Veliko slavlje v Skofji Loki. Mesto Skofja Loka na Gorenjskem je bilo dne 20. t. m. priča velike slavnosti. SlovensM telovadni odseki so naredili izlet v tot na lepoti, gostoljubnosti in zgodovini bogato mesto in priredili tamkaj javnO: telovadbo; to priliko so poratiie Slovenske krš&ansko-socialne zveze ter si napovedale za ta dan •občni zbor v ŠkoJji Loki. Krasen je bil sprejem v Skofji Loki. Že pred mestom je bil prvi pozdrav. V iimenu Stajeircev je ¦©dgovarjal naš državni poslanec dr. Korošec. V mestu ]&¦ pozdravil goste župaiV. notar Lenček. Ceprav drugega mišljenja, vendar se je raesto tudi po svojem zastopstvu udeležilo sprejema. Kako celo Idrugače ravnajo ponekod naši liberalci, nahujskani po celjskih dohta<rjih in omejeni že sami po sebi! Mesto Skoija Loka je bilo zav^to vso v zastave. Na tisoče ljudi je prihitelo k slavnosti. Bilo.je življenje, drvenj© in vrvenje v mestu, kakoršnegai Skofja Loka le malokedaj vidi. Med telovad,ci sta bila zastopana tudi celjski in trboveljski odsek ter" bila> predmet srčnDh pozdravov.: Zborovanje Slovenskih krš6a,nsk0isocialnih zvez je vodil dnžavni posllanec dr. Krek. NavsoPi sg bili tudv naslednji državni poslanci: dr.( B e nk o v i e, dr. Korošec, P i š o k, Gostinčar, Povše, Pogacnik, dr. Žitn:k in kranjska deželna posl. Mandelj ter Zabret. Zveze različnih slovensldh pokrajin so dale svoja poročila. V imenu Z;veze slovenskih mladeničev je poročal predsednik Fr. Ž e b o t. Zborovalci. so z velikim navdušenjem sprejeli njegovo poročilo na znanje ter govornika burno pozdravljali. Njeigov govor bo objavil gotovo prihodinji ,,Naš Dom."; Znaki Zveze silovenskih mladeničev so < našli občno priznanje in videli smo jih pripete tudi na mnogih prsih kranjskih mladeničev. 0 delovanju S. K. S. Z.fza Stajersko je poro8al njen podprfedsednik dr. Hohnjec: Velecenjeni zborovalci! Napr&dek je geslo modeltrnega 6asa, kot moderni, ljudje mu služimo tudi mi. Mi sicer ne maramo tistega pretiranega češčenja, Ksed,andanašnji tako pogostokrat skazuje' napredku, ker je io po.svojem bistvu pravcato malikovanje; ni6 drugega namreS ni, nego obožev.anjo Sloveške narave, lcateri se pripisuje brezmejna in neskon'6na razsvojna in napredovaT.na sposobnost kot tistemu faktorju, v katerem božanstvu pravzaprav živi in se! zaveda svojega bitja. Tak pojem napredovanja odklanjamo kot nekrščanski in( " protinaraven, Stremimo pa z vsemi močmi za tistim napredkoin, ki gaje sploh zmožen človek in njegove naprave. Star pregovor pravi: .Qui non proficit, deficit (kdor ne napreduje, nazaduje). ML, katoliški Slovenci pa noCemo nikjer nazadovati*, torej nioremo in moramo povsod le napredovati. Da to geslo dejausko izvršujemo, dokazuje razvoj javnili razmer v naš; domovini v zadnjein času. Ne morein se ozreti na vse tiste strani našega javnegai življenja^ kjer se tak napredek pojavlja vidno in krepko, baviti se mi je le z veliko organizaoijo naših nepolitičnih društev, priznavajofilh kršeanska načelu — S. K. S. Z. 'U|stanovljena leta 1897 je bila izpoqetka omejena bolj na Ljubljano. Velik korak rsaiprej je storila leta,\1902, ko se je razširila v Zvezo vseh.slovenskvli nepolitičnili društev, k> stoje na temeiju katoli^ke fesnice< Se bolj se je okrepila in izp.apolnila, v ka , so koncein predlanskega in lanskega leta dorasle njetie heere — štajerska, goriška in koroškja zveza, katere je proglasila za samostojne iz iskreno željo, naj se krepko razvijajo in plodonosno delujejo sebi in skrbni materi v prid. i Ko danes. poročam o delovanju naše štajerske Zveze, morem z^ zadovoljstvom in radostjo povdarjati, da se tista s m e r, v kateri se gibljemo in de[ujemo, imenuje: naprej! Napredovali smo. pred vsem glede na število. Ob osaraosvojitvi smo od skupne Zveze prev^eli 45 drustev. Tjeikom lanskega in; tekočega lefca se je število še bolj ko poidvojilo. Sedaj je namreč v naši Zvezi ^članjenih 93 društev, nekaj društev se snuje, tako da kmaf.u dosežemo Številko; 100, Poživilo, poglobilo in | razširilo pa se je tudi delovanje v posameznih društvih. V tem oziru moram z velifco'¦ zahvalo onienjati, da.naši vrlL somišljeniki , in požrtvovalni de^avci na izobraževalnem polju, v priprosti kmečki, in delavski oblj^ki ravno tako, kakor v gosposkii sukn.li, razumevajo vedno bolj znainenja časa ter uvidevajo veliki; pomen izobraževanja in vseh teženj, ki stremijo za tenitvielikirn ciljem. S tem ne kori^tijo j samo sebi in '¦ tistemu ozkamu krogu, v katerem se na videz giblje njihovo delovanje, temveč s tem tudi najizdatnejše siužijo veri i in narodu. Kjer je namreč prava izob- raženost doma, tam' se bo v<erski ;in narodni sovražnik ' trutiil zaman.. Da to;življenjei in delovanje ne zastane ali se celo kje ne zmočviri, j.e ¦ skrb osrednjfega o db o r a. Ta rnora biti sr.ce, kjer utripa življenje in odkoder seirazliva in preliva oživljajoča kri, po žilah, ki so tako> mnogobrojno pa)zpredene po raznih društvih naše slovenske domovine. Stajtersk(i osrednji odbor — to smem naglašati, ne da bi pretirav.al — sg je vedno zavedal te naloge. Vzpodbujal je okrajne in krajne odbore, dajat jim. pojasnila in navodila ter vedno ostaf. ž njimi v lesni zvezi, kar medf drugim<, sp|rifiuje 712 .pismenih pošiljatev, ki smo jili imeli v sedanjera letu in pri katerih niso všteta zasebna pisma, ki ji,li je pisal ta ali; oni; odbornik v svrho društvene organi^acije. Priredil je nadaljo v Mariboru v zimskera 5asu mnogo predavanj, ki so bila z vefiine dobro obisl<jana. Največji usp,eh pa je imelis poljudnimi sooialnimivkurzi, za lcmečko in delavsko mladino in odrasle zastopnike teh stanov. Meseca januarja Je bil tak tecaj v Celju, meseca februarja v Slovenjgradcu, meseca mjarca pa v Trbovljah. Trajal je,«'kalcor navadno, po, 3 dni, v Celju celo 3 in pol dmejva, v Trbovljah p^a, kjer razmjere niso, drugače . dopušfiale, samo en dan. Udeležencev je U.lo v Slovenigra/lcu in Trbovljah do- 200, v Celju nad 130. Kolike praktične važnosti so taki; poufini tečaji,, sem se tudi prepričal zaidnjo nedeljo, ko smo na visokem hribu pod impozantno goro • sv. Uršulp; ustanavljali izobraževalno društvo. Na shodu je narnrež stopil'k meni nek km|6t,,ki se je udeležil socialnega kurza v Slovenjgnaidcu, ter se jo i^nova'zahvalil za to lepo primlitlev in iprosil, naj zopet kaj sličnega pripraVimo; njegai gotovo ne bo manjkalo noberi' dan, ¦ četudi iiuai' do Slovenjgradca tri ure hoda. Jaz bi na kratko označil pomen takih te'čajev: preganjajo temo-neznanja in odvaljajo moro zaslepljenosti, y katero ntasprotniki zapeljujejo ljndstvo. Dvojno 'bi ^še rad naglaišal, kar spada v. rubrfko napriedika ne samo za štajersko, temveč za celokupno S. K. S. Z. Prvo je podvojena i in potrojena skrb za mladino. ,,Rod ; stari hira, gine, Bodočnost je m!aldine." Ker liočemo svojemu narodn ushiariti, dobro bodočnost, moramo zato temelje položiti v naši mladini. Da napreduje naša mkidinslka organizacija, d»ka.zuje,jo pred vsem naši telovadni odseki, ki so se v dobi vdobrega leta ustanovtli v tako nejpriSakovano lepem številu ter so že dosegli ivelike uspelie. Dokaz zVi to je» tudi škofjelo&ka prireditev,. ki ima izrazito mladinski značaj. Dokaz ,za to je še posebno naža ; Zveza slovenskih mladeuičev, kv jei bila binkoštni pondeljek ustanovljena v Ljutomieru ter je žo priredila idva velika mladeniška shoda, katerima bodo sledili drugi, Povdarjati moram, da z največjim veseljem poroeam o tej točki našega programa, ker iz lastne jzkušnje vem, da je delo med jnladino najprijetnejšie' in tudi najhvaležnejše. Vsled tega bi tudi želel, da ta točka naj nikdjar ne izgine z dnevnega reda našLh plejnenitih stremljenj, temveč da se vedno izvršuje vestno in vztrjajjno, ¦ ker upam, da v mladinski armadi ustvarimo najtrdnejšo obriambo za vero sveto in domovino • drago. Ce imamo organizirano, katoliškonarodno zavedno inladino, ne zatrepečemo več pped nobenim : nasprotnikom, ,marve<5 mu s pon$lovalnim posmehom obrniino hrbet. Drugo, kar kaže izpopolnjevanjel in napredovamje našega dela, je' večja sikrb< za obrambto slovenske narodnosti ob jezikovnih raejah. Kot štajerski Slovenec mor,am to težnjo pozdiravljati z radostjo in ob enem z.velikim pričakovanjem. Saj je znano, kako obupen boj bije naš narod ob mejah, kako težko se ustavlja tujemu ¦ kap;talu, ki se trudi, kos • iza kosom odtrgati odv nažle rodne zemlje in ž njo od našega narodnega telesa, kako hudo trpi pod raznarortujočimi nakanami, ki žalibog imajo trdno oporo v deželni in osreidnji vladi., Ne pret':|ra(vam niti najmanj,. temvee govorim zgolj resnico, če vam, velespoštovani zborovalci, iz mnogoterega našega obmejnt|g'a kraja prinesem pozidrav: ,,Morituri yos salutant (umirajoči vas pozdravljajo)". Sami S6 ne moremo. abraniti. Le tedaj je upanje uspeha, če cel slovenski ¦ narod stopi na obmejno stražo. Zato smo se vzradostili, ko' smo izvedeli, da namerava, S. K. S., Z., ki ima že v programu z leta 1902 točko skrbi > za podporo slovenskih katoliškili društev na jezikovni meji, intenzivnejšemu narodno-obrambnemu delu posveliti svoje moči. V to > svrho želinio njenim vžjigalicam, kojih dohodki so namenjeni obmejnim Slovencera, najobilnejše število odjemalcev. Želimo pa tudi, da bi gesIckS.V korist obmejnim Slove|ncem", ne ostalo samo na ,vž^galicah, temveč da bi vedno in povsod podvžigale vsie njene 61ane, društva{kakor posameznike. Nem'ški minister-rojak; Br*a|de je na( občmem zboru nemškega Schulvereina v Celovcu rekel, da Nemci ne sn^jo trpeti, da.bi se samo eden. \ nemŠM otrok odtujil svojemu narodu. Z'a nemški narod seveda ni te nevarnogti. Toda 5e mogto&no nemžjko plemo tako pazljivo stoji na braniku za • svojo narodnost, je za nas maloštevilne Slovence ži,vfljensko vprašanje in neodložna eksistenčna skrb, da oh!ranimo našemu narodu vsaketga. slaveinslkega otroka in vsakega odraslega. Kdor tukaj stori, tudi kaj. malega, stori pravzaprav veliko. Veleoemieni zflborovalci! Ob sklepu mojega poročila' se mi ponavljajo v spominu besede, ki,\ jih je o naši Zvezi zapisa! nek silovenski liberalni list' na Staj&rskemi. Njegova sodba'J6 ta, da je S. K. S. Z. faktifina vpolitična organizacija klerikalizma. — Hvaležni smo naS'.m nasprotnikom za to izjavo. Ker ne vemo niti rm\ niti naši nasprotniki, kaj je pravzaprav klerikalizem, moremo to po tej izjavi vsaj sumiti. Ker pa naša Zveza nima drugega namena nego. pospeševjati^ izobrazbo in napredek. slovensk^i ga naroda, vzgojfevati naš narod v^pravem sociafnem ia rodoljubnem duhu, se moramo samo čtiditi,-  da se na Stajerskem in po celi naši širni domoVMi še najde kak zaveden Slovenec, ki' še ni kle-  rikalec.  Sicer pa ne odbijajmo tozadevnih pplitičnih napadov na nas z istim orožjem, temvefi le s podvojenim delom. Mi samo zidamo^ in ne • razdiramo. Našo geslo bodi: Po tej poti naprej vztrajno in požrtvov?alno! Cilj, ki se btesti pred nami, je: Vsestranski, blagor našega naroda! Za telova/dne odseke je porofial brat Pref:esnik, za koroško zvezo; Vunček, za goriško Kremžar, za tržaško Cenftič, za kranjsko Smolnikiair, iza dijaško zvezo Cesnik in pozdrave Poljakov je prineset Sadovsky. Popoldan je bila javna telovadba. Na tisoče in tisofie ljudi je oblegalo teiltivadi&če ter s ¦ pozornostjo zasledovalo telovadbo naše m(ladine, Ceprav iz vseli krajev naše Slovenije skupaj zbrani, brez skupnih vaj, vendar so proizvajali vse vaje z občudovanja vredno tofinostjo. Z navdušenimi vskliki in s ploskanjem je občinstvo zahvialjevalo naše milada sokole za krasno prireditev. Tielovadba je bila najlepša toeka vse školjeloške slavnosti. Marsikateri gost je oilnesel v srcu željo: da bi tudi pri nas kmalu imeli mnogoštevilne telova(dne odseke. Gibanje j med mlaldino nam je porok, da sa ta želja tudi izvrši. Na slavnost f je došlo tudi mnt>go pozdra^ov. One, ,ki so prišle iz Štajerske dežele, objavimo priliodnjič.