funkciji svojega zaledja in je za časa italijanskega (raspastra vse tržaško gospodarstvo propadalo.
Najbolj nesmiselna in «eraziim-Ijiva pa je generalova trditev, do je «vrnitev» Trsta Italiji ne ' le v interesu tukajšnjega prebivalstva, temveč tudi v interesu miru v tem delu Evrope, kajti doslej se še ni nikoli utrjeval mir s kršenjem mirovnih pogodb.
delavcev. Rudnik «San Giorgio», ki je namenjen za likvidacijo, so branili rudarji z barikadami pred policijo.
Da bi udušile vse te stavkovne vale, se demokristjanske oblasti poslužujejo policije in njenih napadalnih oddelkov, v nekaterih primerih pa so nastopili proti stavkajočim celo s strojničim ognjem. Zapirajo delavce, ki so sodelovali pr; generalni stavki julija prejšnje, ga leta in partizanske borce, istočasno pa dopuščajo sredi Rima fašistične demonstracije. Velike policijske akcije so v teku proti poljedelskim dalaveem v Apuliji, ki sa v generalni stavki- V mnogih primerih so brezposelni poljedelski delavci skupno z brezposestniki zasedi; veleposestniška imetja.
Kljub vladinemu terorju so delavci vendar dosegli nekaj uspehov. V Bariju so veleposestniki bil; prisiljeni sprejeti delavske zahteve, do se izdela io nove kolektivne pogodbe. Veliko zmago je doseglo 10.000 delavcev plinske centrale «Italgas», ki so stopili v stavko, ker se uprava podjetta ni hotela z. njim; pogajati. Po petem dnevu stavke Je rimska občina pod pritiskom dalavstva odvzela podjetju koncesijo.
Ta borba dokazuje odločnost italijanskega delavstva okrog generalne konfederacije dela, da se z vsem; svojimi silami upre načr-tohi maršaUzatorjev Italije in hovih demokristjanskih pomagačev, ki vodijo k vse večjemu osiromašenju italijanskega delavskega razreda in k pretvarjanju Italije v mostišče napadalnega zapadnega vojnega bloka.
KRONIKA
:: Pretekli teden nas je zopet obiskala burja. Njeni sunki so dosegli brzino 125 km na uro. Povzročili so precej škode; več ljudi je bilo zaradi padcev laže ranjenih.
Tako imenovanim Lonjercem je
sodišče na njihov priziv nekoliko znižalo pretirane obsodbe ter jim odpustilo plačilo globe. Le enemu obtožencu niso prav nič znižali kazni in bo moral sedeti vseh dvanajst mesecev.
?9 italijanskih pripornikov so
pretekli teden zamenjali v Gorici na bloku pri Rdeči hiši za 14 jugoslovanskih državljanov, ki jih je italijanska vlada v ta namen amnestirala in izpustila Iz zaporov.
Kavin trg je bil v preteklem letu zelo živahen. V prvih 11 mesecih 1948 je bilo na tržaškem trgu sklenjenih mnogo kupčij s kavo v skupni količini 125.696 stotov. Pa si še nekateri upajo trditi, da samo stare mamce rade srebajo ta sladki strup.
Papà Miani je bil zopet v Rimu, kamor je šel zahtevat, naj se Trst čimprej priključi Italiji. To pot ni vzel s seboj nobenega stolpčka Sv. Justa in je bil njegov enourni razgovor z grotom Sforzo le zaseben. In grof Sforza mu je zaupal veliko novost, češ da je treba tržaško vprašanje čim prej rešiti. No, za volitve je tudi ta «šponta» dobra, uspeh pa je seveda dvomljiv. Papà Miani pa je bil tudi v Bazovici, kjer je baje celo govoril po slovenski, čemur se ne smemo čuditi, ker je bila njegova mati, kakor Oberdankova, Slovenka. Le škoda, da v Trstu ta jezik pozabi.
Pretekli teden so imeli vsi tržaški listi mnogo opravila z nekim Romagnolijem iz Toskane, ki je bil svoje žive dni nekje tam preko luže pravi gangster, pomočnik slavnega Al Capone. Bil je že zaprt na Hudičevem otoku in v Sing-Singu ter je imel na *esti mnogo grehov. Čeprav je imel na hrbtu že šest križev, pravijo, da je bil zelo v čislih pri ženskem spolu in da je blestel po raznih nočnih lokalih, kjer je velikodušno razsipaval denar. Zadnje čase Je bi; za tolmača v nekem podoficirskem krožku. Sumili so tudi, da se je pečal s trgovino z belim blagom. Zadnjo noč svojega življenja je prebil v mestnem hotelu «Brioni», kamor ga je prišla obiskat policija. Proti policajem je naperil samokres, ki pa se ni sprožil. Policaji so se zato «umaknili», medtem pa je Romagnoli izvršil samotno?.
V Borštu in Bcijuncu so aretirali skupino ljudi, ki jih obtožujejo, da so leta 1947 umorili nekega Bitterija in ga nato zakopali, da bi skrili vsako sled.
■Zaščitniki» slovenske kulture so na članskem sestanku prosvetnega društva «Prešeren» v Boljuncu prepovedali govoriti. zastopnikom SHPZ, ki so : hoteli i dokazati neupravičenost nekaterih obtožb.
Dvolastnikom so te dni začeli razdeljevati na kmetijskem inšpektoratu dovoljenja za prehod meje. Kmetje bodo lahko prekoračili mejo med sončnim vzhodom in zahodom; dovoljenja bodo veljala leto dni.
Na šest mesecev zapora so zašili pripornika Frausina in Mingona, ki sta svoj čas zbežala iz zapora in bila zato vsaj. posredno kflva smrti Antona Ferinija, ki so ga ustrelili policaji, ko so ju lovili po starem mestu.
Od preteklega ponedeljka obnavljajo v ul. SS. Martiri št. 3. osebne izkaznice začasnim prebivalcem, katerih priimki začenjajo s črkami F, G, H, I, L.
Na tiskovni konferenci na predsedstvu cone so na vprašanje «Primorskega dnevnika» glede spoštovanja narodne enakopravnosti Slovencev odgovorili, da ni cona nikoli «delala nobenih razlik» med meščani slovenskega in italijanskega «jezika». Morda velja to samo za davke, pa že glede tega lahko dvomimo.
Partizanska zvestoba načelom
osvobodilne vojne in ljudske demokracije
PARTIZANSKO ZBOROVANJE V PLAVJAH
V	nedeljo dopoldne je bila dvorana prosvetnega doma v Plavjah polna najboljših sinov našega ljudstva. Zborovali so partizani iz Trsta in okolice.
V	svojem obširnem političnem referatu je tov. Maule podčrtal težke posledice izkoriščanja resolucije Informacijskega urada v likvidatorske namene. Jasno je, da se razdvojene demokratične sile ne morejo uspešno braniti pred udarci, ki jih naprednemu gibanju zadajata imperializem in lokalna reakcija. Sodba tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka, odpust članov tovarniških odborov v veleindustriji, enojezične osebne izkaznice z oznako italijanskega državljanstva za prebivalce STO-ja, razni kompromisi med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico, poziv Vidalijeve skupine v Zvezi brigad Savia Fonde naj bi se združili za skupno akcijo — vse to so posledice spora v demokratičnem tržaškem gibanju, spora, ki je razdiralno deloval tudi med partizani. Izključili so iz par-tizansk;e zveze najvidnejše borce iz Časa osvobodilne borbe, rned njimi tov. Ukmarja; predsednika Partizanske žveze.
lUiiimtnlihn dein widalijercev
Da bi pa opravičila Vidalijeva frakcija vse to svoje nemoralno početje, je poslala svetovnim parti-
l'arlizani so stojo prieržennst
Sovjetski zvezi dokazali s svojo krvjo
V imenu KP Tržaškega ozemlja je pozdravil konferenco partizanov tov. Branko Babič. V svojem pozdravu se je dotaknil dveh vprašanj, ki so osnovne in življenjske važnosti za tržaško demokratično gibanje. Ti dve vprašanji sta: enotnost in morala našega demokratičnega gibanja.
Naša politika je ostala zvesta tisti, ki smo jo zasledovali pred resolucijo IU, to je, da se borimo za enotnst demokratičnega gibanja. Ta pot je edino pravilna in dosledna, ni pa všeč določeni skupini ljudi, ki so prekinili s slavnimi tradicijami naše preteklosti in hočejo dati demokratičnemu gibanju drugačno smer, ki je v nasprotju z njegovimi interesi in interesi mednarodnega demokratičnega gibanja. Te težnje izražajo oportunizem in kom-promisarstvo s protiljudskimi silami ih dejansko likvidatorstvo pro-tiirnperidlistične borbe, težnje, ki so. nd liniji nacional šovinistične italijanske reakcije, na Uniji priključitve -Trsta'k Italiji. Ker nočemo po tej poti, nas imenujejo izdajalce, razbijače demokratičnega gibanja, nacionaliste in antisovjete.
Najbolj zlobna je trditev, da smo
Delovno predsedstvo na kongresu Partizanske zveze
anlisovjeti. Vsi, posebno partizani se dobro spominjamo, kako smo se za časa borbe vzgajali v ljubezni do Sovjetske zveze, kako smo z mislijo nanjo premagovali vse težave. In danes naj bi mi naenkrat postali antisovjetski ljudje, ki smo svojo ljubezen do SZ dokazali s puško v rokah, ko smo prelivali kri, ko ni bilo lahko biti za SZ. Ne s senti-mentalnimi in vzhičenimi fraza.ut, z idejami smo dokazovali in še dokazujemo svojo ljubezen, česar pa ne moremo reči za marsikaterega izmed tistih, ki nas danes obtožujejo antisovjetizma.
Na isti liniji je tudi vsa lažna kampanja, ki se vodi proti Jugoslaviji od strani vodstva Vidalijeve skupine, češ da Jugoslavija ne gradi socializma, temveč da vzpostavlja kapitalizem. Za zaprtimi vrati pa vodstvo ugotavlja, da vse to ni res, vara pa še dalje ljudske množice in to svoje postopanje opravičuje ? nekakšnimi »višjimi cilji».
Ilulžnosli pertizanov un TU v
acdaujlh prUifaah
Takšne metode laži in klevet je treba odstraniti iz naših vrst, ker to pomeni varanje proletariata. Takšne metode sanio rušijo delavsko in demokratično gibanje in ustvarjajo nezaupanje množic v socializem in demokracijo.
Naj velja edino načelo, ki je za delavsko in demokratično gibanje zdravo in pravilno: stvarna diskusija na podlagi resnice o vseh vprašanjih delavskega gibanja, o konkretnem vprašanju Jugoslavije in naših vsakodnevnih pro- ieniih borbe proti reakciji in imperializmu.
Prvi pogoj za uspešno borbo pa je vprašanje enotnosti. Zato pozivamo vse, ki Jim je prt srcu borba za pravice našega ljudstva, da se odločno bore za enotnost našega gibanja. Ni dovolj izjaviti se za enotnost, treba se je zanjo tudi vsak dan boriti. To je tudi ena izmed osnovnih nalog konference' naših partizanov, katere rezultat naj bo sklep, da se bodo vsi partizani TO kot nekoč borili tudi danes za enotnost. Zgodovinska odgovornost stoji na nas vseh, zato izvršujmo svoje dolžnost kot borci za pravice delovnega ljudstva. Ljudstvo bo sodilo po dejanjih in ne po besedah, zato se nihče ne bo mogel izognili odgovornosti za svoja dejanja!
Brez partizanov na bi bilo SlđB
V imenu SIAU je pozdravil tov. Bortolo Petronio partizane, brez katerih bi na TO ne bilo SIAU, brez katerih bi ne bilo svobode na naših zemlji. Za dosego popolne svobode, ki je pri nas še ne uživamo, morajo biti naši partizani, vse naše demokratične vrste, bratsko povezani s partizani v Jugoslaviji.
Svoje pozdrave so izročili slav--nim partizanskim borcem še zastop- i niki OF, žena, istrskih partizanov in pionirjev.
Partizani pa so poslali pozdrave političnim pripornikom z obljubo,! da ne bodo nikoli opustili borbe, ki ; so jo začeli pod nacifašistično oku- ! pačijo, in ki so jo nadaljevali z vztrajno borbo tržaškega delovnega ljudstva proti imperializmu in pro- ■ ti reakciji za obrambo pravic in do- 1 ločb mirovne pogodbe.
Skupščina partizanov Tržaškega ■ ozemlja je sprejela na znanje pred-sedstveno poročilo, da skupina partizanov politične struje, ki ji načeluje Viđali, pošilja partr-vir.-kim organizacijam v druge dežele resolucije in pozive, v katerih potvarja dejstva. Zato skupščina obsoja tako delovanje, ki škodi partizanskemu gibanju na TO in vsemu mednarodnemu partizanskemu pokretu ter proglaša za dolžnost vsakega partizana, da prepreči to početje in razkrinkuje njegove povzročitelje. Skupščina dalje naglaša, da morajo bili partizani zvesti načelom in smotrom osvobodilne vojne, obenem pa poverja izvršnemu odboru združenja nalogo, da sestavi spomenico, ki bo prikazala drugim partizanskim organizacijam resnico o partizanskem gibanju na TO.
Z lludslvom v nove borbo
Na koncu svojega zborovanja so partizani sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da se bodo skupno z ljudstvom borili še naprej za svobodo in demokratične pravice, da bodo nadaljevali neizprosno borbo proti imperialističnim silam, ki skušajo zanetiti novo vojno. Obsojajo vse tiste maloštevilne elemente, ki so izrabili resolucijo IU za svoje revizionistične načrte in ki neupravičeno blatijo vso herojsko partizansko borbo. Pozdravljajo ustanovitev volivnega odbora italijanske in slovenske ljudske fronte in pozivajo vse borce in demokratično ljudstvo, da strne svoje vrste in z enotnim nastopom na volitvah razbije načrte imperialistov in domače reakcije ter tako zagotovi spoštovanje mirovne pogodbe.
Onstran našega mesta, na Proseku je hotela skupina, ki sledi Viđali jevi politiki najsti dan vprizo-riti podobno zborovanje ter pozivala partizane in aktiviste naj vendar pridejo in zasedejo proseško dvorano misleč, da bo tam zborovanje Partizanske zveze in da bodo spet lahko uganjali svoje divjaštvo. Toda malo pravih borcev in aktivistov se je odzvalo njihovim pozivom. Proscški in okoliški partizani ter aktivisti so sicer prepevali partizanske pesmi, vendar daleč od »velikega proseškega partizanskega zborovanja.«
zenskim organizacijam pismo, v katerem potvarja resnico z neutemeljenimi obtožbami in klevetami na škodo jugoslovanskih partizanov in partizanov TO. Take metode so poniževalne za partizane in zato obsojanja vredne.
Pod geslom internacionalizma hočejo razni elementi razdvojiti demokratično in borbeno ljudstvo našega ozemlja. Dolžnost partizanov pa je, da se z vsemi silami bore za enotnost in združitev vsega demokratičnega ljudstva. V istem duhu, v katerem je vzklilo jugoslovansko italijansko bratstvo pozivajo partizani, da se preneha z neplodno notranjo borbo in s kampanjo laži in klevet, da se preneha izrabljanje resolucije IU za nejasne cilje. Le združene in enotne sile bodo lahko kljubovale angloameričkim imperialistom in krajevni reakciji.
Partizani se bo borili, prečijo vsako protiljudsko nakano, da preprečijo kršitev mirovne pogodbe in vključitev Trsta v Marshallov plan. Borili se bodo, da se vzpostavijo gospodarski odnosi Z vsemi zalednimi državami ter da se na ta način doseže gospodarska neodvisnost našega mesta. Borili se bodo za narodno enakopravnost, za svoboščine in pravice našega ljudstva na TO.
ASI2Z je s svojo borbeno in slavno preteklostjo združevala v svoji organizaciji vse žene, ki so bile proti vsakršnemu nasilju, proti vsakemu izkoriščanju. In prav zato so žene včlanjene v to svojo organizacijo, veliko doprinesle k zmagi nad fašizmom in nacizmom.
Da bi tudi tam, kjer fašizem rij še popolnoma izkoreninjen, pomagale uničiti to zlo človeštva, so se še dalje pod okriljem svoje organizacije borile za pridobitve osvobodilne vojne in za popolno zmago svobode in demokracije. Kot ena izmed osrednjih množičnih organizacij je prav ženska zveza, dosledna načelom protifašistične borbe, ovirala na našem ozemlju porast imperializma; ne samo to: v skupni borbi z drugimi demokratičnimi organizacijami je rušila tla imperializmu na našem ozemlju ter pri tem svojem delu za svetovno demokracijo in mir uživala vso podporo naprednih demokratičnih držav, predvsem sosednje socialistične Jugoslavije.
Toda resolucija Informacijskega urada je Zavrla delo antifašistične Slovensko italijanske ženske zveze na Tržaškem ozemliu. Del vodstva ženske organizacije je sle-
Za enotnost v
dii Vidaliju in njegovi politiki ter vnesel razdor tudi v vrste žena, čeprav se je ostali del vodstva odločno uprl da bi se tudi žene postavile pred dilemo Moskva-Beograd, ker pomeni to brezpogojno rušenje protiimperiali-stičnega delovanja. Namesto da bi se v vodstvu samem temeljito razpravljalo o nastalem položaju, namesto da bi se preudarilo vse kvarne posledice vnašanja spora tudi med žene, ki jih mora vezali borba proti izkoriščevalcem, ki jim mora biti torišče dela skrb za mladino, odprava brezposelnosti itd, je del vodstva, ki je bil pod Vialijevim vplivom, enostavno izključil ostale članice, ki so hotele ostati zveste svojemu programu in svoji večletni borbi.
Se več: del vidalijevk v vodstvu ASI2Z jé obsodil vse dotedanje delo ženske organizacije, češ da je bilo to delo preveč politično ter da je zaradi tega zanemarjalo probleme, ki so specialno ženski.
Tako so se te žene oddaljile od prave revolucionarne poti ženskega gibanja! 2ene dosežejo lah-
ko svoje posebne cilje le v skupni borbi proti najhujšemu sovražniku napredka, proti imperializmu le, če se bore v sklopu drugih naprednih organizacij za politično in gospodarsko neodvisnost ter kulturno svobodo. Zato je nujno in izven vsakega dvoma, da se morajo žene borit; za politično, gospodarsko in kulturno neodvisnost, če hočejo doseči v svetu enakopraven položaj z moškimi tovariši, če hočejo doseči za svoje otroke svetlejšo in pravičnejšo bodočnost.
Prav zaradi tega je obsojanje našega dela s strani Vidalijevega vodstva v ASJZZ popolnoma neumestno in kvarno, kakor je popolnoma nepravična obsodba dela žena v coni B Tržaškega ozemlja-Tam žene s svojo borbo in delavnostjo podpirajo ljudsko oblast, ki edina lahko zajamči ženam popolno enakopravnost ' in razvoj.
Delu vodstva ASI2Z Tržaškega ozemlja se je s takimj obtožbami posrečilo, da so vnesle spor in zasejale razdor v ženski organi-

rm »i f. vftt « « jT;
un s
VEC PLACE
manj ceremonij
Preteklo soboto je bila v ladjedelnici Sv. Marka velika ceremonija: položili so gredelj 13.000 tonske ladje, ki jo bodo gradili na račun ERP-a. Toije prva ceremonija te vrste, kajti doslej so šli vsi taki dogodki neopaxno mimo nas. Kaj da bi praznovali začetek gradnje kake ladje, ko ni bilo hiti ob splovitvi ladij nič podobnega. Lansko leto so- na primer splovili tri ladje za neko egiptovsko paroplov-no družbo_ pa ni bilo zraven niti Palutana niti Mianija, kakor da bi jih bilo sram priznati, da se tu sploh lahko še kaj zgradi. Nenadoma pa je prišel preokret. *
Za prvo ladjo, ki jo bodo izgradili s fondi ERP, je bilo kar ves teden polno reklame: po radiu, časopisih, celo na tiskovni konferenci. Prebrisani Tržačani s*' takoj uganili: volitve se bližajo, gre torej za velik volivni guljaž; če k temu dodamo še Aireyevc izjave o nujnosti priključitve Trsta Italiji in zadnje «obljube» grofa Sforže Mia-niju, tedaj je režija res popolna.
V soboto popoldne se je torej zbralo v ladjedelnici Sv. Marka ve. liko gospode, ob vhodu in ob vseh dohodih je kar mrgolelo razkošnih osebnih avtomobilov, povsod so bili razpostavljeni stražniki ki so kazali visokim gostom pot. Nasproti gredlju nove ladje so postavili oder, nanj so se počasi vzpenjale fine in elegantne dame, razni Cosulichi, Miani. Palutan, angleški in ameriški oblastniki, predstavniki italijanske vlade, med njimi celo neki admiral in princ: zbral se je torej ves «cvet» iz Trsta, ojačan s svojimi rimskimi in washingtonskimi podporniki. V celoti so bili zastopani tudi «kvalificirani» novinarji, med katerimi je blestel prof, Furlani, Nešteto fotografov se je smukalo okoli gospode in molilo raznim govornikom svoje aparate tik pod nos, tržaški radio je poslal svoje zvočne naprave, da bo oddajal ceremonijo, med gosti je bil celo neki prelat.
Spodaj pod odrom pa so se zbrali delavci. Ni jih bilo mnogo pa so se v svojih modrih delovnih oblekah vendarle zdeli kot močen, nepremagljiv kvadrat. Žerjavi so se premikali in dvigali prve plošče za gredelj, delavci so jih pritrjevali.
Prvi je spregovoril mister White, ravnatelj gospodarstva in financ VU. Pel je slavo Marshallovemu planu in izročil g. Cosulichu nakazilo ene milijarde 276 milijonov lir za ladjo. Ta se je zahvalil in dejal delavcem: «Ce boste kot nekdaj (najbrž je mislil na dobo fašizma) predani delavnicam in delu, tedaj se bomo zopet vrnili s svojimi ladjami na svetovna tržišča, ki so nam sedaj zaprta». O izboljšanju njihovih nizkih mezd pa ni nič povedal. Onorevole Salerno, podtajnik v ministrstvu za monarico, je spregovoril y imenu italijanske vlade, ki da ni mogla biti odsotna ob tem važnem dogodku. Dejal je, da «italijanska vlada z ljubeznijo, skrbjo in pozqcpostjo sledi tržaške-
zaciji cono A in s tem razkrojile in oslabile borbeno protiimperia-listično fronto.
O vsem tem so žene, ki sb ostale zveste osnovnemu programu Osvobodilne fronte obvestile izvršni odbor MDF2, obenem so javile, d.a predstavnici, ki sta zastopali tržaške žene v svetovni ženski zvezi nista vredni, da bi naše žene še nadalje zastopali, ker sta bilj med prvimi, ki sta vnesli spor v našo žensko orgaj nizacijo.
Toda MDFZ pisma demokratičnih žena Trsta ni jemala resno, Prav tako je omalovažujoče sprejela podpise za mir_ ki so jih nabrale naše žene, najdoslednejše in najbolj preizkušene borke, ki jim beseda mir ne pomeni le nekega gesla, temveč ki jih pomeni ohranitev očeta, brata, moža, sina, ki so komaj ušli smrti pred nekaj leti...
V podpisih naših žena za mir je del njihovega srca, je zahteva .Podkrepljena s krvjo njihovih hajdražjih. In ti podpisi naj bi ne bili resen prispevek V borbi za
mu življenju ter ne opušča nobene prilike, da ne bi pomagala tržaškemu ljudstvu». Končno je v imenu ministra Gallowaya, predstavnika ECA, spregovoril mister Caputa ter izrazil upanje, da bodo Američani, ko bodo odšli, zapustili mesto jn pristanišče v velikem blagostanju.
Vsem govornikom so gospodje in dame na odru dostojno ploskali, čeprav so le slabo slišali njih govore zaradi brnenja raznih strojev in udarcev kladiv. Le delavci so molčali. Ko pa je predstavnik Enotnih sindikatov stopil k zvočniku in odločno protestiral, ker niso Enotnih sindkatov povabili na ceremonijo, so mu vsi delavci burno ploskali. Nekdo je zakričal: «Več plače manj ceremonij!» Drugi: «Na. ši otroci so lačni!» Gospoda na odru se. je spogledala in namrdnila, fina dama je skremžila obraz in dejala: «Oh ti komunisti, kako so nehvaležni!»
Gospoda se je začela počasi razhajati, žerjavi so nadaljevali svoje delo, nadaljeval se je ropot kladiv, delavci so s prezirom in posmehom gledali gospe in gospode, kako so previdno stopali z odra. Tako se je zaključila ta mrtva in pusta ceremonija, ki naj bi pome-
ogroža borbo delavstva aa Isboljšamje njego vib življenjskih pogojev
Pred približno dvema mesecema so kovinarji, zaposleni v podjetju CRDA, zahtevali, da se jim za 15% zvišajo osnovne mezde. Poleg tega so postavili še nekaj drugih manjših zahtev, tako da bi prejemali na mesec približno 1500 lir več plače. Vsakomur, ki ve, da so mezde kovinarjev v ladjedelnicah zelo nizke, so bile te minimalne zahteve delavcev popolnoma upravičene. Zato so bili tudi delavci prepričani, da bodo njihove zahteve upoštevali. Toda delodajalci so bili drugačnega mnenja, odklonili so sploh vsake pogajanje o delavskih zahtevah z izovorom, da so plače dovolj visoke in da je njihov gospodarski položaj zelo težak.
Odklonilni odgovor delodajalcev je silno ogorčil vse delavce, tudi one.
t ki so. vpisani v Delavsko zbornico nila začetek prebujenja in obnove j in ki ravno niso vedno kazali posebne tržaškega gospodarstva.	I borbenosti. Njihov težki položaj pa
jih je prisilil k odločnemu nastopu skupno z vsemi ostalimi delavci. Na osnovi teh minimalnih zahtev je torej nastala vsaj v tem pogledu med vsemi delavci toliko zaželena enot-nost, ki je obetala, da bo rodila dobre sadove. .
Jasno je, da je vsakdo to enotnost, čeprav je bila omejena le na omenjeni mezdni problem, toplo pozdravil.
Delavci so v obrambo svojih zahtev napovedali stavko, ki je bila stoodstotna. Po tej splošni stavki so bile v ladjedelnicah, v tovarni strojev in ravnateljtev CRDA delne poldnevne stavke. Spričo enotnega nastopa vseh delavcev in uradnikov smo pričakovali, da bodo delodajalci spre-leli delavske zahteve, zlasti ker so se pričela med njimi in sindikalnimi zastopniki pogajanja. Enotni nastop je bil pač najboljši porok, da
Pogonor s tržašhim delaiicBsu, hi je oliishal Slovenijo
i a, m se gradi
Ni dolgo tega, ko je šla skupina tržaških delavcev obiskat svoje slovenske tovariše, da spozna njihove delovne napore in uspehe, njih življenjske pogoje in vso njihovo borbo za izpolnitev petletnega plana in zgraditev socializma sploh. Oglasili smo se pri enem teh delavcev in ga prosili, naj nam kaj pove o svojih vtisih z obiska po Sloveniji.
niz Trsta nas je odpotovalo okoli 40 delavcev. Po Ljubljane smo potovali skupaj, tu smo se pa razdelili v dve skupini: mi smo šli dalje z vlakom v Maribor, drugi pa na Jesenice. Na ljubljanski postaji so nas sprejeli in pozdravili zastopniki delavcev, ravno tako v Mariboru. Po izdatnem kosilu v neki mariborski mestni restavraciji smo si šli najprej ogledat tovarno avtomobilov. Pred tovarno smo videli številne avtobuse, ki so ravno odvažali delavce z dela, drugi delavci so se vozili s kolesi, nekateri pa so bili še na delu.
Tovarna je zelo velika, večja od naše tovarne strojev. Ko smo hodili po tovarni, smo bili vsi presenečeni ih navdušeni nad vsem, kar smo videli. Vse naprave so moderne, tu so dolge vrste motorjev, tam radiatorji, tam zopet precizni stroji in izdelki. Delavci so nam povedali, da izdeluje sedaj tovarna vse sestavne dele od motorjev do avtomobilskih trupov in najpreciznejših delov. Potrebno
jeklo dobivajo iz Slovenije, avtomobilske gume tudi že proizvajajo dojn/i. Nekoliko nerodno je z izdelovanjem avtomobilskih trupov, ki jih morajo izdelovati na roko ker niso dobili ^naročenih kalupov iz inozemstva.	. .
Topilnica je štirikrat večja od naše v tovarni strojev, Pi-ostor za kaljenje mnogo bolje opremljen. Pri -nas uporabljamo za kaljenje pvemog, tam pa gre vse na nafto. Pozorno smo si ogledovali številne oddelke in v vsakem je bilo za nas marsikaj novega in presenetljivega. Sedaj gradijo vedtio nove paviljone za montiranje in tovarna se stalno širi. Povedali so nam, da jim vedno primanjkuje delavstva. Sploh smo povsod opazili, da potrebujejo delamih rok in smo se z žalostjo spomnili na Trst, kjer je nad dvajset tisoč brezposelnih in kjer moramo prositi za delo.
V tovarni sem srečal tudi nekega italijanskega delavca. Ponosno mi je razkazoval razne oddelke in našteval uspehe ter poudaril, da se v tovarni izdela vse, kar je potrebno za avtomobil. Dejal mi je, da ima šest tisoč dinarjev mezde na mesec. S tem denarjem bi si lahko kupil vsak mesec eno obleko, ne da bi si moral kaj odtrga-vati od hrane. Kdor ima družino v Italiji, mu zamenjajo dinarje po tečaju 1:10. Marsikaj še manjka, je dejal, pa se razmere vsak dan boljšajo.

Trst alt
svetovni mir!
MDFJ5 ne pozna točno dejanskega stanja naše organizacije na Tržaškem ozemlju, ne verjame našim izjavam, da so žene, ki slede Vidalijevi politiki proti našim ženam postopale čisto po fašističnih metodah, jih pljuvale, psovale in celo dejansko napadle. Mednarodna ženska zveza sprejema njihove izjave za edino pravilne in resnične.
Primer Romee Berse nam je jasen dokaz, da presojajo naše delovanje na Tržaškem ozemlju enostransko, po izjavah pristašinj .Vidalijeve politike, ki prav v tem primeru neopravičeno blatijo FLRJ, da bj naše, posebno slovenske, žene odvrnile od poveza-; ve z Jugoslavijo.
Da bi bila smrt tovarišice Berse Romee pojasnjena, so žene cone A Tržaškega ozemlja pisale pismo AF2 Jugoslavije, v katerem naprošajo glavni odbor jugoslovanskih žena, da točno poizvedo o vzrokih smrti tov. Berse ter da obveste o tenu izvršilni odbor MDF2.
Me žene hočemo da se to razčisti, prav tako, eia še razčistijo vsi spor; ki so nastali v naši ženski organizaciji, ker hočemo enotno borbo na našem ožemi iu. Zavedamo se, da le enotnost naših vrst lahko kljubuje imperializmu in reakciji in zato hočemo, da prav vsak nesporazum razčistimo, da dosežemo, da ne bo med ženami nobenega prepada, ki bi nas razdvajal, nasprotno: vse svoje sile bomo sastavile, da vzpostavimo zopet most med nas, ki nas bo čvrsto vezal v naši protiimpe-rialistični borbi.
To je naša želja, ker nočemo podpirati reakcije in imperializma, temveč hočemo ostati zveste poti, ki smo jo hodile dolga in težka leta osvobodilne borbe:
Po tej poti hočemo hoditi tudi danes, po jami poti sporazuma, enotnosti in bo'benrsti.
Verna slika našega prizadevanja in dela naj bo naš veliki praznik 8. marec, ki naj dobi naše žene pripravljene, enotne, da bodo znova dokazale vsemu svetu, da se žene Tržaškega ozemlja zavedajo, da so na meji dveh svetov in da morajo prav na tej meji biti močna opora protiimperiali-stični borbi.
Hrana v menzi je izdatna in dobra. Menza je zelo čista, mize so pogrnjene, česar ne vidimo v nobeni naši tovarniški menzi. Ravnatelj tovarne je skupaj z delavci in se mora držati vrstnega reda kakor vsi ostali. Onega večera so jed. H juho ter goveji zrezek s krompirjem in solato. Italijanski tovariš mi je dejal, da plačajo za vsak obed po 14 dinarjev, za kavo in kruh pa osem dinarjev; tako potrošijo za hrano 36 din. na dan, kar zaslužijo v pičli uri in pol dela.
V tovarni delajo tudi žene, ki dobivajo za enako delo enako plačo kakor moški. Ko smo šli iz tovarne, sem opazil, da je zvezana z železniškim tirom. Videli smo tudi celo vrsto novih, lepih avtomobilov, ki so čakali na odhod. Preden sem se poslovil od italijanskega delavca, sem ga vprašal, kako je pa s stanovanji. Pokazal mi je številne nove hiše, ki se dvigajo vsepovsod. Seveda so tudi pri tem še velilce težkoče, ker število delavstva stalno narašča. V teh hišah so delavska stanovanja, ki imajo kuhinjo, večjo in manjšo sobo, kopalnico in centralno kurjavo.
Naslednji dan, bila je nedelja, smo obiskali veliko hidrocentralo na Mariborskem otoku. Tu gradijo nove jezove, da dvignejo površino vode Za 12 metrov, tako da se napravi umetno jezero. Pri takem jezu smo ojoazili. kako so delali male bazene v obliki stopnic, da bodo lahko ribe nadaljevale svojo pot po reki navzgor. Povedali so nam tudi, da so položili prvo turbino, ki je bila izdelana v Litostroju. Naročili so sicer turbine v Svici, tam pa so jim rekli, da jih ne morejo dobaviti pred letom 1952. Tako bodo izdelali še dve turbini doma.
Po obisku v centrali smo šli v tekstilno tovarno. Tu smo videli ves proces izdelave, od bombaža pa do sukna in platna. Tovarna je lepa in moderna. Poleg te tovarne pa stoji še stara tovarna, ki je bila nekdaj last tujega kapitalista, ki je delavce samo izkoriščal in pošiljal vse dobičke v tujino. V tovarni je zaposlenih veliko število delavcev in delavk.Mismose posebno zanimali za jasli, ki so v bližnjem poslopju, kjer so bile nekoč nune. Delavke puščajo za časa dela tu otroke, ki uživajo vso pažnjo in skrb. Vsake tri ure hodijo delavke, ki se oblečejo v bele halje, dojit svoje otroke. Videli smo dvoranico za igre, kjer je še stala novoletna jelka. Tu smo videli tudi mnogo igračk kakor Sneguljčico in sedem škratov, medvedka itd. Obleke otrok so bile razobešene v vzor nem redu. Vse to nas je silno ga. nilo.
bodo moruli industrije! popustiti. Teda kmalu se je pokazalo, da vlada v sindikalnih vodstvih oportunizem, ki ni prav nič v skladu z borbenostjo delavcev. Ze na sindikalnem sestanku na trgu Venezia je gospod Ceppi od Delavske zbornice nekako opravičeval gospodarske težkoče lastnikov ladjedelnic, čeprav Je v Isti sapi demagoške trdil, da delavstvo ne bo odnehalo od svoje borbe. V ponedeljek pa se je oglasil v Lavoratore znani oportunist in sedanji predsednik Enotnih sindikatov Radich.
V	obliki polemike z delodajalci, dejansko zagovarja njihovo stališče in kljub vsem dosedanjim borbam 2e v naprej napoveduje, da «ni možno pričakovati rešitve spora med kovinarji in industrije! v bližnji bodočnosti ter da bo ta rešitev vsekakor težko dosegljiva».
Radich nadaljuje: «Ze ob začetku, ko so hoteli začeti pogajanja o tem sporu, so bili delavci zaradi negativnega in sovražnega stališča indu-strijcev prisiljeni poslužiti se stavk ter nehati nadurno delo. Ce bi delodajalci ne bili tako trdovratno odklanjali preučiti zahteve delavcev, ne bi šlo v zgubo toliko energij, dobrih in vrednosti».
Ko človek bere te besede, se ne more načuditi, da jih je napisal predstavnik delavcev, saj smo take besede čuli vedno le iz ust kapitalistov. Gospodu Radichu je torej žal za «zgubo», ki naj bi jo utrpeli delodajalci. To naj bi torej bila ona boiba za izboljšanje delovnih pogojev, o katerih so toliko govorili na kongresu Enotnih sindikatov. Sindikalist Radich torej že v naprej napoveduje neuspeh vsake borbe in vrže puško v koruzo ravno tedaj, ko so vsi delavci pokazali svojo pripravljenost, dovesti borbo do zmagovitega konca.
V svojem članku gospod Radich kar nekam sumljivo preveč poudarja ugovore delodajalcev, ki trdijo, da delajo že vsa ta povojna leta z veliko izgubo, ter vzbuja vtis, da mu vsi ti izgovori služijo le za to, da zakrije svoj umik. Take izgovore, kot jih navajajo delodajalci pri nas, jih navajajo povsod zlasti pa v Italiji. Razlika pa je ta, da se tam delavstvo z vsemi svojimi silami bori proti poskusom odpustitve 'ielaveev z dela pri nas pa kaže, da drčijo sindikalni voditelji v vedno večji oportunizem.
V	svojem članku sindikalist Radich ponavlja argumente industrijcev, čeS da bo možno z vsemi novimi naročili zaposliti le 58% delavcev, ki delajo
podjetjih CRDA. Ta trditev industrijcev je celo v opreki z besedami generala Aireya v njegovem zadnjem poročilu, kjer pravi, da se ne bo brezposelnost zmanjšala, dokler ne začnejo nove gradnje v okviru ERP, kar pač pomeni, da se mora s temi novimi deli brezposelnost zmanjšati, ne pa povečati.
Delodajalci v glavnem zahtevajo, da se morajo delavci odpovedati zboljšanju mezd, da je treba dvigniti storilnost posameznih delavcev in odpustiti odvišno osebje. Tega tržaško delavstvo ne more sprejeti, ker bi to pomenilo njegovo popolno propast Zato je dolžnost vsega delavstva, da ne sledi oportunizmu sindikalnih voditeljev ter nadaljuje začeto borbo do uresničenja svojih zahtev.
(Nadaljevanje s 6, str.).
Sindikalne podružnice ES, zlasti kmetijske, so v Istrskem okrožju zelo aktivne. Mnogo podružnic se je obvezalo, da bodo prispevale po več tisoč ur prostovoljnega dela za izboljšanje gospodarstva. V ta namen ustanavljajo tudi delovne brigade. Mnogo skrbe sindikalne podružnice tudi za kulturni dvig prebivalstva,
V dolini Dragonje bodo začeli graditi večje število manjših opekarn, ki bodo letno izdelale okoli 1 milijon komadov opeke.
Zadružni dom bodo zgradili tudi v Bertokih ob cesti Škofije Koper. V Krkavčah, ki so precej oddaljene od vseh večjih središč, pa bodo v kratkem ustanovili prosvetno društvo a pevskim zborom In dramatiko skupina.
KRONIKA
Ljudska fronta Jugoslavije bo imela svoj tretji kongres v Beogradu od 9. do 10. aprila. Udeležili se ga bodo delegati Iz vse države, izvoljeni na rajonskih konferencah dne. 13. marca.
Dobro poteka popis živine in sadnega drevja po vsej republiki.
Delovni kolektiv steklarne v Straži je dobil prehodno zastavico vlade FLRJ. Izdelki te tovarne so enake kvalitete kot pred vojno, Čeprav sedaj proizvajajo podjetja dvakrat več in to z enakim Številom delavcev in Isto opremo.
Zagrebška železniška kurilnica je prihranila državi 1,700.000 din po zaslugi požrtvovalnih delavcev, med katerimi je 179 udarnikov in dva nacio-nalizatorja.
38.500 mladincev bo letos sodelovalo pri prostovoljnih delovnih akcijah iz LRH, kakor je sklenil IV, plenum LMM.
V tem mesecu bo 2.000 frontovcev iz Slavonije pomagalo urejevati naprave za gojenje riža na Jclas polju.
Ljudska skupščina Slovenije bo . Imela 14. februarja svoje H. izredno zasedanje.
Mesečni plan za januar je pred rokom izpolnila cela vrsta podjetij. Med njimi tudi tovarna avtomobilov v Mariboru, tovarna duSika v RuSah, ki ga je prekoračila za 33% itd.
Devet frontovskih brigad s 500 člani so ustanovili v januarju v Sloveniji. Brigade že pomagajo pri gozdnih delih, v gradbeni stroki ter pri podjetju «Elektroprenos».
OF za Slovensko KoroSko bo poslala kot edini legitimni zastopnik Slovencev spričo bližnjih pogajanj o mirovni pogodbi z Avstrijo v London delegacijo. Obrnila se je na britansko civilno upravo v Celovcu, da obvesti tajništvo namestnikov ministrov zunanjih zadev o tej želji in zagotovi izdajo potnega dovoljenja.
5.009 otrok bo letos poslal jugoslovanski Rdeči križ na letovanje.
Novatorji in racionaiizatorji so lansko leto na Hrvatskem prihranili državi 50 milijonov din.
Rista Antunovič je novi minister za kmetijstvo v vladi LR Srbije.
II. PLENARNO ZASEDANJE CK KP JUGOSLAVIJE:
K hitrejši socialistični preobrazbi vasi
z ustanavljanjem kmetijskih delovnih zadrug - za pospeševanje proizvodnje
Politika jugoslovanske partije na vasi je žela pomembne uspehe. Kljub velikim vojnim opustošenjem je celotna kmetijska proizvodnja po vrednosti In obsegu
dosegla predvojno raven in jo v nekaterih panogah tudi presegla. Vse to je dosegla jugoslovanska partija s pravilnimi ukrepi, s tem, da je veleposestniško zemljo, zemljo vaških bogatašev in mestne buržoazije razdelila revnim kmetom in kmetom brez zemlje; kmetje so se rešili dolgov in zasužnjevanja po finančnem kapitalu. Prav tako je bila tudi pomembna pomoč kmetom ustanavljanje kmetijskih strojnih postaj, melioracije, semenska služba in sistem vezanih cen. Osnovni cilj te politike je bil in je še: zboljšanje gmotnega položaja delovnih kmetov ter vključevanje delovnih kmečkih množic v socialistično gra\ ditev.
O vsem lem je sklepal pred nekaj dnevi tudi
II. plenum Centralnega koinlleja KPJ
in izdal resolucijo z glavno nalogo v novi etapi socialistične preobrazbe vasi s krepitvijo socialističnega, torej zadružnega in državnega sektorja v kmetijstvu, da bo s tem premagano zaostajanje tempa
razvoja kmetijstva za tempom razvoja industrije,
da bo kmetijstvo doseglo tudi višjo tehnično raven.
Prav zato bodo dobile kmetijske zadružne organizacije pomoč s krediti, potrebščine in inventar za svojo kapitalno izgraditev, hitreje jih bodo preskrbovali z orodjem In mehanizacijo ter jim zagotovili za to potrebna sredstva domače produkcije, posvetili pozornost hitrejšemu razvoju živinoreje, preskrbovali kmetijstvo z umetnimi gnojili itd.
I Zadružništvo je pokazalo kmetom, da je ono
najuspešnejše sredstvo za zboljšanje njihovega življenja
in za gospodarski, politični in kulturni dvig vasi. Vendar pa se mora delo za dvig in nadaljnji razvoj zadružništva še povečati, ker je bitka na kmetijskem sektorju danes prav tako važna, vsekakor pa mnogo težja kakor bitka v industrijskem sektorju.
Vasi v Jugoslaviji se bodo rešile stoletne gospodarske in kulturne zaostalosti in kmetijstvo bo nadalje napredovalo le, če bo premagalo razdrobljenost individualnega kmečkega gospodarstva, ki bo prešlo iz drobne blagovne proizvodnje na veliko zadružno kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja moderno tehniko, z eno besedo, če se bo
vas socialistično preobrazila.
Kot najuspešnejše sredstvo za socialistično preobrazbo vtisi so se dosedaj pokazale kmečke obdelovalne zadruge. Njihovi dosedanji Uspehi krepijo med delovnimi kmeti razpoloženje za ustanavljanje novih zadrug. K temu uspehu ni pripomogel samo zgled, ki so ga dale zadruge s svojim napredkom in izboljšanjem življenja zadruž-
nikov, temveč tudi dejstvo, da sc se zadruge ustanavljale izključno na prostovoljni podlagi. Jugoslovanski delovni kmetje, ki so skupaj z delavskim razredom osvobodili deželo, strmoglavili zatiralsko oblast buržoazije in vzpostavili oblast delovnega ljudstva, so se prepričali, da jih delavski razred in komunistična partija vodita h gospodarskemu in kulturnemu napredku, da jim na tej poti pomagata, da se na izkušnjah razvoja in dela kmetijskega zadružništva sami prepričajo, da je ta pot pravilna.
Prav zaradi takega razpoloženja kmečkih množic se bodo lotili ustanavljanja kmečkih obdelovalnih zadrug
z večjim pogumom io hitrejšim tempom.
Pri tem ne bodo pozabljali ustanavljati kmečke zadruge izključno na prostovoljni podlagi in zavestni odločitvi samih delovnih khietov.
1. Pri tem bodo prehod na socialistično obliko proizvodnje konkretno olajšali, ker bodo na različne načine pHtegbvail khiMè v zadružno kmetijsko proizvodnjo; 2. zadružne ekonomije bodo čvrsto organizirana socialistična delovna skupnost, obdržale bo- * v
vodnje, drugi del pa razdelile kme; lom po njihovem delu; 3. ustanavljali bodo ne samo zadruge višjega tipa, marveč tudi nižjega tipa, ker je kmetu laže preiti iz nižjega tipa v višji tip zadruge, kot pa od individualnega tipa k obdelovalni zadrugi sploh; 4. borili se bodo proti vsem vodilnim organom partije in ljudske oblasti, ki bi ne upoštevali pripravljenosti in želja kmetov, da preidejo na pot velike socialistične proizvodnje; 5. živahno bo sodelovanje slehernega zadružnika v obravnavanju problemov zadružne*dejavnosti v zadrugi; 6. podpirali bodo obstoječe zadruge politič-no-organizativno kakor tudi gmotno; 7. vodili bodo odločno borbo za dvig življenjskega standarda zadružnikov in 8. borbo proti slabitvi zadrug od znotraj.
Medtem, ko kažejo delovni kmetje globoko pripadnost svoji ljudski dr? žavi in izpolnjujejo svoje dolžnosti in obveznosti do nje ter prostovoljno pomagajo pri socialistični gradnji države, stoje proti njim vaški špekulant? sk; elementi, ki se izogibajo svojim dolžnostim. Ko utrjuje zvezo delavcev in delovnih kmetov, se mora ljudska oblast
ostro boriti proti škodljivemu delu teh špekulantov.
Posebno pozornost pa morajo posvetiti naslednjim nalogam:
1. Pobijati težnjo kapitalistični!) elementov, da bi svoje zemlje ne obdelali ali pa to opravljali malomarno; 2. borili se bodo proti špekulaciji v trgovini na vasi in za krepitev udeležbe zadrug v trgovini, vštevši tr? govino med kmeti; 3. odstranjevali bodo poizkuse, ki bi škodovali naporom kmetov, da bi stopili na pot so-

PaMor s Irlaštihn delavcem, hi le ebishal Slovenilo
(Nadaljevanje s 8. str.)
Obiskali smo nato kmetijsko šolo. Ker je bila nedelja, je ostalo tam le malo učencev, k- so ravno telovadili. Sola ima svoj sindikat, kinodvorano, dvorano za sestanke, čitalnico itd. Tu kakor povsod drugje smo videli razobešene poleg Titove tudi Stalinovo sliko. Tako smo videli, kako lažejo razni Vi-dalijevi propagandisti, ki so nam pravili, da so v Jugoslaviji povsod sneli Stalinove slike. Po vseh tovarnah smo tudi videli rdeče zvezde s srpi in kladivi. Glede šole naj omenim, da gojenci sami obdelujejo polja, redijo živino, gojijo vinograde in lepe sadovnjake.
Končno smo obiskali še zadružno vinsko klet. Tam sem videl ogromne sode iz cementa, ki pa so znotraj obdani s steklom. Te sode in steklo so nekdaj naročali iz inozemstva, sedaj pa izdelujejo vse to sami. Ta klet predstavlja zelo velik napredek. Velike' kleti omogočajo namreč tipiziranje vin, ki služijo v glavnem izt-ozu. Tako se izboljša kakovost, vina pretakajo v zdravih prostorih, temperatura v kleteh je najbolj prikladna. Preden smo odšli, so nas pogostili z izvrstnim Štajercem, da smo bili že kar veseli.
Proti večeru smo se odpeljali v Ljubljano. Ogledali smo si mesto, marsikdo je šel obiskat znance in sorodnike, nekateri so šli na nebotičnik. Videli smo, da so bile vse kavarne prenatrpane z ljudstvom in niker nismo opazili onega «terorja», o katerem je vedno pisalo reakcionarno časopisje in kateremu se je pridružil tudi «fl Lavoratore». Povsod smo videli zadovoljne
ljudi, ki se sicer še bore z raznimi težko čarni, ki Pa se tudi zavedajo, da si sami gradijo boljše življenjske pogoje.
Drugi dan smo obiskali še Litostroj. Tudi ta je napravil na nas mogočen vtis. Videli smo, kako gradijo tam turbine, velike žage za lesno industrijo itd. Tudi tu primanjkuje delavcev kakor povsod drugje. Videli smo tudi, kako je zelo preskrbljeno za higieno delavcev; velike oblačilnice, kopalnice itd. Tudi v Litostroju delajo italijanski tovariši, ki so zelo zadovoljni. Okoli tovarne pa se dvigajo vedno nove hiše. V nekaterih že stanujejo delavci, druge so v delu.
Zvečer ob petih smo odpotovali z vlakom iz Ljubljane vsi navdušeni nad tem, kar smo opazili. Videli smo, da v Jugoslaviji ne živi nihče v stalnem strahu kot pri nas, da bi zgubil službo in delo, pideli jeni delavski otroci, da rastejo stalno nove hiše in tovarne, da se življenjske razmer izboljšujejo; skratka, videli smo, kako jugoslovansko ljudstvo gradi socializem.
* * *
Vojni ujelniki repatriirani
Notranje ministrstvo FLRJ je izdalo poročilo, po katerem je bilo leta 1945 ujetih 221.287 sovražnikovih vojakov In njihovih pomagačev. Od meseca maja 1945 so 18. januarja bili repatriirani vsi vojni ujetniki, razen 3.968 Nemcev in 257 Avstrijcev, ki so sklenili pogodbo o delu s posameznimi državnimi podjetji, 6.213 ujetnikov, ki so med tem časom umrli in 1348 vojnih ujetnikov, ki morajo za svoje vojne zločine odgovarjati pred ljudskimi sodišči,
Makedonska rodovitna polj«, ki so bila le slabo in nedovoljno obdelana pred vojno, ker ljudje niso imeli sredstev za čim boljše izkoriščanje zemlje, so danes bujna in bogata. Kakor drugod po Jugoslaviji lahko
zemljo racionalno izkoriščajo najbolj v kmečkih obdelovalnih zadrugah, kjer s kolektivnim delom in modernimi stroji dosežejo velike uspehe. Na sliki vidimo Makedonke, pri skupnem delu
v Zadrugi Lazarpolje.
KJE JE REŠITEV
TRŽAŠKE INDUSTRIJE
Mala jn srednja tržaška industrija sta v obdobju velikih gospodarskih težav. Prenekatera podjetja so v resnem finančnem položaju in skoraj dnevni odpusti delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v mali in srednji obrti so najvidnejša znamenja hude krize.
V tem smislu piše tržaški list «Gospodarstvo», da danes ni v Trstu vprašanje koliko in kako proizvajati, temveč predvsem kako in kam usmerjati industrijske in obrt. ne proizvode, potem pa nadaljuje: #2e sam današnji položaj tržaške industrije zlasti pa srednje in male, ki ne more dovolj zaposliti niti svojega sedanjega delavstva, nas navaja k jedru vsega vprašanja: Tre. ba je rešiti krizo odjemalcev. Te je treba poiskati tam, kjer so. Zakaj ne bj n. pr. STO posnemal Ita-
lijo, ki je pri pogajanjih ? Jugoslavijo za ureditev obmejnega prometa, ponudila goriške mehanične de. lavnice za popravila jugoslovanskih motornih vozil? Jugoslavija je to ponudbo v načelu tudi sprejela. Ni dvoma, da bi Jugoslavija, ki se je z vsemi silami vrgla na izpolnitev petletnega načrta in ki ji je dragocena pomoč tudi sosedov v premnogih panogah, lahko zaposlila precejšen del tržaške industrije. V poštev prihajajo predvsem podjetja, ki delajo za opremo ladij in sploh ona, ki so se specializirala v pomor, stvu. Prav tako potrebuje današnja Jugoslavija gotovo tudi razne vrste gradbenega materiala in vsakovrstne stroje. Ce je Jugoslavija ugodila Italiji glede njenih mehaničnih delavnic v Gorici gotovo ne bi od bila podobnih ponudb iz Trsta».
lu na vasi, ki se omejuje na golo «protikulaško» frazerstvo, ne pomeni pa stvarne borbe proti kapitalistično špekulantskim elementom na vasi.
Državni kmetijski sektor bodo tudi hitreje razvijali, da se bo njihov vpliv pri pospeševanju kmetijske proizvodnje povečal.
Da bodo izpolnili gornje naloge, bodo Partija kakor tudi Ljudska fronta in ostale množične organizacije razvile konkretno vsestransko politično in agitacijsko delo, da vsem delovnim kmetom
pojasnijo vsa vprašanja
kmečkega zadružništva.
Pri ministrstvih pa bodo ustanovili posebne oddelke, ki bodo pomagali kmečkemu zadružništvu pri njegovem delu, posebno pa pri ustanovitvi močnih zadružnih centrov po okrajih, ki bodo lahko konkretno delali z vsako zadrugo.
To je v kratkih besedah vsebina prve najvažnejše resolucije, sprejete na II. plenarnem zasedanju Centralnega komiteja KPJ. Ta je brez dvoma
začetek nove etape v socializaciji jugoslovanske vasi.
Na zasedanju so sprejeli še
resolucijo o tekočih nalogah v gospodarstvu,
ki daje partijsko linijo glede osnovnih nalog gospodarskega,plana za leto 1949 ter poudarja voljo za sodelovanje FLRJ na podlagi načela enakopravnosti v Svetu za medsebojno pomoč ZSSR in dežel ljudske demokracije.
Tretja resolucija pa govori o tekočih organizacijskih in organizacijsko propagandnih nalogah partije in daje smernice za tozadevno nadaljnje dela
‘ * * *
Inslilul za družbeno znanosl olvorjen v Beogradu
V Beogradu so slavnostno odprl! Inštitut za družbene znanosti. Ob tej priliki je direktor tega instituta izjavil, da je ustanovitev Instituta va( žen datum v socialistični graditvi Jugoslavije. Institut trna namen, da usposobi slušatelje za predavanj» družbenih ved na visokih šolah In za sistematično proučevanje raznih znanstvenih panog v skladu z dialektičnim materializmom.
Nov aparat za proučevanje srca in mozga
Inženir Aleš Strojnik Je skonstruiral specialni aparat za ugotavljanje tokov srca in mozga. Aparat bodo uporabljali pri operacijah za merjenje zdržljivosti bolnikovega srca pri operaciji. Prav tako ga bodo tudi uporabljali pri zdravljenju bolezni mozga» duševnih bolezni in epilepsije.

V RA.TA Šotlf
so odprta na stcžaj
POLJSKA
Na kongresù prosvetnih delavcev v Lodžu, ki je bil leta 1945, so vsi prosvetni delavci ?,a geslo «da ne sme biti prosveta last bogatih slojev, temveč last kmetov, delavcev in delovne inteligence».
Tri leta, ki so od takrat minila, je bilo razdobje nepopustljive borbe za uresničenje tega gesla.
Vzgoja kmečke in delavske mladine je tesno povezana z družbenim in gospodarskim življenjem (Jržave. t. j. z možnostjo zaposlitve. Potrebe po delovni sili v nacionalizirani Poljski so silno velike, toda gospodarstvo potrebuje predvsem strokovnjake. In tako so v demo kratični Poljski poleg šol, ki dajejo splošno izobrazbo, ustanovili mnogo strokovnih šol, katere u-prayljajo odgovarjajoča ministrstva, pedagoško vodstvo pa ima ministrstvo prosvete. V srednjih strokovni!) šolah se je v letu 1947-48 šolalo 388.000 mladincev od 23,0 milijonov prebivalcev, medtem ko se je v letu 1938 šolalo v podobnih šolah samo 113.000 Učencev od 32.3 milijonov prebivalcev. Po končani strokovni šoli dobe absolventi takoj zaposlitev, medtem ko je V predvojnem času pred njimi stala grozeča brezposelnost, ki je dosegla 00% vseh dokončanih strokovnih delavcev. Strokovne šole niso bile dostopne siromašni mia dini, zato ni imela kmečko delavska mladina skoro nobenih izgledov za kakršno koli strokovno usposob-Ijenje. Ze pred končano osnovno šoio je mnogo te mladine opustilo šolanje. Mladi ljudje delavskega in kmečkega rodu sp služili kot najcenejša in najbolj izkoriičevana delovna sila v različnih obrtniških delavnicah, trgovinah itd.
Danes pa skrbi vsako ministrstvo za svoje strokovno šolstvo, predvsem seveda ministrstvo industrije in trgovine, kmetijstva, obnove, prometa ter pošte in telegrafa. So tanje V okviru teh ministrstev je tesno povezano s praktičnim delom. Jasno je, da je tak način šolanja mnogo koristnejši in odgovarja da našnji strukturi Ljudske republike Poljske.
Večje tvornice imajo tudi same svoje strokovne šole. Večina učencev na teh šolah je delavskega rodu. Ministrstva zagotavljajo vsem učencem popolnoma brezplačno šo lanje, Internat in tudi stalne de name podpore v obliki štipendij ali pa kot plačo za njihovo praktično delo v času šolanja.
Preden pride mladinec ali mladinka v strokovno šolo, moia končati enoletno pripravnico, v katero sprejemajo 15 do 20 letna dekleta in fante. V tej enoletni šoli imajo
dijaki možnost, da nadoknadijo vse, kar so zamudili zaradi vojne in Hitlerjeve okupacije, ker takrat mnogi poljski otroci niso obiskovali niti osnovnih šol.
Posebne, šole ima tudi kmečka mladina, ki se v njih pripravlja za čim koristnejšo in umnejšo obdelavo zemlje.
Na ta način ima poljska mladina, k'i je prej za časa veleposestnikov bila le grdo izkoriščana delovna moč, možnost, da sprejme tudi najvišjo izobrazbo. S tem pa tudi mnogo prispeva k izgradnji nove demokratične in gospodarsko neodvisne Poljske.
«Kulturni dom v vsako Češkoslovaško vaš». To Je geslo ki postaja danes resnica. V mnogih vaseh stoje že taki domovi, v katerih Je osredotočeno vse kulturno življenje na vasi
Gospodarski načrti
Zaradi gospodarskih načrtov v državah ljudskih demokracij se je industrijska in poljedelska proizvodnja v teh deželah silno dvignila. Vse te države so vstopile na pot socializacije s tem, da so nacionalizirale industrijo, banke, zavarovalnice itd. Toda na svoji poti k socializmu se ne nahajajo vse države na isti stopnji. Poljska bo ob koncu letošnjega leta zaključila svoj triletni gospodarski načrt in vstopila v letu 1950 v šestletko, ki bo postavila temelje socializmu, medtem ko je Romunija šele v prvem enoletnem gospodarskem načrtu, nacionalizacijo pa je izvedla šele v juniju 1948 leta.
Bolgarija in CSR sta izvedli svoja dveletna gospodarska načrta ter s 1. januarjem 1949 vstopili v prvo leto petletke. Madžarska pa končuje leta 1949. svojo triletko. Najbližje izmed vseh držav ljudskih demokracij pa je socializmu Jugoslavija, ki je z letom 1949 stopila že v tretje leto petletke.
V svojih prvih gospodarskih načrtih so si države ljudskih demokracij postavile za nalogo, da dosežejo v industriji in poljedelstvu predvojno naven. Novi, večletni gospodarski načrti v Jugoslaviji. Poljski CSR in Bolgariji pa posvečajo pažnjo predvsem težki industriji, ki predstavlja temelj za izgradnjo socializma.
Po končani šestlelki mora Poljska proizvajati 85-90 odst. več industrijskih in agrarnih produktov kot v letošnjem letu, kar pomeni trikrat več kot pred vojno. Petletka mora Bolgarijo, ki-je danes pretežno poljedelska država, dvignili v industriji tako, da bo razmerje med poljedelstvom in industrijo 04:54. Proizvodnja strojev se mora ob koncu petletke dvigniti za šestkrat,
štev poljedelski stroji, ker ostane Bolgarija vendarle močnejša poljedelska kot pa industrijska dežela. V CSR, ki ima najbolj razvilo industrijo izmed vseh držav ljudskih demokracij, je glavna naloga petletnega načrta, da menja smer industriji, da bi tako prešla CSR od industrije steklarstva, tkanin, igrač, rokavic in podobno na predvsem kovinsko industrijo in to težko, katere razvoj je nujen za zagotovitev gospodarske in politične neodvisno, sli.
■* * *
! ljudska Ma nezavisnosti
na Madžarskem
Na Madžarskem so ustanovili Ljudsko fronto neodvisnosti, v katero so stopili madžarska stranka delovnega ljudstva, neodvisna stranka malih posestnikov, narodna kmečka stranka, sindikati, vse-madžarska zveza delovnih kmetov in kmetijskih delavcev, zveza de-
ČEŠKOSLOVAŠKA
ČSIl ŠVEDSKA
Sporazum, ki sta ga sklenili ti dve državi 1945. leta sta zdaj še podaljšali za leto 1949. Določili so medsebojne uvozne in izvozne kvote v znesku 250 milijonov švedskih kron.
Razstava češkoslovaške industrije v ZDA
Češkoslovaška republika je razstavila v New Yorku vse proizvode svoje industrije od avtomobilov do šivank, razvoj češkoslovaškega filma, glasbe, umetnosti in drugih panog. Na otvoritvi razstave je Češkoslovaški minister za trgovino Antoni Gregor izjavil, da ždi CSR razširiti svoje trgovinske zveze z ZDA, vojaški ataše češkoslovaškega poslaništva pa ie dopisnilcom ameriških listov dejal, da Češkoslovaška ni država, kj bi želela trgo-I vati samo z vzhodom. Razstavlja ljudska zveza svoje proizvode v New Yorku, ker želi trgovati z vsemi državami sveta.
* * *
POLASKA - ŠVEDSKA
Švedska je bila ena prvih držav, s katerimi je sklenila Poljska po
mokratičnih žena in madžarske mladine.
Mednarodni in notranje politič ni položaj zahtevajo enotnost demokratičnih sil, zato so se tudi vse navedene stranke združile v enotno fronto 7A obrambo pridobitev ljudske demokracije, za obrambo miru in neodvisnosti.
Madžarska ljudska fronta neod-1 vojn . sporazum, 19487 leta se je visnosti je borbena zveza delavske- prolnej me(j poljsko in Švedsko ga razreda, delovnih kmetov, inte- povPŽal Za 25 krat. Švedska uvaža ligence in vseh demokratičnih eie-1 jz	predvsem sladkor, kemi-
mentov, ki jo vodi delavski razred. |cajije jn tekstilno blago. Poljska
Naloge Ljudske fronte neodvisnosti so med drugim, da preobrazi Madžarsko v državo delovnega ljudstva, da zagotovi utrditev zve ze med delavskim razredom in kmeti pod vodstvom delavskega razreda in Partije. Dalje, da zagotovi izboljšanje življenjskega standarda in da dvigne kulturni nivo zagotoviti politično enotnost ma-
pa uvaža iz Švedske železno rudo in tovarniške stroje.
H: * *
Obnova Moskve
Ministrski svet ZSSR in Centralni komite VKP(b) je izdal odlok ^iguEuvui pontino cuicrvi^c xxxa-.o pripravi novega plana za obno-Ljudska fronta neodvisnosti vodi- vo Moskve, ki mora biti izdelan do
ti protiimperialistično borbo ter zagotoviti politično enotnost mad-džarskega ljudstva.
Nanhišeiio sprejeli borci
v osvobojenem Pekingu
Ogromne množice prebivalstva mesta Pekinga so sprejele osvoboditelje. Kolone borcev oborožene z orožjem in opremo, ki so jo zaplenile v bitkah pri Kirinu, Mukdenu in Kalangu so po več ur defilirale skozi mesto, navdušeno pozdravljene od vsega prebivalstva. Posebno viharno sq pozdravljali portret predsednika komunistične partije Kitajske Mao Tse Tunga, ki so ga
ŽHMe v keiiiDzu Stalin
C
OVJETSKA ZVEZA
V kolhozih v Sovjetski zvezi sc p > dnevnem delu na zemlji kolhoz-niki izobražujejo v posebnih krožkih, čitalnicah tečajih in podobno. Povsod dosežajo izredne uspehe. Poglejmo si enega izmed mnogih kolhozov, kolhoz «Stalin», Cuvaške
SSR. ’	.
Sama vas se je v zadnjih dveh sedetlctjih izredno dvignila in napredovala. Skoro vsi kolhozniki so Sl postavili nove hiše, a ob hišah vrtove, ki so P°lni e vet ja. Vzgojili so tudi kolhozni park. kjer stoje med zelenjem vaški klub. jasli, menze, ambulante in porodišnica.
Čitalnica kolhoza «Stalin» je vedno polna ljudi. Posebno zvečer se tam zbirajo, ker imajo na razpolago leposlovno politično in strokovno literaturo‘ter najrazličnejše časopise in knjige. V letu 1948 je prečital kolhoznik Jerošin več knjig L, N. Tolstoja, Furmanovljev roman «Capajev», spomine Sidora Kr-vpaka «Od Putii ja do Kavpat°v>>
in še več drugih knjig. Drugi kol-hozniki niso mnogo zaostajali za Jerošinom. V enem samem mesecu je obiskalo biblioteko, ki ima več 'kol 2000 knjig, med njimi mnogo strokovnih, okrog 380 bralcev.
«Razumljivo je to», pravi heroj socialističnega dela Aleksander Ašanjin, vsa vas se uči- V vasi imamo politično šolo, razne strokovne tečaje, mladina pa svojo srednjo šolo».
Kolhoz so organizirali 1929. leta. Ko so gradili svoje kolhozno gospodarstvo, so istočasno dvigali kolhoz nike tudi kulturno in popolnoma odpravili nepismenost, tako da je lahko predsednik kolhoza na kongresu kolhoznih udarnikov leta 1935. v svojem poročilu dejal: «V naši vasi ni niti enega nepismenega človeka, kajti pri nas so se učili prav vsi: odrasli in otroci, možje in žene». '
Kakor poteka življenje v kolhozu «Stalin» tako tud, v mnogih drugih kolhozih, ki v skupnem delu In izobraževanju dosežajo od leta do leta vedno lepše uspehe.
seveda pridejo tu predvsem v po- j aosj|; v povorki.
---! Popoldne so priredili v mestu
ljudsko rajanje, ki so se ga udeležili vsi meščani, predvsem delavci, dijaki in borci osvobodilne arma-de. Osvoboditev Pekinga smatra Kitajsko ljudstvo za važen člen v vrstj gmag za svobodo. Osvoboditev Pekinga ni samo važna za narodno osvobodilno kitajsko vojsko, temveč hkrati najhujši poraz ne samo Kuomlntanga temveč tudi njegovih voditeljev — ameriških imperialistov;
V osvobojenih krajih Kitajske posvečajo veliko pažnjo obnovi, poleg tega tudi dvigu strokovnih kadrov in njihovem vključevanju v gospodarstvo, da bj tako čimprej dvignili deželo iz vojnih ruševin. Demokratična uprava Mukdena je sklicala sestanek mukdenskih strokovnjakov — inženirjev in vseučiliških profesorjev da bi jih vključili v veliko obnovitveno delo v Mandžuriji. Strokovnjaki so z navdušenjem sprejeli poziv in so pripravljeni z vsemi svojimi sposobnostmi sodelovati prj obnovi domovine.
1. oktobra t.l. Istočasno sta sovjetska vlada in Centralni komite VK P(b) izrazila priznanje sovjetskim ljudem za uspešno delo pri obnovi glavnega mesta in pri gospodarskem razvoju Moskve nad izvajanjem desetletnega plana Moskve v letih 1936-1945.
* * *
j Razvoj knjige v Belorusiji
V 30 letih je izšlo v Belorusiji
, __________... I preko 200 milijonov različnih
letu 1948 je 19 milijonov sindika- knjig. Do oktobrske revolucije Be-listoy vzgojilo 14 milijonov ton. lorusi niso imeli niti ene knjige krompirja in zelenjave. Največ se pisane na svojem jeziku. Sovjetska bavijo s sadjarstvom in vrtnar- oblast pa je dala Belorusom vso sivom železničarji ter delavci v to- možnost jezikovnega razvoja. Vsa varnah traktorjev in avtomobilov, dela Lenina in Stalina so izšla na Sovjetska zveza bo v letošnjem beloruskem jeziku, mnogo knjig letu povečala izdaje strokovne po- pa so napisah tudi beloruski knji-ijedelske literature predvsem dela ževniki, ki pred revolucijo niso i-Mičurina Viljamsa, Timirjazeva in meh možnosti razvoja v svojem drugih ’	1 lastnem jeziku.
s sadjarstvom in vrtnarstvom. V
* * *
13 nljoM sinialislOHailp
Glavni odbor sindikatov ZSSR je sklenil, da pomaga delavcem, ki se bavijo kolektivno ali individualno
Kcelzkuštja tra nsiormatorje»
S. KRUŠINSKI
Češkoslovaško ljudstvo zna delati. Zgradilo je sodobna mesta in tovarne, mrežo železnic in velikih cest. Češkoslovaška je visoko razvita industrijska dežela. Na 8 milijonov odraslih prebivalcev je 3 milijone sindikalnih članov.
V	čeških pokrajinah, brez Slovaške, je delež delavskega razreda še večji. V sleherni dolini, v sleherni gorski soteski vidiš tu gozdove tovarniških dimnikov.
Rudarji in fužinarji Ostrave in Kladna, praški^ brnski plzenski kovinarji, delavci kemičnih tovarn, tekstilci, steklarji to so cvet naroda, njegovi redniki, kovači in zdaj tudj gospodarji njegove usode.
Največje podjetje lahke industrije je gigantski obuvalni kombinat v severozahodnem kotu čeških dežel. Spričo njegove svojevrstne zgodovine je morda prav v tem kotičku najbolj nazorno viden pomen sprememb, ki so nastale v tej deželi.
Prejšnji lastnik kombinata Tomaž Bat’a je pripadal prvi desetorici najbolj znanih kapitalistov sveta. On je bil kralj obuvala. Njegovo ime si lahko bral na slehernem križišču Češkoslovaške in na reklamnih deskah v vseh delih sveta.
Bat’a je zgradil «najsodobnejše» industrijsko mestece v Češkoslovaški in v njem najvišje poslopje s 17 nadstropji. V tem poslopju je namestil upravni aparat, sam pa je v velikem dvigalu, ki je bilo kakor kabinet, potoval iz nadstropja v nadstropje ter poslušal poročila podrejenih.
Praški buržuji so spoštljivo imenovali Bat'a «naš Ford», njegovo mesto pa «kotiček češkoslovaške Amerike».
Bat’a je slovel za novatorja in celo za preroka. Pred dvema desetletjema se je v Češkoslovaški vnelo javno razpravljanje o tem, ali ni morda Bat'a poklican, da reši kapitalizem. Posnemajoč poskuse najbolj premetenih in neusmiljenih ndustrijskih magnatov Amerike, sta Tomaž Bat'a kakor tudi njegov mlajši brat Jan Bat’a, ki ga je nasledil, napovedovala «večni mir» med kapitalisti in delavci ter uvajala ta «mir» z železno roko.
Ustanovila sta skupne domove za delavce in prevzela nase skrb za «vzgojo mladine» Kar pa je glavno, vzdrževala sta mnogoštevilno in dobro organizirano tovarniško tajno policijo. Uvedla sta posebno kartoteko velikanskega števila delavcev. V te liste so njuni uradniki zapisovali, kdo si s kom dopisuje, kdo in o čem se pogovarja ob nedeljah, zvečer, v krčmi.
O tej mračni dobi iz zgodovine mesta Zlina mi je mnogo pripovedoval Svatopluk Turek, pisatelj in žurnalist, čigar dvajsetletni dvoboj z bratoma Bat’a se je šele zdaj končal. Ko je Turek še kot' prav mlad mož prišel v Bat’evo podjetje, dolgo ni mogel razume->'e imrava do njega tako hladna in nezaupna. Na to je prišel šele zdaj< ko je pregledoval tajne Bal’eve’ arhive in odkril v njih svoj «spis» z 72 ovadbami!
V	eni od ovadb je bilo navedeno, da ta mladi mož prebira rusko literaturo. To je zadostovalo, da so Turka vpisali v posebni seznam. V «češkoslovaški Ameriki» je bilo strogo prepovedano ukvarjati se z, Rusijo, čeprav predrevolucijsko.
Turek pa se ni ukvarjal samo z ruskimi prevodi. Iskal.je knjige ki bi mu pomagale, da bi se znašel v okolici, ki ga je utesnjevala. ZHn se mu je zdela ječa brez zamreženih oken. Cez šest let, ko so ga preganjalci spravili skoraj v blaznost, je zbežal iz tega kapitalističnega «raja in objavil v Pragi roman z naslovom «Bato-stroj». Turek je skušal povedati resnico o vseh grozotah tega ko-
tička. Zjutraj je knjiga prišla v prodajo, zvečer je bila zaplenjena. Bat'a je držal v svojem štabu 12 odvetnikov, še več pa je imel pri sebi uslužnih sodnikov. Zato da je dosegel zaplembo Turkove knjige in oblatil pisateljje potreboval usluge samo treli odvetnikov in enega začasnega sodnika.
«Se danes skušajo prepričati naivne ljudi, da je v kapitalističnem svetu mogoča svoboda tiska», mi je pripovedal z jezo Svatopluk Turek. «Kakšna podla laž je to, kakšno posmehovanje.» Dobro vem, kakšna je ta «svoboda». Do današnjih dni nisem imel možnosti, povedati resnico o razbojniku-monopolistu. Ako sem hotel, da b; tu pa tam prišlo kaj mojega v tisk, sem moral prenesti dogajanje svojih del v tuje dežele. Zdaj pa je konec tega pri nas. Kjer je bilo gnezdo vsemogočnega Bat’a, bo te dni prva predstava igre, ki je narejena po mojem romanu...».
V	Zlin ?em prišel v noči na 3. januar. Tretjega je tukaj kakor tudi v vsej deželi šel na delo k , strojem prvi posad petletke. Se med potjo sem videl tovarniška poslopja okrašena s■ trobojnicami in rdečimi zastavami in ognji pred tovarniškimi vrati. Bila je baklada, ki jo v Češkoslovaški zanetijo po starem običaju v noči pred velikimi prazniki.
V	Zlinu se je mesto imenovalo 2 januarja še Zlinj a tovarna narodno podjetje Bat’a. Videl sem množice delavcev na glavnem trgu in velikansko obračajočo se ognjeno rdečo zvezdo nad streho 17-nadstropnega, sijajno razsvetljenega poslopja.
Ob petih in tričetrt zjutraj so švignile v zrak prve rakete umetnih ognjev. Preko trga je tedaj korakalo k tovarniškim vratom na tisoče delavcev. Dekleta so rajala in plesala medpotoma na asfaltiranih stezicah.
Ob šestih se je začelo slovesno zasedanje tovarniškega komiteja, ki so se ga udeležili ministrski predsednik Antonin Zapotocky, avantgarda delavcev in številni gostje. Na zasedanju je bilo razglašeno, da se je podjetje po volji delavcev preimenovalo y «Luč», t.i
Cehi se radi ponorčujejo in jaz sem slišal, kako je neki delavec dejal tovarišu norčavo:
«Vendar pa ne razumem, zakaj smo dali svoji tovarni to zveneče ime? Zakaj «luč»? Saj ne proizvajamo električne energije ne žarnic, ampak vedno in samo čevlje».
Sobesednik Pa je odgovoril resno:
«In vendar je to najlepše ime. «Luč» zato, ker gospodarimo brez Bat'e. Mar ni to čudež, da smo postali gospodarji, da ne čutimo na sebi pogledov ’ Bafevih vohunov. da se nam ni treba pokoriti poniževalnemu službenemu redu, ki ni bil narejen samo za ceh,
ampak tudi za zasebno življenje delavcev? To je. v resnici čudež! In se je zgodil!»
Za vselej se je razpršila legenda «o pravičnem kapitalistu» življe-i nje je razgalilo tudi lažnivo legendo o tem kapitalistu, ki je bil baje «organizator tehničnega napredka». Bat’a je naredil samo to, kar mu je bilo potrebno za izžemanja dobičkov, preko tega se metode izdelovanja niso izpolnjevale. Zdaj pa so pokazali tisti, ki so v resnici gradili te tovarne in delali na tekočem traku, da lahko vodijo proizvodnjo ne slabše, ampak bolje ko Bat’a. Novi ravnatelj kombinata Ivan Goli je prišel iz vrst navadnih uslužbencev: Ta ne sprejema poročil v premikajočem se dvigalu. To pa ne ovira povečanja proizvodnje. 2e v oktobru je kombinat dokončal dveletko. Sedanja raven proizvodnje omogoča kombinatu, da naredi 45 milijonov pa; / obuvala na leto, čeprav so delovni pogoji delavcev na tekočem traku olajša-
Slouenska
knjižna
,Y velikem industrijskem mestu gottwaldov postavi]^ nove *°varna
n; ali, kakor tukaj govorijo, da je tekoči trak «humaniziran».
Tudi ceh gumijastih izdelkov je vzpostavil svojo polno zmogljivost. Videl sem, kako so v tem cehu delavci devali v velikanske kalupe težke in okorne gumijaste obroče in kako so iz teh kalupov izvlekli izgotovljenje pnevmatike
gojno kapitulacijo Nemčije, ko Hitlerjevim vojskam te tovarne liso bile več potrebne. To je bilo lombardiranje «po Marshallovem (lanu».
, -««Po Marshallovem planu?» sem
fprašal.
tovarne so’ Amerikanci razrušili	seve(3a. V zadnjih podjetjih
ga tovorne avtomobile.
«Naš ceh je bil uničen od ameriških bomb», so pripovedovali delavci v minutah odmora. «To ni bila vojna, ampak politična strategija. Nekatera naša podjetja, ma primer znamenite Skodove
samo nekaj tednov pred brezpo-
'SpcrMn bi rad napisal, '■spomin iz ti. 'stih : dni' ko se otroku X>ričenja vzbujati radovednost in ga zanimati, kaj vse se godi okoli njega, Ten. '•očutna otrokova duša doživlja dan na dan presenečenja, doživlja in vidi slike, katerih večkrat ne more vskladiti s svojim razumevanjem. Doživljaji so včasih v soglasju, kar otrok v svoji dobi občuti, včasih pa se trdo odbijajo od njegovega razu-, mevanja. Tedaj ostane v otroko-v.em spominu sled — vtis — katerega ni več mogoče zabrisati. So pa taki vtisi nujna posledica otrokovega razvoja. Iz otroka postaja j5o takih izkušnjah človek, iz ljudi narod, ki ve kaj je življenje,
u- «UUnOii
Eno izmed takih bom poizkušal napisati.
Imeli smo doma na kmetiji dve uri oddaljeno gozdno-senožetno Zemljišče, ki smo ga imenovali Rupca. Le dvakrat v letu smo ho-
StroJ za strojenje tfsvja v Gottwaldovu
IH
dili tja, prvič spomladi, ko je bilo treba napravljali steljo za vse poletne mesece; nagrabili smo za štiri vozove bukovega Ustja. Drugič smo hodili tja ob času košnje, ker je bilo senožeti za pol kosca, kot je vedno pravil stari oče.
Za nas otroke je bil dan odhoda ?ja to zemljišče izreden dogodek, Komaj smo čakali, da so pričeli spomladi trebiti senožeti. Rupca nas je jriv.lačevala s svojim mirom in gozdom, kjer so še gnezdile divje kokoši in se je tudi še oglašal divji petelin. Tam so pele kukavice kar v zboru in gnezdili kosi, ki se nas niso prav nič bali. Kukavice smo lahko opazovali prav od blizu. Potem je bilo tam use belo šmarnic in divjih vrtnic šipka ter rumenega cvetja nagnoja. In je, tam rasla tudi velika trobelika, iz katere smo delali piščalke in piskali, da je odmevalo daleč čez Sebrcljsko planoto in Stopniško grapo.
Največja privlačnost pa je bilo gnezdo kosov, ki smo ga vsako leto našli prvič ob vhodu v dolinico na veliki bukvi, drugič pa pod veliko skalo v ozadju dolinice. Samica, kosovka, kol smo ji dejali, ninniti ušla iz gnezda, če smo se ji približali. Poznala nas je, da ji ne bomo razdrli gnezda.
Več let je teklo življenje nam in kosom zelo mirno. Prišla pa je prva svetovna vojna in iiaše kraje je zasedla Italija. Prišli so k nam najprvo vojaki v sivozele-nih uniformah, in nialo kasneje fašisti v črnih srajcah, Prvi in še bolj drugi so pričeli z neusmilje nim lovom na naše male ptičke pevke. Zelo trdo je ta ugotovitev udarila na naše otroške duše. Srečalo se je v. naši notranjosti nekaj, česar si nismo mogli raztolmačiti. Kako je mogoče — da more človek pobijati tako majhne in prikupne ptičke pevke?! Ali so to res ljudje iz tiste Italije; o kateri so namvšoli pravili da ima že veliho in staro kulturo!!! Mi otroci smo tem ptičkam pozimi potresali na okna ajde, bučnih semen, kruhovih drobtin ali molče, da ìiiso bile lačne, kadar je zapadel visok sneg. Fašisti pa so nam jih pobijali in jedli. Vse, kar sino prej čuli v šoli o Italiji, se je v nas zrušilo. Za nas so bili vsi zločinci vredni najtežje obsodbe.
Bila je znova pomlad. P.rve dni maja smo kot vsako leto š!j v

1». A, OGAUEV
Rupco trebit in napravljat stelje. Tudi tokrat smo našli gnezdo kosov na bukvi od vhodu v dolinico. Samica, ki je že valila mladiče, ni niti zletela iz gnezda,
ker je v nas spoznala zaščitnike. To leto smo poleg stelje nasekali še drv. V saki dan smo ob prihodu najprvo pogledali, če so v gnezdu že mladiči, ker smo se bali zanje. Fašisti so namreč že pričeli zahajati tudi v bližino tega kraja. Prav to, česar smo se talco bali, se je zgodilo.
Qttebdb & mladiči
Ko smo zadnjič prišli z vozom po drva, ja bila naša prva skrb, kako je z gnezdom. Ob prihodu izza ovinka smo že od daleč opazili na bukvi osmojeno listje, in ožgane veje, ki so bile priče zločina, ki ga je bil izvršil v tej ■idilični tišinski samoti — fašist —■ ki je tako pokazal svojo «visoko dvatisočletno kulturo».
Takoj, ko smo se približali bukvi, sta od nekje priletela kosa — samec in samica. Pričela sta nas obletavati, kot bi hotela dopovedati ljudeni — ki ne nosijo črnih srajc ~ svoje 'veliko, gorje nad požganim domom in uuičeno družino. Posebno obupano se je vedlo samica, ki je sedla na vejo in s povešenimi perutmi žalostno £rla na ožgano mesto, kjer je bilo prej gnezdo. Samec je nekaj časa frfotal okoli nje, ko pa je uvidel, da se za nič ne zmeni, je sedel V bližino in jo nekako vzpodbudno ' kavsnil s kljunom, kol bi hotel reči: No, ne obupujva, saj je še sonce in pornlu'd.
g bilo pri nas uničeno med dru-Pm 5 milijonov parov obuval. Zdi e nam, da so bila ta bombardi-anja potrebna ameriškim magna-om zato, da bi laže vsilili Evro-i plan zasužnjenja».
V teku dneva so na velikem mi-Ingu razglasili preimenovanje Jesta po želji delavcev in mešča-«v. Zdaj to ni več Zlin, temveč lesto Gotwaldovo. V njegovo pdročje so vključili tudi okoliška ielavska naselja pri pomožnih »odjetjih kombinata. V središču ega mesta je spomenik padlim Jvjetskim vojakom s podstavkom
i	je pokrit z venci iz svežih cve-Uc, s plamenom, ki gori ponoči, ’oleg njega bodo postavil; Got-faldov kip.
j Na mitingu so govorili, da tu
ii	več «češkoslovaška Amerika». Hla je za časa Bat’e in to zado-ituje. Končale so se te strašne »nje. Tu bo zdaj kotiček nove, vobodne, k socializmu kprakajo-'e .Češkoslovaške. In v lem ko-ičku ne bodo nikoli več gospodarili ne čehoslovaški ne kakršni H bodi drugi Fordi.
Govori so se končali z vzkliki: «Zmaga petletki, čast delu!»
(Prevedel Iv. Vouk).
V letu 1948 je bila slovenska knjižna proizvodnja obilna, dasl bi glede na bogate tradicije in glede na velike potrebe po vsakovrstnem berilu bila lahko še večja. Toda štednja s papirjem ter premajhna zmogljivost naših tiskarn, sta predvsem vzrok, da slovenske knjižne založbe niso izdale vseh napovedanih knjig. Toda glede na kvaliteto izdanih del, zlasti pa glede da to, da si Je slovenska knjiga utrla pot med najširše sloje slovenskega ljudstva, moramo biti z lanskimi knjižnimi izdajami močno zadovoljni. Padec kvantitete izdanih knjig v korist kvalitete izdanih del, zlasti v korist visokoštevilnih naklad, pa gotovo ne predstavlja nazadovanja, temveč dvig slovenske knjižne proizvodnje, ki sc bo izvedel tudi v številu knjig, čim bodo odstranjene razne ovire predvsem tehničnega značaja.
Statistično poročilo nam pove, da je v letu 1948 izšlo v Sloveniji skupno 526 tiskov. Ce odštejemo koledarje, razne objave in muzikalije, vidimo, da je izšlo skupno 462 knjig in bro-■ Sur. Od teh jih največ obravnava vprašanja narodnega gospodarstva, namreč 75; pripovednih del je lani ižslo
52, tehničnih 36, političnih pa 28. Zdravstvo je bilo zastopano z 29 deli, trgovina z 22, film, fotografija z 22, pravo z 19 deli, nato pa sc zvrste ostale panoge.
Največ knjig je nedvomno izdala.
Državna založba Slovenije
Ce izvzamemo šolske knjige, nekatere so izšle v nakladi 51.000 izvodov in številne muzikalije, je ta založba v preteklem letu izdala 39 del. Osrednji program založbe predstavlja Izdajanje del slovenskih in tujih klasikov, vendar je bilo število teh knjig v primeri z drugimi lani sorazmerno majhno. Od domačih klasikov smo lani dobili drugo knjigo Jurčičevega in Gregorčičevega zbranega dela ter prvo knjigo zbranega dela Kersnika in Levstika. K tem delom uvrstimo lahko še tri knjige Cankarjeve kori-spondence, izišle ob priliki 30 letnice Cankarjeve smrti, ki predstavljajo nedvomno eno najpomembnejših publikacij - lanskega leta. V zbirki svetovnih • klasikov so lani izšle knjige, med njimi «II. del Izbranega Shakespearjevega dela», v predelanem Zupančičevem prevodu.
Poleg teh del je Državna založba Slovenije izdala ob Zupančičevi 70 letnici nove zbirko njegovih pesmi.
in setev
| RUPEL SLAVKO I
.......
fllillllllllllllllillllllllll III lili IHIIIIII lili II lllllllll
Juš Kozak je izdal knjigo svojih spominov na narodnoosvobodilno vojno pod naslovom «Lesena žlica». Iz srbohrvatske literature je bil preveden znani Andričev roman «Travniška kronika» iz ruske pa Tadejevo zgodovinsko delo o Napoleonovem pohodu v Rusijo. Med ostalimi novimi knjigami je omeniti III. del Zgodovine Diplomacije, Milana Vidmarja, knjigo «Problemi prenosa električne energije», «Zgodovino glzsbe», Melikovo «Jugoslavijo, ki predstavlja prvo geografsko knjigo o novi Jugoslaviji ter Kumpovo knjigo o smučanju.
V zbirki «Klasje» namenjeni predvsem naši šolski mladini, je lani izšlo 6 del naših klasikov ter izbor Zupan-čičevich pesmi.
Omeniti moramo tudi osrednjo slo-
STALINGRAD
10 let je Hitler moril in z zločini zasužnjeval vsakega, ki ga je oviral v borbi za svetovno gospostvo. Nihče se ni uprl, da bi zmedel Hitlerjev, načrt, ki je bil močno nerazsoden glede na njegov nacionalizem in imperializem ter glade na njegov kult nadljudi. Hitler je iskal opore predvsem pri plemiških generalih, v vrstah birokratskega gosposkega uredništva, pri veletrgovcih in vele-podjetnikih. medtem ko je upore revnih izobražencev ter kmečkega in delavskega stanu sproti zadušil. H diplomatskimi metodami macchiaveUističnih monarhij je Hitler zasnoval načrt, po katerem nai bi ojačil moč Nemčije, evropske države pa drugo za drugo uničil. Ko bi podjarmil Evropo, naj bi ojačil moč Nemčije, 'evrop-Britanije, nakar bi prišla na fr-
s TRŽAŠKE ULICE
'UftO-b - iùteU živeti - živeti
To je čudno dimilo samico. Vsa se je vzravnala in znova zakrožila med debli. Dvignil se je takoj tudi samec in poletel za njo. Skupaj sta se vrnila in zakrožila iiekajkrat nad natili kot v pozdrav in slovo. E glasnim: «Bič, biči bil- nato odfrčala skozi mlado bukovo zelenje z upanjem na novo
(Nadaljevanje na 12. strani)
1943
sto ZSSR. V načrtu je tudi imel, da bi se preko Sibirije združil z Japonci na daljnem Vzhodu. Bojeval se je s pomočjo Mussolinija v Afriki in ko bi se polastil Egipta, bi prišel do Indije, kjer bi se tudi zvezal z Japonci. Združene države in Kanado je Hitler hotel napasti iz Evrope preko Atlantskega oceana ter preko Tihega oceana iz Sibirije, nakar bi Japonci zavzeli še Avstralijo. Tako je Hitler upal, da postane gospodar sveta.
Ce hočemo odgovoriti na vprašanje, zakaj ni Hitler postal vladar sveta, tedaj mo-rtimo pokazati na zemljevidu mesto Stalingrad, kajti tam ni bila Hitlerjeva vojska samo poražena, pač pa popolnoma uničena.
Brez vojne napovedi je Hitler 21. junija 1S41 napadel SZ, a 19. oktobra 1941 je proglasil obleganje Moskve, ko so bili nacisti 100 km pred glavnim mestom ZSSR. Hitler je imel v načrtu, da bo naredil parado nacistične vojske na moskovskem Rdečem trgu točno na XXIV. obletnico velike Oktobrske revolucije... Parado sovjetske vojske pa je opravil 6. novembra Stalin sam in Moskve Hitler ni zasedel, pač pa je z vso silo navalil na Stalingrad, da bi po njega paacu octltolil sofjet-
irlal je noč in dan bombardiralo Stalingrad, toda ni se jim posrečilo uničiti sovjetskih vojnih pri-prav ra Volgo Hitler je proglasil, da-'bo Stalingrad padel in tisk je že dobil navodila, da izda posebno izdajo o padcu Stalingrada, toda ta posebna izdaja ni izšla in Stalin je v ukazu z dne 7. novembra
1942.	dejal: «Sovražnik je že enkrat občutil silo udara Rdeče armade v Rostovu, v Moskvi, v Tih vinu in n| daleč dan, ko bo sovražnik ponovno občutil moč ruske armade. Tistega dne je Rdeča armada ustavila nacistično prodiranje na Stalingrad in 19. novembra 1942 se je začela sovjetska protiofenziva, katere ni nihče pričakoval. Ruska armada je z,močnimi napadi v dveh smereh nad Stalingradom in niže obkolila naciste v Stalingradu,
Sicer se je poveljstvo Stalingrada ravnalo po načelu, da je treba najbolj siediti z ljudskimi silami, vendar je z močnim udarom izsililo premoč. Sovjetske težke in lahke oklepne divizije, daljnostrclnd topništvo in pehota ter nove vrste možnarjev «katju-Se niso odnehali, dokler niso nacisti bili poraženi. 2. februarja
1943.	se je končala največja bitka druge svetovne vojme, ki je povzročila preobrat in dokazala vsem, da je Hitler poražen.
Obrambo Stalingrada je vodil sam generalisim Stalin in ta zmagovalec je s preprostimi besedami dejal: «V boju za Stalingrad je bilo obkoljenih ' 300.000 nemških vojakov, ih skoraj tretjina vojske je bila zajeta. Da si lahko pred-
2. februarja Je poteklo C let kar je slavna Sovjetska armada ped poveljstvom generalisima Stalina pri Stalingradu popolnoma uničila nemško vojsko generala von Paulusa. Zgodovina je ta dan zapisala kot dan rešitve sveta pred barbarskim nacizmom in kot veliko pokretnico v drugi svetovni vojni. Od tedaj ni bilo več sile, ki bi se mogla postaviti proti nezadržnemu napredovanju Sovjetske armade v srce nacistične Nemčije, v Berlin. Naj bo ta spomnislti sestavek posvetilo veliki zmagi
^rvo topifj$e sonce je privabilo na njih stara mesta v ulici Moli-0 a Vento prodajalke starih ponošenih oblek, Cev Jev m pen
sko oblast po Volgi, zvezo le z letali;
Na sovjetsko fronto je Hitler Vrgel 256 divizij, in sicer 179 nacističnih in 61 vazalskih. Vojne v Afriki niso vezale Hitlerjevih sil in tako je mogel vse sile osredotočiti na vzhodu, kjer je bilo težišče bojev. Napad na Stalingrad je Hitler pričel 6. avgusta 1942. in V začetku septembra je dospel do zapadnoga roba mesta. Prva bitka se je vnela 15. septembra in 22. septembra se je tiacislom posrečilo doseči že sredino mesta. Tisoče nacističnih
stavljamo razsežnost krvave bitke, ki se je razvila na stalingraj-slcih poljanah, in kakršne zgodovina ne pomni, je treba vedeti, da so po stalingrajski bitki pokopali 147.200 nemških vojakov in častnikov ter 46.700 socjet-slcih rojakov in častnikov. To je bil mrk nemškofašistične armade, bil je poraz, po katerem si Nemci mso mogli več opornici.
Sedaj ob 6. obletnici slalingraj-skega junaštva se zopet spoštljivo klanjamo pred slavnimi med najslavnejšimi, ki so rešili svet in ljudstvo ‘Objestnega zasužnjevalca.
É
vensko literarno revijo Novi sveti. Slavistično revijo in Zgodovinski časopis, ki izhajajo v redakciji te založbe.
Slovenski knjižni zavod je lani izdal več del domačih pisateljev. Med slovenskimi novitetami je omeniti povest Ivana Potrča «Svet na Kajžarju», zbirko novel Maksa Snu-derla ter novo pesniško zbirko Antona Vodnika «Srebrni rog». Tem knjigam se pridružujejo zbirka novel Milana Puglja, Milčinskega izbrane humoreske, knjiga Cankarjevih povesti in črtic ter Tavčarjeva satira «4000». Od del jugoslovanskih pisateljev Je izšla Andričeva kronika «Most na Drini», Cesarčevo deio «Pankrac in njegove žrtve», prva knjiga znamenitega Dedierjevega Dnevnika ter zbirka «Makedonske poezije», ki predstavlja prvo antologijo makedonskega pesništva.
Razen navedenih del je lani izšlo tudi več prevodov iz tujih literatur.
Najširšim ljudskim množicam namenjena Prešernova knjižnica je lani izšla v 60.000 izvodih ter prinesla obilo dobrega branja.
V	posebni zbirki Slovenskega knjižnega zavoda «Mala knjižnica» je izšlo 10 zvezkov s prevodi krajših del Miroslava Krleže, Branka Čopiča, Jacka Londona, Puškina, Ivo Andriča In Elin Pelina.
Poljudnoznanstvena knjižnica te založbe je lani izdala dela, ki obravna vajo razna vprašanja tehnike in pri-rodoslovja. V zbirki mojstri in vzorniki sta izšli dve knjižici (študiji o Cerni-ševskem in Heineju) zbirka dramskih tekstov pa je objavila 4 dela, med njimi Kreftove «Kreature» in znano dramo Simonova «Rusko vprašanje».
Slednjič moramo omeniti še malo politično knjižnico, zdravstveno knjižnico ter revijo Nova obzorja ki izhaja v redakciji Slovenskega knjižnega zavoda v Mariboru.
Mladinska knjiga
je v letu 1948 izdala skupno 58 knjig in brošur, ki so precej raznolike, saj založba skrbi za mladino tazličnih sfarosti. Tako so lani izhajale knjige za naše najmlajše, za pionirje, za do-raščajočo in za odraslo mladino razen tega pa še zbirke «Mlada pota», «Mladi oder» in «Politično-organizaci-iska knjižnica».
Med številnimi deli je omeniti dve slikanici prirejeni po Zupančičevih ugankah in Levstikovih otroških pesmih. Tudi izdaja otroških pesmi Jovana Jovanoviča Zmaja sodi med pomembne knjige, namenjene našim najmlajšim. Za pionirje je izšlo več domačih del, med njimi Bevkova povest «Tonček», Seliškarjeve «Mule» ter istega avtorja «Povest sinjega galeba». Med knjigami za odraslo mladino je omeniti predvsem «Mlado gardo», znameniti roman Tadejeva ter Gogoljevo povest «Taraš Buljba». V poljudnoznanstveni knjižnici te založbe sta izšli tudi Slokanovi povesti o stvarjenju novega sveta in o stari pravdi ter Kocjančičeva knjiga o foto grafiranju, ki predstavlja prvi slovenski fotografski priročnik.
Pomembna knjiga Mladinske knjige je tudi dokumentarna knjiga z naslovom «Se pomnite tovariši?», ki vsebuje spomine mladine na težke čase okupacije in narodnoosvobodilne borbe.
Slednjič je omeniti še dvoje izvirnih del, izišlih pri tej založbi, namreč roman Mitje Vošnjaka. «Naša velika matura» ter pesmi Vide Brestove.
Cankarjeva založba Je lani izdala vrsto temeljnih del marksizma in leninizma, ki smo jih v dobrem slovenskem prevodu močno pogrešali... Najpomembnejši tovrstni deli sta Stalinovo delo «Vprašanja leninizma» in Engelsov «Anti-Duering».
V	mali knjižnici marskizma in leninizma je Cankarjeva založba izdala vrsto krajših razprav med njimi so najštevilnejše zastopana Leni-
(Nadaljevanje na 12. stran'0~


Vzgojna posvetovalnica za matere
Živčni otroci
Cesto slišimo: Moj sin je zelo živčen, niti minute ne miruje, neprestano skaj e in nagaja — ali: Moja hči se slabo uči, je slabotna, bleda, živčna.
Katere otroke imenujemo živčne? Tiste, ki jasno kažejo znake živčnosti, ki n- pr. zategujejo usta, se pačijo, migajo ^ glavo, so nenavadno cmeravi, plašljivi in razdražljivi. Nekateri so pa le neznatno živčnj in n. pr. ponoči govorijo, kriče skačejo, ne da bi se te-ga zavedli.
Med živčnimi otroki poznamo izredno energične in delavne pa tudi za delo nesposobne. Seveda morajo starši razlikovati med živahnim živčnim in živahnim zdravim otrokom. Živčen otrok je izredno občutljiv in pri vsej svoji delavnosti nc vzdrži dlje časa pri enem delu.
Starši pogosto grešijo, ker živčne otroke preko mere razvajajo in jih razbremenjujejo vsakega domačega dela. Živčnemu otroku moramo nuditi predvsem higienične življenjske pogoje, postopati mora. mo z njim mimo, se smemo mu pustiti, da preveč govori in pomagajmo mu, da se nauči* obvladovati samega sebe.
Vzrok» jr*vènOrU
Otroci post "m io živčni, ker odrasli z njimi pravilno ne ravnajo. Mnogi starši ne znajo ukazo* vati in da otroke ukrote, jih začno plašiti, kar ima pri občutljivejših silno slabe posledice: tudi ni vzgojno, da starši danes nekaj dovolijo, kar jutri prepovedo. Prav tako mnogo škodujejo odrasli, ki so dovzetni za muhavosti in solze otrok.
Otrok poslane živčen med odraslimi, ki se ne znajo premagovati in prenašajo na otroke vse svoje nasreče: zdaj nanje kriče, zdaj jih božajo. Zelo mučno vplivajo na otroke prepiri v družini. V družinah alkoholikov so otroci živčni, ne zato ker bi se šibki rodili, temveč zaradi okolja, v katerem živijo. V mirni, zadovoljni družini bo tudi otrok, čeprav se je rodil slabimj živci, postal miren in bo veselil življenja.
Kvarno vplivajo na živce otrok neprestani opomini, kakor: Mirujte! Ne ropotajte! Sedite! Ne nagajajte itd.
Ali se živčnost podeduje?
Dokazano je, da se živčnost ne podeduje, pač pa le razpoloženje do nje. Pametna vzgoja od rane mladosti lahko popolnoma zmanjša ali oslabj podedovano nagnjenje in ga včasih lahko celo popolnoma zatre. Za okrepitev živcev so nujno potrebni naslednji življenjski pogoji: čist zrak v stanovanju, hrana v določenem času, gibanje na svežem zraku, zadostno spanje, čistoča in red, kajti tudi človeški organizem se navadi delati ob določenih urah. V družinah, kjer niso urejene razmere, si otroci neprestano kvarijo živce, postanejo razdražljivi in nedisciplinirani.
Učinkovit je vpliv na živčni sistem preko kože; zato je dobro, da otroke često stavimo pod prho 'ali da jih umivamo s hladno vodo in nato z brisačo dobro odrgnemo. Tudi je prav. da utrjujemo v otrocih voljo, da bodo potrpežljivo prenašali lažje bolečine žalosti. S svojo slepo ljubeznijo ubijajo nekateri otrokom voljo.
Mimo življenje v družini, zdravi odnosi med družinskimi člani, tizično utrjevanje ter starosti primeren razvoj duha pripomorejo do zdravega in normalnega razvoja naših otrok.
ZDRAVNIK
VODENICA
Qxxx*xxx|5>o<22 0xxxx9xxxxxxx24 0xxZ<xxxxx23x30
Za tako jopico potrebujemo 25« *r črne in 50 sr svetloplave tanke volne.
_	W
PiTiESIL J
Kdo ga ne pozna? Na vsakem, tudi najbolj revnem zelenjadnem trgu, kjer prebiva bel človek, ga prav gotovo prodajajo in to ob vsakem letnem času. Peteršilj je med rastlinami za človeka to, kar mačka med živalmi. Kamor koli se je naselij bel človek, je pripeljal s seboj mačko, kjer koli si je postavil dom in majhen vrtiček, si je zasadil peteršilj.
Ze od nekdaj ga pozna človek, pa je bila njegova čast včasih vse večja kot danes. Včasih je bil nepogrešljiv član vsake lekarne, hranili so posebej še same listke, prodajali so posušene korenike in pridobivali iz rastline posebno peteršiljevo olje. Se dandanes ga tu in tam cenijo še kot domače zdravilo, v lekarnah pa so ga izrinile druge rastline in razni izdelki kemične industrije. Rastlina vsebuje razna olja, ki ji dajejo značilen vonj, razne sladkorje in posebne alkaloide, rudninske snovi in še neko posebno peteršiljevo kafro. Vse to je v rastlini čudovito prepleteno. Del teh snovi je celo strupen in zato je treba s peteršiljem kot z zdravilom zelo oprezno ravnati: čim začutimo šumenje v ušesih in vrtoglavico ter bolečine v glavi, nehajmo se zdraviti s peteršiljem. Zgodilo se je že, da so noseče žene, ki so se zdravile s
Kuhinjski nasveti
Ce se nagiblješ k debelosti, i
ne pij med obedom, niti ne jej dosti ! kruha in močnatih jedi, pač pa uži- i vaj meso, trdo kuhana jajca, paradiž-1 nik, olive, rdečo peso, beluše, zelen i fižol, solato, zelje, radič Ud. Izogibaj se slanih jedi. Svetujemo nekaj ko-! ristnih jedi:
Predjed
Operi korenje, radič in cvetačo, lih ■ zribaj, oblij z limoninim sokom, nato pa zmešaj s kako majonezo ter |
namaži zmes na rezine prepečenca. I
Artičoke z oljem
Obreži zgoraj vrhove In spodaj nekaj listov in jih deni v vodo, ki si jo okisala z limono, da ne poiemne. Nato pripravi nadev. Vzemi primerno množino drobtin, zelenega, drobno zrezanega peteršilja, drobnjaka, popra in malo soli. To polij z oljem, rahlo zmešaj ter napolni artičoke med listjem. Postavi jih v kozico rtiugo poleg druge, prilij goveje ?!i zelenjavne juhe, dobro pokoj m pari 1 J/2 do 2 uri na štedilniku ali v pečici.
peteršiljem, tudi splavile. Cenili so ga včasih zelo kot rastlino, ki zdravi vodenico, ki slabi oslabeli mehur, žene na vodo. Dandanes radi stavimo zmečkane liste na mesto, kjer nas Je pičila žuželka. Tudi je peteršiljev sok dobro sredstvo za odstranjevanje bradavic. Kdor stalno kašlja, mu čaj iz te rastline blaži nevšečno nadlogo.
Peteršiljevo olje še vedno uporabljajo kot sredstvo proti mrzlici in še nedavno so poskušali, če bi s tem oljem nadomestili dragi kinin, pa sc ni obneslo.
Peteršilj je tudi dobro sredstvo proti glistam. Konjem, ki so preživahni in se ne pustijo kovati, dajo vohati peteršilj, da se pomirijo. Voda kuhanega peteršilja je najboljše sredstvo proti ušem perutnine.
Seveda ni mogla ta rastlina mimo človekovih vraž.
Rastlina je bližnji sorodnik zelene in ima cvet v kobulih; rastlina je dvoletna, cvete šele drugo leto. Kali zelo počasi. Seme ostane kaljivo dve leti. . Ljubša mu je vlažna zemlja, tudi se ne počuti dobro na močnem soncu, bolje raste v polsenci. Peteršilj, ki ga hočejo ohraniti čez zimo, sejemo julija in avgusta. Cvete maja in junija. Sejejo ga po vsem svetu. Več divjih kobulnic mu je zelo podobnih, nekatere od teh so prav strupene, zato moramo pri sejanju paziti, da sejemo res pravo seme. Vzgojili so mnogo vrsti: poznamo kodrasti peteršilj, pritlikavi kodrasti peteršilj, dalje še take vrste, ki ima liste kot praprot. Gojijo tudi peteršilj, ki ima zelo velike liste, ki jih ulivajo kot liste zelene. Nekatere vrste pa Imajo debele in mesnate korenike, ki jih pripravljamo kot korenje ali pa zelena.
Točno se ne da ugotoviti, kdaj so peteršilj začeli gojiti v Evropi. Docela dokazano pa je, da so ga za časa Karla Velikega, torej v zgodniem srednjem veku že gojili samostanski vrtovi in kuhali iz njega zdravila.
Uvažajo ga v Evropo tudi iz Indije, tega uporabljajo za pridebiva-| nje apiola, ki se rabi v zdravilstvu.
Ljudje često govorijo o tako imenovani srčni vodenici, s čimer že povedo, da izvira bolezen od srca.
P,ri srčni vodenici je res srce vzrok, da se voda nepravilno nabira v različnih delih telesa, od koder jo je težko odstraniti. Cim opeša gonilna sila srca, se kri ne more več nemoteno pretakati po žilah in se zajezi pred oslabthm srcem, ker se u dovoljni meri ne more vanj iztekati.
Najprej se kri zajezi v jetrih; ta imajo nalogo, da prestrezajo kri, ki se izteka iz črevesja, jo ponovno prečistijo in oddajajo srcu. Ce pa srce oslabi, kri ne more iz jeter in jetra otečejo; znak zastoja krvi v jetrih so bolečine pod desnimi rebri. V primeru, da zavzame bolezen večji obseg — če srce še bolj opeša — tedaj zastane kri tudi v tistih delih telesa, kjer se najlaže ustavi in od koder se ne more vračati v srce. Tako nam otečejo noge ter kosti in tedaj govor; laik o vodi v nogah.
Prav za prav se ne nabira voda v udih, temveč gre za sokrvico, ki sé zaradi zastoja krvnega obtoka izliva iz žil med tkivo. Ce pritisnemo na oteklo mesto s prstom, tedaj
Qj'ioèu i n a ,')v eli
V beljak, ki ga ne moremo takoj porabiti, denemo malo soli, da ga lah-! ko ohranimo nekaj dni.
x xXx X
Rumenjak se ne posuši ,če mu primešamo malo mrzle vode.
x xXx x
Ribam lepo očistimo luske, če jih pomočimo v vrelo vodo ali pa če jih oblijemo za nekaj minut s kisom.
X xXx X
Vsako testo se izboljša, če mu dodamo malo olja.
X xXx X
Omako, ki jo postrežemo z ribami, cvetačo, jajcem in belušami izboljšamo, če ji dodamo noževo konico gorčice.
X xXx X
Jabolke, paradižnike, breskve in celo oranže laže olupimo, če jih prej namočimo v topli vodi. Paradižnike in breskve potopimo v vodi le za tre-nuteK,
x xXX x Ce si hočemo ohraniti lepe roke, si jih pred delom natremo z limoninim sokom, nato pa zopet, ko smo si jih po delu umili v topli milnici. Sele po. tem si jih oplahnemo s svežo vodo in si jih namažemo s kremo.
nastane vdolbina, ki se le polagoma zravna.
Vendar se pa «voda» nabira lahko tudi drugod. Ker se ne more pravilno pretakati, se zajezi tudi v pljučih, zaradi česar se sokrvica izteka med pljučno tkivo in v bronhije. Kaj nastane? Bolne na srcu popade dušljiv kašelj, večkrat tudi težko dihajo. Kot posledica zastoja krvi. v pljučih nastopi lahko tudi pljučnica. Ce pa se ustavi kri okrog jeter in črevesja, tedaj prične otekati spodnji del telesa in vodo, ki se bolj in bolj nabira, mora odstraniti zdravnik. Zastoj krvi vpliva tudi na ledvice: v seči se pojavlja beljakovina in bolnik ne izloča dovolj vode. Za bolne na srcu je značilno, da ne morejo izločati vode predvsem ne podnevi, ko je srce preobremenjeno..
KAKO ZDRAVIMO VODENICO?
Vodenico povzroči lahko pred več leti pridobljena srčna napaka (nepravilno delovanje srčnih zaklop-nic). Dokler je srčna mišica zmožna izravnavati to napako, srca kolikor toliko normalno deluje, če pa srčna mišica s starostjo oslabi, tedaj se pojavi srčna napaka v dvojni meri: srčna mišica popusti, srce se razširi z vsemi znak; šibkosti srca, k čemur spada tudi vodenica.
Hibkost srca povzroča lahko tudi pljučna bolezen, h kateri prištevamo n. pr. tudi naduho; prav tako ošibi srce zaradi prevelikega krvnega pritiska. V zvezi s povečanim krvnim pritiskom je tudi bolezen ledvic. Bolne ledvice povzročijo zvišanje krvnega pritisku, lei ima za posledico oslabitev srca in s tem v zvezi vodenico.
Pri zdravljenju vodenice moramo vso pozornost posvetiti ošibelemu srcu, kajti če srce izgubi vse svoje moči, tedaj se lahko zgodi, da bolnik v svoji «srčni vodi» utone.
Vsak bolnik z ošibelim srcem potrebuje zdravniške pomoči. Z raznimi kapljicami in iniekcijami se nam srčna mišica'okrepi. Važno je, da pije bolnik malo vode in da uživa skoraj neslane jedi, kajti sol zadržuje vodo v telesa. Dobro sredstvo zoper vodo je tudi krompir, ki vsebuje kalij; zato naj bolnik en dan v tednu posveti krompirju in ga vživa s kompotom ali sadjem. Juha ni priporočljiva; kot ljudsko zdravilo veljala čaj iz preslic in čaj iz fižolovih strokov.
Seveda pa se moramo zavedati, a predstavlja vodenica resno obolenje in če se bomo ravnali po zdravniških predpisih, se nam bo bolezen v veliki meri izboljšala.
IZ STARE OMARE NOVO
Staro kuhinjsko omaro prav ahko spremenimo v omaro za obleke. Odstranimo ji na desni notranji strani police in Jo priredimo tako, da v njej lahko visijo obleke. Nato zamašimo vse luknje s kitom in odrgnemo staro barvo s steklenim papirjem ter dvakrat prevlečemo omaro z oljnato barvo, ki nam jo zadostuje 1 kg. Omaro okrasimo z 1 12 cm široko črto, ki jo z rdečo cinober barvo vlečemo ob robu omare, okrog predalov Ud, kakor kaže slika.
O napravi novih sadovnjakov
ii/
V
Ko smo se glede na kakovost zemljišča, odločili za to ali ono vrsto sadja, moramo misliti na nakup sadnih drevesc. Pri tem moramo pomniti sledeče:	Najboljši
čas za nakup sadnega drevja je kasna jesen, ker takrat drevesnice razpolagajo še z neprebj-anim blagom. Spomladi pa, zlasti če kupujemo bolj pozno, mnogokrat ni več v zalogi onih vrst, za katere smo se odločil;. Pri izbjri drevesc se ne smemo nikakor ozirati le na vrsto in kakovost drevesca, ampak upoštevati moramo tudi podlago, na kateri je bilo drevesce cepljeno kar. od podlage je v veliki meri odvisna, trajnost, obsežnost in rodovitnost drevesa. V tem pogledu je pomnitj sledeče: Drevesa, cepljena na svojih divjakilv torej hruška na hruški, jablana na jablani, itd. trajajo mnogo let, rastejo bolj bujno ter postanejo velika, a začnejo bolj kasno roditi. Drevesa pa, ki so bila cepljena na drugih podlagah, rastejo tem slabše in trajajo tem krajšo dobo, čim manjša je sorodnost med podlago in cepičem. Roditi Pa začnejo takoj v mladosti.
Nabava potrebnih drevesc
Ce nam pridejo drevesca od daleč in so več dni potovala, jih moramo postaviti v prostor, kjer bodo varna pred mrazom, jih osvežiti z vodo in nato pokriti z namočenim finim peskom. Na takšen način se bodo drevesca obdržala več dni.
Nikdar ne smemo vsaditi drevesca na ono mesto, kjer je že drugo drevo usahnilo. Ostanki korenin starega dzavesa bi okužili mlade koreninice. Ce se odločimo za nasad specializiranega sadovnjaka, prekopljemo vso zemljo kakih 60 do 80 cm na globoko, kar je odvisno več ali manj od kakovosti zemlje. Ako pa nameravamo izvršiti nasad v vrste, je najbolje, da odpremo jarek širok 1.50m in globok od 80 do 100 cm. Eri tem pa moramo paziti, da ločimo gornjo plast zemlje od one v nižjih plasteh. Ako se odločimo, da bomo sadili posamezna drevesca, je najbolje da sadimo drevesca v enakokrakem trikotu. Pri tem načinu sajenja so drevesca v vseh smereh enako oddaljena in se medsebojno najmanj zasenčujejo. V praksi za-sajamo najlaže takole:	Na	enem
koncu zemljišča potegnemo z vrvico osnovno črto, in na tej določimo mesto posameznim drevescem. Ta mesta zaznamujemo s količi. Nato vzamemo natančno dvakrat tako dolgo vrvico in napravimo ravno na sredi vozel. Ko smo to storili, vzameta dva delavca na konceh v roke vrv in postavita en konec vrvice k prvemu in drugi konec k drugemu količu. Tretji de-
lavec pa prime vrvico pri vozlu, ki smo ga napravili na sredi, ter napne vrvico tako, da nastane med količema in vozlom enakokraki trikot. Na mestu, kjer je prišel vozel, zabije nov količ v zemljo. Ko smo s tem mesto prvega drevesa v drug; vrsti določili, napnemo vrvico v trikotu med drugim in tretjim količem, S tem določimo mesto, kjer bo stalo drugo drevo v drugi vrsti. Tudi to mesto zaznamujemo s količem. To delo nadaljujemo naprej, dokler nismo zaznamovali mest vsem drevesom na celem zemljišču. Razdalja med posameznimi drevesci naj bo naslednja:
Marelice: a) visokodebelne na 5 m razdalje v vrstah in med vrstami; b) pritlikave 10 metrov v vrstah, 12 m vrsta od vrste.
Češnje: a) 10 in 12 metrov; bi
4	in 5 metrov; jablane: a) 10 in 12 metrov; b 6 in 8 metrov; pritlikave jablane; 3 in 4 m; Hruške: a) 8 in 10 metrov; b) 5 in 6 metrov; pritlikave hruške, cepljene na kutine 3 in 3 metre; Breskve; a) 5 in 6 metrov; b) 3 jn 4 metre; Češplje: a)
5	in 6 metrov; b) 4 in 5 metrov.
Marsikateremu se bodo zdele te
razdalje prevelike, a temu ni tako, ker moramo računati s tem, da je v novih sadovnjakih, kjer se drevju vsakoletno gnoji in ki se pravilno oskrbujejo, rašča dreves mno-
go večja sadih,
Naèrt za
in bujnejša, kakor v nasadite«
Luknje za posamezna drevesca napravimo najmanj 1.50 široke in do enega metra globoke. Zapomniti sj moramo, da mora biti jama izkopana vsaj tri mesece pred časom, ko nameravamo izvršiti nasad.
Ako je za sadovnjak namenjena zemlja v nižjih plasteh, precej vlažna, je dobro, da napravimo na dnu jarka drenažo, ki bo pospešila odtok vode. .
(Nadaljevanje prihodnjič)
Obvestilo
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu obvešča kmete in vinogradnike, clave in odjemalce, da so ji dospele nove pošiljke pocinkane žice in kolov za trte po znižanih cenah.
Te in vse kmetijske potrebščine kakor umetna gnojila, krma za živino, pristna semena iz Nizozemske, raznovrstne stroje in orodje — lahko dobite po ugodnih cenah v ul. U. Foscolo, 1 tel. 94386 in ul. S. Mercadante, 4 (poleg knjigarne Stoka) tel 8819 ter v Miljah, ul. Mazzini, 1.
1.) Cepljeno mesto; 2.) Površje zemlje; 3.) Navadna zemlja; 4.) Dobro zrel gnoj pomešan z umetnimi gnojili; 5.) Fina zemlja ali presek; 6.) Zemlja pomešana z zrelim gnojem; 7.) Navadna zemlja; 8.) Drenaža.
Kmetovalec v februarju
^	merno odberemo semeski krompir, nu privoščimo živini tudi močnih
___1	___ kateremu odločimo v kleti poseben krmil. Ne pozabimo pridati klaj-
Kmalu bomo lahko pričeli z oranjem za spomladansko setev. Z o-ranjem spravimo obenem v zemljo tudi hlevski gnoj, kolikor nameravamo z njim gnojiti raznim oko-pavinam. Ponekod bo konec tega meseca nastopil čas, ko moramo dodati ozimnemu žitu nekoliko kalcijevega nitrata. Kdor koli je še doslej uporabljal to gnojilo za vrhno gnojenje, je bil zadovoljen. Na 1000 m.2 površine ga potrebujemo okrog 15 kg. Nadaljujmo s pripravljanjem in čiščenjem žitnega in drugega semena. Upoštevajmo pregovor, ki pravi:	kakršna
setev, takšna žetev! Le iz zdravega, polnega in težkega zrna more zrasti krepka rastlina in dati dober pridelek. Ako nam primanjkuje dobrega semena, nabavimo si le zajamčeno pristana, čista in kalji-ca semena. Ce krompir gnije, ga takoj preberimo in gnilega odstranimo. Sedaj je tudi čas, da pri-
! merno odberemo semeski krompir, 1 kateremu odločimo v kleti poseben prostor. Vlažne ali polne stene sicer suhi kleti največkrat pomenijo, da krompir ali druge okopa-vine gnijejo. Qb toplih dnevih klet odpirajmo in zračimo. *
t
Olj ki na mušica
U
L‘v
Kmetje Istrskega okrožja, posebno v obalnem pasu: Izola, Piran, Sv. Lucija, Dekani, se letos tožijo, da je oljčni pridelek pičel, da je olje zelo slabe kakovosti (ponekod sploh neužitno) in da je donosnost zelo nizka. Medtem ko so oljke idale v višjih predelih ponekod 18-20 odst. olja, so po okuženih krajih dale le 10-14 odst.
Vzrok tej nesreči je majhna mušica (Dacus oleae), zelo podobna naši domači muhi. Mušica prezimi v obliki bube v zemlji pod drevesom ali skrita v drevesni skorji. Meseca junija se izleže iz bube «drasla mušica, ki polaga po oploditvi v notranjost sadeža pa eno Jajčece. Samica zleze do 100 jajc. Pomislimo, da imamo letno kar [fi rodove, lahko sklepamo^ kakšno Škodo lahko povzroči ta škodljivec da.šeinu gospodarstvu.
Iz jajčeca sg izleže ličinka (črvi-Cek), ki se hrani z mesnatim delom sadeža približno 20 d !, nato pa se zabubi. Sadeži, ki jih napade oljki-,*a mušica prisilno dozorijo ter dajo zato le majhen odstotek olja, če l*5. je vreme vlažno, napadeni sa-ezi tudi splesnijo ali segnijejo, ta-da i° Pridelek večkrat sploh uni-n- Oljkina mušica se množi in la<?a<*a pUčne nasade od junija do ko oljke obiramo. Prva gene-
racija se pojavi v prvi polovici junija. Važno je vedeti, da mušica ne more nesti takoj jajc Čim sg iz bube izleže. Po oploditvi se 8-X0 dni hrani s sladkim sokom prav to njeno značilnost, da se precej dni, preden začne nesti jajca, hrani s sladkim sokom, lahko izkoristimoi da škodljivca pravočasno uničimo.
Kako se borimo proti škodljivcu?
Ze zdavnaj so preučevali, kako bi uničili tega škodljivca. Oljkina mušica je n pr. v Italiji pred vojno ob hudih napadih napravila letno 10 milijonov Ur škode, Ze pred 40 leti je italijanska vlada nakazala 10.000 lir nagrade tistemu, k: bi iznašel zanesljivo sredstvo za zatiranje oljkine mušice. Kot najboljše sredstvo za uničevanje mušice, preden izleže jajčeca, se je izkazala sladka raztopina, kateri dodamo nekaj strupa n. pr. natrijev arzenit. To raztopimo pripravimo tako, da primešamo 100 litrov vode 10 kg sladkorne melase in 250-300 gr arzenita. S to raztopino škropimo z navadnimi škropilnicami olj-k’ prvifi od 10 do 20 junija, drugič okoli srede julija in če je potrebno še tretjič v prvi polovici avgusta V deževnem vremenu je potrebno, dg ponovno poškropimo, Omenjemo pa mušico tudi takole: Omenjeno raztopino vlijemo v razne po-
TraVništVo
Na travnikih opravimo mnogo dela že v tem mesecu, kakor na primer: čiščenje trnja in kamenja ter mahu in zravnavanje krtin 'in gnojenje. Sedaj je čas, da razvozimo in polivamo gnojnico po travnikih. Očiščene travnike moramo tudi obsejati. Ne smemo pa za ob-setev uporabljati senenega drobur-ja, ki ga dobimo pod senom ali pod jasiimi, ker sestavljajo ta drobir večinoma plevel in malovredne trave. Dobra semena za travnike moramo kupiti. Cim dražje je seme. tem boljše je. Pripravljenih mešanic pa ne smemo kupovati, ker so v njih smeti in stara semena.
Vse senožetj moramo prevleči z ostro brano (najboljša je travniška brana) ali pa vsaj z železnimi grabljami, da odstranimo mah. Senožeti z mahom pa moramo tudi pognojiti, ker mah raste tam, kjer je premalo hrane in trave. Detelji-šča moramo tudi prebranatj jn pognojiti.
Živinoreja
Čas je, da pregledamo in precenimo že zdaj svoje zaloge krmil, posebno zalogo sena in slame, da ne pridemo v zadrego, kako bomo krmili svojo živino. Ob slabem sesede, ki jih pritrdimo visoko v vejah oljke (na vsakih 40-50 oljk po 1 posodo) — odvisno je od razdalje med drevesi. Vodo, ki se izgubi z izhlapevanjem, prilijemo vsak teden. Ta način borbe proti mušici se je ponekod zelo dobro obnesel.
Pri bodočih nasadih borno morali upoštevati, da napada oljkina mušica najbolj mesnate in bolj zgodnje oljke.
Ker prezimi škodljivec v drevesni skorji ali v zemlji pod drevesi, moramo oljke pridno okopavati in čistiti ter izpod dreves pridno obirati in uničevati vse ne-dozorele in okužene sadeže.
Tudi moremo posebno presiedeva, ti oljčne nasade, ki so v bližini morja, kjer se mušica najrajši naseli
Dr. JUHISEVIC
nu privoščimo živini tudi močnih krmil. Ne pozabimo pridati klaj-nega apna in soli. V hlevu ne zanemarjajmo mlade živine. Zavedajmo sel da je pravilno ostavljanje za rejo' namenjenih telet ali drugih mladih živali zelo važna Kar zagrešimo in zamudimo pri teletu, ne popravimo več pri junici ali kravi. Pustimo za rejo le zdrava in krepka, lepo raščena teleta, kj izhajajo od krav in bikov, ki imajo čim več dobrih lastnosti. Zlasti upoštevajmo pri odbiranju telet zdravje in mlečnost. Posebno pažnjo posvečajmo brejim živalim.
Vsaka gospodinja naj skrbi, da sj vzgoji zgodnja piščeta, da bo i-mela mladice, ki bodo začele nesti že jeseni. Zato naj podloži ob prvi priliki dobri koklji primerno število jajc od najboljših kokošjih jaj-čaric. Jajca za valitev naj ne bodo nad dvajset dni stara ter naj bodo od dvo do triletnih kokoši. Ako je le mogoče, pustimo valiti več kokelj istočasno. Valilno gnezdo naj bo v nekoliko temnem in mirnem prostoru.
Vinogradništvo
Nadaljhjmo z okopavanjem, gnojenjem, obrezovanjem in podsaja-njem trt. Gnojenje ne smemo opustiti, ker bodo sicer trte slabo rodile. Od umetnih gnojil je za vinograde zelo važna kalijeva sol, katere potrosimo po 1 kg na 100 m.2 Pri obrezovanju ne smemo gledati samo na to, da nam trte mnogo dajo, ker s tem trte preveč oslabijo. Sedaj je najprimernejši čas, da u-ničimo škodljivi mrčes, ki prezimuje v razpokah starega lesa. To napravimo najlaže tako, da z žič-nato ščetko ostržemo lubad in potem namažemo deblo s kakšnim razkužilom. Zadnji čas je tudi, da si preskrbimo potrebne kole, ki jih potrebujemo za zamenjavo. Te kole impregnirajmo z modro galico, da bodo dalj časa trajali. Kdor namerava cepiti trte, naj si sedaj nabere cepiče od trt, kj dajajo dobro in močno vino, pa četudi manj rodijo.
Kletarstvo
V kleti moramo paziti na čistočo prostora in posode, kdor je vino prodal, naj pazi, da se sod ne navzame škodljivih duhov. Prazne sode operimo s sodo in zažveplajmo ter jih pustimo ležati na suhem. Kdor ima še vino v kleti, naj večkrat poskuša stanovitnost vina.
Sadjarstvo
Tud* v sadovnjaku nadaljujmo z zimskimi deli. V tem in prihodnjem mesecu sadimo mlada dreves sca, pri tem pa pazimo, da bodo im< la okrog sebe dovolj zrahljane zemlje. Zemljišče, ki ga nameravamo zasaditi s sadnim drevjem; moramo globoko prekopati. Ce ne napravimo tega, pa moramo izkopati drevescem obširne in dovolj globoke jame, Jama bodi vsaj m široka in 80 cm globoka.
Pri prekopavanju moramo zemljo tudj močno pognojiti( in sicer s jhlevskim gnojem in ’ z umetnimi gnojili. Ce pa kopljemo jame, uporabljajmo gnoj kompost. Tudi ko zasajamo prekopano in že pognoJ jeno zemljišče, je zelo priporočljivo, da potresemo v bližini korenik ne-koliko komposta. Dreves ne smerne saditi preblizu. Sklenjene nar sade zasadimo z nizko-debelnim drevjem, ker tako tudi laže škropimo proti škodljivcem.
Napredni sadjarji poškropijo y zimskem času vsa drevesa s karbon linejem, fitodrinom, koloidalom in drugimi podobnimj sredstvi.
Vrtnarstvo
Nadaljujmo s kopanjem in gnojenjem. V razne zimske gredice posejmo seme zgodnje zelenjave. Ob toplem vremenu zračimo, proti poldnevu pa zimske gredice tudi zalivajmo. Na prostem pa sejmo korenje, peteršilj, beli in črni koren, grah in špinačo. Proti koncu februarja pa bomo sejali solato, radič, redkvico in zgodnji krompir. Kdor ni pognojil in okopal špargljev že pred zimo, jih mora sedaj čim-prej. Prav tako moramo pognojiti in okopati artičoke, hren in dvoletno rabarbaro. Pravočasno izvršeno delo je že uspeh.
Čebelarstvo
V čebelnjaku se čebele prebujajo in ob lepih dneh že zletajo na pašo po cvetni prah, ki ga najdejo na leski in po nekaterih krajih tudi že na mandlju. Vendar pa mora čebe^ la- v tem mesecu pustiti svoje čebele v popolnem miru jn le v skrajni sili naj odpre panje.
DR. IVAN BASA
«
Pogovor z našim kmetijskim svetovalcem
G. J. iz V. R. vpraša: Kakšnega pomena je klajno apno pri živini, kako ga rabimo in p kakšni množini ga daje živini?
Odgovor: Klajno apno nj krma v pravem pomenu besede, temveč je bolj zdravilo, ki pospešuje rast in utrjuje kosti posebno mladi živini. Dajemo ga živini na mleku, ali pa pomešano med suho krmo. Priporočljivo jei da klajno apno vsak dan pokladamo potrebnim živalim, in sicer; žrebetu ali teletu po 8 do 15, konju in govedu 30 do 50. jagnjetu in prašičkom 5 do 10, ovci in prašiču 12 do 20 perutnini 1-2 do 2 gramov.
T. K. iz Gropade vpraša: S katerim umetnim gnojilom naj pognojim detelji?
Odgovor: Ako računamo da pri-delanio na 1000 m2 deteljišča okoli 7 stotov suhe krme, tedaj smo s to krmo odvzeli zemlji okoli 16 kg dušika, 4 kg fosforne kisline, 10 kg kalija jn 18 kg apna.	t
Dušika ni potrebno vračati, ker ga detelja črpa iz zraka, vrniti pa moramo na vsak način vsaj losfor-no kislino in kalij. Za povrnitev fosforne kisline uporabljamo super-fosfat. Superfosfata trosimo od 40 dc 50 kg in to že v januarju alj v februarju. Koristno je da dodamo superfosfatu tudj nekoliko opna v obliki mavca.
Detelja pa zahteva zelo mnogo kalija. Na 1000 m2 deteljišča potrebujemo okolj 35 kg kalijeve soli. Le če boste detelji pognojili v takšni meri, boste povrnili zemlji tisto količino hranilnih snovi, ki *o potrebne za dorasi 7 stotov (sunM detelje.
12 ¥0023X3132X3.
M4RÌB MaIeUovÀ

m
i§
»Vse je v redu. Treba bo še nekaj urediti pri polku, a kot invalid in edini materin hranilec imam najboljše upanje«, je odgovoril Anton.
»Si že poslal slike:«
»Ne. Stavil jih bom v nove okvire, da bi videla dobro voljo.
»Naj se dobro izteče, pa zbogom, ker od pokopališča gremo takoj domov. Kmalu se ustavim pri tebi in se bova dalje pomenila. Komisionar-stvo me večkrat pripelje tod mimo. Tudi par lepih konj ti najdem, bodi brez skrbi. Ne pozabi na okrajnega glavarja, a tudi iližje moraš, podkupiti«.
Prav v tem' trenutku sc je zaslišalo iz sosedne so be prasketanje in ropotanje.
Vsi so sc zdrznili, sestre pa so prebledele od groze. Ana se je stresla, a e je kmalu osvestila, prijela Jaruša za roko, a dečka je pokrila z lastnim telesom kakor koklja pišče. Marija sc je opotekla in iztegnila roko kakor v obrambo. Lenka je izbuljila oči, toda zdaj je videla, da je bila očetova smrt olajšanje ne samo zanjo, ampak za vse tri sestre. Bile so osvobojene. Njihov strah ni bil praznoveren kakor pri tetkah, ki so zavreščale, ampak bojazen, tla oče morda ni popolnoma mrtev, da bo vstal, se spet pokazal kakor takrat, ko je bil obložen z belimi obkladki, in se bo vse to prekleto življenje z njim začelo znova.
Moža sta vstala in šla k vratom. Jaruš je držal z eno roko ženo, z drugo je odprl zasteklena vrata v sobo. Mrtvi je ležal mimo na svojem mestu. o tem so se vsi najprej prepričali s pogledom. Samo stekleni svečnik je počil pod dogorelo voščeno svečo, se prevrnil, a svečni ogorek je zažgal tkanino, ki je bila razprostrta na klečalniku pri vznožju kste.
Kaftanka je zašepetala:
»To je slabo znamenje! Gotovo bo nekdo cd prlsotn h umrl pred koncem leta. Mrtvi ga kliče!«
Toda Anton je zavpil nad njo, nakar je poslušno pritekla z mokro cunjo. Vsakdo je poteptal kakšno iskro in zmeda se je polegla. Le majhna negotovost se je še vseh držala.
Kaftanka pa ni pozabila pokrižati, da bi odvrnila od sebe nevarnost.
O poltreh, ko je prvič pozvonilo, so prišli so-
KOMAN
sedje, ki so hoteli po običaju nesti krsto na pokopališče. Bilj so nekam togi v prazničnih oblekah, šepetajo so se pozdravili z zbranimi sorodniki in drug za drugim stopali v sobo k mrtvemu. Obšli so krsto, pokimali z glavo in njihovi nagubani in rjavi obrazi so izražali zadrego vedno zaposlenih ljudi spričo tega večnega miru.
Mlinarico so zdramili šele po dolgem prizadevanju, jo oblekli, ko so pa sosedje arenašali ra-kev skozi kuhinjo, je začela glasno ihteti. Opotekala se je med gnečo žalnih gostov, ki so sc med tem zbrali in polnili vse prostore brez smotra in brez misli kakor čoln brez veslača, ki sc premetava po vodnem toku. Njena nekoč rejena lica so žalostno visela k bradi a mošnjički redkega mesa zdaj nekam uprti pogled je begal kakor v blazni so se tresli, kakor bi bili napolnjeni z zgoščenimi solzami. Ni se mogla obvladati in njen zdaj plašni, slutnji. Lenka je pogledala nanjo in spomin na nežnost in izraze ljubezni, s katerimi jo je mati nekoč obsipala, je pretresel, da je planila k njej in zakričala!
»Mamica! Moja mamica!«
Mlinarica pa je še huje vreščala, njen glas ni bil podoben človeškemu. Poskusila je vse stopnje bolesti in njeno jadikovanje in stekanje je spremljalo sprevod vso pot.
»Kako je mogoče«, je razmišljala Lenka, ki je peljala mater za podpazduho, da je bila tako navezana nanj? Čudna reč, tako dolgo sožitje med možem in ženo! Kako zagonetno je vez, s katerim vleče mrlič živega za seboj do groba! Je bila to ljubezen?«	#
»Ljubezni ni bilo pri nas nikoli. Živeli smo vedno kakor ljudje, ki jih je povodenj zgnala po naključju v en rešilni čoln. Kako smo si vsi tuji. Ne oče ne mati nista znala zbuditi v nas medsebojno ljubezen, ker je sama nista imela, in zato je vsa rodbina temeljila zgolj na gospodarskih koristih. A je samo pri nas tako? Kje v vsej občin? je družina, ki bi ustrezala podobi, uzakonjeni v svetem pismu in šegah? Kaj je tedaj vezalo mater k temu možu, ki ni imel zanjo ne ljubezni ne naklonjenosti? Vdanost? Morda. Mati je bila vdana žena kakor tisoč drug h, ki niso mogle zrasti više pod nizkim nebom teh razmer. Bila je vdana
ali bolje rečeno podložna. To je. Suženjska podložnost jo je vezala nanj. Zato ni imela drugega zanimanja na svetu razen za njega, ko je vzredila otroke in so se ti razbežali z neljubljenega doma, stisnila se je k njemu in poginila z njim, uboga mamica. Ovenela je kakor nasekano steblo, ki še tiči v zemlji, a ne živi, nima zveze z življenjem 'kr umira«.
Z vsemi močmi je morala podpirati starko pri hoji, mlinarico je utrudil vsak korak.
Nad odprtim grobom je rejen duhovnik pomahal s kropilnico, krsta je izginila v oblaku kadila, vrvi so zaškripale in polagoma spuščale breme na dno jame. Otroci so se vzpenjali na prste, da bi videli skrivnost groba, a so videli samo črno praznino.
In še so trkale grude in je padalo v jamo cvetje sorodnikov. Za njimi so takoj zadonele velike grude grobarjev. Vse se je zgodilo tako naglo, da je Lenka z grozo zagledala, kako razkoračeni grobar, ki se je pogrezal do kolen v vlažno ilovico, zajema polne lopate prsti in kamenja ter meče v jamo.
Ko so prvič grude zaropotale po krsti, sc je mlinarica stresla, drugič se je vzravnala, ko so se usule polne lopate, se je šiloma iztrgala Lenki, dvignila kalne oči, da so se videle velikanske slepe beločnice, in planila k grobu.
»Za njim! Pustite me za njim!«
Ruta ji je zdrknila z glave, nepočesani, redki lasje so odkrili lobanjo, glas je bil blazen.
»Odvedite jo«, je rekel duhovnik strogo.
Sin in zet sta jo prijela za podpazduho, spet je omahnila, in sta jo peljala do cerkve. Tam sc je spet začela otepati in kričati, da jo je Anton raj še pustil in stražil.
V splošni zmedi je duhovnik zdrdral svojo latinščino in množica se je nejevoljno razšla.
Zakaj to ni bil pogreb, pri katerem bi mogle ženske pojokati a možje se razgovarjati o kupčijah.
Jaruš se je moral vrniti na pokopališče, da sta z Antonom odvedla mater domov. Umirila sc je šele, ko je sedla na stolček poleg ognjišča, toda na vsa vprašanja in ogovore je odgovarjala z zamahom roke proti pokojnovi sobi. Ana je izrabila to vrnitev, da je v omari za perilo poiskala materin nakit, ker, je rekla Jarušu, bi sc utegnil izgubiti, ona pa ima tudi nekaj pravice do njega.
Ko je njihov voz oddrdral, je rekel Anton sestrama
»Morate pohiteti, če se hočta odpeljati z večernim vlakom. Tu jo že tako kakor po požaru«.
Sestri sta se sporazumno spogledali. Samo Lenka si jo upala omeniti.
»Kaj bo pa z mamico, Anton?«
»Mati sc bo potolažila, ko bo tu spet mirno. Moram jo tu imeti, čeprav tako, kakršna je. Ce pa bo hudo počela...«
Anton je za hip premolknil in- na vprašujoče čakanje sester pristavil:
»Tedaj jo dam v norišnico«.
			
m ii m

(Nadaljevanje z 8-9 strani) nova dela. Cankarjeva založba je lani izdala tudi vrsto knjig domače politične literature. Omenimo samo najpomembnejše knjige, tako Titovo delo «Graditev nove Jugoslavije». Kardeljeve «Govore na pariški konferenci» ter zbornik Djilasovih člankov.
Slednjič je izšlo tudi več leposlovnih del, v glavnem prevodi iz ruske literature. Tako so Izšlj prevodi treh Gorkijevih del: «Makar Cudra», «Trije ljudje», «Mati», nadalje prevod romana Vere Panove «Sopotniki» ter E. Crina roman «Veter z juga».
Med periodičnimi publikacijami Cankarjeve založbe je ofnenlti grasllo' CK KPS «Delo».
Razen navedenih poglavitnih založb so labi izdajale knjige še Mohorjeva družba in Gregorčičeva založba ter Akademija znanosti in umetnosti, dočim je delo Slovenske Matice zaspalo.
Kaj nam pripravljajo slovenske knjižne založbe za leto 1149 Državna založba
pripravlja za no/o delovno leto vrsto zanimivih knjig. Torišče dela te založbe je predvsem v izdajanju zbranih del slovenskih klasikov, prevodov Izbranih del svetovnih klasikov ter v Izdajanju šolskih knjig. Glede na štednjo s papirjem in premajhno zmogljivost naših tiskarn, pa Državna založba najbrže ne bo mogla Izdati pfav vseh, ki so v načrtu. Izdajala pa bo knjige, — ne upoštevaje šolskih — ♦ okviru naslednjega programa;
Poglavitna naloga bo vsekakor izdajanje del slovenskih klasikov. Med knjigami te serije bo izšla kot prva in druga knjiga «Zbranega dela Janeza Trdine», kasneje ev. še tretja knjiga. V pripravi je III. del «Juričevega Zbranega dela», II. del «Kersnikovega Zbranega dela» in II. del Kosovelovega zbranega dela». Nadalje je v programu za leto 1949 predvidena izdaja Linhartovega in Kettejevega zbranega dela, vsakega v eni knjigi ter pričetek izdajanja Cankarjevega in Tavčarjevega zbranega dela.
Snov za zbirko svetovnih klasikov bo založba zajemala iz obširnega programa, v katerega so med drugimi uvrščena tudi naslednja dela: Cerni-ševski: «Kaj storiti», Svvift: «Gulk verjeva potovanja», Maupassant: «Novele», Cehov: «Novele», Turgenjev: «Izbrane povesti», Stendhal: «Rdeče in črno», Homer: «Ilijada». V okviru možnosti pa bodo v tej zbirki izšla tudi nekatera znamenita dela Balzaca, Saltykova, Thackeraya, Koro-lenka, Plutarha in drugih.
Razen del svetovnih klasikov bo Državna založba Slovenije izdala tudi nekaj prevodov iz del sodobnih svetovnih pisateljev. Tako bosta iz sovjet, ske književnosti zastopana E. Grin z romanom «Poslednji tog sena», in Bu-
češke pisateljice Majerjeve «Sirena», Sinclairja Levvisa «Kraljevska kri» Itd.
Državna založba pripravlja tudi nekaj novitet slovenskih pisateljev. Tako
bo izšel roman Miška Kranjca «Pisarna», (s podnaslovom: Roman oblasti, ki je od Boga) ter roman istega avtorja «Pod zvezdo» (s podnaslovom: Roman ljudske oblasti». Kozak Juš bo izdal II. del pripovedovanja svojih doživljajev v drugi svetovni vojni ter novo izdajo znanega dela «Maske» z dodatnimi prispevki.
Od del jugoslovanskih pisateljev bosta v letošnji knjižni proizvodnji Državne založbe zastopana Bora Stam kovič z znanim, romanom «Nečista ki;i», Mažuranič s svojim epoipi' «Smrt Smajil Age Cengiča» ter še drugi. Posebna knjiga bo antologija srbskih pesmi, v prevodu vodilnih slovenskih pesnikov.
Ob stoletnici smrti Franceta Prešerna bo pri tej založbi Izšel Prešernov album v dveh knjigah v redakciji našega največjega prešernoslovca Kidriča, ki bo vseboval vrsto slik, nanašajočih se na Prešernovo življenje in njegovo dobo. Za 150 letnico rojstva A. S. Puškima pa pripravlja Državna založba jubilejno izdajo Puškinovega dela v 6 knjigah, v katerih bo do vsa najvažnejša njegova dela. govo delo.
Slednjič moramo omeniti še prirodoslovno knjižnico, ki bo v vrsti splošno zanimivih del izdala prevod Darwinovega dela «Potovanje na ladji Beagle», Timirjazeva «Življenje rastline», Aleša Strojnika knjigo «Od rude do avtomobila», Svetozarja Ilešiča «Geografijo Sovjetske zveze» itd.
Razen navedenih del bo Izven serij Izšlo še nekaj del med njimi «Album
Jev spis o elektrotehniki itd Končno naj omenimo še zbirko «Klasje», katere bo izšlo nadaljnih 12 knjižic z deli doačih klasičnih pisateljev.
(Nadaljevanje z 8-9 strani)
gnezdo ili novemu življenju nasproti.
Ta ostri in nekako grozeči: «Bič, bič, bič», je odmeval po gozdu Je dolgo potem, ko sta kosa že dav-7jo izginila, v polmraky. v}ladega zelenja.. ZdelQ se ,■ je, da prozi uničevalcem sreče jn miru.' •
Kakih dvajset let potem, so tudi nam — ljudem — požgali fašisti domove. Sejali so po naši zemlji smrt, grozo in razdejanje. Odšli smo v gozdove in spali na mahu kot kosi, oropam i vsega: doma, sreče, miru in svobode. Večkrat mi je med borbo prišel v spomin tisti odsekani bič, bič, bič. Tudi mi smo pozdravljali po gozdovih: Smrt fašizmu. Polni poguma, vztrajnosti in odločnosti nismo klonili v velikih težavah. Zmagali smo/
/Htoxe dojnCme Qkadifa
Danes je v Kupci vse drugače. Ni več gozda in ne skale, tudi ni v.eč divjih kokoši. Le kukavica se vrača redno vsako pomlad in kuka novim ljudem svojo skrivnostno prerokovanje. Gozd so požgani domovi. Skalo so razstrelili z minami in iz kamenja zložili veliko apnenico v dolini. Ta je dala apna za gradnjo novih hiš — mirnih domov za nove ljudi,
Povabili so me naj pridem pogledat njihovo delo. Sel sem, da se srečam ponovno z mladostnimi spomini in naužijem samote in tilinskega okolja. Ko sem se polagoma vzpenjal navzgor po strini stezi, so mi vstajale v duši vse mladostne slike, ki jih je bil ta kraj vtisnil vanjo. Bil sem nekako v zadregi, kako se bom predstavil starim znancem iz rane mladosti. Dospel sem na vrh in obstal pred vhodom v dolinico.
Tam v ozadju je stala velikanska apnenica, iz katere se je kadilo, kadilo, kadilo. Imel sem vtis, da vidim velikansko gnezdo kosov, ki gori. Pivi hip me je stisnilo pri srcu. Gozd je bil izginil, skale ni bilo več. Težko mi je bilo po tistih pomladih v letih otroškega doživljanja, ko sem vsakokrat odkrival nove lepote narave. Toda to samo za hip. Pogled je šel od skupine ljudi pri apnenici dalje čez vso Primorsko, Slovenijo, Jugoslavijo. Videl sem vso veliko trpljenje in vztrajnost naših ljudi. Niso klonili v viharju plamenov gorečih domov; s skupnimi napori gradijo danes nove in lepše domove. Tudi tu je za nekaj desetletij izginila tista privlačujoča lepota, ne bo pa dolgo, ko bo zelenje znova preraslo goličave.
Tedaj bom znova prišel med te ljudi in jim povedal zgodbo o požganem gnezdu kosov, ki niso zapustili kraja ob požigu gnezda. Povedal bom tudi zgodbo o ljudeli s požganimi domovi, zgodbo, ki Sl jo. iz dneva V dan — sami pišejo.
P. A. OGANCV.
donov z romanom «Bela breza». Pred- j Ljubljane», nekaj slovarjev, Vidmar-vldoma bo nadalje Izšel tudi roman
Slovenija slavi svojega
velikega pesnika
Ves prvi teden v mesecur februarju je bil po vsej Sloveniji, predvsem v glavnem mestu posvečen spominu največjega slovenskega genija.
Osrednja svečanost je bila v veliki Unionski dvorani, na kateri Je mel slavnostni govor Boris Ziherl. Prisostvovali so člani centralne vlade FLRJ Kardelj in Boris Kidrič ter minister za kulturo in znanost Rodoljub Colakovič., podpredsednik prezidi ja Ljudske skup-ščine FLRJ Josip Rus, člani vlade LRS, predstavniki JA, prezident Akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič, ameriški književnik Louis Adamič, gostje iz Trsta in Koroške, predsednik književnikov Jugoslavije Ivo Andrič,
stoja drame, ker je ta delovala že ob koncu prejšnjega stoletja, vendar pa je bila sezona 1918-1919 važen mejnik v zgodovini slovenskega gledališča, kajti takrat je postalo nemško poslopje slovenska last. Gledališče, ki je prej služilo narodovemu potujčevanju, je od takrat dalje služilo krepitvi in rasti narodove kulture.
V drami bedo odkrili skulpture glav umrlih dramatikov Linharta in Levstika ter igralcev Borštnika, Borštnikove, Verovška, Danila in Železnika.
Berite dobre knjige!
Velikanski porast knjižnih izdaj v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji, vedno nove knjižne izdaje v Jugoslaviji in drugih ljudskih republikah po drugi svetovni vojni nam pričajo, koliko važnost pola. gajo demokratične države na knjige, pa naj imajo strokovno politično ali leposlovno vsebino.
Vsaka dobra knjiga vzgaja človeka, ga izobražuje in mu služi tudi kot razvedrilo. Zato posegajmo po novih knjigah, ki jih dobimo lahko v tržaških knjigarnah!
Franc Levstik: «Najdihojca» polplatno	lir 200.—
Adam Milkovič: «Pregnanci» polplatno	» 240,—
Pravljice SZ: «Čarobni vodnjaki», polplatno	»	220.—
Tone Seliškar: «Bratovščina sinjega galeba», polplatno »	170.—
Tone Seliškar: «Klasje» od št. 8 do št. 13, br.	»	40,- -
Anton Melik: «Jugoslavija», polplatno	» 600.—
VI. Dedijer: «Dnevnik», polpatno	» 430.—
A. A Fadejev: «Mlada garda», celoplatno	» 450 —
Josip Jurčič: «Zbrano delo» IJ knjiga (Tihotapec -
Jurij Kobila [td), polplatno	»	300.—
Dobite jih v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Zastopniki Društev književnikov posameznih republik, predstavniki kulturnih in znanstvenih ustanov ter množičnih organizacij.
Prešernov teden so otvorili v Sloveniji z razstavo Prešernovih roko-
Qb stoletnici dr. Franceta Prešerna je vlada Ljudske republike Slovenije razpisala «Prešernove jubilejne nagrade», in sicer pet prvih nagrad in deset drugih nagrad po 50.000 dinarjev za dela vi-
Soba v Prešernovi rojstni hiši na Vrbi
šoke vrednosti iz vseh panog znanstvenega in umetniškega udejstvovanja.
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije je tudi podelil nagrade organizatorjem izobraževalnih tečajev, ki so imeli največ uspehov. Prav tako tudi posameznikom za uspešno in požrtvovalno prosvetno delo. V Rožni ulici, kjer je Prešeren živel v letih 1829	35 ter
zložil «Gazele», «Sonete nesreče» in «Sonetni venec», so odkrili spominsko ploščo. Vse množične organizacije pa so počastile spomin svojega genija s polaganjem vencev pred njegov spomenik na trgu Franceta Prešerna.
Mestni ljudski odbor v Ljubljani je na svoji seji sklenil, da ob priliki stoletnice smrti Franceta Prešerna preimenuje Marijin trg v Trg Franceta Prešerna, Blehvei-sovo ulico v Prešernovo cesto, a dosedanjo Prešernovo ulico v Čopovo ulico.
Tudi po ostalih krajih Slovenije so dostojno proslavil; svojega pesnika. Vsa mesta nosijo pečat Prešernovega tedna, po vseh izložbah so Prešernove slike in razne izdaje poezij.
Po mestih in vaseh so priredili predavanja, razstave, in koncerte ter dramske predstave.
* * *
Lepa proslava Franceta Prešerna v Skednju
Dvorana Doma kulture v iSkednju je bila na dan stoletnice smrti velikega pesnika Franceta Prešerna polna Tržačanov, ki so hoteli počastiti spomin svojega genija, pesnika, ki je Slovencem zapustil tako dediščino, s katero smo se uvrstili med svetovne kulturna narode, in iz katere smo črpali moč, da smo se uporno borili, «da bi zedinil j Slo-venščno celo».
Uvodno besedo na proslavi je spregovoril prof. Ravbar Miroslav, IX) njegovem govoru pa so Komorni zbor ter solisti Dušan Pertot, Pavla Potrata, Svetozar Godina in Rožica Kosem peli pesmi na Prešernovo besedilo ter Slovensko pesem pesnika Kajuha in skladatelja Vrabca. Člani slovenskega gledališča Štefka Drolc, Nada Gabrijelčič, Stane Raztresen in Jožko Lukeš pa so recitirali nekaj Prešernovih pesmi. Visokošolci so skupno s srednješolci prednašali zborno recitacijo Pesem mladine Otona Zupančiča.
Tako so Tržačani p mejah svojih možnosti dostojno počastili spomin največjega Slovenca.
Leni Paši morajo vsi služiti
l/l/ifoaz»
V Slovenskem
narodnem
gledališču
V nedeljo 6 t m. so nastopili v Domu kulture v Skednju v mladinski jgri M. Surinove «Dedek Mraz» skoraj izključno mladi igral, ci, ki jih je vzgojilo SNG v Trstu po osvoboditvi.
Slovenskemu narodnemu gledališču v. Trstu je kljub težkim razmeram uspelo, da vzgoji kader mladih, ki se uveljavljajo že v najrazličnejših vlogah. Prešli so šolo, ki predstavlja prav za prav šele uvod v izkušenejši igralci z njimi vedno gledališko umetnost, vendar pa so se individualno ukvarjali, kar se izraža ne le v igri, temveč predvsem v izgovarjavi, kar je za mladino, ki je rasla v tukajšnjih razmerah^ vsekakor zadovoljiv uspeh.
Z mladinsko igro so igralci navdušili otroke, da so s svetlimi očmi in z zaskrbljenostjo spremljali dobro Dašo, ki je kljub nakanam hudobne mačehe s svojo dobroto končno le dobila zasluženo plačilo. Hudobni Paši pa so od srca privoščili, da ji je medved vzel plašč, da ji je zajček spodnesel sani, da ji dedek Mraz ni ogrnil krasnega plašča, ker je bila hudobna, razvajena in lena.
Mogočno pojavo Dedka Mraza je predstavljal Stane Raztresen, ki je s svojo pojavo in piedvscm z glasom napravljal vtis resničnega gozdnega kralja. Vera Remčeva je kot hudobna mačeha in kot zaslepljena Posino mati z glasom in mimiko prepričljivo poudarjala to svojo dvojno vlogo. Dobro se je v vlogo starca vživel Josip Fišer.
Pisov. Razstavljeni so ohranjeni ■Prešernovi rokopisi ter vse tiskane stvari, ki je imel pesnik verjetno v rokah. Najstarejši Prešernov ohranjeni rokopis je njegova latin-skg šolska naloga iz gimnazijskih let. Med Prešernovimi rokopisi so tudi rokopisi nekaterih njegovih sodobnikov. Razstavo dopolnjujejo razni portreti in podobe okolja, v katerem je živel pesnik.
Zveza upodabljajočih umetnikov pa je v okviru stoletnice Prešernove smrti priredila razstavo, ki naj bo pregled najnovejših rezultatov jugoslovanske umetnosti.
Na tej razstavi i-azstavlia 74 slikarjev in grafikov ter 21 kiparjev iz vseh republik FLRJ.
Proslavo v počastitev spomina velikega pesnika je priredil tudi Izvršni odbor Ljudske prosvete. Na svečanosti v Unionski dvorani je govoril pisatelj France Bevk. Po govoru tov. Bevka so objavili rezultate enomesečnega tekmovanja ljudskih knjižnic Slovenije in razdelili nagrade najuspešnejšim knjižnicam in ljudskim prosvetnim svetom.
Na Ljudski univerzi pa ie predaval dr. Jože Kastelic «Prešeren in njegov čas».
Prav te dnj je bila vključena tudi tridesetletnica slovenske Dra-•he, ki ne pomeni sicer 30 let ob-
Aleksander Sergejevič Puškin

27. januarja 1837 je padel v dvoboju Aleksander Sergejevič Puškin.
Po vsem kulturnem svetu je odjeknila smrt mladega pesnika, kajti to «ni bila jzguba za Rusijo, ampak za ves svet». Puškina so primerjali z mogočnimi hrasti, ki raslo na gorskih višinah jn k| iščejo burje, da bi nam pokazali, kako globoke so njih korenine in kako nepremagljivi so njihovi vrhovi».
In res je bil Puškin genialni pesnik, ustanovitelj nove ruske književnosti, tvorec sodobnega ruskega književnega jezika. Njegova poezija je podoba ruske stvarnosti, njegova velika ljubezen do domovine pa ni slepa ljubezen: ljubil je vse, kar je bilo svetlo v njej, a sovražil vse temno:	absolutizem,
tlačanstvo, mračnjaštvo.
Puškin je ustvarjal najrazličnejše književne vrste: roman, tragedijo, romantično pesnitev, narodno pravljico, pripovedko, zgodovinsko študijo, sonet in čisto lirične pesnitve. Vsa njegova poezija vzbuja v človeku najlepša čustva, ga plemeniti in preraja.
Poleg tragedije «Boris Godunov» ki Je po syoji ysebni zgodovinska
drama o carju Borisu in samozvancu, lažnem Dimitriju, ki Pa je merila s svojimi notranjimi konflikti na takratno Puškinovo dobo, ko so dekabristi po zatrtem uporu umirali pod vešali, ali trpeli v pregnanstvu v daljni Sibiriji poleg «Povesti Ivana Petroviča Belkina» v katerih opisuje male ljudi s posebno toplino in iskrenim sočutjem. poleg romana Kapetanova hči», «Zgodovine o Pugačovu», pesnitve «Bronasti jezdec», ki je himna ustvarjalni in vojaški moči države na čast Petru Velikemu in še mnogih drugih del, je biser vsega njegovega ustvarjanja roman v verzih «Evgenij Onjegin». Veliki kritik Belinski je napisal:
«Onjegin» je Puškinovo deio, v katero je vnesel največ svoje duše. Onjegin se lahko imenuje enciklopedija ruskega življenja in pravo narodno delo».
Cela vrsta najrazličnejših junakov se v romanu zvrsti pred čitateljem vendar pa ostane Tatjana tisti osrednji lik, ki je še danes ih bo ostal simbol najvemejše in najlepše ruske žene. -, Puškinov pomen za rusko kultu-
Zajček obljubi Daši pomoč
Dobro, uslužno in veselo Dašo je prav pi isrčno odigrala Neva Lipov-čeva in si kmalu osvojila naklon je. nost vseh gledalcev. Vloga Paše je v igri tako svojstvena, da je mladi, nadarjeni igralki Tei Starčevi ni bilo težko tako dobro podali.
Medveda, veverico, zajca in kužo so igrali Ernest Zega, Berta Ukmarjeva, Silvij Kobal in Srečko Košir, ki so s petjem in plesom dali igri mnogo živahnosti. V te) skromni, a ljubki igri so se nam mladi igralci predstavili kot dober rigran kolektiv.
Igro je režiral Jože Babič, ki mu je uspelo, da niso otroci, ki jih je bilo med gledalci največ, niti za trenutek izgubili stika z dogajanjem na odru.
K uspehu so prav tako pripomogli Ubald Vrabec, ki je oskrbel glasbeno spremljavo, inscenator Jože C e. sar, Olga Gorjupova, ki je že naštudirala plese ter Sonja Mikuletičem, ki je napravila osnutke za pestre kos'"”1 ^
N. M.
ro, za Rusijo je neprecenljiv. Sam je to čutil in se v pesmi «Lep spomenik sem si zgradil» izpovedal: «Ne, ves ne bom umrl! Telo seg-nije v jami, a v pesmih bo moj duh preživel mnogo letin dolgo me mój rod ljubeče bo pozdravljal, ker sem svobodo pel v okrutnih dneh verig, ker s svojo pesmijo dobroto sem proslavljal
in padlim bil sem priprošnjtk».
POPRAVEK
k članku „Posebnosti s'ovenske likovne umetnosti v Trstu"
V zgornjem članku objavljenem v zadnji številki Ljudskega tednika na 4. strani je tiskarski škrat izpustil dva odstavka ki se v originalu glasita:
Vendar do pravih umetnostnih razstav domačih slikarjev je prišlo šele po svetovni vojni. L. 1919 sta razstavila pri S. Jakobu Ernest Sešak in Fran Stiplovšek, oba pomembna impresionista one dobe. Nasproti tej je pomenila še precejšen napredek razstava 1.1927. pri Sv. Ivanu, kjer so razstavili Tržačani Milko Bambič, Ernest Sešak in Albert Sirk.
To je bila tudi zadnja slovenska javna razstava v Trstu. Fašizem je uničil vsak poskus slovenskega kulturnega zbiranja in rasti. Pred črno kugo so se razgubili naši umetniki v brezdelnost ali emigracijo; le poedincj so še životarili v zastrupljenem ozračju. Odhajali so in pozneje bežali drug za drugim; Viktor Cotič, Guidon BJ-rolla, Avgust Bucik, Milko Bambič, Fran Stiplovšek, Albert Sirk, Cvetko Ščuka po raznih poskusih, kako bi se še obdržali na domačin tleh.

Napadalne in otvoritvene sposobnosti
mojstra Vasje Pirca v partiji z mojstrom Djajo
Na IV. šampionatu FLRJ v Beogradu je po splošnem mišljenju pokazal najlepšo in najzreiejšo igro velemojster Vasja Pirc. V nmogil) partijah je spretno izkoristil majhne nasprotnikove napade ter je minimalne prednosti, posebno v končnicah, realiziral do zmage.
V naslednjem prinašamo partijo ki jo je igral v VIII kolu z mojstrom Bjajem. Tu je mojstrsko pokazal vse svoje napadalne in obrambne sposobnosti. Partija je ostra in
borbena.
Niemcovičeva obramba Beli: Vasja Pirc	Crni: Djaja
1)	d2-d4	Sg8-I6
2)	c2-c4	e7-e6
3)	Sbl-c3	Lf8-b4
4)	e2-e3	c7-c5
Kot najboljši odgovor velja 0-0.
Te poteze se ruski velemojstri radi poslužujejo. Tudi poteza d7-d5 se po šahovskih priročnikih mnogo
priporoča.
5)	Lfl-d3
6)	c4-d5:
7)	Sgl-I3
8)	e3-d4:
d7-d5
Dd8-dS:
c5-d4:
Crni ne bi mnogo dosegel z ef3:, ker grožnja mata na g2 ni nevarna-
23)	SI3-d2	16-15
24)	Dfl-e2	Dh5-g6
25)	De2-e3	Dg6-f6
26)	Qe3-a3!	------
Krasna poteza^ s katero priveže
črne figure ki 'bi sicer odločilno posegle v napad na belega kralja.
26)	------------------- Sc5-d3
27)	Da3-al!	Sd3-e3
Crni seveda ne sme menjati dam,
ker bi bilo potem konec napada na belo kraljevo postojanko. Premoč na damskem krilu in središče bi prišlo takoj do veljave.
28)	Kgl-g2	Df6-h6
29)	Ta7-f7:	—-—
Odločilna poteza. Crni je že grozil f6 z napadom f4. Iniciativo
prevzame v svoje roke zopet Pite, ki efektno nadvlada močnega nasprotnika.
29)	------ Tg8-g5
Ne Dd2:, ker sledi Tf5:! in dobi
figuro nazaj s takoj dobljeno partijo.
30)	h2h4	Tg5-h5
31)	Sd2-e4:!	------
Beli žrtvuje za napad še konja.
Sedaj črni nima več nobene obrambe. Vse njegove figure so negibljive in pasivne.
31)	------ f5-e4:
32)	Tel-e4:	Dh6-g6
33)	Tf7-f4	I)«6-g7
34)	Tf4-g4	Dg7-f6
35)	f2-f4	Se5-g4:
36)	Te4-e8:+	Kh8-g7
37)	Dal-a7	in dobi.
Ing. Sikošek Boris
Podnevi in ponoči oddaja na tisoče radijskih postaj po etru zvoke in besede. Iz skromnih začetkov se je radio kakor nevihta razširil po vsem svetu.
Prvi dve radijski postaji so zgradili v Združenih državah Amerike leta 1920; v Evropi pa je leta 1922 bilo že sedem radijskih postaj, medtem ko jih je čez štiri leta bilo po vsem svetu že 935.
Leta 1936 prenašla radijski program že 2000 postaj, danes pa jih
Crni je napravil belemu osamljenega kmeta, ki naj bo cilj vseh napadov. Kljub tej slabosti pa ima beli lepo igro z figurami, medtem ko mora črni še skrbeti za razvoj svojega damskega krila.
8 )------- 0-0
9)	0-0	Lb4-c3:
Poteza ni logična, ker zveže o-samljenega belega kmeta na d4 in s tem ojača belo središče. Bolje je umakniti damo ter zadržati lovca.
10)	b2-c3:	b7-b6
11)	Lcl-g5	Lc8-a6
Ni dobro, da bi se umaknil s konjem, ker bi sledilo c4!
12)	Le5-f6:	g7-g6:
Kljub tej slabosti črna pozicija
nikakor ni slaba.
13)	Tfl-cl	La6-d3:
14)	Ddl-d3:	Kg8-h8
Crni je. reduciral mnogo materiala v veri’ da se bo na ta način laže boril proti renomiranemu nasprotniku. Sedaj pa beli takoj prevzame napad v središču kjer si pridobi malo prednost, katero bi mogel v končnici izkoristiti za zmago.
15)	c3-c4	Dd5-h5
16)	d4-d5	——•
Z namero, da si v središču ustvari svobodnega kmeta. Črni tega kmeta ne sme vzeti, ker bi sicer kraljeva pozicija zaradi dvojnega f kmeta postala občutno oslabljena.
16)	------ e6-e-5
17)	a2-a4	Sb8-d7
18)	a4-a5	Xa8-e8
19)	a5-b6:!	a7-b6:
Ni šlo e4 20. Te4: Sc5 21. Te8: Sd3: 22. Tf8:+ Kg7 in 23. ba7: in beli dobi.
20)	Tal-a7	Tf8-g8
Tudi sedaj ni šlo e4, ker bi sledilo 21. Te4: Sc5 22. Te8: Sd3: 23. Tf8:+ Kg7 24. Taf7:+ z dobljeno igro. Sedaj pa čmi žg grozi Dg4 in e4. Zato tudi beli stolp ne sme vzeti v naslednji potezi konja na d7, ker bi izgubil zaradi pretečega mata kvaliteto.
21)	g2-g3	e5-e4
Edini poskus, da dobi nekaj pro-
tiigre. Beli si je spretno pridobil premoč v središču manevrom a2-a4-a5 je razbil damsko krilo in zasedel s stolpom 7 linijo. V partiji nastanejo nevarni zapleti, ki zahtevajo od belega najtočnejše o-brambe
Charles Boyer in Ingrid Bergman
22)	Bd3-fl
Sd7-c5
Film «Slavolok» je izdelan po i romanu francoskega pisatelja He-marqua «Are de triomphe»; roman je izšel v letu 1946 in so ga dobro razprodajali, vendar ne dosega slo-vitega romana istega pisatelja: «Na zapadu nič novega». Film «Slavolok» je imel precej pogojev, da bi uspel: odlične igralce, privlačno temo in tudi baje precej sredstev na razpolago, vendar ne moremo reči, da se je posrečil.
Film prikazuje žalostno usodo beguncev, ki so se leta 1938 zatekli pred Hitlerjem iz srednje Evrope v Pariz. Nosilec glavnega dejanja je avstrijski zdravnik, ki se mora kot politični begunec skrivati v tuji deželi, v večnem strahu, da ga razkrijejo; njegov življenjski cilj je, da se maščuje nad nacifašistom, ki je mučil njega in njegove tovariše v koncentracijskem taborišču.
Zanimiv problem bi film lahko bolj zadovoljivo prikazal; tudi je za realno vsebino v filmu preveč romantike. Vse dejanje je premalo psihološko poglobljeno in namesto
•f<ST
Nedelja 13-2-49: 11.15 Glasba za orgle; 11.45 Nedeljska glasba; 13 Glasba po željah; 14.30 Iz opernega sveta; 18 To kar vsakdo rad poslu ša; 19.15 Odlomki, iz klavirskih koncertov; 20 Slovanski zbori; 22 Beethoven: Simfonija št. Ili «Eroica»; 21 Vesela oddaja.
Ponedeljek 14-2-49: 13 iz češkega glasbenega sveta; 18.15 C. Franček: Sonata v A duru za violino in klavir; 19.15 Pester koncertni spored.
Torek 15-2-49: 13 Ruske narodne pesmi; 13.30 Iz del baročnih skladateljev; 18 Arije in dueti iz slovanskih oper; 19.10 Na saksofon igra Dražil Srečko; 20 Pojejo Fantje s Krasa 20.45 Chopinove klavirske etude; 21 Slušna igra; 22 Čajkovski: Tema z variacijami za čelo in orkester; 22.45 Večerne melodije.
Sreda 16-2-49: 13 Glasba po željah; 13.45 Valčki iz oper; 18.15 Samospe-
ska ura; 19.15 Iz francoskega opernega sveta; 21.30 Orkester Bojan Adamič; 22 Hacaturjan; Koncert za klavir in orkester.
Certrtck 17-2-49; Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov; 13.30 Iz del Liszta in Mendelssohna; .18 Orkester Alberi Dermelj; 18.30 Samospevi za ‘das in klavir; 19 Slovenščina za Slovence; 19.15 bsbene slike; 20 Zbor iz Sv. Ivana, dirigent Fran Venturini; 21 Slušna igra.
Petek 18-2 49: 13.45 Dvorak: Slovanski plesi; 13 Glasba po željah: 18.15 Ameriška komorna glasba; 20 Pevskj koncert sopranistke Otte Ondine; 20.45 Slovenske narodne pesmi; 21.45 Simfončni koncert.
Sobota 19-2-49; 13.40 Partizanske pesmi; 18 Komorna glasba; 18 30 Iz Smetanovih oper; 19 Otroška ura; 20.10 Narodne pesmi pojeta Pertot in Raztresen; 20.45 Liszt; Preludiji;
ve poje basist Milan Pertot; 19 2en-22 Večerni koncert.
kakor v globoki človeški drami, poteka dejanje kakor v površni detektivski zgodbi. Veliko pomanjkljivost čutimo zlasti ob glavni ženski vlogi, katere usoda ni prav nič poveZa?ia usodo beguncev in nje udejstvovanje ni prav za prav nič utemeljeno. Da pa film kolikor toliko uspeva, je zasluga odličnih igralcev predvsem Charlesa Bavera in Ingrid Bergman.
-JiltndHl-
KR ONIKA
4 jugoslovanski (Umi
Zvezno jugoslovansko filmsko podjetje «Poučni film» je nedavno izdelalo štiri filme, in sicer «Proces v visoki peči», ki jc naš prvi domači risan film na ozkem traku. Film prikazuje pridobivanje železa.
Film «Zoološki vrl» bo služil za spoznavanje zoologije v krajih, kjer ni zooloških vrtov.
Tretji film «Nastanek knjige» prikazuje potrebo knjige v različnih dobah, posebno pa danes.
Četrti film nosi naslov «Izdelovanje električnih» motni jev
Med poučne filme spadajo še «Ribolov na Jadranu», «Zimska o-limpiada ’48», sneman v St. Moritzu in «Volna ovac», ki prikazuje razne vrste ovac, ki jih goje v Jugoslaviji.
Jugoslovanski film
Filmska podjetja Zvezda, Avala, Jadran, Triglav in Vardar so od osvoboditev dalje izdelala okrog 20 srednjih in kratkih fizkultumih filmov. Najbolj je uspel film «Parada mladosti iz leta 1947», Ostali prikazujejo Titovo štafeto, smuške tekme v Planici razne fizkultume zlete ter tekmovanja lahknatletov. nogometašev, plavalcev itd..
Število kinematografov ZSSR
V začetku 1948. leta je bilo v vsej ZSSR 26528 stalnih in 8757 premičnih kinematografov; po teh podatkih pride torej en kino na 6000 prebivalcev.
Po prvi povojni petletki bo v ZSSR 46.750 kinematografov; sedaj n. pr. zidajo samo v Sebasto-polu 09 kinov.
Zaradi velikega števila kinematografov jzdelaio v ZSSR vsak film v 800 ali 1200 'in tudi v 1500 kopi-
jah- Te številke dokazujejo, kako veliko važnost posvečajo v ZSSR filmu.
Na Daljnem vzhodu
V	Habarovsku so nedavno zgradili atelje, v katerem so izdelali prvi umetniški film «Rodo» zemlja». Film se odigrava na Kuril-skih otokih in na otoku Sahalinu.
V	ateljeju Lenfilma snemajo film o genialnem ruskem iznajditelju radia Aleksandru Stepanoviču Popovu, katerega predstavlja igralec Cerkasov.
Novi poljski filmi
V	varšavskih kinematografih prikazujejo tri nove poljske umetniške filme. Poleg «Obmejne ulice» režiserja Forda sta še «Blago», zgodba iz življenja voznikov mestnih avtobusov in «Tiskarna v Gržibov-ski», film o nedavnem ilegalnem tisku v času poljskega upora.
Film o Chopinu
Nedavno so zaključili veliko mednarodno nagradno tekmovanje, ki ga je razpisal «Poljski film za proslavo stoletnice smrt, velikega poljskega skladatelja Chopina. Prve nagradne niso dodelili nobenemu, kajti niti eden predloženih scenarijev ni tak. da bi lahko po njem izdelali film. Drugo nagrado v znesku 200.000 zlotov je prejel Stanislav Hadynai, a tretjo v znesku 150.000 zlotov Hani Ogulewicz.
Novi češki umetniški tilm
V	januarju so začeli igrati nov češki film: Železni dedek; ki govori o življenju železničarjev.
Star strojnik «Železni dedek» je upokojen, njegov stroj pa mora med staro železo.Toda on ljubisvoje delo in hoče delati za svoje prerojeno zemljo, za socializem in na skrivaj s svojimi učenci iz delavnice popravlja svojo lokomotivo. Tako spravi k delu njo in z njo tudi sebe.
Scenarij za film sta po zamisli Jaroslava Zrotala napisala K. Steki; in J- Macha. Režiser je Vaclav Kubasek glasbo je .«komponiral M. Srna tek.
V	novem češkem filmu režiserja
Krške- «Leto 1948» bo igrala vlogo znane češke pisateljice Božene
Njemcove, igralka Vlasta Fabia-nova.
Zlinski režiser lutkovnih filmov Karel je zaključil prekrasno delo v barvah «Kraljica ledu».
Po Italiji kroži nov italijanski lilrn znanega režiserja Viktorja De Sica «Tatovi koles». Film obravnava najbolj bolrč problem sedanje italijanske politične in gospodarske situacije — brezposelnost.
V	filmu nastopajo namesto poklicnih igralcev — brezposebni. Zaradi aktualnega problema je film izredno Uspel.
Francoski film
Znanj francoski režiser Julien Duvivier je začel že zdavnaj snemati film, ki naj bi prikazoval težko življenje zapuščenih otrok v ne-k; zelo znani francoski pobolševal-nici, toda prišlo je do spora zaradi scenarija in filmski podjetniki so odrekli finansiranje filma. Film bodo sedaj le snemali, verjetno pa ne bo preveč dokumentaren-
Značilno je, da iščejo režiserji v kapitalističnih deželah gradivo za filme o mladini v pobolsevalnicah, dočim je v deželah socializma in ljudske demokracije mladina že na poti ustvarjanja in dela.
imamo že 2832 in sicer:
Severna in Srednja Amerika
Južna Amerika
Evropa
Azija
Avstralija
Afrika:
1398
508
472
216
165
77
Sicer pa ni samo število radijskih postaj odločilno pri radiu. Važna je tudi jakost posameznih radijskih postaj. Iz teh razlogov so že px-ed 20 leti pričeli tekmovati, kdo bo izdelal čim jačjo radijsko postajo in ta tekma še danes ni zaključena. Medtem ko so leta 1926. menili, da je radijska postaja s 3 KW zelo močna, ni bila radijska postaja s 50 KW leta 1930 nobena izjema. Od tedaj pa se je jakost radijskih postaj skoraj potrojila, in sicer je narasla od 1055 KW na 3247 KW.
Danes deluje redno okrog 200 zelo močnih radijskih postaj, od katerih je najmočnejša radio Moskva s 50.0 KW, nato radio Pariz s 450 KW ter Luksemburg z 200 KW. Od 200 zelo močnih radijskih postaj jih 22 oddaja na kratke valove. Danes oddaja že skoraj 360 močnih radijskih postaj na kratkih valovih. Že pred drugo vojno so začel] ustanavljati radio centre, okrog katerih je več oddajnih postaj na kratke valove. Tako n. pr. deluje kratko valovni radio center Moskva s 100 KW na 24 frekvenc in s 15 KW na 22 drugih frenkvenc Radio center Daventry Empire ima 8 oddajnih postaj, od 50 do 100 KW z antenami. Podobni manjši kratkovalovni radiocentri so v Allaoisu v Franciji, v Kootwijku in Huizenu na Nizozemskem, v Ženevi. Prangensu in Schwarzenbur-gu v Svici, v Podjebradu na Češkoslovaškem, v Chungkingu na Kitajskem v Novem Delhiju v Indiji ter v Sidneju v Avstraliji. V ZDA sta dva velika kratkovalovna radijska centra, in sicer v Bounrl Brooksu in v Schenectadv-ju.
Število in moč radijskih postaj se stalno menjavata in redko preide kak mesec, da se ne bi pojavila kaka nova radijska postaja ali da ne bi ojačili starih. Z najnovejšo iznajdbo ultravisokih frekvenc in s televizijo je danes radio na pragu nove in e bolj slavne zgodovine.
Iz Amerike se ni preselila v Evropo samo Marshallova mizerija temveč tudi gangsterske metode. Tako so v Parizu gangsterji ugrabili osemletnega Alain Sadovica in sedaj za njegovo povrnitev zahtevajo od očeta čed no vsotico tri milijone frankov.
Nad Berlinom je bil v preteklih dneh silen urakan, ki je porušil več hiš In povzročil smrl večjega števila ljudi.
Pat Bliss, podsodnik v Scatlte je začel pred tremi leti šahovsko partijo po pisnih z Iransjordanskim kraljem Abdulahom. Ravno ko je hotel dali Pat kralju mat se mu ta ni več javil in tako že šest mesecev partija počiva. Pat misli, da kralj še ni našel prave pro-tipoteze ali pa mu palestinski dogodk; ne dovoljujejo časa.
Čitajte
in
širite
ftilM
-tH '1! J iTl 15
O „vrtenju" na smučeh
Vsakomur, ki stopi na smučke, delajo preglavice ravoji. Najprvo ga bomo naučili plutnega loka. Recimo, da naš «učenec» drsi po bregu navzdol. Spremeniti bo hotel smer drsenja na levo stran. Ce smo dobri učitelji mu bomo povedali, da naj prenese težo telesa na levo nogo, naj pomakne levo roko nekoliko naprej navzdol, desno pa nazaj navzgor. Nato bo izvedel tako zvani «razbremenilni sunek» s tem, da se bo odrinil iz pol-visokega počepa do vzravnave, obenem pa bo izvedel zamah z nogama in sicer z desno naprej In navzdol, z levo pa nazaj in navzgor. Najvažnejši poudarek pri učenju plužnega loka naj velja vedno narahlemu razbremenilnemu sunku z .nasprotne noge v vrtilni sunek, ki ga izvede zamah z rokama. Na isti način, kakor v levo, vadimo tudi v desno stran, seveda gre v desno vse v obratnem redu. Najbolje pa je, da vadi naš učenec plužrii lok najprvo brez palic, ker tako zamah lahko lepše in lažje izvede.
Skrivnost «številka 2», ki jo z lahkoto razvozlja vsak začetnik v prvih dneh je tudi plužna kristijanija. Najprej mora začetnik postaviti smuči v podoben plug, kakor za plužni lok, z edino razliko, da naj bo malo ožji. To pot bo pričel obračati na desno, Pomaknil bo desno nogo naprej in levo nazaj ter tako obtežil desno nogo. Obe nogi bo imel v polvisokem počepu. S tem, da je obremenil desno nogo, jo je pripravil za odriv v proti-sunek. Iz visokega počepa bo odrinil sedaj v razbremenilni sunek, v istem času izvedel z rokami znani zamah z levo naprej in navzdol, z desno pa nazaj navzgor. S tem zamahom bo prenesel v smuku težo telesa na levo nogo in se vrtel naprej z vrtenjem telesa, ki ga diktira zamah rok v desno. Med vrtenjem bo privlekel desno nogo počasi iz plužne drže v sonožno, ali paralelno držo smuči. Vse to, zlasti pa konec bo izvedel počasi in enakomerno, nikakor pa sunkovito in dvignjeno od tal.
Plužnega loka in plužne kristijanije se navadi vsakdo, kljub temu, da je njih izvajanje morda dosti težje, kol pa izvajanje sonožne kristijanije, ki je razumljivo ideal vsakega, ki je ne obvlada.
Poglejmo, kako se je bomo naučili: Postavili se bomo poševno desno na strmino in brez palic. Desno nogo le takoj v pričetku razbremenimo, levo pa obremenimo. Potem potisnemo
desno nogo za pol čevlja naprej, se spustimo v polvisoki počep, naslonimo koleno spodnje (leve) noge na zgornjo nogo (desno). Potem dvignemo odročenje v levo in sicer tako kot to naredi star, preizkušen kosec, ki se pripravi za zamah. Pri tem se tudi telo obrne nekoliko v levo. V tej drži se spustimo v smuk poševno desno. Po nekaj metrih drsenja opišemo z rokama nalahen zamah iz odročenja levo v smer proti desni in navzdol. Ta zamah potegne v vrtenje tudi telo in telo potegne v vrtenje tudi smuči, ki se vrte za telesom v desno. Zamah je torej isti, kakor ga napravi kosec pri košnji. Na isti način krmarimo tudi na drugo stran. S palicami pa ne izvajamo več koščeve-
Na tekmovanjih v smučarskih skokih v Kitzbuechlu v Avstriji so dosegli Jugoslovani Polda, Pribošek in Klančnik prva tri mesta
SKEDENJ in AURORA zbežala svojim zasledovalcem
V Boljuncu so nastopili prvaki Tržaškega prvenstva - Skedenjci v tekmi z Rojanom. Rojančani so se branili, kot so se mogli. Tekma je pa vseeno končala v korist Skednja (4:0). Tudi Aurora si je to nedeljo znatno pomagala naprej na kvalifikacijski lestvici z zmago nad Tov. strojev Ci.C). Tej zmagi je veliko pripomogla nekompletna postava Tov, strojev.
Prava tekma med Pristamščuiki in OMMSO je pričela šele v prvem delu drugega polčasa, ko so pristaniščmki po sreči zabili gol. Nato sta oba na-
ga zamaha temveč ponavljamo isto delo, kakor_ pri plužni kristijaniji. V levo npr. zamahnemo z desno roko naprej in navzdol, z levo pa nazaj in navzgor. Ta zamah ima isti učinek, kakor koščev zamah: telo potegne v vrtenje, to vrtenje pa vrti tudi smuči v kristijanije. Pri tem zadnjem dogajanju pa mora telo v vse nižji po čep in nagib.
S samim vrtilnim sunkom moremo izvesti s pararelnimi smučmi (sonožno kristijanije) približno do obrata 90 stopinj. Ce pa moramo zaviti še j ostreje, si pomagamo z razbremenilnim sunkom, ki v trenutku, ko naj izvedemo začetek vrtenja, razbremenimo smuči obremenitve telesa in mu omogočimo neovirano vrtenje. To izvedemo takole: Krmarimo poševno levo. Na mestu, kjer se nam zdi primerno za vrtenje, odrinemo z obema nogama prožno navzgor, smuči so v tem hipu razbremenjene; takoj nato pa povežemo z razbremenilnim sunkom delo rok v vrtenje. Za čim lažjo izvedbo vrtenja služi tudi izraba protisunka, ki je v pomoč obema glavnima trenutkoma v kristijaniji; razbremenilnemu in vrtilnemu sunku. Pri krmarjenju poševno levo z namenom, da bomo obrnili v desno, nakažemo z. rokama narahlo v drsenje leve kristijanije, nato odrinemo iz nizkega počepa te nakazane leve kristijanijev sunku, ki ima smer lahno navzgor, v glavnem pa naprej in v desno, v razbremenilni sunek, ki je povezan ze zaradi svoje smeri v vrtenje.
sprotnika hotela zboljšati rezultat v svojo korist. To je pa končno uspelo Pristaniščnikom, ki so zaključi!! tekmo z 10 možmi z 2:0.
Ponziana je dobila tekmo v Piranu z domačim klubom. Tekma je bila vseskozi napeta. Ponziana je prevladovala v prvem polčasu, v drugem pa je zapravila marsikatero dobro priliko. Milje so v tekmi z Arrigoni-jem popolnoma klonile. Njenega moštva in dobre igre, ki jo je velikokrat pokazala, sploh ni bilo videti. Tekma je končala s 5:1. V ostalih tekmah je Koštalunga premagala Magdaleno z 3:1, Dreher Sv. Ano z 2:0 in Umag Meduzo z 2:0.
Tržaška športna nedelja
Lepa parada branilca «Rojanaii
KOŠARKA
V	košarki za moško prvenstvo STO-ja je Tomažič premagal Arzenal z 31:21. Arzenal ni bil to pot v kondiciji, poleg tega je nastopil tudi z nekompletnim moštvom.
V	ženskem prvenstvu je premagala DSZ Magdaleno z 28:15 in Koper Col z 10:5. V prvi tekmi se je Magdaleni-no moštvo lepo branilo proti moštvu DSZ, ki ni dalo takšne tekme, ki smo je od nje navajeni. V drugi tekmi pa je imel Col v prvem polčasu prednost pred Koprom, kateremu je pa v drugem polčasu popolnoma klonit.
Ljubitelji Ponziane na treningu z Arrigonijem
Pretekli petek je moštvo Ljubiteljev Ponziane odigralo prijateljsko tekmo z Arrigonijem na igrišču Izole. Tekma je končala z 4:2. V prvem polčasu so preizkušali mladega vratarja Milj Manzina.
CROSS
V	nedeljo je ZDTV priredila že svoj drugi cross na progi dolgi 3.200 m. Zmagal je Govorcin (Uva) s časom 11:2, 2. Sedmak (Vesna), 3. Maneghet-ti (Dijaki), 4. Koren (Sv. Ivan).
Italijansko prvenstvo
Bari-Pro Patria 1:0, Bologna-Livor-no 6:2, Genoa-Sampdoria 0:0, Inter-Milan 4:4, Juventus-Atalanta 1:0, La-zlo-Roma 0:0, Lucchese-Torino 1:1, No. vara-Fiorerrtina 2:0, Padova-Modena 0:0, Palermo-Triestina 4-0.
RAZNE VESTI
Kakor poročajo Do letošnji Giro d'Italia dolg 4.000 km in bo šel iz Palerma na Siciliji preko Rima v Trst, potem pa preko Dolomitov in francoskih Alp v Milan. Razpisanih je nagrad za 20 milijonov lir.
Novi jugoslovanski prvaki v drsanju so naslednji: Resman Jože (mladinci), Lukec Zdenka (mladinke), Thuma Emanuel (člani), Piarne Silva (člani» ce), Jašina Joža (mladinci izpod 19 let), Beknovič Dubravka (mladinke Izpod 15 let), Palme-Lajovic (pari).
Na 80 m skakalnici v Planici so imeli v nedeljo trening. Najdaljši skok je imel Rogelj Algin (63 m).
Mirko Vujačič je, ko je imel kopje prvič v rokah postavij znamko 61.72 m, drugič je nastopil na balkanskem prvenstvu in zmagal z 66.22 (nov jugoslovanski rekord). Letos pa ga je zalučal 70.86 m, kar je boljše od naj-; boljšega metalca kopja na olimpiadi.
Zdravko Križaj je bil zmagovalec v smuku v prvenstvu jugoslovanske armade.
Švedi so sestavili svojo hockeysko reprezentanco za svetovno prvenstvo takole: A. Johansson - Thunman, A. Andersson, Lassas, Olsson - Larsson, G. Johansson, Nurmela, Oeberg, Carlsson, E. Johansson, Egquist, Joensson, Pettersson.
Amerikanci so porazili Švicarje v Zuerichu z 7:4.
Američan Stack (olimpijski zmagovalec na 100 m hrbtno) je tolkel svoj lastni svetovni rekord z 1:03,6 (stari rekord 1:04,0 min).
Biankers Koenova je tolkla v Syd-neyu dva avstralska rekorda: v teku na 80 m z zaprekami s časom 11.4 in v troskoku z 10.60 m.
Srečanje med Mitrijem (Tržačan) in Turpinom (Anglež) bo v Trstu 19. marca.
Italijansko prvenstvo v smučanju bo od 17.-20. februarja v Gortini.
LJUDSKI
TEDNIK
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchi 6
Rokopisi se ne vračajo
ISTRE G E A V E
VODOR/.VNO: A) stara površinska mera - del kolesa - medmet -precizen, tožen. B) ime in priimek slovenskega pisatelja - članica kol-toza. C)) mlečni izdelek . žensko i™0’ ludi naslov prvegr estonskega
1 m.a * yztlod - tisti, ki ne zna govoriti D) čvka gržke abeced(, _ osc_
, 1Z Shakespearjcve drame Othel-lo - vzori, maliki - rdeče pobarvan država v Južni Ameriki. E) ita-lijanskr skladatelj . zelenjava - ču-dotvoren - morska žival dohodek. j') rudnik v vzhodni Srbiji, blizu Donave - odporen, močan - pr ista-nišče v zapadni Afriki „ predel v jugovzhodni Aziji. G) Železarna v -Trstu - oseba iz novele Prežihovega Voranca - nemški filozof - ednina (kratica) - domišljavec _ ugriz žuželke - mesto v Romuniji. H) vpra-šalnrca (v srbohrvaščini) - moško ime . polotok v ZSfR - mesto v Bolgariji - napis na Kristusovem kr ižu - ples - žensko ime. I) vnema - kraj v Brkinih na Primorskem obl 'v	a Ringoia v dvojini
: srednjeveška obrtniška organizacija - mesto v Svici na reki Aari . reka v Franciji, J) vodna žival pesnitev - afriška žival - bog ljubezni - žensko ime - godalni instrument. K) število - svetopisemska oseba . igra - pod, zemlja. X.) del voza - skop (v dialektu) - površina zidu - nevaren strop . črta -otok na Jadranu. M) izlet v planine - slovenski slikar - vprašalni-ca - sunek vetra - vrsta žeblja -rečica v Savinjski dolini. N) izrastek na steblu vrtnice - Kanton Svice _ oster (latinsko) - človek, ki živi vzdržno - razmejitvena črta kraj v Vipavski dolini - dragocena kovina (italijansko). O) kraj na Primorskem, blizu ceste Reka-Trst •žensko ime - starogrški slikar vrh v Julijskih Alpah - najnižja denarna enota v Jugoslaviji . obrt bik - prav tak. P) oddaljenje odklon (tujka) - termalno kopališče v Italiji - sozvočje ; družbeno lite-
KRIŽANKA
rama struja 19. stoletja. R) pravo, slavna sveta podoba - država v Evropi . vznemiriti (tujka) - nogometni izraz - dohodek. S) židovsko žensko ime - žitno žganje - mesto severo - vzhodni Evropi _ kemični element - mesto v Južni’ Ameriki. T) Stevnik - lep _ enak tečaj denarja - reka v Nemčiji. U) Turek . pod, zemlja - reka (špansko) - kovina. V) veznik v stari slovenščini - kratica v uradnih spisih - nikalnica - organ glave.
NAVPIČNO; 1) Škodljiva živalca
- pod. 2) moško ime - preostanek | Alpah - oče . osebni zaimek mno-
pri mletju žita. 3) dobro (arabsko)
. mlad junec, 4) predel na Primor, skem - igralec - grški bog ljubezni. 5) žensko ime - osebni zaimek . vzklik bolečine - žensko ime. 6) resničen - moško ime . angleški ekonomist (1772-1823). 7) cesta (ital.) -žito - otočje v Atlantskem oceanu . nogometni izraz. 8) ploščinska mera - domača žival - iz lesa - vzklik bolečine - kratica evropske monar. hije pred prvo svetovno vojno. 9) j. n. - pokanje - stena v Julijskih
žlne. 10) moško ime - prostor za umivanje - vihar. 11) mesto na Holandskem . gaj za umrle v Ljubljani - vrh v Karavankah - reka v Italiji. 12) nasprotje od mraza - oblika pomožnega glagola v množini . židovsko žensko ime. 13) organ človeškega tele—. - vrsta glasu preo-istanek žita po mlačvj - ime junaka Dobrina v romanu Ulenspiegel oblika pomožnega glagola v dvojini. 14) zbadljiv spis-moško ime - žensko ime - krajši spis V prozi. 15) znati-
željen - vse, kar je tiskano. 16) predlog _ akademski naslov - črka - ilovica. 17) novoletna pesem -lastnik opekarne. 18) Klanje - ne zna govoriti - bitje _ glina za por-celan. 19) Vprašalnica - bivši - kraj v Prekmurju . cesta ameriški novelist. 19) stoletja. 20) Drama Viktor Hugoja - termin - reka v Bolga. ri ji. 21) osnova . zaklad . reka v Franciji . kraj na Notranjskem » država v Aziji. 22) Del smučarske skakalnice - država v Južni AmerL ki - propadlo. 23) Neznanec (latin-ska oznaka) - ogorek - zasmeh, posmeh-moško ime - kratiua v pismih 24) Veznik - orožje - del cirkusa » zemeljski tečaj - egipčansko božanstvo. 25) Cepič . pipa - izpuščaj » zdravilo. 26) Celina - voditelj 3 inštrument. 27) Reka v Nemčiji » kratica pri podpisih - kratica bivših plemenitaških naslovov - ne zna govoriti. 28) Stara enota za merjenje teže - mesna jed . ognjenik v Italiji. 29) Mesto v Albaniji - strup. 30) Južni sadež - leseno provizorično poslopje. 31) Zensko ime . sibirska reka.
Rešitev iz prejšnje številke
Z e iz daljave mrak prihaja in prva zvezda že gori, zagrinjajo vasi se, polja, zatiska dnevu sen oči.
Senožeti in dobr- e, bujne trate, postelj zdaj ste ve, postelj dolga in široka, v baldahinu zvezde vam žare. Fotograf je pretirano približal objektiv svojega aparata naslednjim predmetom; 1. urinemu mehanizmu; .. pili; 3. bucikam, 4. muhi, 5. ženskim nogavicam, 6. žitnemu klasju.
Kupon st. 9®
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Osnutek pravilnika za vnlitve
Volivne priprave, ki smo jih do danes doživeli nam kažejo, da se naši tržaški upravi naravnost neverjetno mudi. Poglejmo te priprave nekoliko v luči statistike. V Trstu je okroglo 200.000 volivmh upravičencev. Rok za pregled volivmh imenikov in vložitev reklamacij je bil določen na 10 dni, kar pomeni 20.000 volivcev na dan. Ce vzamemo 10 uradnih ur, bi prišlo 2.000 volivcev na uro odnosno 33 volivcev na minuto. To pomeni, da je imel vsak volivec celi dve sekundi časa, da pregleda volivni imenih in ugotovi, če je vpisan. Dve sekundi časa pa sta v navadnem življenju ravno dovolj, da človek reče «dober dan». 'Ce pa rečeš «dober dan» kar je končno dolžnost omikanega človeka, ko stopi v kak urad, s tem volivni imenik še davno ni pregledan. Ni torej drugega zaključka: Tržaški upravi se grozansko mudi.
1348 pri državnozborskih volitvah v Italiji, ne potrebujejo nobene druge izkaznice. Ce so prišli nalašč zaradi volitev iz Italije, se jim povrnejo potni stroški in plača dnevnica. Kot polnoveljavna izkaznica velja tudi rožni venec,
Cl. 7. Volivec mora jasno zabeležiti, katero stranko voli. Ce bi nastali dvomi glede tozadevne volivčeve volje, odloči volivna komisija, da je glas oddan za demokristjansko stranko, ker so vsi tržaški volivci demokrati in kristjani in v volivnem imeni-
ku sploh ni Turkov, Budistov, Hotentotov in podobnih.
Cl. 8. Glavna vrata pokopališča morajo biti na dan volitev odprta že ob 5. uri zjutraj, da se mrtvi lahko pravočasno podajo na volišče in zadostijo svoji volivni dolžnosti. Tržaški župan je za to osebno odgovoren.
To bi bilo nekaj pobub «Burje». Upamo, da bodo drugi tržaški listi sledili našemu vzgledu, da tako pridemo do mirnih, demokratičnih in res pravičnih volitev.
Balonček lep, balonček zali sedaj je čas, na plan Viđali I



Volitve se bližajo
Politične stranke in časopisi so takoj spoznali položaj in protestirali na vse kriplje, češ, da je omenjeni rok prekratek. Toda haša uprava je ostala neomajna. Dodala je, bolj zaradi lepšega, še dva dni, kar pomeni toliko Kolikor pljuniti v morje. Na podlagi dvodnevnega podaljšanja roka je pridobil volivni upravičenec toliko časa, da prej kot reče «dober dan», še lahko malo pokašlja. Ampak prav malo!! Drugače ne bi prišli vsi na vrsto.
Položaj je tore, ' k, da se upravi na eni strani muiii in da je na drugi strani gluha za vsak protest. Kaj nam je storiti? Naj bo enkrat «Burji» dovoljena čast, da zavzame iniciativo! Ce naša uprava že ne more drugače, kakor da volitve opravi z vso naglico, pomagajmo ji in olajšajmo ji delo! Neobhodno potreben je za take volitve primeren pravilnik. Tržaške raz. mere zahtevajo tu posebne ukrepe in zato predlagamo, da se poleg predpisov, ki so po vsem svetu običajni, ne bi pozabila še naslednja določila:
Cl. 1. Volivci morajo priti na volišče brez orožja, Nekdanji fašlstovsk! «manganelli» niso orožje, ampak lahko služijo kot legitimacija.
Cl. 2 Ker so nohti hudo žensko orožje, morajo priti volivke na volišča z ostriženimi nohti. In ker je na voliščih prepovedana vsaka politična manifestacija, ne smejo biti ženski nohti rdeče pobarvani. Rdeča barva je dovoljena le tedaj, če so nohti izmenoma pobarvani belo, zeleno in rdeče. Paziti pa Je pri tem, da rdeče pobarvani nohet ne zavzame oblike zvezde; dovoljena pa je oblika križa.
Cl. 3. Točenje alkoholnih pijač je na dan volitev splošno prepovedano. Volivci, ki kljub temu želijo biti dobre volje, se lahko potrudijo v uradne prostore tržaške uprave, kjer bo . ves dan volitev javno na vpogled Ogromna dobra volja, s katero uprava že nad tri leta spremlja vprašanje gledališke dvorane za Slovensko narodno gledališče v Trstu.
Cl. 4. Ker je absolutna voglia uprave, Ca prepreči vsak incident na dan volitev in ker je znano, da nastane največ incidentov zaradi jezičnosti, Je v vsen uradnih poslih, ki st tičejo vo-nost.
Cl. 5.	oicajt- je ireba spo-
štovati m zato je dovojjen «volivni guijaz». Da pa se tudi preprečijo incidenti, smejo gostinski obrati (gostilne, restauracije in slično) na dan volitev razdeljevati «volivni guijaž» samo za stranke, ki bodo registrirane v demokristjanskem bloku».
Cl. 6. Volivec mora prinesti s seboj primerno izkaznico. Najbolj pripravna je enojezična izkaznica tržaške občine. V smislu čl. 1 velja kot polnoveljavna izkaznica tudi «manga-nel», toda predsednik volivne komisije mora uradno ugotoviti s primernim postopkom, da je tak «manganel» pristen in da izhaja iz fsšistovskih časov ter da je njegov imetnik po svoji preteklosti upravičen lastnik te častne relikvije. — Volivci, ki se lahko izkažejo, da so volili dne 18. aprila
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
II'III Ulili III lili III II l!lll|llll!l!llll!ll!ll!llllllll!llll!l!l!ll!llll!llll III llllllllllllll!l!lll UH II II lili llltllllHMIlIllIllinillllllllllllllll II! Illllllll llll!l>lllllllllll!lllll!lllllllll||||l
Najnovejši model	*
ameriškega lopa
To’ažilne besede generala Arreya Tržačanom
V svojem zadnjem poročilu je ta general med drugim izjavil tudi «da se bo leta 1952 utegnilo Tržačanom boljše goditi». Za tolažilne besede se Tržačani generalu prav lepo zahvaljujejo, vprašajo ga pa, kako si to predstavlja ob dejstvu, da jim gre iž dneva v dan slabše. Morda je mislil general na tiste, ki bodo do leta 1952. umrli. Tem seveda v obljubljenem letu ne bo treba vež nikakih tuzemskih dobrin in se jim bo vsekakor godilo tedaj boljše pod zemljo kot danes na zemlji.
>;i >:•- o
Skedenjski predor in gobe
Na občinski seji je bilo sklenjeno, da se bo Skedenjskem predoru pričelo s poizkusnim gojenjem gob. Koliko bo to vplivalo na odprave brezposelnost; ie ni znano. Morda bo pa to poizkusno gojenje vendarle prineslo tudi v tem pogledu kake dobre rezultate. Ce drugega ne, sr bo dalo verjetno vsaj to ugotoviti, da raste brezposelnost v našem mestu tako hitro kot gobe po dežju. Morda se bo sčasoma tudi ugoto vilo, da raste brezposelnost hitreje, kakor gobe v predoru. Ni pa izklju. čeno, da bo z ustanovitvijo te gobje farme proslavljen tudi spomin na zadnjega rimskega kralja Emanuela, ki so ga podložniki hudomušno t imenovali Gobbo,
piòe
PEFI
Draga Pepa!
Silno hitro čas nam teče, še hitreje kakor N armi in Tržačanom volitve so tako že kar pred durmi,
Tisti zanimivi dnevi vedno bliže so in bliže in zato reklama zanje že vrši se na vse viže.
Sam gospod župan Miani so v volivni voz se vpregli in z obiski na terenu radi uspehe bi dosegli.
Tu obljubljajo sejmišče, tam obetajo kredite, vse pa delajo z namenom:
«Pravo stranko mi volite!» Ljudstvo sicer radÒ pride gledat svojega župana, s tem pa še «ta pravi» stranki ni volivna zmaga dana.
General iz Miramara spet izdal je poročilo, ki je v srca šovinistov nekaj kapljic nade vlilo.
Tudi ta gospod se vpregel v predvolivno je kampanjo, vrag ve koliko pisanja udarniško stori šc zanjo.
Naše ljudstvo pri volitvah pa tako se bo izreklo, da južnjaške šoviniste prav do jeter bo zapeklo.
Te dni šla sem doli v mesto, tam pred pošto sem postala,	-
prav ko Usta močna burja krog vogalov je pihala.
Pa sem videla gospoda, lep klobuk je imel na glavi, kot bi trenil b.T odkrit je, a klobuk nekje v višavi.
To me spomni na volitve: naše ljudstvo bo kot burja tistim zmago odpihalo, ki žele, da naše mesto italijansko bi poslalo.
Neke čudne razprodaje v Trstu zdaj prišle so v prakso. Trgovina ti objavi: čevljem znižali smo takso!
Ko pa o trgovino stopiš, da bi ugodno kaj kupila, vidiš, da je cena čevlju le tri lire popustila.
A čez cesto v trgovini piha ta čas drugi veter: cena blagu poskočila je za dvesto lir na meter.
Blagor mu, ki v nizke cene naših trgovin verjamel Ta je norec, ki otepa s cepcem snope prazne slame!
V nizke cene, draga moja, jaz bom le tedaj verjela, ko za majhno vsoto Uria dosti robe bom prejela.
Do tedaj je pa še daleč, moramo pač potrpeti in, če gremo kupovati tisočake s sabo vzeti.
Te pozdravlja tvoja Jucai