SLOVENSKI List ljudstvu v [»olik in zabavo. Posamezni listi dobd se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po ' p h. Rokopisi se ne vranjo, neplačani listi ae ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 h, dvakrat 18 h, trikrat 24 h. -- shaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 5.— za pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30 —♦— Naročnina se poiilja opravništvu v tiskarni av. Cirila, koroške ulice bštv. 5. List se pošilja do odpovedi. —♦— Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. -- Štev. 9. Kako je na Ogrskem. Čudne razmere imamo v avstrijsko-ogrski državi. Obe polovici ste si tuji, da, celo nasprotni, sovražni, kakor samostalni državi, ki se zmiraj drgata in bojujeta druga zoper drugo; še več, sovražtvo ni le so-vražtvo med državama, ampak je celo postalo med prebivalci osebno. In vendar bi morali obe polovici biti složni ter tvarjati celoto, kojo pretaka in ogreva ista kri, celoto, ki na zunaj ne sme kazati nikake razpoke, če se država naj šteje še nadalje med velike evropske. To razmerje je za državo gotovo nezdravo, pa ne le to, ampak celo skrajno oso-depolno. Torej ima nas in vsakega, komur je za obstanek monarhije Habsburžanov mar, brigati, kako se medsebojno razmerje obeh polovic razvija. Kakor ima vsaka prikazen svoje vzroke, tako je imajo tudi odnošaji med Avstrijo in Ogrsko. Gotovo je, da jih nekoliko najdemo že v prirojenih svojstvih in v davnih zgodovinskih dogodkih; ali gotovo pa je tudi, da so se odnošaji od leta 1867. dokaj poostrili; zato najdemo v zgodovini zadnjih 30 let sedanjemu razmerju dovoljnega pojasnila. Naravno je, da se nam prilika, baviti se s tostransko polovico, nudi večkrat, nego z ogrsko. Zato pa hočemo danes svojim bralcem podati sliko, kako so se zadnjih tridesetih let stvari razvijale onstran Litve. Do leta 1867. bila je država jednotna ter nosila ime «Avstrijsko cesarstvo». Tega leta pa se je po prizadevanju liberalno-nemških V Mariboru, dne 2. marcija 1899. in ogrskih politikov in zoper voljo Slovanov razcepila v dve polovici ter sklenila pogodba, ki določuje njiju obseg, pravice in dolžnosti. Takozvani dualizem uvedel se je v nadi, da bodo vladali tukaj Nemci, tamkaj Ogri ter Slovane končno zadušili. Zraven tega gojil je vsak teh dveh prijateljev v najskrivnejšem kotu svojega poštenega srca še druge tajne nade, ki bi jih naj izpolnil dualizem. Da se je Ogrom zares posrečilo, v gospodarskem oziru našo polovico na lastni prid spraviti na beraško palico, vemo do dobra. Ali Ogri imajo še drugo za bregom; stari Košut je 1. 1848. v njih znova užgal hrepenenje po popolni samostalnosti, in to jih ne zapušča. Vzgledno spretni v izbiri in uporabi vseh sredstev, ki vedejo do njih političnega cilja, vedeli so v pogodbo 1.1867. spraviti take točke, ki pomenjajo odločne korake do kedanje samostalnosti. Izposlovali so si med drugim posebnega ministra za kraljevi budapeštanski dvor, svoj: narodno vojaštvo, ki je zopet pod posebnim ministrom, tako-zvano honved, in lastno državno gospodarstvo, torej neodvisnost z ozirom na državni kredit in državni dolg. Ni težko spoznati, kam pes taco moli. Navidezno so delali, kakor bi ne hoteli odstopiti od osnovnega upravnega zakona, pragmatične sankcije z leta 1722/23., ali v resnici pa njih pridobitve smislu tega zakona nasprotujejo, in je torej jednotnost države se že 1. 1867. po njih okršila. Ali Ogri so v svojem stremljenju vrlo napredovali. Leta 1868. je morala dvodelnost države dobiti izraz tudi v imenu, ki se glasi odsihmal ,Avstrijsko-ogrska monarhija'. Danes Tečaj XXXIII. se na Ogrskem poznamenovanje «cesarstvo» za celokupno ozemlje Habsburžanov ne trpi niti v šolah, niti v parlamentu, niti v javnem občevanju. Pač pa velja za onostransko polovico ime «Ogrska,» dočim za tostransko izraz «Avstrijsko» nima veljave. V naši polovici imamo razne dežele, tudi v uni polovici njih je bilo več; ali Ogri so razumeli meje odstraniti, da se tem laglje jednotno vlada ter novo ozemlje tem trdneje stari Ogrski priklopi. Tako so se izgubili v ogrskem morju vojvodina srbska, Sedmo-graško (1868), del nekdanje vojaške granice (1872), prominola je samostalna narodna uprava sedmograških Sasov in Seklov kakor pokrajina Jacigov in Kumanov, Srbov in mnogih slobodnih mest. Reki, ki se je leta 1868. Hrvatski kratkoma vzela, se je samouprava navidezno pustila, ali baš sedaj uživa to mesto bržkone zadnje trenutke svoje samostalnosti, in ob jednem deluje ogrska vlada neprestano, da samostalnost Hrvatske slabi in podkopuje. Ogri torej vedo meje širiti, a da se v to svrho poslužujejo zgol nemoralnih sredstev: sile, podmitanja, izpod-lazovanja, kaj se za to zmenijo. Oni pa tudi razumejo madžarizovati; vse njihovo ozemlje mora kazati do zadnjega kota ob meji strogo ogrski značaj. Kedor se ne uda, gorje mu. Kjekoder ob meji stopiš doslovno le korak na ogrska tla, trdovratno se ti govori ogrski, table in druga znamenja so ogrska, človek, ki ti v krčmi postreže, je žid itd. Kakor pri nas, tako so si tudi tam vedeli trinogi osiguriti gospodstvo pomočjo krivičnega volilnega reda; vrh tega se pa pri Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 3. Sedmero jonskih otokov; Kreta; na sredozemskem morju. Kratko bivanje na lepem krfskem otoku je vsem romarjem prav dobro dejalo, posebno s6 sladkim tamošnjim vinom potolažili smo vsak svoj želodec, ki je bil vsled 2 dnevne pomorske vožnje že nekaj vznemirjen in kojega je čakala prihodnje dni še mnogo hujša po-skušnja. Zelo sitno je na pr. že to bilo, da nismo mogli pri nobenem mestu, kjer smo se ustavili, naravnost iz ladije na zemljo stopiti, razun v Aleksandriji, kjer smo pa za to mnogo plačali; ampak ladija je obstala kake četrt ure zunaj v morju in mi smo se morali v malih čolnih na suho zemljo in potem zopet nazaj k ladiji prevažati; oj! kako neprijetno je bilo to zibanje in guganje po razburjenem morju; rad sem se včasi nazaj ozrl iz ladije ali iz suhe zemlje in gledal, kako so morski valovi plesali s temi čolniči, koji so bili napolnjeni z našimi prestrašenimi romarji. Na celem potovanju smo se 13krat na tak precej nevaren način prevažali, pa samo enkrat bi se bila skoraj nesreča zgodila; namreč ravno moj neukreten češki tovariš, je v Port-Sajdu namesto na čoln, pa — mimo stopil in seveda v morje padel; a pomorščaki so ga še vgrabili in oteli, poškodoval se ni zelo, pač pa prestrašil. Zvečer 15. aprila oddamo še na Krfu nekaj pisem in razglednic, v kojih domu poročamo, da srečno potujemo, potem pa: hajd naprej! proti vroči Afriki. Dovolj zanimiva bila je vožnja mimo 7 tako zvanih jonskih otokov: Korfu, Pakso, Maura, Itaka, Kefa-lonija, Cante in Cerigo; spodaj v nižavah in na morskem obrežju so ti otoki z drevjem in travo obraščeni in obdelani; nahajajo se vrti, gozdi, sela in mesta; a višje gor je golo gorovje — Kras. S posebnim veseljem sem gledal Itako, ker je baje v starih časih na tem otoku kraljeval Oiliseos ali Ulises, silno zvita buča; o njem se v latinskih šolah marsikaj zanimivega in kratkočasnega bere; bilo mu je namreč prerokovano, da, če zapusti svoj dom, se ne bo smel 20 let vrniti, ampak se bo moral po svetu okoli klatiti; zato se ni hotel udeležiti trojanske vojske in se je norega delal; a pozneje je šel v' boj in je s svojimi zvijačami mnogo pripomogel, da se je za Grke dobro končal; tako na pr. napravijo Grki pred Trojo velikega lesenega konja, v njegov trebuh pa skrijejo mnogo svojih vojakov (med njimi je seveda tudi Ulises) in ga Trojancem podarijo; kakor hitro je pa ta čudni konj v mestu, poskačejo Grki iz njegovega trebuha, kakor vzdraženi polhi iz votlega drevesa, in potem res trojansko mesto premagajo. Ko se je čez 20 let na Itako vrnil, ga ljudje niso več poznali, razven njegovega starega svinjskega pastirja, kateremu se je sam razodel; v svoji hiši našel je mnogo snubačev, ki so njegovo ženo nadlegovali z zakonskimi ponudbami; pa on jih je vse napodil in potolkel. Pri teh otokih srečali smo avstrijsko ladijo, na koji so se naši spodnještajarski rojaki od 87. pešpolka iz Krete domov vračali; kakor je bilo brati, so se slovenski fantje tam lepo in hrabro obnašali in se vsem priljubili, tudi Turkom; da, slišal sem že celo od nemških oficirjev, da najrajše imajo vojake iz naših krajev, t. j. iz slovenskih pokrajin, ker Slovenec je zares «prebrisane glave in čedne in trdne postave». — Kreta je velik, podolgovat otok sredozemskega morja; zdaj smo ga gledali samo od zapadne strani, kjer ni bilo videti nikake hiše ali vasi, temveč gole pečine in sYitlo-bele snežnike tako imenovanega Ida-gorovja; nazaj grede smo pač od daleč zapazili na severni strani veča mesta: Kanea, Kandija in Retimo. Kreto je že sveti Pavel na svojih potovanjih obiskal, jej Kristusov evangelij oznanjal in sv. Tita za prvega volitvah morajo glasovi dajati le ljudem, katere določuje ogrska vlada; nič posebnega ni, da je volitev, ki se je vršila 6. oktobra 1. 1896. vlado stala 5 milijonov gld., uboge Slovake pa dokaj krvi: 53 jih je bilo po madžarskih žandarmih ustreljenih, 120 pa ranjenih. Bajoneti in revolverji so se volilcem nastavljali na prsi, češ da dado glas vladnemu kandidatu; vojaštva in žendarmov je po ulicah, cestah in hišah kar mrgolelo. Ali bi naj puške rjavele? Čemu pa plačujejo tostranski davkoplačevalci vsako leto 140 milijonov za vojaštvo? Tako torej vedo Ogri centralizovati. Stare nemadžarske šole se madžarizujejo, in če se učitelj v 3 letih blažene ogrščine ne nauči, ima šila in kopita pobrati. Vedeti pa imamo, da je v Ogrski po ogrskem ljudskem štetju le 45% Madžarov, v resnici jedva 30%, in da je tamkaj jed-nakopravnost vseh jezikov ravno tako zakonito zajamčena kakor pri nas. Če kaže dualizemski razvoj še tak razhod, bi zraven vladarske hiše vendar skupna vojna morala biti nedotakljiva. Toda tudi na tem braniku skupnosti obeh polovic so razjedajoči elementje že opetno poskusili svojo moč; dolgo zaman, ali v zadnjih letih se jim je vendar posrečilo marsikaj. Iz c. kr. armade je postala c. in kr., in vsled dovoljenja posebnih ogrskih vzgojevalnic za vojake prihajajo sedaj v ogrske polke narodno vzgojeni častniki, madžarskim namenom gotovo ne na kvar. Skratka: odločitev Ogrske od naše polovice vrši se na vseh poljih neprestano: na vojaškem, na prosvetnem, na gospodarskem itd. itd. odločno in tako jasno, da to lahko vidi vsak, kedor ni popolnoma slep. To stremljenje javlja se baš sedaj posebno krepko z ozirom na državno gospodarstvo. Otročje bi bilo, verjeti, da se Madžari zaradi par odstotkov kvote, ki bi jih naj več plačali, že tretje leto ne morejo odločiti, podpisati nagodbo. Jim je le do tega, da vezi, ki je spajajo z nami, tako zrahljajo, da jim bode prav lahko, smukniti iz njih. Sicer postajajo od dne do dne drzneji in svojih namenov nikakor več ne zakrivajo. Znano je, da so Ogri že leta 1848. poskusili otresti se Avstrije ter cesarja Franca Jožefa I. kakor Habsburško rodovino sploh odstavili. Toda ni se jim posrečilo, ker so še drugi močnejši od njih. Hudi boji so se bili tudi ob budimski trdnjavi, kjer je mnogo naših s poveljnikom Hentzijem vred za habsburški prestol pustilo življenje. Tem junakom je cesar 1. 1852. dal na svoje stroške postaviti na trgu Sv. Jurija škofa postavil; pa njeni prebivalci bili so že takrat na zelo slabem glasu zavoljo svojega lažnjivega in nezanesljivega značaja, ker sv. Pavel sklicuje se v listu na Tita 1, 11. 12 na nekega njihovega pesnika, ki pravi: «Kre-čani vedno lažnjivi, grde zveri in leni trebuhi» in apostol potem še dostavil: «To spričevalo je resnično»; gotovo žalostno, ako se more o kterem ljudstvu kaj takega reči in dopri-čati. Zadnja leta je baš ta otok mnogo preglavic delal evropskim vladarjem, ker večina prebivalcev je krščanska in se je vzdignila zoper krivično in kruto turško vlado ter si je hotela priboriti svobodo; Turek se pa seveda tudi ni pustil kar tako iz dežele izgnati; no, sicer so jo pa turški vojaki pred nekterimi mesci le morali domu pobrisati in na Kreto je prišel krščanski, grški princ Jurij za oskrbnika. Dolgo smo še gledali iz ladije nazaj belkaste gorske stene in rebra krečanskega otoka in potem — smo se skoraj zgrozili: bili smo zdaj na celo prostem, širokem sredozemskem morju; nad nami vedno jasno nebo, okoli nas pa na vse kraje: šumeče, peneče in besneče morje! Nobene ladije nismo več srečali, kakor poprej; nobene ribe, nobene ptice videli, tudi veliki morski golobi (galebi), ki so nas dozdaj tako stanovitno spremljali in vedno okoli ladije krožili, so v Budimu lep spomenik. Ta «sramotilna soha» se je tekom let že opetno napadala, na razne načine oskrunjevala, in že opetno se je zahtevalo, da se naj odstrani. Po smrti cesarice Elizabete se je pa madžarskim bes-nežem zdela prilika najugodniša, da se spomenika iznebijo. Sklenoli so zato, umrli cesarici posvetiti spomenik, ki se naj postavi prav na tisto mesto, ki ga zavzema Hentzijev. Nadejali so se namreč, da se bo ta-le vrgel med staro železje. Cesar jim je sicer prošnjo dovolil, toda ob jednem določil, da se ima Hentzijev spomenik v budimski kadetnici opet postaviti. Nato pri Madžarih razburjenost in divjanje po ulicah in zbornici, in prišlo je do izgredov, ki so merili na skupno armado in nje najvišjega poveljnika, cesarja samega. Še eno. 2. decembra preteklega leta izpolnilo se je petdeset let, odkar Franc Jožef I. vlada narodom cele monarhije. Pri nas se je na ta dan pripravljalo že dolgo, in tekmovalo je vse razven prusakov. Na Ogrskem pa se je pri tej priliki naravnoč na strašen način pokazalo, kam unstran Litve merijo. Djali so: «Cesar tuje države naj obhaja svoj jubilej, nas Madžare to nič ne briga; nam je on le kralj in sicer od 6. junija 1. 1867, katerega dne se je dal kot takega kronati; vrh tega pa je že 7. grudna 1848.1. naš državni zbor izjavil, kako si je Franc Jožef ogrski prestol pridobil.» To je patrijotizem! In v takem patrijotizmu je madžarsko ljudstvo obhajalo 2. december preteklega leta. Državni zbor ogrski pa druzega nič ni storil, nego da je dal v protokol zapisati, da se zahvaljuje previdnosti, ki je Francu Jožefu I. naklonila toliko dobo vladanja. O pravih povodih tega čina ni mogoče dvomiti. Zares daleč so prišli Ogri. Vendar je to le bilo mogoče, ker je pri njih na krmilu že 30 let tista vlada, ki dosledno deluje na uresničenje Košutove oporoke. Možje se sicer menjavajo: Tisza, Weckerle, Banffy in sedaj Szell, ali vladni dyih ostaja isti. Razširjati ga pa pomaga židovski denar, časnikarstvo in žalibog velik del duhovništva, zlasti višjega. Zraven te kuge, ki jo imenujemo mad-žarizem, pa rastejo brezverstvo, nenravnost, nepoštenost in ubožtvo, da je groza. Civilni zakon uživa pri državi veljavo cerkvenega, in leta 1896. bilo je brez duhovnikov poročenih 11.824 parov; k židovstvu je istega leta prestopilo 137 kristjanov, za brezverce pa se je objavilo 3990 oseb. Kar se tiče nenravnosti, je gotovo na vsem svetu ni dežele, kjer bi se bila tako zajedla v maso od zgoraj pa do dol, in kjer bi se javno podpirala tako nesramno, kakor v ogrski. Pone-verjenja denarjev so tako navadna, da je nas zapustili; le enkrat, ali dvakrat se je zgodilo, da je prišla utrujena potujoča ptica pevka na našo Iadijo počivat. Bil sem že na visokih stolpih in gorah in užival diven razgled, gledal sem že ogromne stavbe in krasne palače, pa kaj tako velikanskega in veličastnega še nisem videl kakor je — neizmerno morje! Zares: Bog je velik v svojih delih, veličasten v svojem stvarjenju. Tukaj čuti človek prav dobro, kako slaba je njegova moč, kako malenkostno njegovo prizadevanje, ker je celo odvisen od Boga; ako nas on le za trenotek zapusti in se nam kaka nesreča pripeti, smo lehko v nekterih minutah na dnu morja. «Da, njegovo je tudi morje, in on sam je je vstvaril». Psalm 94,5. Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dalje.) Ali časti in radosti dvornega življenja niso bile središče njenih želja! Marjetica ni hrepenela po sladkem počitku sredi kraljevskih milostij, ne po nečimerni zmagi gizda-vosti in prevzetnosti. Marija Antoaneta bila je oni magnet, ki jo je z nepremagljivo silo vlekel k sebi. Nje velikodušno, blago, zlato kraljevsko srce, katero je njo siroto iz praha privzdignilo ter rešilo morda hudodelstva in varnost premakljivega ime tka popolnoma iz-ginola; goljufije so postale običajne. Zravea brezmernega bogastva, ki ga v krempljih drži sesajoče židovstvo, pa se nahaja zlas ti r srednjih in spodnjih slojih, ki služijo Židom kakor sužnji, tolika revščina in tolika nezadovoljnost, da bi omečilo kamen. Žalostna svoboda! Taka je torej blažena Ogrska danes, taka druga polovica našega telesa. Zares «mrliči jezdijo jadrno,» in Ogrska nima več daleč do cilja. Kmalu bode napočil tisti veliki dan, ki ga enako težko pričakujejo tu Košutovci in Zidovi, tam nemadžarski narodi in velik del stiskanega madžarskega priprostega ljudstva; a ta dan prvim, kakor sanjajo, ne bode dan sijajne slave, ampak dan strašne Večne osvete. Čudo bi se moralo zgoditi, če bo drugače. A to je žalibog tudi gotovo, da bodemo tedaj, ko se bode Ogrska v strašnih bolečinah krčevito zvijala, z njo morali trpeti tudi mi. Za sedanjim trpljenjem torej zopet novo trpljenje? Ne bode nam zaneseno; ali ravno tako trdno smemo upati, da se nam za bridkimi skušnjami bodo vremena zjasnila. Učiteljske plače. Po vsej Avstriji se je začelo v zadnjem času med učitelji vstrajno in živahno gibanje v prid izboljšanja neugodnega gmotnega stanja. Tudi v Celju bodo danes teden priredili spodnještajarski učitelji shod, ki se bo bavil z gmotnimi razmerami učiteljstva. Ker se bo našemu uredništvu težko udeležiti shoda, kajti ravno v četrtek izide naš list, bi radi že danes natančneje označili svoje stališče nasproti učiteljskim zahtevam; toda žal, niso nam znani projektirani predlogi in resolucije, zato moramo še danes molčati. Le toliko lahko izjavimo, da smo tudi mi prepričani, da se mora nekaj zgoditi v saniranje slabega gmotnega stanja našega učiteljstva. Papež Leo XIII. Sv. Oče so osebam, ki žive okoli njih, že naznanili, da hočejo zaključek devetnajstega stoletja proslaviti na ta način, da posvetijo vse škofije, celo katoliško cerkev in vse človeštvo presvetemu Srcu Jezusovemu. »Sedaj mi je 90 let«, so rekli Leo XIII., »le malo ljudi doseže to dobo. Vendar pa mi je dal Bog toliko moči, da storim, kar se mora zgoditi«. Sveti Oče se zelo zanimajo, kake uspehe bo imel predlog ruskega carja o razoroženju. Pri posvetovanju različnih vlad o tem predlogu bili bi radi zastopani, toda spačenosti, kojemu ima zahvaliti vse, kar ima dobrega na duši in telesu, kar je in kar postane morda v prihodnjosti, to srce edino le bilo je središče in žarišče njenih najnež-nejših občutkov, nje ljubezni in hvaležnosti, nje občudovanja in češčenja; z njo, s kraljico in za njo, kraljico svojo, šla bi radostno do konca sveta, da celo v prognanstvo, ječo in smrt, ko bi bilo treba. A kljubu temu Marjetica ni bila sanjava deklica. Bila je zelo trdne volje ter nad vse zvesta v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Kadar so ji odgo-jiteljice razložile, da se želje njenega srca uresničiti ne morejo in da se je previsoko povspela v svojih mislih, premagovala se je vselej prav srčno ter se ponižno vdala pametnim razlogom in svojim dolžnostim. Nekoč je prav po otroško razložila prednici samostanski, kaj si želi in kaj hrepeni nje-srce ter kako si domišljuje prihodnjost svojo. Z materino ljubeznivostjo razkrije ji ta, da to ni mogoče ter ji tudi razloži vse vzroke, zakaj je kraljica ne more vzeti na kraljevi dvor. Nepopisljivo britko skeli mlado dekletce, ko vidi, da se mora za vselej odreči najslajši nadi svojega življenja; a kmalu spozna tudi predobro, da je treba odslej s silo zatreti one otroške sanje, v katerih se je doslej tako pogosto in sladko zibala. sovražna Jim italijanska vlada je vedela to preprečiti. Ruski car je izrazil papežu obžalovanje, da se papežev zastopnik vsled sovražne italijanske vlade ne bo udeležil važnega posvetovanja. Italijansko kraljevsko hišo in vlado bo še že doletela primerna kazen za sovraštvo proti blagemu očetu krščanstva. Trentinsko vprašanje. Poslanci tirolskih Italijanov ali Tren-tincev nočejo vstopiti v deželni zbor tirolski, ker so v njem vsled manjšega števila obsojeni v manjšino. Njih položaj je v tem oziru enak položaju štajarskih Slovencev. Trentinci zahtevajo za se posebni deželni zbor v Tri-dentu in samoupravo za italijanski del Tirolske. Toda vlada se ni hotela ozirati na njih zahteve in sicer iz državnopolitičnih razlogov. Znano je, da se Italijani radi ozirajo v italijansko kraljestvo in želijo od tam odrešenja. Zato bi bilo nevarno, jim dati vso moč v roke ter jih pustiti brez nadzorstva. Sedaj ponujajo nemški tirolski konservativci Italijanom spravo ter jih vabijo v deželni zbor. Privoliti hočejo, da se v deželnem zboru tirolskem zasnujeta narodna oddelka, katerima bi bilo zagotovljeno razmerno zastopstvo v vseh deželnih zavodih in ustanovah. Bliža se torej čas, da bo trentinsko vprašanje rešeno na korist Italijanom. Ali bo tudi šta-jarsko vprašanje rešeno za nas Slovence ugodno? Sedaj je čas, da naši poslanci storijo vse potrebne korake. Mir na Ogrskem. Pl. Szell že sedi -na ministerskem stolu, raz katerega se mu je moral umakniti baron Banffy. Novemu ministerskemu predsedniku še se doslej smeji sreča iz celega srca. Vse mu gre povolji. Opozicija se mu je udala ter ne bo več motila državnozborskega posvetovanja, poslanci, ki so prej izstopili iz liberalne stranke, so se zopet vrnili v njeno naročje, narodna stranka pa ne bo opustila samo ob-strukcije, ampak tudi opozicijo ter se združila z liberalno stranko. Državni voz pride torej zopet v tir. A pri nas? Dogodki na Francoskem. Ob pokopu pokojnega predsednika Feliksa Faura so nastali v Parizu nemiri. Posebno veliko se govori sedaj o usodi, ki je zadela poslanca Derouleda. Ko so se vojaki generala Rogeta vračali s pokopališča, pridružila se jim je cela množica ljudi ter jih pozdravljala s klici: Živelo vojaštvo! Tudi poslanec Deroulede je bil med spremljevalci. Njemu jedinemu posrečilo se je celo priti v dvorišče vojašnice, 7 večjo resnobo pa se je tudi jela iz-p>aSi;vati pogostokrat, čemu jo je neki Bog odločil, kateri stan za njo pripravil. Vprašanje to ji sicer ni bilo popolnem novo. Saj se je že v prvih letih učenja svojega čestokrat sredi vesele igre zresnila ter se povpraševala, kje bi bila pač sedaj in kam bi bila do danes že zabredla, ako bi je ne obranila tako očividno previdnost božja, ki jo je pripeljala semkaj. V takih trenotkih pošiljala je goreče zahvalne molitve k Bogu, a spomnila se je nehote tudi premnogih otrok, ki se klatijo prav to uro zapuščeni po svetu ter niso tako srečni kakor je sedaj ona in se približujejo vsak dan bolj brezdnu greha in hudobije, ako jih pravočasno ne reši usmiljena roka. Prav umevno je torej, da se je v takih trenutkih polastila tudi njenega rahločutnega srca skrita želja, naj bi mogla kedaj tudi ona tako rešiti in osrečevati nesrečne zapuščene sirote kakor so po neskončnem usmiljenju božje ljubezni oblagodarili njo najblažji ljudje, koje je poznala! Se ve, dokler je sanjala o krasnem bivanju blizu kraljice, pozabila je često zopet take misli; sedaj pa, ko je spoznala, kako prazne so nje nade, polastila se je ta velikodušna želja z vso silo njenega pobožnega, ljubeznjivega srca in kmalu je gledala v duhu oni vrt, v katerem kjer je prigovarjal generalu Rogetu, naj gre s svojim vojaštvom na ulice, da se napravi revolucija. A general poslanca ni poslušal, ampak ga dal zapreti. Sedaj se vršijo preiskave, ali nima morda Deroulede zaveznikov v svoji nakani, prevreči republiko. Dopisi. Nova Štifta pri Gornjemgradu. Kar bi se imelo že zdavnej storiti, kar bi bi bilo za gornjo savinjsko in zadrečko dolino in vso takozvano štajarsko Švico preimenitne važnosti in velike koristi, odlagalo se je do naj-zadnjega časa. Menim namreč železnico, ktero nameravajo speljati čez Vransko in po popolno revnih in zapuščenih krajih na Kranjskem do Kamnika. Ta dogodek je vzdramil zadnji trenotek naš slavni okrajni zastop, da je storil v tem obziru velepomemben sklep za zgradbo železnice po savinjski dolini mimo Gornjegagrada in Nove Štifte v Kamnik, da bi le ne bilo brezuspešno in zamujeno. Radi tega je sklenol tudi občinski zastop v svojej seji dne 19. februvarija t. 1. podpirati sklep okrajnega zastopa v vsakem obziru na naj-izdatneji način, ter vabiti vsa županstva, ktera bi ta stvar zadevala, da nujno skličejo seje svojih zastopov, kjer bi se naj dotični gg..župani ali njihovi namestniki pooblastili, da na shodu županov — ali že na Rečici ali v Gornjemgradu — stavijo v navzočnosti jednega ali druzega gsp. državnega poslanca svoje zahteve in razložijo svoja mnenja o tem. Mnogo večjega pomena in večje koristi bi bila ta železnica za ves kraj med Celjem, Kranjskim in Koroškim, nego čez Vransko, akoravno jim železnice tamkaj nikakor ne zavidamo in sicer iz sledečih vzrokov, o kterih se je pogovarjalo v zgoraj navedenej seji občinskega zastopa v Novi Štifti: 1. bi peljala železnica po večjem delu štajarske dežele, nego čez Vransko; 2. bi se vlekla mimo večjih, obljudenih krajev in blizu trgov Mozirje, Rečica, Ljubno, Gornjigrad; v zadnjem se nahajajo važni c. kr. in drugi uradi; 3. bi imela železnica tudi veliko dohodkov od romarjev, dohajajočih na velika božja pota v Nazaret, Sv. Frančišek in Novo Štifto, tudi obilni turisti štajarske Švice bi te železnice čisto ne zanemarjali; 4. nadalje bi nikjer tie bilo toliko lesa prevaževati, nego po navedenej progi, kjer se nahajajo največji in najlepši gozdi ljubljanskega knezoškofa in premnogih drugih posestnikov ter mnogoštevilnih lesnih trgovcev, a vsa lesna trgovina je obrnjena sedaj proti Trstu; 5. krijejo ji je odločila volja Gospodova delokrog življenja in dela. «Ali bi ne mogla prav jaz ustanoviti zavetišča za zapuščene beraške otročiče,« vprašala se je često, «ter na tak način najlepše in najdostojnejše dokazati hvaležnost svojo ne le do Boga, temveč tudi do vzvišene svoje dobrotnice?» Za tisto dobo imeli so v Parizu že dokaj sirotnišnic; a koliko otrok vendar ni našlo varnega zavetja, koliko se jih je potikalo ostavljenih po svetu, kojim vsem bi krščanska ljubezen še lahko pripravila dom in varno bivališče! Marjetica sicer ni imela premoženja; pa tega se ni vstrašila. Saj je vedela, s koliko milostjo jo obdajata kralj in kraljica, povrh pa je spoznala v zavodu hčerke imovitih in imenitnih starišev; te ji gotovo ne bodo odrekle podpore, ako se poprime toli lepega podjetja ljubezni do bližnjega. Vedno bolj in bolj oživel in okrepčal se je v njej sklep, da je to naloga njenega življenja. Seveda je spoznala tudi, da jo čaka dokaj težav in ovir in nikakor si tega ni hotela prikrivati. Povrh so jo tudi nje duhovni oče kakor i odgojiteljice opozarjale na to in ono, a kmalu je vedela sama sebi in vsem drugim razpraviti vse izvrstno, da je noben ugovor ni mogel več preplašiti. ti kraji v svojih notranjih prostorih mnogo raznovrstnih rudnin, največega pomena v tem pa bi bila otvoritev rudnika za premog v Novi Štifti, kjer se nahaja najlepše in najboljše vrste v neizmerno veliki zalogi in tako blizu pod zemljo, da ga na večih krajih iz-oravajo s plugom na svetlo. Ti in še mnogi drugi vzroki bi jako povspeševali promet po tej železnici, samo treba je takojšnjega in odločnega delovanja za njo. Jako mnogo bi bilo v teh krajih z železnico pomagano vsem slojem tukajšnjega prebivalstva. Na delo torej, kdor je k temu poklican, in gotovo ne bode ostal ta trud brez vspeha. Iz dravskega polja. (Volitve v okrajni zastop.) Ker se je ubogi Borov Luka že preselil v boljšo večnost, ne more se več potegovati za svojo čast. Gotovo prosi tam v nebesih sedaj ljubega Boga, naj raz-sveti njegovim sovražnikom na tužni zemlji pamet, da bodo spoznali čim preje krive pote, po katerih hodijo, ker on svojih rojakov več hvaliti in grajati ne more. A Borov Luka je bil moj prijatelj. In ker se ga je dotaknil Slovencem do sitega znani pisatelj in kmet-ski agitator, hočem se jaz, Lukčev prijatelj, potegovati za njegovo čast. Gitatelji »Slov. Gospodarja« se gotovo čudite, ko Vam govorim o znanem pisatelju. Hočem Vam koj vse pojasniti. Mnogo let je že minulo od dne, ko se je za časa volitev jel oglašati v župniji lepega Polenšaka nek pisatelj in kmetski prijatelj. Prav sedaj, ko se vršijo volitve v okr. zastop, je razdelil med slovenske kmete ptujskega okraja na stotine debelo tiskanih pol z lastnim podpisom, sicer natiskanim: Johann Wessenjak v Slomi, ki se je leta 1890 kot pisatelj neke imenitne (!) knjižice »Kmetski stan« glasil še Janez Visenjak. In kaj smo čitali na tej poli, ki je tiskana v nemški tiskarni W. Blankeja na Ptuju?! Že v prvi vrsti začenja o »Slov. Gosp.« ter opozarja vse na našega ubogega pokojnega prijatelja Borovega Luko, ki ima neki »slabe možgane ali pa mu mesto možganov v glavi slama šumi, inače nebi mogel takih laži v časnik pisati«. Ej, ej, modri prijatelj Wissenjak, ali ne šumi morda tebi slama v glavi, ker si kot priprost kmetič in sin slovenskih starišev dovoljuješ potegovati se za čast in slavo ptujskih Pragrmanov in njihovega župana? Za gosp. župana morda za to, ker je bil njegov oče, dedek, praded itd. tudi pošten slovenski kmet, je-li? No, torej naj bo, jaz ti že odp istim, ali pa ti bodo tudi meščanje — ?! Pod štev. 1. govori Wessenjak o »Plinovi razsvetljavi v Ptuji«, ter jo hvali na vse kriplje in pristavi konečno, kolik dar božji in Vse, kar je dobro in nasprotno nji.: načrtom, premislila in razmotrivala je skrbno in vsestransko ne le enkrat, temv6'£ mnogo, da, neštetokrat; često prosila je tudi Gospoda v iskreni molitvi, naj jo razsveti, in slehern dan ponavljala je te proSnje iz dna srca. Lahko je torej vskliknila kakor nekdaj sveti Avguštin: «Ako je bilo drugim mogoče s te-žavnejšimi pogoji, kaj bi ne bilo meni, če mi pride pomoč od zgoraj?» (Dalje prih.) Smešni čar. Uganka. Učitelj: «Otroci! Kdo mi reši to uganjko ? Dokler je človek mlad, tedaj si je želi, ko pa se postara, pa si je ne želi več?» Janez: «Jaz vem, jaz vem!» Učitelj: No, pa povej, Janez!» Janez: «Ženo!» Učitelj; «Kdo pa ti je to povedal?» Janez: «Oče doma.» Učitelj: «No ni povsem napačno, res je; pa jaz sem prav za prav le starost imel v mislih. Srečen pes. Mali Jožek reče domačemu psu: Oj Sultan, Sultan, kako je tebi dobro! Ni se ti treba umivati, ne česati, pa tudi v šolo hoditi ti ni treba!» iznajdba učenosti je plinova razsvetljava, (saj I tega nihče ni tajil!), ki res (tega še dozdaj vedel nisem) razsvetljuje »temote starodavnih časov« — menda še srednjega veka! — ter gori v čast in slavo mestnim očetom. Dobro si napredoval dragi Johann; sedaj že hvališ iznajdbe učenosti, a leta 1890. si tarnjal nad železnico, ki je vendar kot znajdba učenosti tudi vredna spoštovanja, ako morda tudi škoduje kmetskemu stanu, kakor si prebrisano trdil v svoji knjižnici str. 5. od 8. vrste naprej ! Seveda, seveda, da je le v čast mestnim očetom, koja gre našemu Johannu nad vse. Pa zastonj mi zatrjuješ, da ni tudi žalosti zarad razsvetljave. Sam sem slišal na lastna ušesa čestokrat, ko sem došel v mesto, pritožbe iz ust majhnih trgovcev in majhnih obrtnikov; da se zraven niso držali presladko, no to mi bodeš pa vendar verjel, saj ti pravim, da sem videl na lastne oči. Pod štev. 2. razlaga nam slovenski pisatelj, kaj pomenijo besede »Ornig Kai« na oni tabli, katero smo gledali s tolikim zanimanjem, odkar nam je »Slov. Gosp.« pripovedoval šaljivo in čudno prigodbico o njej. Hvala ti za tvoj nauk! Le obesi to razpravo tudi pod ono zloglasno tablo, vsaj bodo vedeli vsi slovenski kmetje, čemu je. No, pa da veš dragi Janko, jaz sem se že prej dal poučiti o teh besedah in zvedel, da se ceste ob rekah imenujejo tudi v Gradcu in po drugih mestih »Quai«. Ker so »bogati« Nemci taki reveži s svojo blaženo nemščino, morali so si sposoditi to tujko »Quai« in ji obleči domačo obleko ter zapisati »kai«. A nemške besede niso našli za to cesto. Siromaki! da jim niti pruski privandravci niso mogli pomagati ! Dovoli sedaj še jedno vprašanje. Ali je to tudi modro, da v svoji jezi niti ne pogledaš podpisov ter z vsemi dopisi kriviš pokojnega Lukca? Ali nisi videl, da je bil drug pisatelj in ne »Klukec«, kakor imenuješ in ljubko nazivlješ mojega tovariša?! Sedaj se hvali Wissenjak, koliko — namreč 12.000 gl. so zaslužili delavci ptujske okolice, in da jih nihče ni priganjal k delu ob nedeljah in »k onečaščenju naše svete vere«. Ali mar misliš, ti predraga nam duša, da s temi 12.000 pokriješ pohujšanje, koje so dajali nedeljski delavci kmetom iz okolice? In če bi zaslužili 12 milijonov, to vse še ne reče, da ni bilo pohujšanja. Po vrh pa ti lahko še enkrat zatrjujem, da tega zaslužka res niso privoščili slovenskim delavcem, kajti posvetovali so se mestni očetje, odkod dobiti nemških ljudij, da bode razsvetljava do pičice nemška; a, rni 5lc ni šlo, zakaj, ker so nemški delavci To ni laž, ne predrznost, ne obreko--Jia- »*■■ to je gola resnica. Nikakor nočem ugoviujati, da bi ne imel g. Ornig nobenih - sosebno kar se tiče nemštva, a to županu gotovo ni v čast, ne v zaslugo, da ni prepovedal hlapčevskega dela na javnih ulicah vsaj v Marijin praznik predpoldan (8. decembra). In lahko ti povem, čislani prijatelj, da je prav ta greh bil sploh kriv onega celega dopisa, ki je tebe tako razvnel. Le beri tudi Ti, razgovorni Janez, božje zapovedi! Ne bode Ti škodovalo, ako se učiš: »Spoštuj očeta in mater!« Ti pa zaničuješ svojo majko Slavo in višje ceniš brezsrčne tujce ter hodiš s sladkimi besedami kot agitator med slovenskimi poljanci in je hočeš spraviti v sužnost Nemčurjev in Bismarkovih čestilcev! Da, da, le tudi Ti spoštuj svojega bližnjega, kakor samega sebe in ne raznašaj dosedanjega slov. okr. zastopa, ki ima gotovo tudi svoje vrline!! Kaj pa hočeš s posojilnico?! Le počasi prijatelj in odgovori raje: Ali mar ti v svojem gospodarstvu še nikoli nisi imel težav z malopridnimi hlapci ali brezvestnimi delavci? Ali bi bilo pravično, ko bi sedaj ked<> krivil Tebe, da si Ti vsega kriv, ce tudi odženeš hlapca in opominjaš delavce? Prav tako je pri naši posojilnici. Ali so jo mar Nemci ali mestni očetje rešili i/, težke borbe? Ka-li? Ali si morda Ti, dragi Wessenjak staknil, kaj je bilo treba popraviti, Ti morda zopet vse uredil in po- ravnal, da posluje posojilnica redno in brez škode dalje, kakor prej, tako slej?! Ne! Bil je mož, Slovenec, naš velezaslužni gosp. dr. Jurtčla, kateremu jermenov odvezati od nog še Ti niti vreden nisi. On, Slovenec, je vse uredil, vse poravnal in ugodno rešil težavno stvar. Konečno kličeš: »Proč s prejšnimi in volimo si nove može!« zraven pa nam priporočaš može in gospode pristnega (!) plemena in starega nemčurskega mišljenja. Prav imaš, »šli bodemo k volitvi, a stali tudi na svojih nogah« in ne na tistih, koje nam ponudiš Ti, na novo oživljeni agitator ¡devetnajstega stoletja. Kar se tiče nemških kupcev in trgovcev pa: Že vemo, kako je, da vsi nas skubite, zato pa kmetske zadruge osnujmo kmalu si za-se, okolu Ptuja krog in krog! A v to pomozi ljubi Bog! K sklepu še jedno. Ce nakaniš zopet izdati kaki preroški list ali preroško knjigo, uči se prej slovnice ali pa si svojim spisom priskrbi boljšega botra! Sicer bi Te lahko razun mene še kak slovničar »frknil« po Tvoji glavi ... Pa brez zamere! Tvoj Brinov Nace. Iz Kozjega. (Občinske volitve.) Čez par tednov stopili bodo volilci trga Kozje in okoličani na volišče, da si izvolijo novi občinski zastop. Kajpada se že na celi črti na volitve pripravljajo, posebno kozjanski posili Nemci pridno stikajo svoje glave po vseh kotih, kjer bi le kaj zvohali za svojega komandanta. Sorojaki, tudi mi ne bodimo leni in malomarni, ampak krepko na delo. Zdaj je prišel čas, da na volišču odgovorimo na vsa ona sramotna izzivanja zadnjega časa od strani naših nasprotnikov, da odgovorimo i na oni žaljivi čin, katerega so celo zmernejši nasprotniki obsojali, namreč strelbo pri slovesu enega moža, kateri je za narodno reč med nami neizmerno veliko storil. Dve stranki si bosta stali pri prihodnjih volitvah nasproti. Tu dobri kristjani, tam zasmehovalci vsega božjega, tu cesarju zvesti Slovenci, tamkaj prusaški nemčurji. Verno ljudstvo kozjansko se bo pri volitvi gotovo lehko odločilo, koga naj voli, kdo mu je pravi prijatelj — zatorej pozor in na delo! Od Sv. Lovrenca na dravskem polju. Dragi »Slov. Gospodar« ! Čudno novico si nam prinesel o-ed kratkim iz Pragerskega. Pa r^s, tako tedaj se že ravna z nami na naših domačih tleh. Prav po vrabčevski predrznosti se nam že od vseh strani vsiluje potujčevanje. Kdo je pa tega kriv? Nihče drugi več, kakor mi sami in naša zaspanost. Kjer počivata roka in motika, tam se plevel lahko in brezskrbno, lepo in bogato razvija. Ne manjka nam sicer sposobnih mož, ki so vneti za dom in narod, a ta duh počiva nerazvit globoko v prsih. Omenjena objava o ustanovitvi Sudmarke na Pragerskem pa je storila kri nekoliko bolj tekočo. Gospod dopisnik ni zastonj potipal na duševne živce poljanskih bratov, kajti misel za ustanovitev družbe sv. Cirila in Metoda jih je že v tem kratkem času vzdramila precejšno krdelce iz narodnega spanja. Pač najlepši dokaz, da tukaj ne manjka druzega, ko pouka in zavednosti, dobre volje in zmožnosti je dovolj. Drugo znamenje, da se naši možje začno gibati, ie namenjena ustanovitev kmetske zadruge. Živijo! Tudi to pomeni napredek. S tem, ko se zdaj pitajo brezvestni židovi, mogoče je mnogo, mnogo dobrega storiti. Kar ima zdaj kmet — trpin, da proda, zapeljati mora v mesto in tam za smešno ceno prodati, kar pa potrebuje on, treba mu je plačati z dragim denarjem. Da bi zadruga ne obstala in v vsakem obziru vspešno delovala, ni dvomiti. Če se ta misel vresniči, tedaj je tudi upati, da se postaja Sternthal kdaj razširi za promet blaga. Le v slogi je moč in složno se doseže mnogo, dočim pozameznik opeša in obupa. Možje, združite se, stopite rama k rami» borite se za vaše narodne pravice in pov-spešujte svoj gospodarstveni blagostan. »Ne stori naj samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«, je zlati rek in ta naj bode vselej vaše geslo. Vsi oni, ki imate priložnost »nevedne poučiti«, ste prošeni storiti, kolikor mogoče, vaš trud bo rodil stoteren sad in zajamčena vam je hvaležnost naroda. Sveta brata Ciril in Metod, bodita nam vsem v pomoč! Iz ptujskega okraja. (Volitve.) Glejte ga no, sem vskliknil, ko sem stopil v obč. pisarno. Ako mu desetkrat spodleti, bo jednajstokrat zopet prišel. Tako ravna Johann Wessenjak v Slomi. Celo breme njegovih volilskih oklicev za nemškutarske kandidate je priromalo v našo obč. pisarno, a hvalevredni g. predstojnik Turkuš jih je vrgel na pravo mesto. Kaj hoče pravzaprav Wessenjak ? Vsiljuje se zdaj tu, zdaj tam, da bi postal poslanec, okrajni zastopnik in Bog vedi kaj še vse. Toda vselej se mu stol spodmakne. Sedaj bi rad kar naenkrat celi okr. zastop predrugačil in mu stvaril nemčursko lice. Sedajnemu narodnemu okr. zastopu očita vse mogoče, da bi ga spravil pri volilcih ob nezaupanje. Tudi Sikolska steza ga v oči bode; pravi, da so jo vselaj obljubili, pa je niso naredili. To je grda neresnica. Prošnja se je mnogokrat ponavljala za ovo stezo, ko je bil še okr. zastop v nemčurskih rokah, toda brez vsakega uspeha. A slovenski okr. zastop nam podeljuje vendar podporo, tako da je obč. steza od Šikol črez Sesterže tako gladka ali še bolj, kakor je bila okrajna steza od Maj-šperga proti Rogatcu (v Stoperčki grabi), ko je bila še pod nemčurskim pokroviteljstvom. Ako še pa Šikolska steza do sedaj ni bila sprejeta v okrajno, imamo vendar veliko več zaupanja do slovenskih narodnih mož, da jo bodo sprejeli, kakor pa do tacih, ki nas le ob volitvah vabijo z vsemi obljubami, pozneje pa pozabijo na nas. Mi smo še od prej siti nemčurskega jarma, sedaj ga ne maramo več. "VVessenjak se tudi huduje, zakaj se skoraj v vsaki številki »Slov. Gosp.« piše, da naj nihče pri nemških prodajalcih ne kupuje. Nato odgovarjamo: Zoper poštene Nemce ne izpregovori »Slov. Gospodar« žal besede, le takšne biča, kateri se nam ob času volitev dobrikajo, potem pa nam hočejo odvzeti še zadnjo trohico narodnih pravic in zvrniti vsako denarno breme na nas kmete, le takšne napada »Slov. Gosp.« in jih bo, dokler se ne bodo spametovali. Volilci, Vi pa se ne dajte zmotiti s takimi trditvami, stojte zvesto za našo pošteno slovensko in kmetsko stvar, ne pa za stvar, ki jo vodijo ptujski meščani. Ti pa, dragi mi Wessenjak, ostani miren v svoji Slomi in vtikaj se v reči, za katere nisi sposoben. Razne stvari. (Mil. knez in škof) so hodili v torek s svojim vi. g tajnikom čestitat mariborskemu županu Aleksandru Nagyju prigodom njegovega odlikovanja s Franc - Jožefovim redom. (Imenovanja.) Računski oficijal pri nad-sodišču v Gradcu, g. Matej Trobec, je imenovan računskim revidentom, A. Flick ofi-cijalom, H. Rainer azistentom in A. Wratschko praktikantom. (V Hajdini pri Ptuju) so bile duhovne vaje od 18. do 26. februvarija. Udeležili so se jih skoraj vsi farani, kar priča 2300 ob-hajancev. Bog naj poplača ves trud čč. gg. lazaristoma iz Celja in Maribora in vsem gg. spovednikom. (Konjiški notarijat.) Notarskim namestnikom v Konjicah po pokojnem c. kr. notarju Karolu Kumerju imenovala je c. kr. okrožna sodnija v Celju g. dr. Josipa Barleta, notarskega namestnika v Slov. Bistrici. (Zavžitno društvo v Marnbergu) bo v kratkem času odprlo svojo prodajalnico. Govori se po trgu, da se g. Gobarju že hlače tresejo, kajti kavo bojda že ceneje prodaja. Kolika dobrota je pač to za marnberški okraj! Skoraj bodo vsi trgovci znižali svoje cene. Komu gre ta zasluga, da se bo ceneje živelo? Samo in edino «Zavžitnemu društvu!» (Napetneži govorijo), da bodo nemščino s tem rešili, da k protestantski veri pristopijo. Toda vsakdo ve: Smet ostane smet, naj leži tu ali tam. (Delavci na noge!) V mnogih krajih se še za uboge delavce nič ni storilo. Treba je, da se združimo in s skupnimi močmi napredujemo. Delavska društva na krščanski podlagi moramo imeti! Socijalni demokrati služijo judom, pomoči od njih pa nimajo pričakovati. Na Muti nad Marenbergom je začel nek delavec v mokraško kaso plačevati, da bi pozneje dobival podporo. Ko pa zboli, nič ne dobi. Zato noče več biti mokrač. (Velika potreba) je, da se v Mariboru ustanovi magacin ali skladišče za razno blago, da ga dobijo konsumna društva, ki se vstanovijo v Dravski dolini po Slovenskih goricah in v okolici. Mariborski Slovenci se bodo morali o tej stvari resno posvetovati ter storiti potrebne korake. Naj napreduje zadružna organizacija! (Razglednice Slomšekove,) koje izdaja mariborska ženska podružnica družbe svet. Cirila in Metoda, naročajo se lahko v naši tiskarni. Prodajalci dobijo stotino za 4 gld., posamezni komad pa stane 5 kr. (Tiskovna pomota) se nam je vrinila v zadnjo številko. Stalo je, da je za jahalnico, telovadnico in drsališče v Gradcu bilo zadnje leto primankljaja 365.5 gld. V resnici ga je bilo 3653 gld. (Izveske v Mariboru.) Z veseljem smo v zadnji dobi opazovali, da se v našem mestu množijo dvojezične izveske. Mariborčanki je ta prikazen seveda zmešala žolč, in ona je dotičnim lastnikom izvesk zagrozila ter nekako izrekla, da nji bode skrb, odpraviti sramotne napise. In res, kmalu na to je izginila dvojezična tabla neke šivilje na stolnem trgu in nekega peka v Melji. Slovenci, zapomnite si omahljivce! (Shod spodnještajarskega učitelj stva) se bo vršil v četrtek, dne 9. sušca t. 1. ob 11 uri v Celju, na katerega so povabljeni tudi vsi naši deželno- in državnozborski poslanci. Obravnavalo se bo o večjih učiteliskik. plačah, o podržavljenju šole in učiteljst* o disciplinarnem zakonu, o tajnej kvalifikajjM in o stalnem nameščenju c. kr. okra« šolskih nadzornikov. m (O graškem poštnem ravnatelj s|| dobivamo pritožbe, da razpošilja na M rejene poštne urade samo nemške ra^^H tudi če so razglasi r.ili^ »njeni za obč« Zdi se nam, da je začel že delovati « vega ravnatelja. Slovenci bomo mofl^ htevaii posebno poštno ravnateljstvo za vse L"ovenske pokrajine, da se s tem rešimo nemške vsiljivosti. (Šmarje pri Jelšah.) Cesar je potrdil izvolitev dr. Georga načelnikom in Franca Ferlinca predsednikovim namestnikom okraj, zastopa šmarskega. (Iz Majšperga.) Volitev občinskega odbora v Majšpergu se je izvršila brez male izjeme povoljno. Voliti se je moralo 18 odbornikov. Ti so si izvolili jednoglasno iz svoje srede poštenega, narodnega in krščanskega moža Janeza Turkuša že petokrat za predstojnika. Za svetovalce so bili izvoljeni Janez Korže, Sagadin Anton in Zdravko Sa-gadin, ki so bili vsi že tudi dosedaj svetovalci. (Iz Gornjegagrada) nam pišejo: V naši narodni čitalnici se z veseljem čita tudi nemška, židovsko - liberalna »Neue Freie Presse«. Ali iz rodoljubja, ali zavoljo šege-tavih inseratov, ne vemo. V kratkem bodo pri nas občinske volitve. Že sedaj se zbirajo sovražne čete. (Smrt.) V Ptuju je umrl dne 28. febr. t. 1. odvetnik dr. Jakob Ploj. Bil je vedno vrl narodnjak ter je tudi svoje otroke vzgojil v odločno narodnem duhu. Blag mu spomin! (Cč. gg. kateketom!) Katekeze, katere je spisal dekan J. Kragelj v Tolminu in katere omenja in priporoča »Voditelj« (II. letnik štev. I. stran 94) se ne dobivajo pri pisatelju samem. Prvi zvezek prodaja knjigotržec Wo-kulat v Gorici po 15 kr.; drugi zvezek pa Gašpar Likar, knjigotržec v Gorici, semeniške ulice, po 68 kr. Pripomnimo še, da sta te katekeze jako laskavo ocenila »DominSvet« in o. Stanislav Škrabec v Cvetju! (Učiteljsko gibanje.) Iz Vitanja nam pišejo: Zastran učiteljske plače je tukajšnji krajni šolski svet v seji dne 27. februvarija t. 1. sklenil soglasno: 1. Z ozirom na vedno rastočo draginjo in gledč stanovskih potrebščin gospodov učiteljev; 2. z ozirom na vbožtvo kmetskega stanu, ki vedno bolj propada; prosi krajni šolski svet: visoki deželni zbor naj sklene, da se učiteljske plače zvišajo tako, da ne bodo pri tem z novimi bremeni prizadeti najnižji in srednji stanovi našega prebivalstva. Trdno pa pričakujemo, da se bodo gospodje ljudski učitelji na vso moč prizadevali, da se naši otroci poučujejo in iz-rejajo v šoli na podlagi materinega jezika v verskem duhu. (Mihael Lendorfer.) 20. februvarija 1.1. je umrl v Vitanji najstarejši mož te župnije, Mihael Lendorfer, bivši kovač na tamošnjih fužinah. Rojen v Puzarnici na Koroškem 23. septembra 1802, je bil toraj v 97. letu svoje starosti. Dasiravno vedno vesel, je živel čedno pobožno. Ves sključen hodil je, dokler mu je bilo le mogoče, vsak dan k sv. maši in pristopal pogostoma k sv. zakramentom. Bog mu daj večni mir! (Domače starinoslovje.) Znani zgodovinar, č. g. M. Slekovec, je dobil od preč. kn. šk. ordinarijata lavantinskega nalog, da natančno opiše v starinoslovskem in umetnostnem oziru vse zvonove lavantinske škofije. Pomagalo mu bo pet sodelavcev. Delo bi se naj izvršilo v petih letih in se izda v posebni knjigi v slovenskem jeziku. — V kratkem se nameravajo fotografovati vse cerkve lavantinske škofije in fotografije se shranijo v kn. šk. muzeju. (V Lehnu) pri sv. Lovrencu nad Mariborom je dne 23. svečana po noči pogorelo hišno poslopje župana gospoda Kavčiča. (Zmaga v ptujskem okraju.) Zaman je strašil gsp. Strašil iz Brega po dravskem nolju, zaman je hvalil v imenu veliko vo-^k^Johann Wessenjakiq vit Slomi plinovo SOte, Ptuju, ki jč eHja tak-o «velik ■^učenosti, napredek ra-■ni treba več tičati v ■sov, zaman so se ptujski ■kot kmetski prijatelji ter Bicijo. Vse je,bilo zaman, Vm : se niso dali zmotiti, ■ s ;ii narodai vesti ter ■ . i itisku Ptujčanov zma-fH^^^^^^^^Vbrezdvomno bodo tudi ob-činevOTW^(Wiorist in slovenskemu imenu v čast! (Iz kozjanskega okraja.) Planinska pošta je vendar dobila dvojezični pečat po posredovanju poslanca vit. Berksa, kateremu so v ta poštni delokrog spadajoče občine izročile prošnje. Tržka občina se je baje močno upirala dvojezičnemu pečatu, kar pa ni čuda, ker ima za občinskega predstojnika bivšega uda celjske Čitalnice. Vendar dosegla ni ničesar. Nedavno je bila Prevorska občina v vašem listu pohvaljena radi slov. uradovanja. A zdaj, kam jadra ? Novoizvoljeni mladi občinski predstojnik naj ne podere, kar so razumni in zavedni možje vpeljali. Naj se ne posvetuje izven domače občine, katera ima dovolj modrih mož. Videli smo namreč nedavno neki nemški dopis na sosedno občino. Menda je bila to pomota, kar se v prihodnje gotovo ne bo več zgodilo. (Mlad puščavnik) izpod Ojstrovca pri Sv. Urbanu nam piše, da je s svojim rešpet-Ijinom videl pri Sv. Urbanu čudne reči. Zunaj na neki hiši je videl nemški napis Johann Marinitsch, v hiši pa »Grazer Tagblatt«, na drugi hiši je videl Wessiak, v hiši pa »Tages- I pošto«, in ljudje so neki nosili na pošto razglednice z napisom: Gruss aus St. Urban bei Pettau, Steiermark. O Sv. Urban, si ti še narodno zaspan! (Duhovniške spremembe.) Č. g. Janez Ivane, kapelan v Lučah, je prestavljen v Vuzenico. Č. g. Matija Zemljič, dosedaj kapelan v Vuzenici, je stopil zaradi bolezni v začasni pokoj. Iz drugih krajev. (Papež nevarno zboleli.) Sv. Oče papež Leon XIII. so precej nevarno oboleli. Že veliko let imajo v drobovini tvor, toda dosedaj jih ni zelo nadlegoval. V ponedeljek pa so se prehladih, mrzlica jih je napadla in morali so se vleči. Bolezen je tako napredovala, da so si morali dati izrezati tvor. Izrez se je posrečil. Toda zdravnika se vendar le bojita za sv. Očeta, ker so že stari, in se je še treba bati pljučnice. Vročine imajo nenavadno, želje po jedilih nobene. Sv. Oče sami že mislijo na smrt. Duhovniku, ki pri njih čuje, so rekli: «Ali se ne spominjate nekega prerokovanja, da je to leto leto moje smrti!» Bog krepi našega sv. Očeta v vseh slučajih, ki mu je določila božja previdnost. (Zadružno gibanje.) V Sinčivasi na Koroškem se je ustanovila gospodarska zadruga, ki si bo postavila tudi lastno zadružno skladišče. Navdušenje je med kmeti veliko. (Vkanila se je!) Ruski list »Krim« piše, da se je v neki krimski vasi pred 40 leti sedemnajstletno dekle omožilo s 60. letnim starcem v nadi, da bo kmalu umrl in ji zapustil vse premoženje, ki ni bilo majhno. Nedavno pa je ta žena umrla v 57. letu svoje starosti ter zapustila lOOletnega vdovca in petero otrok. (Herbert Bismark), sin rajnega nemškega kancelárja Bismarka, je nedavno v pruski zbornici jako vroče zagovarjal zvezo Avstrije z Nemčijo. Sedaj se govori, da nameravajo Herberta poslati kot nemškega poslanika na Dunaj, in z onim govorom si je le hotel ogladiti pot. Ta bi bila lepa! Herbert bi potem s Schonererjem roka v roki lahko pripravljal Avstrijo za prusko pokrajino. Avstrijski Slovani, ki so zvesti svojemu cesarju, bi odločno ugovarjali proti takem poslaniku. Društvene zadeve. (Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov Lavantinske škofije dne 7. marcija (v torek) ob 11. uri predpoldnem uljudno vabi veleč. gg. odbornike predsedništvo. (Odbor kat. tiskovnega flruštv" v Mariboru) ima v pondeljek 6. -sušca t. 1. svojo sejo v stanovanju preč. g. pre.u¿adr Mih darovi za družbo vedneg-češ'v ?;ja: Sv. An& na Krembergu gt. 14uu, Sv. Turij pod Zborom 67 gld ¡ Podgorje 5 glo 70 kr., Zagorje 10 gld., Podsreda 6 gld., Sv. vi d pri Paniui 13 gld., Sv. Jurij v Slov goricah 19 gld., Sv. Bolfank pri Bišu 18 g"1 Sv. Lenart v Slov. gor. 5 gld., Dobrna 9 gi. Sv. Lovrenc na Dravskem polju 5 gl. 47 kr., Kamca 14 gld., Planina, trg 4 gld., Negova 5 gld., Loče 25 gld., Sv. Martin pri Vurbergu 10 gld., Artiče 4 gld., Skomre 9 gld. 74 kr., Vransko 150 gld. (Za dijaški dom) v Celju je gsp. Mih. Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem, daroval 20 kron. (Sv. Marjeta niže Ptnja.) V nedeljo 19. febr. je imelo «Bralno društvo pri Sveti Marjeti niže Ptuja» dobro obiskan občni zbor, pri katerem je veleč. gosp. župnik govoril o umni sadjereji. Navzoči so zanimivo predavanje poslušali zelo pazljivo in občno odobravanje je pričalo, da je govornik samo po sebi suhoparno snov vrlo dobro pogodil. (Gasilno društvo Hraslje in Mota) je po občnem zboru dne 19. svečana prišlo popolnoma v naše narodne roke in sicer se je odbor sestavil tako-le: g. Fr. Mišja, veleposestnik na Moti kot načelnik; g. Mat. Kolar, veleposestnika sin kot namestnik; g. Jož. Kosi, kov. na Moti kot blagajnik; g. Fr. Košar, posestnik na Moti kot vodja plezalcev; g. Al. Kolar, veleposestnik in obč. predstojnik v Hrastji kot brizgalni vodja; g. Jak. Mišja, veleposestnik in parni vodja na Moti kot rednik ; g. Iv. Dervarič, posestnik na Moti kot orožni vodja. Kakor že imena kažejo, je gotovo, da se bo vse, kar je našemu naroda nasprotnega, odstranilo in bo društvo v bodoče zopet stavljeno si nalogo zvesto izpolnjevalo; torej z združenimi močmi in edinostjo naprej, v to nam pomozi Bog in sv. Florijan! (Letopis slovenskih posojilnic) za 1. 1897. je ravnokar izdala »Zveza slovenskih posojilnic« v Celju. V uvodu omenja že tudi posojilnice, ki so se ustanovile 1. 1898. Na Kranjskem se je v preteklem letu število posojilnic pomnožilo za 9, na Primorskem za 8, na Koroškem 1. Slovenskih posojilnic, ki so član »Zaveze slov. posojilnic« v Celju, je na Koroškem 19, na Kranjskem 24, na Primorskem 10, na Štajerskem 28, skupaj 70. Slovenskih posojilnic, ki niso član »Zveze« je na Kranjskem 39, na Primorskem 6, na Štajar-skem 3. Vseh slovenskih posojilnic je 129. (Ustanovni shod) delavskega podpornega društva v Celju v Laporju povodom ustanovitve podružnice obnesel se je prav pohvalno. Občinstva zbralo se je na stotine ne le samo iz domače, ampak tudi iz sosednih župnij. Gospodje govorniki niso mogli rešiti svoje naloge, kakor bi radi, ker je bil prekratek čas, vendar so navzoči z navdušenostjo sledili govoru č. g. J. Kržišnika iz Teharjev o delavskem stanu sploh. Jako zanimiv in velevažen je bil govor g. dr. Karlovšeka iz Celja o narodno gospodarskem vprašanju s posebnim ozirom na kmetijske zadruge. Bog daj mnogo sadu iz tega plodonosnega semena. Omeniti dolžnost nam je tudi jedrnate zahvale g. Mlakerja, ki je izvoljen predsednikom podružnice, kakor tudi navdušljivega govora g. Novaka iz Slov. Bistrice. Bog daj nam doživeti še mnogo takih srečnih uric. Novi podružnici pa želimo, naj lepo prospeva ter se procveta zavednim Laporčanom kakor tudi celemu slovenskemu narodu v ponos. (Komorni večer.) Vabilo na komorni večer učiteljev »Glasbene Matice» v Ljubljani gg. Prochazka, J. Wendral-a in Junek-a s prijaznim sodelovanjem gg. dr. P. Drachsler-ja in P. Lozarja, katerega priredi »Narodna čitalnica v Celji« v nedeljo, dne 5. marca 1899 točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma». (Sv. Lovrenc nad Mariborom.) V nedeljo 5. svečana je imelo tukajšnje kmečko bralno društvo lepo veselico. Razven domačinov se je veselice udeležilo tudi lepo število gostov; posebno so nas razveselili gostje iz Smolnika, in iz Remšnika, ki se ni™ ustrašili daljne in slabe pot; n ki so s tem p. -kazali, da so narodni skm oSki kmetje. Slava Vam, na svidenje drugokrat! (Družbi sv. Ciril s in Metoda) so poslal:: Tužakovi otroci pri Sv. Antonu v Slov. gor. 1 gl., Josip Vodošek, kapelan v Rajhenburgu, nabral na gostiji Cerjakove Jerčke v Meršivih Lošcah 7 gld. 50 kr. Podružnica v Ljutomeru iz nabiralnika pri g. Sršenu 2 gld. 80 kr. SI. Posojilnica v Gornji Radgoni 5 gld. Ormoška moška podružnica iz nabiralnika pri g. S. Kandriču 2 gld. („Dirkalsko društvo" v Ljutomeru) je zborovalo dne 26. februvarija. Vdeležba konjerejcev je bila obilna. Iz poročila predsednikovega posnamemo, da je društvo priredilo lani in predlani na svojem licenciranem dirkališču na Cveni štiri konjske dirke, pri katerih je razdelilo tekmovalcem na darilih leta 1897 1500 kron, in leta 1898 blizo 2000 kron ; vrh tega še so se kot častna darila porazdelila tri dirkalska dvokolesa (Gyg) in četvero dirkalskih konjskih vpreg, skupno v vrednosti 700 kron. Ti dve leti si je društvo tudi nabavilo lastno tribino in uto za goste in več dirkalskih oblek. Od strani načelništva se je zagotovilo, da se bosta tudi letos priredili dve konjski dirki, pri katerih se bo razdelilo okoli 2000 kron na darilih. Ljutomerski konji so v teh dveh letih zdatno zboljSali »Toje rekorde: Za »Dragico«, ki je tudi z vspehom dirjala lansko leto pri jubi-lejski konjski dirki v Žalcu in dobila mnogo prvih daril na Cvenu, v Mariboru, Gradcu, je zabiležen rekord: 1 min. 44 sek. na kilometer. Ali ni to veliko za kobilo, ki še se ob enem plemeni. Za vse te vspehe pa imamo izključno zahvaliti dosedajnega predsednika g. Jožefa Murso, veleposestnika in lastnika tovarne za cementno blago na Krapju, ki je ob enem sam umen konjerejec, dokaz, da je lani prodal v svojem žrebetišču izrejenega, res krasnega žrebca za dvanajststo goldinarjev. Kaj ne, lep denar za enega samega konja? Občni zbor, oziroma novi odbor dirkalskega društva, je tudi tokrat izvolil enoglasno predsednikom g. Jožefa Murso, podpredsednikom g. Iv. Kukovca, lastnika parnega mlina, blagajnikom g. M. Zemljiča, veletržca, tajnikom g. Al. Paulina, okr. živinozdravnika, odbornikom gg. dr. Ant. Mihaliča, Fr. Puconjo, Al. Rajha, Al. Kardinarja, Ant. Slaviča. Ta imena nam jamčijo za nadaljnji dober provspeh tega društva. (Od Sv. Ane na Krembergu) nam pišejo: Dne 5. svečana t. 1. so obhajali do-služeni vojaki pri gostilničarju g. Senekoviču veselico, na katero so po nepotrebnem vabili tudi z nemškim besedilom. (Slovenska Matica.) Vabilo na 66. odborovo sejo »Slovenske Matice«, v sredo, dne 8. sušca 1899. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. V s p o r e d: Naznanila pred-sedništva. Odobrenje zapisnika o 65. odbo-rovi seji. Poročilo književnega odseka. Poročilo tajnikovo. Slučajnosti. Predsednik: Fr. Leveč. („Podpornemu društvu") za slovenske visokošolce na Dunaju darovali so poslednji čas sledeči p. n. gospodje : Prem. knez in škof lavantinski dr. Mih. Napotnik (usta-novnik in društveni častni član), kakor vsako leto tudi letos 20 kron, veleč. g. Anton pl. Sušič, c. in kr. polkovnik v Celji 30 kron; si. posojilnica 30 kron. Po deset kron so darovali gospodje: dr. Fr. Jurtela dež. posl. in odvetnik v Ptuju, dr. J. Povšič, dr. Ivan Rudolf, odvetnik itd. v Konjicah, Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku. Po dve kroni so darovali: vlč. g. Leop. Vozlič, kaplan v Radgoni, Egidij Tux, c. kr. poštar v Ljubnem. Vsem blagim darovalcem bodi najiskrenejša hvala! Ker je to društvo v tekočem šolskem letu podpiralo že fc4 revnih dijakov na dunajskih visokih šolah ter je v ta namen v 4 mesecih razdelilo 1293 kron in ker je letos beda slov. dijakov na Dunaju posebno velika, prosi odbor vse slov. rodoljube najiskreneje, da blagovoli pošiljati darov za to potrebno društvo velč. g. Franc Jančar-ju, pap. čast. kamorniku itd. na Dunaju I. Singerstrasse 7. («Naši straži») so doposlali: Jernej Voh, nadžupnik v Kon. h 10 K., L. Herg. stolni dekan v Mariboru 10 K., J. Zmavc v Marnbergu 2 K.. Reci A. v Marnbergu 1 K., Kocbek M., notar v Marnbergu 2 K, Tuša-kovi otroci pri Sv. Antonu v Slov. goricah 2 K., Jožef Sinko, župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah 2 K., Ivan Reich, nadučitelj pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah 1 K., Franc Kocuvan, nadučitelj v pok. v Slov. goricah 1 K., Fan. Kocuvanova, c. kr. pošt. v Slov. goricah 1 K., Ant. Horvatova pri Sv. Vrbanu v Slov. goricah 1 K., Davo Muršec, trgovec pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah 1 K., Fran Roškar, posestnik v Bišu v Slov. gor. 1 K., Karbov sorodnik z Dunaja 5 K. po častitem gospodu Jožefu Cerjaku, vikarju v Mariboru, Ljutomerčani: gg, dr. Ant. Mihalič 4 K, Vil. Schneider 2 K, F. Ceh 2 K, Ivan Karba 2 K, Anton Božič 2 K, Josip Mursa 2 K, Roman Fekonja 2 K, T. Pušenjak 2 K, I. Rabenstein 2 K, A. Pavlin 2 K, I. Brunčič 1 K, Alojz Vršič 2 K, Bog. Fekonja 2 K, J. Ivanjšic 2 K, F. Seršen 2 K, P. Gala 1 K, B. Cakra 2 K. Darovi: Cezanjevčani in Ljutomerčani pri bralnem društvu 14 K; neimenovan v Gor-njemgradu 4 K; vesela družba v narodni hiši Repičevi pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 8 K. z geslom: Bratje Slovenci, kjer koli živite, k naši vsi straži takoj pristopite! Bo- disi kmet ali ličen gospod, vsak naj podpira ob mejah naš rod! Družba sv. Mohorja v lavantinski škofiji leta 1898. Konečno si še oglejmo posamezne župnije, katere sem razvrstil po dekanijah v abecednem redu, kakor so razstavljene tudi v družbinem »Kolodarju». Dekanija Bistrica Slovenska: Bistrica Slov. 211 (+ 7), Crešnjevec 83 (— 29), Tinje 76 (+ 13), Sveti Venčesl 44 (— 9), Sveti Martin na Pohorju 42 (— 6), Makole E15 (+ 32), Poljčane 120 (+ 9), Laporje 168 (+ 16), Gornja Poljskava 100 (+ 18), Spodnja Poljskava 67 (+ 12), Studenice 88 (+ 15), Majšberg 92 (+ 11). Bekanija Braslovče: Braslovče 256 (+ 93), Sveti Pavel v Savinjski dolini 216 (+ 48), Št. Andraž 112 (+ 5), Sv. Jurij ob Taboru 143 (+ 15), Vransko 151 (+ 33), Gomiljsko 102 (+ 41), Sv. Martin na Paki 156 (+ 14), Marija Reka 31 (+ 8). Dekanija Celje: Celje 400 (— 20), Žalec 229 (+ 2), Griže 130 (— 8), Teharje 177 (+ 28), Sv. Peter v Savinjski dolini 90 (— 7), Polzela 134 (+ 43), Galicija 105 (+ 35), Gotovlje 52 (— 5). Dekanija D r a vsko polje: Hoče 176 (+ 38), Slivnica 240 (+ 28), Cirkovce 165 (— 3), Št. Janž 80 (— 14), Sveti Lovrenc 109 (+ 32), Fram 98 (— 2), Crnagora pri Ptuju 139 (+ 4). Dekanija Gornjigrad: Gornjigrad 161 (+ 6), Novaštifta 43 (— 3), Šmartno 55 (.), Rečica 205 (+ 49), Sveti Frančišek na Stražah 103 (+ 17), Mozirje 136 (+ 12), Šmihelj 59 (+ 13), Marija Nazaret 60 (— 5), Luče 94 (.), Ljubno 152 (+ 13), Solčava 167 (+ 75). Dekanija Jarenina: Jarenina 285 (+ 93), Sv. Ilj v Slov. goricah 167 (+ 9), Sv. Jakob v Slov. goricah 160 (+ 61), Sveti Jurij pri Pesnici 43 (+ 5), Svičina 49 (+ 6), Spodnja Sv. Kungota 48 (+ 34). Dekanija Konjice: Konjice 188 (+ 13), Prihova 100 (.), Ziče 38 (+ 6), Zreče 118 (+ 13), Skomre 46 (+ 22), Stranice 35 (— 2), Loče 161 (+ 11), Cadram 106 (— 30), Sv. Jernej 56 (+ 3), Kebelj 37 (+ 2), Sv. Kunigunda 78 (+ 2), Špitalič 11 (+ 4). Dekanija Kozje: Kozje 141 (+ 20), Zagorje 31 (+ 1), Planina 42 (+ 5), Polje 64 (+ 12), Buče 87 (+ 27), Olimlje 63 (— 3), Podčetrtek 72 (+ 3), Prevorje 63 (+ 1), Sv. Vid pri Planini 66 (+ 5), Podsreda 79 (+ 9), Piljštanj 148 (— 18), Sv. Peter pod Svet. gorami 123 (+ 20), Dobje 70 (+ 43). Dekanija L a s ko: Laško 236 (+ 46), Sv. Miklavž 135 (+ 5), Sv. Jedert 77 (+ 16), Sv. Lenart 40 (—12), Sv. Marjeta 38 (.), Trbovlje 358 (+ 31), Dol 136 (+ 19), Svea Rupert nad Laškem 123 (+ 19), Loka pri Zidanem mostu 90 (4- 8), Jurjevklošter 41 (— 6), Širje 47 (— 6), Razbor 48 (+ 1). Dekanija Št. Lenart v Slov. goricah: Sv. Lenart 137 (— 31), Sveta Ana na Krembergu 138 (+ 17), Sv. Benedikt v Slov. goricah 180 (+ 44), Sv. Jurij v Slov. goric. 202 (+ 8), Negova 105 (+ 25), Sveta Trojica v Slov. gor. 153 (+ 12), Sv. Rupert v Slov. gor. 185 (.), Sv. Bolfank v Slov. gor. 107 (+ 2), Marija Snežna na Velki 58 (+ 3). Dekanija Ljutomer: Ljutomer 492 (+ 8), Sv. Peter pri Radgoni 400 (+ 13), Sv. Križ pri Ljutomeru 231 (+ 4), Sv. Jurij na Ščavnici 267 (+ 31), Kapela 299 (+ 52), Sv. Anton v Slov. gor. 181 (+ 36), Mala nedelja 134 (+ 19), Veržej 42 (- 1). Dekanija Maribor levi drav. breg: Maribor (stolna fara) 95 (+ 16), Predmestna fara 153 (+ 10), Duhovšnica 107 (.), Sv. Peter pri Mar^oru 97 (- 16), Sv. Marjeta pri Mariboru 125 (+ 3), Kamnica 120 (.), Sv. Barbara pri Vurbergu 76 (.), Sv. Martin pri Vurbergu 80 (+ 11), Sveti Križ 84 (+ 3), Selnica pri Dravi 60 (+ 3), Gornja sv. Kungota 70 (+ 10). Dek ani j a M aribor na desnem dravskem bregu: Sveta Magdalena v Mariboru 144 (+ 19), Ruše 161 (+ 1), Dev. Marija v Puščavi 132 (+ 1), Sv. Lovrenc v Puščavi 110 (— 8), Lembah 44 (— 6). Dekanija Marenberg: Marenberg 27 (— 9), Muta 77 (+ 17), Sv. Jernej v Radvanju 11 (+ 3), Pernice 35 (+ 15), Sobota 1 (— 1). Dekanija Novacerkev: Nova-cerkev 138 (+ 25), Vojnik 206 (+ 67), Vitanje 71 (— 2), Črešnjice 59 (— 4), Fran-kolovo 33 (— 4) Dobrna 93 (+ 5), Šmartin v Rožni dol 110 (+ 4), Sv. Jošt 22 (+ 5). Dekanija Ptuj: Ptujska nadžupnija 82 (+ 21), Sv. Peter in Pavel v Ptuju 420 (+ 11), Sv. Marko 157 (+ 48), Sv. Marjeta 178 (42), Sv. Lovrenc v Slov. gor. 159 (— 15), Sv. Urban 172 (+ 16), Sv. Andraž 127 (— 5), Hajdin 125 (+ 19), Vurberg 85 (— 1), Po-lenšak 52 (— 20). Dekanija Rogatec: Rogatec 91 (— 9), Zetale 112 (— 2), Sv. Florijan 44 (+ 25), Stoprce 62 (+ 7), Sv. Križ tik Slatine 138 (— 15), Kostrivnica 66 (.), Sveta Ema 63 (— 9), Sv. Peter na Medved, selu 64 (+ 2), Sv. Rok 10 (— 4). Dekanija Šaleška dolina: Skale 132 (— 11), Belevode 16 (— 2), Sv. Mihel pri Šoštanju 150 (— 22), Sv. Ilj pri Gradiču 80 (+ 6), Sv. Martin pri Velenju 104 (+ 1), Št. Janž na Peči 86 (+ 31), Zgornja Ponikva 36 (+ 3), Zavodnje 50 (+ (+ 12). Dekanija Šmarje priJelšah: Šmarje pri Jelšah 150 (+ 34), Št. Jurij ob južni žel. 305 (+ 47), Ponikva 158 (+ 13), Sladkagora 78 (— 5), Dramlje 101 (+ 1), Slivnica 70 (— 14), Zibika 54 (+ 9), Sveti Štefan 100 (.), Žusem 50 (- 6), Sv. Vid 43 (— 22), Kalobje 25 (— 12). Dekanija Staritrg pri Slov. Gradcu: Stari trg 111 (— 1), Sile 13 (+ 3), Šmartin pri Slov. Gradcu 110 (+ 30), Slov. Gradec 31 (+ 1), Pameče 39 (+ 7), Podgorje 59 (— 21), Razbor 55 (+ 10), Sv. Vid nad Valdekom 59 (+ 30), Sv. Ilj pod Turjakom 75 (+ 7), Sveti Miklavž 39 (+ 2), Dolič 49 (+ 19), Št. Janž 40 (— 8), St. Peter 21 (— 8). Dekanija Velika Nedelja: Sv. Tomaž 211 (+ 11), Ormož 149 (- 10), Središče 175 (.), Sv. Miklavž 161 (+ 9), Velika Nedelja 130 (+ 14), Svetinje 125 (— 21), Sv. Bolfenk 76 (+ 7), Sv. Lenart 52 (— 9). Dekanija Videm: Videm 118 (+ 18), Artiče 66 (+ 7), Zdole 60 (— 5), Rajhenburg 209 (— 17), Brežice 234 (+ 43), Dobova 123 (+ 26), Sevnica 191 (+ 10), Pišece 177 (+ 59), Bizeljsko 142 (+ 32), Koprivna 88 (+ 20), Sromlje 59 (+ 6), Kapele 53 (— 2), Zabukovje 51 (+ 19). Dekanija Vuzenica: Vuzenica 32 (_ 9), Trbonje 23 (.), Sv. Primož 13 (-3), Ribnica 150 (— 11), Vuhred 22 (.), Sv. Anton 30 (.). Dekanija Za vrč: Zavrč 127 (—12), Sv. Barbara pri Borlu 129 (— 31), Leskovec 67 (— 21), Sv. Trojica 156 (+ 14), Sveti Vid niže Ptuja 106 (+ 2). Ako primerjamo število Mohorjanov iz 1. 1898 z onim 1. 1897, vidimo, da je napredovalo v preteklem letu 142 župnij, dočim v 1. 1897 le 52; najbolj so napredovale v preteklem letu župnije Jarenina (ta župnija je napredovala tudi v letu 1897 najbolj) in Braslovče, vsaka za 93 udov; pohvaliti moramo tudi še Solčavo (+ 75), Vojnik (+ 67), Pišece (+ 59) in Kapelo (52). Nazadovalo je v preteklem letu 62 župnij, najbolj Sveta Marjeta v ptujski dekaniji za 42 udov, nadalje Sv. Barbara pri Borlu (— 31), Čadram (— 30) in Crešnjevec (— 29). V 1. 1897 pa je nazadovalo 153 župnij. Jednakih je i »stalo v preteklem letu 15 župnij, v 1. 1897 pa 14 Iz tega vidimo torej, da je v preteklem letu naša škofija v obče zelo napredovala; na tem potu naj vztraja tudi letos. zlasti naj se potrudijo one župnije, katere so lani nazadovale. Vsak Mohorjan naj stori svojo dolžnost, njegov trud gotovo ne bode zastonj. «Družba sv. Mohorja» mora biti Slovencem največji ponos. Bog in narod! Gospodarske stvari. Kmetske zadruge. (Iz Žalca.) Častitim čitateljem je iz dosedanjega znano, da je popolnoma varno biti ud zadruge in da ima kmetovalec od zadruge le dobiček. Marsikateri pa si bode mislil, ako postanem ud zadruge, bodem navezan na njo za vse čase življenja. Temu pa ni tako, le poslušajmo § 6. zadružnih pravil, ki se glasi: «Vsak ud ima pravico, z odpovedjo naznaniti svoj izstop iz zadruge. Izstop je le mogoč koncem opravilnega leta, ako se je vsaj šest mesecev poprej prijavil.» To je jasno dovolj. Vsakateri ud kmetijske zadruge sme izstopiti, kadar mu drago. Vendar mora vsaj 6 mesecev pred koncem leta naznaniti svoj izstop, torej pred 1. julijem dotičnega leta, in ne gre, da bi se za vsakega uda posebej delal račun. Kdor pa je odpovedal zadružnost pred 1. julijem, je ob novem letu prost in ni več vezan ud zadruge biti. Toda prepričan sem, da kdor je enkrat ud zadruge, ta ne bode nikdar izstopil. Tudi za iste, kateri se v drugi kraj priselijo, je preskrbljeno, tudi ti lahko izstopijo kot udi zadruge, kajti § 7. se takole glasi: «Vsak ud, kateri odda svoje, v okraju te zadruge ležeče posestvo (§ 3.) in se iz zadružnega okrožja preseli v kak drug okraj, more vsak čas naznaniti tudi svoj izstop iz zadruge h koncu opravilnega leta.» V tem paragrafu se vidi, da ima ud kmetijske zadruge popolno prostost, da neha biti ud zadruge, ako se drugam preseli, in ni se treba bati, da bode imel radi tega še pozneje kake sitnosti. Kdor se misli izseliti in noče več ostati ud zadruge, treba mu je načelništvu samo naznaniti, in koncem leta neha biti ud zadruge. Ravno tako pa ima tudi zadruga pravico, da kakemu članu odpove zadružno pravico, in to je popolnoma opravičeno. Le vzemimo na pr.: Neki ud zadruge bi zadrugo opravljal, o njej slabo govoril, nji škodoval rekoč: «saj sem ud zadruge, vem, kako se tam godi, jaz lahko to govorim.» No, tacega uda zadruga izbacne in mu zadružnost odpove, in to zato, da nemore več škodovati zadrugi in njenim članom. Saj tudi postava pohujšljivega človeka zapre zato, da ga izbacne izmed človeške družbe, da ji škodovati ne more. Ravno radi tega, da nima zadruga radi enega samega malomarnega uda škode, je v zadružnih pravilih § 8., kateri se glasi: «Razven uzrokov, navedenih v postavi za zadruge, sme se še izključiti ud zadruge na predlog predstoj-ništva, nadzorništva ali na zahtevo petine vseh udov iz zadruge in sicer: 1) zaradi kakega s koristjo zadruge ne strinjajočega se dejanja; 2) radi neizpolnjevanja ali kru-šenja pravil in drugih pogodb, katere je ud z zadrugo sklenil; 3) radi nezmožnosti plačila ali nezmožnosti v oskrbovanji svojega premoženja. Izključba se zvrši po sklepu glavne skupščine ob koncu opravilnega leta.» Sklep, s katerim se je izključil ud te zadruge, se mora temu takoj naznaniti s priporočenim pismom. Od časa, ko se je to naznanilo odposlalo, neha biti dotičnik ud zadruge, in nima do te nobenih pravic, razven do svojih opravilnih deležev.» Kaj ne, kako modro je v tem paragrafu preskrbljeno za čast in dobro ime zadruge in njenih članov. Le pomislimo. Ako bi kakšni ud zadruge začel krasti, ali bi bil oderuh, goljuf, sploh da bi škodoval imenu zadruge, ali da bi recimo zadrugo na škodo drugih članov izkoriščal, da bi delal zato, ker je ud zadruge, postavno prepovedale reči, da bi ne izpolnoval pogodb z zadrugo sklenjenih, ali da bi prišel vsled lastne malo- marnosti na kant, da bi prišel pod kuratorja ali bi znorel itd., bi-li taki človek ne škodoval zadrugi in njenim poštenim členom? Gotovo da, in tukaj je preskrbljeno, da se taki član takoj odpravi od zadruge, da ji ne more več škodovati, in da si obdrži zadruga med svetom dobro ime. Udje kmetijske zadruge morajo biti sami poštenjaki in samo pravični, dobri ljudje, potem bode imela zadruga ugled in veljavo pa zaupanje med svetom. Da pa zamore ud zadruge svojo pravico do zadruge vsaki čas tudi drugemu prepustiti, tudi zato je preskrbljeno v pravilih zadruge. Le poslušajmo! § 8. pravil se glasi: «Vsak ud sme o poljubnem času opravilnega leta svoje deležno imetje s pismenim sporazum-ljenjem brez pogajanja z zadrugo drugemu prepustiti in s tem iz zadruge izstopiti, ako predstojništvo v zmislu §§ 3. in 4. teh pravil sprejme prevzemnika kot uda mesto prejšnjega deležnika.» Kaj ne, da je to pametno in dobro preskrbljeno. Postavim: Oče je ud zadruge, on pa odda svoje posestvo svojemu sinu in gre v počitek. On nima sedaj več koristi od zadruge, ker nebode več kupoval, ne prodajal za potrebo poljedelstva. V tem slučaju naznanita pismeno ali ustmeno pred-stojništvu zadruge, to bode mesto njega sprejelo njegovega sina kot uda, ako je drugače pošten in zanesljiv človek, in tako stopi sedaj sin v vse pravice do zadruge, kakor jih je poprej vžival oče. Ravno tako se lahko zgodi, ako proda ud zadruge svoje posestvo drugemu. Tudi v tem slučaju je potreba samo naznaniti zadružnemu predstojništvu spremembo posestnika, in ako je sicer pošten, bode sprejet in stopi v vse pravice svojega prednika. Iz teh paragrafov je razvidno, kako premišljeno in vsestransko dobro so napravljena pravila zadruge, in da sme vsaki brez pomisleka pristopiti kot ud zadruge, ker ima od iste pričakovati le koristi in dobička, in ker ni nikakor vezan ostati ud zadruge, ako mu ne ugaja. Ivan Kač. D4£* DaneSnji list obsega 10 strani. Loterijne številke. Trst 25. febr. 1899: 59, 22, 50, 83, 7 Line » » » 6. 89, 55, 43, 26 Izjava! Jaz podpisani Janez Škerbec, veleposestnik v Gorjanah, izjavim, da sem gospoda Janeza PeČnika s popolnoma neresničnimi trditvami in brez vsega vzroka razžalil. Jaz ga prosim za odpuščanje radi tega postopanja in se zavežem vse narastle stroške v kazenski zadevi poplačati. V Gorjanah, dne 16. svečana 1809. Janez Skerbec m. p. Prosim, da se mi pošlje Wertheimov šivilni stroj, enak poslanemu novembra preteč, leta. Upam, da bode tako izvrsten stroj, kakor prejšnji. Schönwerth, Češko, jan. 1899. Avguštin Schwarz, nadučitelj. Krščansko dobro delo, zraven pa še sreča! Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo 15. maja tega leta; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po 15. maju objavili v „Slov. Gosp.") 1-3 Balna svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr., kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr. — v najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. — Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. G. Henneberg-ove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Zürichu. PrfiHa da se Prostovoljno II UUd v najem novozidana hiša z enakim gospodarskim poslopjem pri farni cerkvi v Slov. goricah s trgovino, z mešanim blagom in 10 orali zemlje: vrt, njive, vinograd, gozd in travnik, pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove iz prijaznosti uredništvo «Slo-venskega Gospodarja »_1-2 Jernej Kovač, Pobrž 112, Maribor, odda takoj svojega lSletnega dečka na kmete v službo proti tem, da mu sprejemavec oskrbuje obleko. Novo!S koncertne trobente t poštam yarst?n pd str. 49,987. Izvrsten inštrument za nemuzlkalične, na katero se trobijo vsi mogoči napevi, pesmi, signali, koračnice, plesi. Kovana je iz najboljše medi (me-sing). Vsak zna trobiti, ne da bi moral znati note ali se učiti. Glas popolen, če se le rahle trobi. Enako zanimivo za odrašene, kakor otroke. Cena s 4 zaklopnicami . . gld. 2-70 ,, 8 „ „ 3'60 „ 12 . . „ 5-40 (dobro ponikljana 25 kr. več) vštevši pesmarico. Cene so tako nizke, da vsakdo lahko poskusi. Vsak bo zadovoljen, jo bo razširjal in priporočal. 1-12 Pošilja se po poštnem povzetju. Kari Schfirmanii, M us iltwerke, Haspe in Westfallen. ■ ■ ■ ■■■Ml Franc Javernik v Brezni št. 42, p. Vitanje pri Celji. fmam mnogo tisoč opek za strehe ter oddajem tisoč kosov po 12 gld. 50 kr., postavljeno na okrajno cesto v Vitanje. Kdor ga potrebuje, naj se oglasi na gornji naslov pismeno ali ustmeno do konca meseca marcija. 1-2 ■ ■ililHil B~g Wertheimovi šivalni stroji. 1.35.50 Jako izvrsten znan visokoročen Werthei-mov „Elektra" stroj, izmed vseh družinskih strojev najboljši, teče čisto lahko in tiho, po najnovejših iznajdbah popravljen, se dobi po znižani ceni za S4R _ ,30 dni za poskušajo, . 03.50 6 let se Jamči. WerttieimoT „RingscMff fl. 55.— Vsak družinski stroj, ki se v času poskušnje ne obnese dobro, vzamem na lastne stroške brez ovire nazaj. Veliko 1000 po celi monarhiji prodanih Wertheimovih šivilnih strojev se utegne povsod ogledati in na željo se ustrega z natančnejimi naslovi. Specijalni stroji za krojače in čevljarje, perilnl valjci, izžemniki, kasete varne proti ognju in tatovom, po najnižjih cenah. Zahtevajte cenilnike, šlvilne vzorce in priznanja. Pošiljavec šivilnih Btrojev Strauss, Dunaj IV., Margarethenstrasae 12/dg. Zalagatelj uradnih in učiteljskih druitev. D4E" Prodaja brez agentov, torej nižje cene, in sicer navadna provizija agentov prihaja v prid občinstva. 1-5 JUL MIL ca ca i ! i JO 85 S? jo S! to Si Domača tvrriku Josip Lorber & dr. tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju, izdeluje in prodaja po tovarniški ceni: Najboljše in najcenejše travniške brane, katerih se rabi dandanes že nad tisoče, izvrsten pripomoček za čistenje travnikov, nadalje Najboljše možnarje proti toči, kakor tudi k temu spadajoče plehaste cilindre, najizbornejše sla-moreznice, najnovejše mlatilnice, z ležiščem na krogle, istotako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple itd. itd. Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v najtemeljitejšo in cenejo popravo. 1-6 Za vsak možiiar, stroj, silob za vsalo flelo se jamči. Tovarniške cene. TIIIT Razproda se in opusti se trgovina! V soboto, 25. februvarija, se začenja raz-prodajati zavoljo trajne bolezni do celega vse manufakturno in drobno blago trgovine k „dobremu pastirju", Tegetthoffove ulice št. 23, tik hotela „Stadt Wien". Priporočam častitemu občinstvu to ugodno priliko, da si nakupijo dobrega in ce-nega blaga in je zagotavljam prav solidne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Henrik Schrey. 2—2 >1 C=) —s !=0 t ». o= Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del kamnoseka J. F. PEYER-ja tS v Mariboru, KotaiiiiieH-Allee, Hilarinsstrasse, Carueristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obliajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov ^ za omenjene predmete, kakor tudi ^ originalne načrte. ^ Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra- ^ morja, granita in sijenita. ^ Solidna postrežba in prav nizke cene. > "" Važno za poljedelce! K bližajoči se pomladi priporočam svojo veliko zalogo s©-mena in sicer: Štajarsko deteljo, ki je 3 leta prosta predenice (žide). Pravo lucerno, ki je 7 let prosta predenice (žide). Najboljšo vrsto mrkve, pese, (korenja). Travniška semena, sortirana in mešana za snho in mokro zemljo. Vse vrste vrtnarskih semen. Rafijo za vezanje, kakor tudi vezi iz gumija za požlahtnevanje na zeleno. Opozarjam, da kupčujem s semenom najboljše kaljivosti in čistosti in ga prodajam po ni^ji ceni. 2-3 Priporočam se udani Janez Riegelbauer v Ptuju (poleg nemške hranilnice). ^^sem p. t. kmetovalcem in vrtnarjem priporočam najboljšo vrsto semena od pese ali rone, potem raznovrstna semena trav, zelenjadi in cvetlic. — Ravno tako se dobi pri meni poljski malec (gips), nmetalni gnoj, raflja-ličje. koreninsko ličje in drevesni vosek. Prodajalnica špecerijskega blaga in semena 2-12 M. Berdajs v Mariboru.. kakor pri vsakem 9 mizarju se kupijo* pri meni rakve (truge). Lepo lakirane, močne rakve od 4 gld. naprej. 2-10 £cija t. 1. na naslov načelnika dr. Ivana Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. februvarija 1899. Načelstvo. ■ III TT Oklic. Prostovoljna sodnijska dražba. C. kr. okrajno sodišče v Šoštanji daje na znanje: Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna sodnja dražba zapuščine po dne 23. avgusta 1898 v Šoštanji umrlem Jožefu Papežu spadajočih zemljišč vlož. štev. 79 in 80 kat. občine Šoštanj, cenjeni na..... 539 gld. 76 kr. s pritiklinami po . 4 „ 20 „ skupaj ... 543 gld. 96 kr. in se določa v to edini narok na 4. marca 1899. od 11—12 ure dopoldne v tusodnem uradu s pristavkom, da se bodo zemljišča s pritiklino vred pri tej dražbi le za ali nad cenilno vrednostjo po 543 gld. 96 kr. prodala, da spada skupilo v zapuščino po Jožefu Papežu in da ostane zastavna pravica glede na zemljiščih zavarovanih terjatev nedotaknena. Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiščne knjige se morajo v navadnih uradnih urah pri tem sodišču pregledati. Ces. kr. okrajno sodišče v Šoštanji dne 3. februvarija 1899. 3-3 Mihelič s. r. Živinski sejem bode v ponedeljek dne 13. marca 1.1. v Selnici ob Dravi; pričakuje se obilno lepe živine pa tudi prav veliko število kupcev. Uljudno vabi občinstvo. Usnje in podplate bogato sortirano dobro blago priporoča p. n. kupcem prav ceno Antonija Kotzar, Tegetthoffove ulice 34, 2-3 nasproti hotela „Stadt Wien". Uljuden postrešnik obiskovalcem Ivanove jame v Hudiluknji, rokodelec ali penzijonist, vzame se v stanovanje in primerni zasiužek. Več pove Ivan Vivod, Dolič, Mislinje. 2-2 11 Črešnjevcah pri Slov. Bistrici se da za več let v najem hiša za trgovino in 8 oralov zemljišča. Vpraša se pri g. Anton Sicherl, trgovcu v Spod. Polskavi, pošta Prager-sko. Štajarsko. 3-3 Pcillll) s(i prostovoljno hiša z * gospodarskim poslop- jem in 10 oralov zemlje. Hiša je pripravna za trgovino. Posestvo in gospodarsko poslopje je v dobrem stanu in blizo rogaške Slatine tik okrajne ceste. Več se izve pri lastniku Vinku Ogrizeku v Tokačevem pri Slatini. 2—2 Vrtnarica9 srednje starosti, neomožena, tudi drugih hišnih del vajena, se sprejme pri Janezu Raku v Velenju. 5-5 Pri BI. Bezjaku v Framu se nahaja preša za olje. Pri stiskanju zadostuje en človek. Pripravljena je za izdelovanje najboljšega olja. 3-3 Novozidana hiša z 10 stanovanji, na glavni cesti ležeča, 20 minot od Maribora proč, gospodarsko poslopje in 1 oral njive se pod ugodnimi pogoji proda za 7500 gld. Letne najemnine 500 gld. Vpraša se v Schillerstrasse 14 v prodajalnici. 6-13 w Zganjarija R. Wieser-ja t Hočah pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-kaonino. 9 Prostovoljna sodna dražba. C. kr. okr. sodišče v Šoštanju, daje na znanje: Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino po dne 8. prosinca 1899 v Št. Andražu umrli Tereziji Ko-novšek spadajočega zemljišča vlož. štev. 54 kat. občine Št. Andraž cenjenega na . . 444 gld. 08 kr. s pritiklino po . . 10 » 85 » skupaj . 454 gld. 93 kr. in se določa v to edini rok na 18 marca 1899. od 11 — 12 ure dopoludne v tus. uradu s pristavkom, da se bo zemljišče s pritiklino vred pri tej dražbi le za ali nad cenilno vrednost po 454 gld. 93 kr. prodalo, da spada skupilo v zapuščino po Tereziji Konovšek in da je posestvo neobremenjeno. Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiščne knjige se morejo v navadnih uradnih urah pri tem sodišču pregledati. 1-3 C. kr. okrajno sodišče v Šoštanji dne 22. lebr. 1899. Mihelič s. r. Išče se slovenski trgovec, kateri bi rad imel svojo proda-jalnico v lepi, veliki, ob drž. cesti ležeči vasi na vznožji Pohorja, 1 uro od železniške postaje.. Pogoji so jako ugodni. — Več pove upravništvo «Slovenskega Gospodarja». 1-2 V mtjem ali na prodaj se da blizo Dobrnskih toplic (Bad Neuhaus) mlin s štirimi tečaji na stanovitni vodi, tudi v največi suši; poleg so stope in čistilnik za žito. Orodje je vse v najboljšem stanu. — Zajedno se tudi odda krčma, katera je dobro obiskana, posebno od topliških gostov. Prostor za krčmo in trafiko obstoji iz 5 sob, kuhinje in dveh kleti, potem pokrito ke-glišče; nadalje se odda mala ko-vačnica in mlatilni stroj, katerega voda žene. Kdor želi prevzeti ali kupiti, naj se blagovoli oglasiti najdalje do 15. marca pri gospodu 1-2 Ivanu Brauner-ju na Dobrni pri Celju. (Neuhaus b.Cilli.) Na prodaj radi smrti hiša, v kateri je gostilnica in pekarija, zraven vrt za točenje s kegliščem; vedno dobro obiskana, pripravna tudi za mesarja; zamore se še oddati dvojno stanovanje. Hiša je v mestu na Spodnjem Koroškem. Več se izve pri upravništvu «Slovenskega Gospodarja». 1-3 Sadna drevesca ima na prodaj Valentin Porenta v Peven pri Skofjiloki m sicer: a-a hruške čez dva metra visoke, lepe komad 35 kr. „ dva metra ali malo manj 25 „ jabelka čez dva metra visoka 30 „ „ dva metra ali malo manj 20 „ vse na postajo v Skofjiloki postavljeno.