List 7.
Politični oddelek.
Državni proračun za L 1901.
V torek je finančni minister z daljšim ekspozejem predložil poslanski zbornici državni  proračun za 1. 1901.
Po tem proračunu znaša skupna potrebščina 1.641,163.344 kron, pokritje pa 1.641,997.585 kron. Potrebščina se je v primeri z lanskim letom zvišala za 58,082.757 kron, pokritje pa za 58,146.763 kron.
Potrebščina se je zlasti občutno zvišala v nekaterih resortih. Tako je zrasla potrebščina za z Ogrsko skupne zadeve za 12,866.818 kron. Največ te svote fie porabi za vojaštvo. Potrebščina ministrstva notranjih del je zrasla za 6952.533 kron, potrebščina domobranskega ministrstva za 3,429.477 kron, potrebščina finančnega ministrstva za 7,598.548 kron, potrebščina trgovinskega ministrstva za 10,238.760 kron, potrebščina železniškega ministrstva za 10,141.590 kron, potrebščina poljedelskega ministrstva za 3,612.910 kron, potrebščina justičnega ministrstva za 4,012.950 kron, potrebščina za penzije za 5,039.962 kron.
Največ teh ogromnih svot se porabi za uradništvo in urade sploh, torej za stvari, pri katerih bi bilo pač treba nekoliko štediti.
Izkazano zvišanje pokritja kaže to najbolje. Državni dohodki se namreč ne povečajo vsled tega, ker ima prebivalstvo večje dohodke, ker se je trgovina in obrtnost povzdignila. To se vidi iz tega, da se dohodki iz carin nič ne zvišajo. Potrebni denar za pokritje tako znatno zvišanih izdatkov se dobi s tem, da se še krepkeje navije davčni vijak,
Na drugi strani se pa mora resnici na ljubav priznati, da se je dohodek iz zemljiškega davka za 2,190.000 kron, nižje preliminiral, občna dobitkovina pa za 500.000 kron.
Finančni minister dr. pL Bohm je v svojem eks-pozeju omenil, da državni proračun ne obsega investicijskega preliminarja, kakor je bilo v zadnjih štirih letih navada, ampak da se za investicije poskrbi na drug način. S tem je mnogo povedano, da bi namreč državni proračun izkazal velik deficit, ako bi se izdatki za razne investicije postavile v redni proračun.
Minister je zatrjeval, da je državni račun reelno sestavljen, in da se razvidi iz njega, da je občni gospodarski položaj vzlic vsem tožbam dosti ugoden.
Z žalostjo pa mora vsakdo spoznati iz proračuna, da se od ogromne svote 1641 milijonov kron, katere rabi država letos, izda le najmanjši del za produktivne in kulturne namene. Naša država ima denarja dovolj za najnepotrebnejše stvari, za izomiko ljudstva in za po-vzdigo narodnega gospodarstva pa ga nima nikdar toliko, kolikor bi ga bilo potrebno za zadoščenje najskromnejših potreb. To je žalostno, ker svedoči, da državni krmilarji še danes ne uvidevaio, da se s povzdigo omike in blagostanja ojači tudi država sama.
In še nekaj je jako značilno. Država ima denarja za vse mogoče in nemogoče zadeve. V proračunu je za nekatere kronovine prav bogato preskrbljeno, za slovenske dežele pa tako slabo preskrbljeno, kakor samo še za Dalmacijo. Proračun svedoči in kriči na ves gla«, da pri naši vladi velja načelo, da se morajo slovenske in hrvatske dežele zanemarjati, kolikor je mogoče, da se mora pač, če se da skrbeti za blagostanje nemških in poljskih dežel, slovensko in hrvatsko ljudstvo pa naj čaka.
To je najžalostnejše, kar nam pripovedujejo številke državnega proračuna, in zato popolnoma pritrjamo krepkim besedam, ki jih je izrekel poslanec dr. Ferjančič pri adresni razpravi v sredo. Kar je v tem govoru dr. Ferjančič obljubil, to naj naši poslanci točno izpolnijo. Nastopijo naj odločno in odločno naj zagovarjajo zlasti še gospodarske naše  koristi, ker le tako  se  da  doseči, da
Stran 62.
nas bo tuđi država poznala ne le v rubriki, kjer so zaznaraenovani plačani davki ampak tudi v rubriki, ki izkazuje državne izdatke.