SSdnjl akt petletne komedije od-igran ob navsotaostl kralja in I drhali faiiatov. sveta of Off»« UVIMN YEARXVU. i^Ät^JrTcSi^VJiiri'-aSr Chic«««, IU., tor.li, 18. m*rc* (March 18), 1924. STEV.—NUMBER 6«. 0augherty kot tajnik silno obogatel preiskovalni odsek bo koliko denarja ai jo Dan-I nakopičil, odkar jo postal 7laii Hsrdingovega kabineta. ji priwl v waihina je bil VREDEN $100,000, I PA OA mi CENIJO ka $1,000,000. fnkington, D. O. — Kakor ae i jtfuslo zadnjo nedeljo, bo pre-ttvftlai odsek poizkusil dogna- koliko denarja si je nagrmadil ivoeodni tajnik Daugherty, od- r j« postal elan Hardingovega Jineta. Kakor gre govorica, je bil vre-i kakih $100,000, ko je priiel Wtkhington, ali zdaj pa pre menda več kakor en milijon krjer. ¡Srečno igranje na borzi Mpewio kupčevanje z delnica-je prineslo pravosodnemu taj-mka Daugliertyju ogromne dobič-Ali on pa zanikujf in taji, da i je nakopičil premoženje od L 1 sem. Da se senatni odsek dodobra Iriea o tem ter dplene, koliko na teh govoricah, hoče ;kdati bančne račune pravo-Igu tajnika l>aaghertyja, «vega brata, ki je* bančni fiik, in njunih oljih tova-k Nadalje bodo aenatorji pre-|tudi njihovo trgovanje z ami in pa to, kotite so pla-dohodninskega davSk, Daje DaughertrW ¿5Wietr. hjl i delnicami, ko j« poatal rveznega kabineta, je sai? |ko jc pojasnjeval pred ■pim odsekom svoje kupčij-»ki tvezc s Sinelairjevo in polem.. kotJa ^Igfffh' l*T Pregled dnevnih do-godkov. A—rt|m Daughcrty je ailno obogatel odkar ima službo justičuega tajnika kot je pokazala preiskava.^ Ameriški vojaiki zračni polet okoli sveta je v teku. k, Velika kampanja proti John-sonovi priaelniiki predlogi. ■% Kongresnik Tinkham je izjavi!, da je Waahington bolj moker' kakor Pariz in bolj morilaki ko» London. Frank Keene/, rodja rudarjev, oproičen pred aodilčem. t Inossmstvo. Morgan je pobaaal ato miljo-nov, ko je rešil frank. MaeDonald je podprl rudorje kljub nevarnosti, ki preti njegovi vladi. Italija je formalno onektlrela Reko. t Švedska je priznala sovjct'kc republike. ' Krvavi protižidovski izgred; Zagrebu« Obregon je obtožil anglelko kapitaliste, da ao zapleteni v rSvcl tO. V Zračna annadna flotila je imela vrleteti danes ob aedmih dopoldne, Is bi to dopuščalo vreme. NA ¿»OČI LJUDI II JS POSLOVILO OD LKTALOBV. eljnc rezerve v najem. Zatrdil »je. da ni nikoli igrsl borzne pe na podlagi kake podkupOi-»in » pomočjo vladnih informn-4 ki jih je imel kot vladni u i a razpolago« Kožic Stinson je ispo-kot priča, da so bile dane *e Jessu Smithu in prava emu tajniku Daughertyju. In I ou B. Means je izpovedal, ka-»»ta «i Daugherty in Smith tele- , ra'a vsak dan o stanju borz- ■m cen. Senator Wheeler iz Montane, B vodi izpraševanje prič, je zo-Jiil Daughertyja ter dejal, da i* "ota za dosego ukinitve aodnih tfpanj že dognana atvar. Popolna zarota ae je izkazala a'fcvi tistih filmov in na!* plovbe", j6 rekel senator wfor. "8cve se ne da dognati P Ugotoviti vseli podrobnosti, ka-k ^ izplačanih tistih sto ti-^»kov. Javnost ne more pričo-g™. da dokažemo, kako je le? pfcttgbfrty na «redo ceste ter tam J»J aprejel vpričo zbranih ljudi ,7Ur tak način niso prejema-P^sluionih nsgti&^H 'Ali dokazali pa smo s pomoč-JVvedbs od strani gdčnt. yHn (J^tona Meansa, da je w ^ i/.nlačai, v nepostavno «---—— » uvuvawTIIV '^sisH ««">, da je imel ^ Mn,f|,75 ti^kon ko se je /en T?1 Washingtons v okajska ST ■»•. da jo bi r1"' najožji prijatelj pravo r Daughertyja, na iM > «mith umoril i b I"IJ"' ki »U R* imelo on in ;uT0t\n daje Eorv, ",?hprt3rin kakor : "f" I j» pf ; fcfcov p p, Ifl a-■nitha od nekega Jš /»•levi naše zračne plov h ni pravosodni depart ■ «I zračne zadeve več r' '°ta. Čeprav ao to za "ni konsreanikl, sena 1 *«niki. ki so imeli prej ' n s prsvosodnlm de-Brn Vse glavne točke H" pravosodni tajnik ne nv r i ravo nobenega dobrega EV napada in obroku-I» -V elevnlh prič ▼ tej ■y ' • da ne gro vem Osti o M^nsa je aprejel v fnsvooodasal depart. t,J«voaodsl tajnik Dsu. m ? Kampanja proti John-sonovi predlogi. Pittsbargk, fa. — Silna krajev-i kampanja proti Johasonoot priaelniiki zakonski o sna v i in vsem podobnim predlogam, ki b delale razliko mod^tujlgsdnirai prebivalci v Ameriki, ao jo priče las velikim javnim shodom, ki se js vrsll dne 9. marca v dvorsn Labor Temple. Kongreahik La Guardia jo Ml glavni govornik. V svojem isbor ^govora je okroal" ^ immš^M ^ ___ predloge pod atrebo. Poudarit Olover Pield, ganU Monioa, OaL — Cela jata zračnih letal deveterih alogov jo danea pokazala, kaj vae je že doaegla mo derna veda v arakoplovatvu, prod tisoči in -tisoči ljudi, sbranih, da se poslove od armadnih letalcev, ki imajo jutri poleteti okoli aveta. Pred atrmečimi množicami so se vršili zrsčni manevri posamezno in v skupinah. Zračna letala so plula narobe obrnjena, ae kakor kamen spnlials proti tlom ter zo« pet ivigala v zračno viline itd. Armadni in mornarični oficirji so rekli, da jo bil danalnji cirkus eden največjih avoje vrste, n Varthfei ki Major Frederick L. ___ je določen za poveljnika UmÄ0^? ^ "kraljevi Reka, Italija, 17. marca.—Reka je bila včeraj formalno anektirana k Italiji. Ceremonije, ki ao bile zelo teatralne in alikovite, je vodil italijanski kralj Viktor Kina nuel, ki je priapel na Reko ob t^esetih zjutraj s bojno ladjo. Na pomolu ao mu poatavili velik ala-4Volok, skozi katerega je kralj v slavnostnem sprevodu v mesto. ^Njegov govor z balkona governer-jevo palače, ki je bil tih in komaj ttlilen, je bil zadušen v hrupu ognjevitih klicev: "Viva Mumoll-ni, Viva Oiardiuo, Viva Fiumo!" Ko je kralj prečltal aneksijaki dekret, ao mu vrgli venee rol pod poge in mnogi fašisti ao jokali teaelja. Mesto je bilo polno ljudetva In ¿tastav. Velika deputacije faiiatov so priiiejfc vaeh večjih most Italije. Rim, IT. marca. — Kralj je od jllkoval Mussolinija s naslovom "ColUre Annunziata", ki pomeni bratraneo" Kako je Morgan "rešil" francosko valuto. S finančnim pučom, ki nima para a zgodovini danarja, ja dolarski car pobasal toliko, kolikor ja posodil Franciji, obanam pa ja usilil Poincaraju svoja pogoja glada reparacij in Porurja. Špekulanti izgubili pol ml-Ijarda frankov. _____ zračnemu poletu okoU aveta, js F* »i«»ove zaalugc, ker je pripo-odprl manevre s tem, da je .vodil ••»•k da je Reka končno prllla leta ki us a. strani) e, ksko nevsrne so ts predloge. Rekel je, ds bi bila Johnaonova predloga sprejeta, Če bi prišla jutri v poslanski zbornici na gla-eovan.ve. Rekel je tudi tole: "Co eo sprejete take zakonske oanove, ki delajo razliko med narodnostjo tujerodnih priseljencev, potem nI pričakovati ničesar dragega kakor to, da zbujajo plemenako so-vraitvo in razne neareČne predsodke ; zato ne kale nič drugega kakor to, da ge narodnosti, ki bi jih imela po novih predlogah a-meriška javnost za mapj vredne elemente, organizirajo ter izkuša-jo zatreti in zadušiti propagando, ki atremi sa tem, da pridejo tiate narodnoati v slabo luč." Ko je dokončal avoj govor, mu jo številno občinatvo burno ploskalo. Preden ae je pričelo zborovanje, ao izročili uradniki zveze poštnih uradnikov poalsneu La (»uardiji lep šopek cvetlic ter mn izrekli v imenu svojega društva zahvalo zs njegovo prizadevanje vladnim uslužbencem vprid. Drugi odličen govornik je bil kongresnik John Morris iz Pittv burgha. ki je prišel zaeno s Ls Gusrdijem is Wsehingtona nalašč na ta shod. V kratkih besedah se je izrazil, da odobrava vae to, kar je povedal La Guardia, brez vsakršnega pridržka in da obljublja avojo podporo La Ouar-diju, ko pride Johnaonova prisil niška zakonska osnova v poslanski zbornici na razpravo. ghodu je predaedoval odvetnik Anthony Lukaa. Hhod je «klicni pennsylvanaki avet za obrambo tujerodnih priaeljeneov. Ta svet seatoji iz petdeectih velikih in vplivnih organizacij, uključujoeih nad 100,000 članov v zapadni Penneylvaniji. Prihodnji seetanek tega aveta ae i asa vršiti dne 30. mercaveb dveh popoldne v dvorani Walton, 4. nadstropje, na 220 Btamvis Street Organizacije, ki še niso pridružene k tomu a veto, naj nomadoma izvolijo delegate sa na to konferenco. Nobene denarne obveznosti niso v zvezi s to pridružitvijo. Ts svet je stalna organizacija. Njegov namen je, braniti vse tn jerodne stanovnike pred aooijal-nim in narodnostnim zapostavi j« nje«. Vsaka organizscijs. ki jo tvorijo tujerodni prebivslei, h« naj bila članic* tega sveta. Za a*-tančnejls pojaanila se je obrniti četvero letat, ki a« vdeležo okoli rvsts , v poletu preko tišča. DrugI pilotje ao bili por Lofrell H. Smith, Leigh Wade in Erik Nelson. Vršil ae je nagli mornsrlČni po gon pod poveljstvom poročnika Wieks is Ssn Diegs v bojni for maciji. y Dejstvo, ds se ni pripetile v tem manevru nobena nezgoda, jo po mnenju rasnih srmsdnih in mornaričnih oficirjev veli^ tri-but zrskoplovnl vedi in učlnkovi-testi osobjs srmsdnih In morna A« ** i' šR js bUo kakor »snalsšč » major Msrtin je d* jat, ds to letala, ki polete okoli sviti, v kar najboljšem stanju. > Svetovni polet ae ima pričeti jutri ob sedmih dopoldne. Tri zračne ladje polite najprej. Na njih bo oeemnajst srmsdnih in momsrlČnih letaloev pod poveljstvom polkovnika Gillmora. Poročnik Erik Nelaon je poletel danes v San Diego, da preis-kuai tamkaj kompaa. Jutri ae ¡mu vrniti na cloverakem vzletišču, odkoder poleti potem za drugimi zračnimi letali. Početek nameravanega poleta je odviaen od vremena. Slučajna gosta megla utegne zakasniti vzlet. Major Martin je dela, da so vse mehanične naprave v kar najboljšem stanju za 30,000 mlljski polet preko.triindvajsetih dežel. v Italijo. Ker je teh "bratran Se v" le dvajeet, je kralj apreme nil staro pravilo, da ae število pomnoži nad dvajset. Vedla rudarjev oproičen. VHak Keeney v West Virginiji n kriv umors. Pariz, IT. marca. — Protiofonzl-vs proti padanju franka, ki js v enem todnu dvignila vrednost franka sa več ko eno tretjino a tem, ds je pognsla dolar a 30 na 20, angleški funt aterhngov pa a 130 na 00, ae amatra tukaj za največji finančni puč, kakršnega še nI videl avet. In ts puč jo uprizoril ameriški velebanldrj in finančnik J. P. Morgan v palhologlčnetn momentu. Kaj pomeni ta puč, še ni v splošnem znano, ampak malo po malo)ae avet zaveda in atrml. Prvič pomeni, da je Poincare zmagal v svojem boju s francosko zbornico in lašel ls boja kot diktator Francije. Coaar ni dosegel s političnimi zvijačami in diploma-tičnimi intrigami, je doaegel s denarnim pučem, katerega mu jo aranžiral Morgan. Druglš pomeni \ da ao bankirji, ki ao igrali ss frsnk, nsredill v enem tednu miljone in miljone, dočim no špekulsntje, ki so Igrsli proti frsnku, iatolasno izgubili najmanj pol mitjarde frankov j mnogi so popolnoms bankrotirali. Največ jo pa naredil Iforgan sam Pariški bankirji ao mnenja, ds js Morgsn pobsaal najmanj ato mi-ljouov dolarjev — torej toliko, kolikor snaša njegovo posojilo Praneiji sa "rešitev" frsnks, ki jsmleno a zlatim zakladom MaeDonald jo podprl rudarje. Riakiral bo IWljsnjs dslavsks vlada v svTho, da pribori radar-jsm večje mssdo in odvrne splošno stavko prihodnji FsyeitevUle, W.Ä. —• Frank Keeney, pr« (Uednil^remogarakc organizacijo*V Weai Virginiji, j« bil v soboto oproščen pred tukaj- je pitoff*** eodilfc» Jfef ot- jfrancija V vsoti pOO0X**f slatlh nlki so se posvstovaU poldrugo frankov tVBDSKA JI FRIZNALA . gOV J ITI. Ssdanji ruski ssstopnik v Stoek- holmu postane poslanik. ' " Stookbolm, 17. msres. — ftved-aks je priznala de jure Unijo so eialietičnih sovjetskih republik. Pričakuje ae, da aedanji ruski zastopnik Oninakl v Htoekholmu oatane kot poslanik. 61M0I ZAPUSTI FR1MOOAE 8X0 VAS. Harrisborg, OL — Pet izmed osmih črnskih družin, ki prebiva jo v premogarski vasi Muddy, id ki ao prsjelo grozilna pisma najbrž od knkluksovake orgsnizaei-je, ae pripravlja na iaaelitev i t tiste premoga rake vasi. Krajevri knkluksovski voditelji so izjiaviii, da niao bila tieta grozilna pisni» pisana s odobrenjem njihne orga niSseije. Maeterlinek poaotl Tntankamena Nice, Franeija, 17. merea. — Maurice Maeterlinck, znani bel-gijaki pesnik in dramatik, ki je pr*d nekaj meaeei naznanil, da jc nehal pieatU se je premislil. Zdsj naznanja« da odpotuje v Egipt in poaeti Tutankamenov grob, nakar epile knjigo s naslovom "Faraonovo zbujanje ali psihične sile spečega faraesa". na naslednji naslov t A. Rostrom, 237 Khaler Street. Mt Wssking ton Ms, Pittsburgh, Ps uro, predno so so sediniil, da js Keeney nedolžen. Kecney je bil obtožen s mnogimi drugimi odborniki In člani unije vred,'da Je odgovoren ss uboj deputiierifs Johna Goreja, ki je izgubil življenje ▼ bojih v okraju Logan ob času znanega "oboroženega pohoda" rudarjev v okraj Mingo v avgustu 1921. BRITSKI KAPITALISTI ZAPLETENI V MBHIftKO RIVOLTO. Obregon js obtožil pstrolsjaks la- terase, da so pomsgali Hnsrtt. Mežico City, 17. marea.—Predsednik Obregon je javno obtožil uradnike angloške petrolejake družbe v Mehiki, da ao financirali Huertovo revolto. Drulbs, ki je znana v Mehiki kot "Companla de Petroleo el Aquilla", zunaj pa kot "Mexican Eagle Company", je potrolila/velike vsote v prid mehiškim vstalem. Obregon pravi, da je uvedena atroga preiakava in ko bo končana, bo vlada storila potrebne kprske proti družbi. OOOLIDOI ODSLOVIL PAST JONSKI IORALCE. Waahington, D. C. — Okrog 15 Bavarec v is Oberammergauva, ki vaako leto uprizarjajo znane pasi jonske igre in ki se zdaj mude na obisku v Ameriki, je zadnjo soboto poselilo predsednika Coolidga Vodja aktipin« je predstavil Igralce a kratkim govorom, ki je bil političen in to je razjezilo Coolid-ga. Ravno v hipu, ko je imel |>itl predsedniku prodslsvljen Anton l.ang, ki igrs Kristuss, je Collid-gs zsmshnil z roko v znamenje, naj odidejo. Kitajci nosili mrliOe r cijah Äangaj, 17. marca. — Tovarniški delavci v Mangaju ao zoatavks-11 v znak proteata proti gnilim razmeram v moMnem gasilnem oddelku, ki so zakrivile, ds je v požaru zadnji teden zgorelo 50 oseb Delavci so v soboto demooatrirsJI in pri um so ebiskeli pogorišče, pobrali ožgan« mrliče, zmetali jih v krste in nsložill na rase«, nakar so jih nosili po uiicak v protestnem irprevoda. Po ksnšsnih ds monstraeijsk so položili mrliče pred vrata vodovodnega urada. Tretjič pomeni, ds js morsl Poincare kapitulirati s osirom ns svojo repsraoijsko in porursko politiko. Francija je morala sprejeti Morgsnovs pogoje glede nemlke odškodnine in Porurja. Podrobnosti te kapitulaeije bodo znane, kadar Daweaova komisija zvodenoev objavi svoje poročilo. Že danes pa je znano toliko: Dne 10. tnarea zjutraj, ko > frsnk lezel na tri eente, je bila v Parizu tajna konferenca, katere ao ae ud«lelili brigadir-gen«ral Davves iz Chioaga, predsednik prve preiskovalne komisije nemških finsne, Owen D. Young, član Daweaova komisije, Roblneau, ravnatelj francoske drlavne banke, Sir Montagu Norman, govar-ner anglelko državna banke, In. Herman llarjea, direktor Morgan Harjeaove banke v Parlsu. Zborovale l ao biU v nepreatani brezžični komunikaciji z J. 1*. Morganom, kl ae je istočasno nahajal na par-nlku "Lapland", potujoč v Riviero, Vae druge radio depole ao bile ustavljene in le tsjnopisne depele med Morgsnom in zborovale! ao Ivigale sem in tja. Morgan Je takrat narekoval avoje pogoje, kobineau je nato konferiral Mili«-radom in Poincarsjem, dokazujoč Jima, da Je velika žrtev afteo lutno potrebna, drugače je fran-eoaka valuta obsojena na propad, žrtev je bila, da Franeija le v naprej sprejme priporočila in načrt« Dsweaove komisije glede reparacij In Porurja. Millerond In Poincare sta končno pristala ne Žrtev. London, 17. »naoa. — Hamsaj MaeDonald Je asstsvil llvljeujo svoje vlade za povišanje mezde rudarjem. V konferenc? s odnornikl rudarske unija jo obljubil, ds bo vlsds takoj stltsvils sskon o minimalni mezdi rudarjev lit ga pi^edlollla parlamentu v aprilu. Zakon bo garantiral rudarjem mezdo, ki bo višja 7t> odstotkov nad mezdo v letu 1911. To anali precejšen po više k sedanje mesds. Risarji so priprsvljeni asštrsj-katl 17. aprila, ako ne dobe ss-kona minimalne* mesds. MaeDonald je s tem korskoin zavrgel neVtralno atallšče vlade In atopll očitno na atran rudarjev. B tom je prevzel riziko poraaa v zbornici, ksjtl utsllšče liberalcev je problematično in prejkone nasprotno temu aakonu. J MaeDonald ni mogel atoriti drugače, če nole imeti konflikta v lastni strsnkl in kabinetu. Pred enim lstom Je MteDonsld energično zagovarjal agkun o minimalni moadii takrst fi bil poralen. Ds* nss je oeem rudarjev % Msoponsk dov#lMlatnmr'lB enš Četrtlns dslsvskih poslsneev v zbomlol je is rudsrskih okolišev. Nsmngnčs Js torej bilo ogniti h temu vslns-mu vprslsnju. Delodajalci v Angliji ao proti vsskemu aakonu toinlmslne mesds in zdsj nsmersvsjo mohiliairsti vle svoje sile zs porss predloge v psrlsmentu. IZOKEDI V ZAOEIIU. Hrvaški naoionalisti napadli Mds. Dunsj, 17. msres. — V Zsgrelm so Izbruhnili protižidovski izgredi, kater« vodijo hrvslki nseionslistl, Mnogo Židov js bilo rsnjenlh. Po-znejle poročilo iz Zsgrebs se gls-si, da ao lidja odbili nadaljnje na-psds. TAJNIK WILBUR UTBONB POLETETI V WASHINOTON. Praneisco, Oal. — Curtis D, Wilbur, ki jo imenovsn sa mornaričnega tajnika, Js prejel ponudbo, v kateri je rečeno, da ga je pripravljena zračna armal-na in morna rična oblast na zračni ladji poslati v Washington. D>-aodnji sodni načelnik najvlljeg.a sodišča v Californlji pile le vel mesecev otroško povsst "Jobnpy and 1 Vi« Mogle Vest", v kaUrl naredi "Johnny" atriea Sama ss gospodarja vseh oesanov. Morgan Je tt^li g eno potezo fIjark Js biU otvorjens obravnava proti governerju Wsrrenu T Me. Oayju. kl Je obtožen ponsverja njo, goljufij« in menjavanja ponarejenih čekov. T lil vpralanj« zlatega zaklada N«m^ije — eno najteljih vpra lan j, kat«rega ao Francozi najbolj zavlačevali. Franeija Je zahtevala, de se nemlka zlata rezerva pr» mesti is Berlina v Amsttnism. Nemci so sporočili, ds legs ne bodo storili. Ksj j« bilo storitif Morgan je del beaedo, ds on n« zahteva, da ae franeoeki zlati zaklad premesti v New York kot po-rol» vo sa njegovo posojilo Enako koncesijo mora Franeija doti Nemčiji. Jn Polnesre jo js dol. Chiesgo in okoliša t V sredo nestalno. Menjajoči ae vetrovi. Tem persturs v zadnjih 24 ursb; naj-višja 31, najnižja 3? Solne« izide ob ¿(54, uide ob OOVERNRR INDIANE PRPD •ODliOEM Indianapolis. Ind. V ponde> Radarji sapaMsJo Porarje. Dne*.Oeldorf, Nemčija, 17. mar-sa. — Ns tisočs ttti«r »lavsnov — js aspustilo Porurjs in odpotovalo domov. Okrog 400,000 rudarjev in drugih delsr-Porurju Js brez dels. cev v Lttvlaaka kvota islrpaaa ss 1st. Kovno, Litvinija, 17. mama. — gl «vilo priglalrnkk Litvineev aa izssliUv V Ameriko js tsko veliko, da js lit vinska kvota isčrpans sa ssd«m let po sedanjsm smerilksm zakon«. PROSVETA cuino fLovmiM mangas rooroans jaowoTg LAftWIHA SLOVfcNt sHmWaRoPnIÍVcIoPOMN¿"jg PaOflTl" Naro/nfeet ZedlnjMM driaro (is van Chica»© > fS.OO na loto. • (laven Chicare) »» 00 m Uto. »2.1 p4 Iota ta »1.2» aa trt «iiiwí Ckfca» M.50 aa lato, ti ll sa pot If .0» sa tri stosoco, ta s« lawlatvo it.QO. ¡ •nrs MTHE E!fLIOH?EBíMENTw Off W +o fWooaia Kol»—I S—IU S»oiioOft 7"y——»^T;,».,—^ ratas oa ftoL/vr ip t losi United S tatos (saropt CMcal») aa< «.y ^^ "MEMBEft oí Tío rCÜKkATED Pi o) and Canada »» for rüSF i ■MS Dat«« v aUafaJs a. pr, (Movoa 21*24) palay vaiafa sasiasl 4m no ja • Ua fcitia potolil« ssnisiss. Paaarita jo 4mm, d« trn na m «atooi Ust. KOMEDIJA JE KONČANA « ----------_r - —— — ----- ——-^ — W m —----~ w ^ azi je je pa orilo proti nebu: "Viva Mussolini!" Giardlno!" Kralj Emanud je pa slovesno ... Tako bi lahko rekli, ko so doiie brzojavke poročale o slavnostih v Rimu glede anektacije Reke, ako bi ne ver-jeli, da se na svetu vse spreminja. Končan je bil zopet samo en akt komedije, ki je pričela, ko je D'Anunzio . s svojimi arditi in s pomočjg italijanske mornarice zasedel Reko. V nedeljo je bilo vse praznično v Rimu, kar pripada k duhovščini, italijanskemu plemstvu in italijanski bur-ioaziji. Diktator Mussolini je bU proglašen za "kraljevega bratranca''. To je nekakšno plemstvo in baje je teh "kraljevih bratrancev" samo dvajset Noben pameten človek, ki verjame, da je vsak človek plemenito, suvereno bitje in da ne potrebuje kraljev in cesarjev nad sabo, da ga vladajo, privošči "čast kraljevega bratranca0 iz srca Mussoliniju, kajti Mussolini je pokazal, ko se je izneveril socializmu In so ga zaradi tega izključili iz italijanske socialistične stranke, da je vreden odlikovanja, s kakeršnimi kronani vladarji odlikujejo tvoje zveste oprode. Da je bil akt komedije bolj učinkovit, se je vršil po hrupni navadi lz srednjega veka z razliko, da so bila sredstva malo drugačna kot v srednjem veku. V zraku, visoko nad Rimom so krožila letala, grmeli so topovi, lz ust duhovščine, plemstva in buržo- "Viva anektiral" Reko. Da je bil akt komedije še bolj komedijantski, so se trije stanovi, ki tvorijo glavno podporo trona, poljubo-vali med sabo in pri tem metali cvetlice kralju pod noge. Ravno ob tem času, ko se je odigravala ta komedija, je borne prebivalce v Campagni Romani tresla mrzlica, v marsikateri borni koči je oče ugibal, kje dobi kruh za svojo družino, ki strada in počasi gineva, propada, gre v smrt. Marsikateri italijanski delavec je ravno ob tem času ugibal, kam naj se izseli, da ubeži bedi v Italiji. Ob času, ko so metali kralju cvetlice pod noge, ae je igrala lačna in bosonoga italijanski proletarska deea po ozkih ulicah, da pozabi, da ni imela zajtrka. Na eni strani se , je odigraval akt komedije, na drugi pa akt proletarske tragedije. Vse se na svetu spreminja. Reka je postala italijanska. Več ko šest sto let so sa Habsburžani trudili, da povečajo svojo domsno. Nadvojvoda Ferdinand, ki je bil ustreljen v Sarajevu in ki je imel naslediti Francjožefa, je sanjal, da zavlada notri doli do Carigrada in da postane moderni bisantinski cesar. Pa prišla je vihra s predvi-ji herjem, in šel je Ferdinand iii razpadla je habsburška domena. Tam, kjer so nekoč vladali Habsburžani, Um vlada zdaj ljudstvo brez kronanega vladarja. Habsburška dinastija je morala zapustiti Avstrijo in lepa posestva, ki jih je lastovala v nji. Tudi na Dunaju so včasi uganjali komedije in proelavljali razne aneksije. Pa prišli so časi, ko so zdrobili celo spomine na te alavnostne komedije. Zadnja vojna ni prinesla trajnega miru. VenaiUska mirovna pogodba je ustvarila dovolj netiva, da nekega dne zopet vzplamti tam na Balkanu, kot je zagorelo pred izbruhom svetovne vojne. In kdo bo prosljavljal po bodoči vihri aneksijo Reke? Mogoče nihče t Kdo ve? Mogoče bodo narodi res že tako zavedni, da bodo s*mi odločali o svoji usodi. Ako se to zgodi, bo moč kraljev zdrobljena, uničena bo moč treh stanov, ki zvesto podpirajo tron, "kraljevi bratranci" se bodo pa sami odpovedovali častem, ker se bodo bali ljudske jeze. S proslavami o aneksiji Reke v Rimu komedija še ni končana. Dovršen je zopet samo en akt in zdaj aledi presledek sa nekaj časa. Kdaj prične prihodnji akt komedije, ni tako lahko povedati Mogoče prične prav kmalu, ali pa leže par generacij v grob, preden prične zadnji akt komedije. Vse Je odvisno od ljudske zavednosti. Ne samo v Italiji, ampak po vsem civiliziranem svetu. Kolikor večja je zavednost med ljudstvom, toliko večja je njegova moč. Taki komedijantaki akti, kot se je odigral zdaj v Rimu, so le toliko časa mogoči, dokler se ljudstvo v večini tako» svanih civiliziranih dežel ne zaveds svoje moči in zaradi leg:», ker ne pozna svoje moči. ne doseže tudi svojo jra\ ice. LeadrUle, dok. — Marsikateri eitatelj «i morda miaii, da smo po zapaduivei poepali ali pomrli, kar pa ne bo drlalo. Razvideli boste to U naslednjih vreti«. V tukaj-in ji naeelbini je ie kakih 160 tlo-veaekih družin, ki ae pa zaterom selijo, le notri nihle ne pride. Zato ee bo kmalu izčrpalo tudi to Sv. Inkvizicija. Peter Pajiljevi listi. Cenjeni tovariš urednik! — Kdor je bil tako srečen, da je od neeel pete ev. inkviziciji, tedaj *o sa sežgali v pjdofci, ako je bil »poznan krivim. Ako jo bil kdo po njegovi rmrti eb tožen kriv« verstva, tedaj so proti njemu dvignili obtožnico in uvedli pre SM»T 1 «vi. C. je bil iSiJ-MSi* V dru4tVeOUl H tak obtoženec .poznan krivim, * zabavnih ozirih. UkopaU nj^ovo truplo in g» evo- Imamo pet raznovrstnih dru- étno Včasi so izkopali itev. katerih te vaako trudi, da bi 1É dobilo čimveč novih članov. Dru štvo "Zarja Svobode", it. 27S S. N. P. J. najbolj napreduje. Na vsaki redni seji sa društvo pomnoži za par članov, kar nam pa drugi zavidajo. Pa kaj jim tatemo. Slovenei 'pristopajo k naj-boljiemu društvu, to je vae. Tupatam si priredimo tudi zabavo, d* ne ppmremo od dolgega čaaa v teh aáeinlh gorah. Tako smo priredili dne 1. marea maška-radno veselico, katere ¿isti dobi-¿ek je namenjen za zaatavo, ki jo Šali kupiti društvo "Zarja Svobode" v najkrajšem Času. Vesaliea Je povoljno uspela, kajti šlatega se je naredilo $200, kar ja lepa vsota sa tako malo naselbino. Najbolj se imamo zahvaliti našemu društvenemu odboru, ki ja porabil ves prosti čat, da kolikor'mogoče uspešno priredimo veselico in je odbor tudi vse dobro lipe-IjaL Res malo potruditi aa je treba, pa se vse naredi, kakor paš pravi pregoVort MBrez '„muJe' m čevljev ne obuje." Člani pri našem društvu pa le tako naprej in zaetava bo kmalu vihrala v našem domu. Meškaradna veselica, ki amo jo imeli, je bila prva v naši društveni dvorani, tato jo bilatoiiko bolj zanimiva. Zahvaliti ae moramo tudi naši mladini, ki je dobro igrala tvoje vloge v maskah, posebno nemški kajser je bil dobro predttsvljen in pa eušenjaki pri-ganjač it Joga ter njegova aeve-sta. Zetovo dobili tudi prvo nagrado. ■feoročam naši mladini, da bi tJJl bolj poiurili in kaj stalnega ustanovili ta prirejanje tličnlh zabav. Imeli bi lahko pev-tko in dramsko društvo, česar'kal ie nimamo ne prvega na drutffcfca, oboje pa telo potrebujemo, fi» i-ma skoraj vsaka naselbina itt' tu-dl v naši bi lahko imeli. Potruditi te je treba malo, pa bo Šlo. Društvo ««Zarja Svobode" bo nata-novlteljem pomagalo, kolikor bo v njega moči, to je mladina lahko prepričana in te lahko tanesé na nat. Ker sem se Še pripravil k pisanja, hočem čitatelja malo ae-znsniti t našo natelbiuo. > Z delom je tukaj prav tltbo, kar je tudi vtrok, da te delavci selijo drugam. Komaj 500 delav-cev dela po rudokopih in v topilnici, rnesda je od $2.70 do $5, kar pa komaj sadoatuje za livljenjske potrebščine, v najvtč ozirih pa še ne. — Zimo Imamo celih osem mesecev, in eieer od 1. oktobra do 31. maja. Imamo pa štiri meeace selo lepega poletja. Marsikateri potovalee, ki potuje tu skozi, se ¿udi, kako očarujoča Ja narava naših gora v poletnem času. — Le par milj oddaljano it meeta Lead-villa imamo telo dobro kitlo vodo. Na prottem dobimo telo dobro sabavo t riberstvom, kajti tukajšnja okoliea je telo bogata na ribah. Po potokih ee nalovi na tisoče poetrvl v poletnem čatu. Človek porabi vet proeti čae a lo-venjem rib, ker treba je iti le par milj in človek ti more naloviti rib ta tajtrk. V jeseni hodimo na lov. Okoliea je bogata na divjačini, posebno je doeti srn, jelenov, divjih kot, jerebic ali divjih kokoši; zajcev je več vret, pa tudi volkov se ns manjka. Tako se élovek zmerom lakko sabe ve,, in to nas ie najbolj dril v tem visokem gorovju. Posdravljam vse čitatelje, listu Pros vet i pa ieUm, da bi M naprej prineial doati nem dobrih nov le, naj ee še malo bolj jese njega nasprotniki in sovražniki ojs*nilo na mornariški department Zdrn-tealh drla* Departmeat of N»vy, Waaklagton. O. C. Tadi jugoelo-taaaki informs!h ni urad foreign Language Information borrico. JogWlav llurreu. 11S W. 41 SU New York. N. T., Vam morda lahko «la a tem veš pojaauil. — Po :.jcuca. Cerkev si je pač znala prilastiti tujo lastni no potom Loufukacijc. Nekateri eo bili obaojeni, da morajo nositi v ujetništvu teike veriga ali okove. Ako bi dauet zapirali hudodel oe v taka leknje in na tak način, kot Ja to delala at. inkvizicija, bi ta dvignil vtl protesta. Kdor je pa takrat protestiral, so gs ama t rali ts krivo vorca in občutil ja taško paat %r. bkvizicije. Neka Uri krouljti menijo, da tó bili & tti obsojene1 v sliko najbolje», katere to obtodili na smrti kot pa oni, ki to počati umirali V ječah. Nekateri to bili tppet obsojeni ns bičanje, ki ta ja vršilo as rat ličen način. Nekatere to biČaU pri vertki aodbi. drujje to gonili po mettu in pri tej gonji je padal bič po njih. Sirilo prisojenih u-dareev je bilo »aslišno. Navadno to bičali irlev tako, da je vieelt koša t nje v cunjah in da ja marsikatera iz.Vhnils pod bičem aU pa po končanem bičanja. Obsodbe krivovefcev ao ta včk ti tako unoiile, da to bila jeic premajhne ta iteviba irtve. V takih čatih to krivoverea. obsojali na galeje. Inkvizitorjem je bila taka kazen telo vieč. Krivover-ci to biU strelno kaznovani, tr. oflciju pa ni bll> treba skrbeti m hrano in obleko obsojoncev, ker so jo morali tsaluiiti t delom n« galejah. Iznajdljivi to bili gospodje > tistih časih, ki ho trdili, da oznanjajo nauke tosarjevega sina, ki je učil 'jutjUl svojega bliinjik« kot samsga tebe. da eo pomnoie vali svoje dohodke in zniževali stroške «v, ofielja. Tudi denarne kazni so bile v na vadi. Na denarno ¿lobo so bilo obsojene tize osebe, ki so bile ta ko iibke, An aUo prenesle talas nega muS4uJa in ki «o Imele premoženja. O «Smami globi sa krt> voverse sc pravzafrav na more govoriti, kir %o krivovsroeia vse* lej taplMtUi >1 premoženj« dal nekaj tuJi pesvetnlsi obit stim. Veliko oim je bilo obtoženih krivo verstva, ser «o Častiti lak vi aitorji koprni! pc njih premošo-nju. In lakvititarji so IU v poie iljenju po b íjaUwi Še dslje. Njia raalasa se je fflaelle, da ja pri možen j« v «ake osebe upadlo kot, flskaeiji v trvnotku. ko ja itvr šila krm»vtr*al «ia. ko po takem Šiau oatano p/-nlošenje še v pa eeati krivoverea. tsdaj ja Uko premož«o> aj,goro krivično po seetvo. Airo oetkev ni nič isvedi-la a kri^ove-.tvu o otebl, ki ja bi. la po ajvci Mnftl ibtokaa krive verstva, ia jc nrea^oknje take •» sebe lo au deJiče. tedaj laotu jejo ti i+UA o^taoletijt po kri mv „r«;« f« raptoni) premo ^ i*V k i jo Vit mrtva ovbe »pj , uuna, di j■? ztl:ivila krivovor stvo. Ia kako lahko j« bilo mrtve obtožiti krivi verstva in jih apo znati krivun, taj jo kili mrtvi iu nito mogli več presti pred aodi-ičem. Ampak razlaga se ni naua šala le n« dediče. 9v/ ofieij ja sa plenil tudi posest, k; jo jc krivo veretva s po mana oseba prodala popolnouii tujim ljudem. Kupna pogodba s? je projlasila za neve ljavno in tv. ofieij je zapleni! posestvo. Katerega je t", oficij tpoznal krivim krivoverttve, je izgubi* vse meičanske pravice. Katen se pa ni raztezali le na obsojeno;, ampak tudi oa njegov« potomca Ako je bil moz spoznan za krivo verca, a> bat njegovi otroci iu vnuki sp^zn ici za krivovcrce. Ako je bila žeaa ¿poznana ta krivo-verko, tedaj so ^11* le njeni otro ei brez časti Cerkev je napravila to razliko, kar jo bilo mtžke težje prikleniti na mattr cerkev kot žene. Noben posvetni uradnik sc ni smel upirat t sv. inkviziciji, Wko n« hotel takoj u?ubiti tvojega na da. Kdor ni itvriil vsega, kar je ukazala a v. inkvizicij^ tega t> smatrali proti k v. oficiju, ki o vi rs njegovo delo* Vtak uradnik ps naj je bila njcpofa alušba ia tako vltoka, so je tporai pokoriti meni hn, ki je oi) iokvizitor. Ako jc ho (el uradnik ohdi^ati tvojo službe in ni hotel, da to njegovi otroci priglaienl z* nečastne, jc mortl pokorno iavrievati, kar mu je ne veden mer.!h ukazoval. To razla ga, takaj «o posvetiti uradniki kri vili svoje hrbte pred nevednimi menihi in #o jih sprejemali t vljudnostjo. — Te pozdravlja Tvoj prijatelj - Peter Pajstlj. ; Poročili iz Jugoslavije, «• ^^ • i Mnašetra. atalnesra noročevaloa. ''■ 'aaMovM^M*.. '.• i^g M. februarja 1SM. Trgovintka pogajanja t Italijo. Kot ama ie poroča vali, te vrče tedaj v Belgradu trgovinaka pogajanja med našo in italijanako državo. Italijanaki zastopniki pa to po poročilih naših časopisov, ttsvili nam take predane tahto-ve, da jih naši vladi nikakor ne bo mogoče ngodiU, ako aa bomo kotaU, da pottanemo popolni aui-nji Italije, to je nekakšni italijan-tki koloniatL Prvo, kaj je najvažnejše, zahtevajo Italijani proato plovbo ob naši obali Sicer ima Italija pravico, da lahka vtaka njena ladja prktana v naših pristaniščih, a to le takrat, ako pride iz iuotemttva, nikakor pa ne, ako pride it Italije. Sedaj «pa zahtevajo, da dovolimo itelijanekim ladjam takotva-no "kabotato", t katero je tdru-žena pravioa, da poleg obalna plo-vba Italija lahko uttnnavlja agencija, urade, tkladišča v vtak lu-kah, ki pripadajo naši državi S tem bi bila naša trgovska mornarica, ki aa nahaja Ša v povoju, v kratkem popolnoma unl ičena. U-parno, da bodo naši zaatopniki šoitili.saj deloma naše interese v tem oairu. Drugo, kar ni ničmanj važno ta naa, ja tahtava Italije, da naj naša driava dovoli uvet italijanskih indaatrijskih izdelkov as ves čaa pogodbe brat vsake omejitve, enako tudi ta irvot s naše strani v Italijo t^ake robe, ki ja Italije neobhodno rabi od nas. Ta točka bi bila telo huda, ker bi bili na U način priseljeni deUti tako kot bi takotelo Italiji. Pri naa je so-daj v veljavi načelo, da je ta lu-kautne predmete določena telo vltoka carina, ker ea s tem ščiti naš dinar in deloma upliva tudi na pobrafto. Po italijanski tahtavi pa bi ta moralo Italiji odpreti vrata na atešaj sa lukautna predmete, ki jih tudi našteva kot likerje, juino -sadje, šampanjce, bu-teljaka vina, fini sir, svilo, ianeke klobuke, evetliec itd. Zelo ladatuo tnišano carino zahtevajo Italijani za izvoz blaga kakor sveče, milo, usnje vseh vrst. Čevlja, taate-nine. elamaike, pivo itd. Teh redmetov imamo ml sami toti-o. da jih lahka izvažamo. Če bi aša vlada ugodila tciun, bomo lahko marsikatero podjetje sapr U In delavce pognali a trebuhom kruhom. Krosa vsega pa je. da Italijani sahtevajo, da imajo oni v naši dr iavi enako pravico t uašimi dr lavljcni. t. j. da Jim prietopa r kapic tacija v vseh poljubnih poljUi, kjer M vaak lulijan lahko .kap* •oval. obratoval tvornlee la indu-atrijska podjetja, t. J, popolna **epodar»ka svoboda Zraven pa bi všlval Še r<>««bj«i privilegij svoje vlada v škod« netim držav. Uei)•■'« ia v koriat Italije pod njena aaššita. Na U način bi bil* po-^bno oritadeta naša lesna indu «Arija, katera razpira uti, del evojih izdelkov v luiiw katerih večina pa je It^L prekupec, ker jih ekaportira naprej pod meno«. S tega gtStišša bi bU0 lati, da se naši pridobitni b osamozvojc in si poiičcjc sti trg katerega zakluj3 ital; wšim lesom. Če bi se temu J kaj malega posrečilo, bi h, gotovo minule skomine po ^ temu in ne bi nam ¿tnviU t pretiranih zahtev. p0 ^ „j, zahteval zoditi, se na* bmstn Italiji za nekakšno njeut koli ste. Upamo, da bodo naii dri niki imeli naj malo uvidevuo^ sprejeli pogoje, ki nam bodo deloma po volji in v korist i državi. ' Narodna skupščina. Proračunska razprava ie dno nadaljuje. Minister pro« je odgovarjal na vprašanje slanca Komljenoviča, kaj j, gradnjo železnice/ Bel^rad-V grad-Kotorski zaliv (Jadran Železnica), da se vsled vprsi® Blairovega posojila no more četi s gradnjo ker še ni refcoo Zanimivo je. da sta naatopiU j ti vladi dva poslsnca in sicer dikal Rankovič in Nemee Mo ki sta dosedaj tvorila radikal reČino v parlamentu. Oba ita stopila proti vladi, ker ue moi odobravati proračuna t ozii na davSne razmere, ki jih oz ne bo mogel prenesti. Kanko je bil tudi izkljufen iz rad. I ba. " ij •/"" " 'i''ill Ia ministrskega sveta. V zadnji teji je fin. miaii poročal o najetju industrijik posojila v smisla, elaborata grajske industrijske zbornice jc vlada odobrile ajegov predi Angleška grupa posodi nali ia atriji ta dobo 10 let 23.5 miljoi funtov, kar znese okroglo 8 i Ijard Din po 17 odstotkov u vo leto, med tem ko se prihod leto zniža obreetna mera u 3 4 odstotke na leto. Jamstvo bi dala podjetja (s menicami in potekami), ki reflektirsjo ns sojilo. <— Gotovi krogi so od no proti temu posojilu, ki nan kvaril ugled v inozemstvu. V \ tkem bo predložen skupščini valideki sakon. — Za brezps ne v Zagrebu je ministrstvo i politike določilo 50,000 Din. Maši odnošaji i Rusije. Porofea se, da dela frsneoi vlada na to, da stopi lisis ▼!< prva v zvezo t Rutijo, ker ie ta način najtežje pride do dob odnoiajev med Rusijo in Fr cijo. Mi naj bi biU nckzk a me dobema državama. Rusija tahtava, naj te raspuste centi protirevolucljonarnih ruskih ganizacij v naii državi, proti mur pa proteatirtjo pri nts šiv Wranglovcl, ki zahtevsjo tudi, ec zabrani tisksnje sporni» Tajno življenje poslednje ro carice. Inetanova proslava v Ljublji Dne 2. mawa prszuuje a gledališče stoletnico rojstvs n večjega elovanskegu gls»bcw velikana Čeha Bedfieiiu Smeti Proslavilo bo ta den z opero " ljub" ki ni bila že 28 let n» i šem odru ni pa s "Prodano * sto". Pa tudi drugs kulta društva bodo praznovsis ajsf stoletnico. Tako bo imtla » bena Matica" predavanje, ^ za godbenikov" pa prired' v namen eimfoni6ni kontert, eni tudi godba dravske divizijake lasti. Jubilej taitmologa I Naš rojak pcci. dr. A. Betar obhajal te dni tvojo 60letnice »Oletnico tvojega delovanj seizmolog. Za četa Avstr.j«-P ,1 tvojo potretno aptscv»» on ljubljenakl reelki. tedaj P* y avoji vili H kjer tabeležuje potreba ops vanj. a tvojim malim -»zsHj fom. ki je v obliki roen^ » grafičnega aparats Mož P stal svetovnoznan vsled svojega aparata, kahr«»» * beta velike bodošoest ■ittler-Lndendorffov r100*1 Monekovo. IT. meres -J^ ral l—o* « poče odtr.il rj sodišča, da bi nastopi M r tukajšnjem veldzdajskr» r proti' HKtlerju in l*^" Sodišče ga je aa *r>» znovalo z globo daeet rial» ~ toda general ja pride. - Bavarski karf*" haber je poolal ss--fa r -* katero« ¡MS** f^JSk terih ga je obdoli.1 Lode^ & prijatelj BOU SI, Pe> BU. N—k. gi. fcU«*j mpmHHij (U.U. mV lg MARCA, 1M4. s polja vade. P -lih planetuidov obkro- K svetovnih tele., Ijffssg» ¡•ij Ukih .vetov toda »a-fjuit, Prv^orej solnou ITpl.nct, jc Merkur. 0d- Milnca le 0.8871 ra/. rurtb»»o v astronomiji kot e-i -cru Merkur je mnogo J^or nsža *emlja; njefcov PROSVBTA " eri 1, 4780 k», teko da Cm njegova površina pri-iTpovriiuidveh naših zemel -kontinentov, Azije in Afri-Svojo pot krog aolnca do-, 88 dneh; tako dolgo jc Merkurjevo leto. Kako dolg fciegov da», »e vemo natančno, materije, iz katere- sesto-, večja kakor goetota temelj-k vzamemo emako kat m«-„ 1, je Merkurjeva 1.05. Pra-letifiču! teža njegova, zuaia Drugi planet od aolnca pro-L je Venera. Njen premer 1 približno 12.600 km, akoro i toliko kakor premer naie jjt io sta ti dve svetovni teleai ,koro enako veliki; njene iena teia pa jc manjša, lc Kmeljfcke ali 4.9 abeolutne. ¿hod pot krog aolnca, rabi dni in 7 ur. Njena oddalje-id iolnca znala 0.7233. Tretji Kt je naia zemlja^ njena epe-teža je 5.5«, njen premer NO km; krog solnea, od kate-Tj« oddaljena 149,500.000 km, trii v 365 dneh iu nekaj urah ■ itah, to je naše leto; krog Ri v 23 urah, 56 minntah in tandah, to je niš dan. Svo-spremljevalca,, meeec, ima aotranjimi planeti, to je iti* najbližjimi aolncu, le zemlja^ lev premer znaia 3.480 km, »pecifična teia pa 4.3. ji in zadnji notranji pla-je Mars. Mara je akoro polo* manjši od naie zemlje» nje* premer znaia je 6.760 km; it materije je v razmerju a umljo 0.7, abaolutno pa 4, if iolnca ae zavrti v 666 dneh. ds je njegovo leto ekoral ie it daljše kakor zemeljeko; tvoje osi se zaviti y 24 urah, ainutah in 23 aekundah« Dan (snu je 41 minut daljši kana zemlji. Od aolnca je od* 1.52. •o astronomi bili mnenja, aed zadnjim notranjih plane-ia prvim zunanjih, to je med ion in Jupitrom ni nobenega bvoega telesa, v proilem sto-l ps so nsenkrat odkrili prvo ■iz v teku naelednjlh dcectle-»zatronomi našteli v oddal je p približno 2.8 od solnea cele I majhnih avetov, katerim aideli skupno ime asteroidi ■ etoidi. Do 1. 1921 ao jih P ¿e krog 1000. Največji ■temi planetoidi merijo v pre-km (Cerea), #98 km 305 km (Veeta) itd., naj-gj»pe komej nekaj kilome-Prvi med zunanjimi plane* tfdaljen 5.2 od solnea, je naj* J< planet naiega sistema, mo-J» Jupiter. Jupitrov premer A na ekvatorju 154.100 km, od »ripravaaalie potno* i^njiih. Najblifja jupitfo-ri v premeru le 160 km »*>'»» v n nrahf 5f ml.utah •*k»a.lah; dočim potrebuje semHjMka luna za to delo 26 . ' "unica je oddaljena U,. P0VHHne lc 107.000 ^ '"ne meri v premeni N '» je torej večja od naie oddaljena jc od njega ■P »m in (a obleti v 1 dnevu, K '" 30 minutah. Tretja ' km. U oddaljena 670.. B !R f« obleti v 3 dneh in 18 l^tfs meri 3.720 km, je Ee*nr*f0 pUnM Cs« V'"M UOffJOO 1 M ^ 7 dni in 6 ure L^ ^ "koliko manjia, tO-^¿a kot Merkur in ¡r1 ' J" oddeljene 1 planetovega eredi* ^ ga Obleti, 16 dni. ,Btnut. desta J up 11 c-meri v premeru la rsVi C nasprotni ameri, kakor oama Jupitrova. Da leta 1781 je bil Saturn zad nji znan planet, tega teta pa je bil odkrit io aedmi, ali tretji zu* nanji —■ IJran. Uran je oddaljen 19.19 ali 2,869,000,000 km od aoln ea. krog katerega potuje 84 let ¡n 7 dni. Njegov premer meri 87,600 km, specifična teia znaia napram SoUični teli naie zemlje 0.23 ali ohtno 0.99. Planet je Itirlkrat večji od naie zemlje, njegov dan pa znaia le 10 in tri četrt ure in vrti ae krog evoje oal od vzhoda proti zapeduj torej narobe od drugih. Uran Ima kolikor vemo danee 4 lune in aioer: Ariela, Um-briela, Titanijo in Oberona. Naj* večja je Titenija, kl meri v pre* meru krog 900 km. Oddaljene eo po vrati: 202,000 km; 265,000 km 1 464,000 km in 620,000 km. Njihov oblet znala: 2 dni, 12 nr, 89 minut ; 4 dni, 8 ure, 28 minut; 8 dni, 16 ur, 56 minut in 18 dni, 11 ur in 7 minut. Tudi Uranove lune se vrte narobe. Oaml, zadnji do danes znani planet naiega eolnčne-ga sistema, je 1. 1846 odkriti Ne* ptun; oddaljen je od eolnea 80 enot ali 4,467 milijonov km in ra* bi. da ga obleti 164 let in 280 dni Njegov premer meri 52,900 km t obeolutna gostote njegove mete* rije znala 1.1. Do danes amo mogli zaznamovati la eno Neptunovo lu* no, ki je oddaljena od ajega za 14.7 njegovih polametrov in ga obleti, tudi narobe, v 5 dneh, 21 urah ln 3 minutah. Brez dvoma t-ma Neptun ie več lnn. jih pa veled ogromne oddaljenosti ln male ve* M kost i do danee ie z aajfineiiimi aparati nismo mogli odkriti. Ca se ra Neptunom nahaja le kak pla net, bo odkrila aaarda bodočnost. Rudolfova ljubica Vitara SM? Oriki kralj «a odpove prestolu Bukereit, 17. marea. — Oriki kralj Jurij je isgubil upanje, da ac kdaj ie vrne na evoj prestol v Atenah, zato je oklenil sbdicirsti. Zadnjo soboto je bila tukaj koa* /erenea kraljeve druiine in romunska kraljic, mati Jurijeve lana, je etetovala Juriju, da je bolje zs njegovo čaat, če se sem odpove, predoo ga odstavi grška skupil ins Tur bani propevoient * TtfMJtt London 17. meres. — Iz Čeri grede javljaj«, da je turike vl#. da prr po vedela noaiti turbeuc Prepoved je povzročila O tragediji v Mayerlingu ee je le toliko piaalo, da deaea nihče ne ve, kako se je prevzsprev v resnici zgodile. Da bo legende popolne, prinaiamo poročilo, ki gs je nedsvno dsla grofica Laria-cheve listu "Sundey Hereld". Po tem poročilu jc Rudolfova ljubica ie vedno iiva ali je vsaj preii-vels mayerliniko tragedijo. Za časa avojega bivanja v Mona ko vem je Larischcta srečala sina nekega svojega prijatelja, Antona S. Ta jI je povedal, da je videl Večerovo v semoetauu, Ki ae uahaja na otoku nekega majhnega jeaera bavarskih plauin. Lariscbcva je bila osupnjena, kaj ti sama je videla truplo Rudolf o ve ljubice iu priaoatvovala tajne mu pogrebu v Heflingen Kreutsu. Tods Anton 8. je poznal vae podrobnoeti. Proict ljubezni do gorovja, je nekoč slučajno prilel do samotnega * gorskega jezera. Hredi jezera je bil otok ln na njem živo poelopje. Stopil je k nekemu staremu kmetu in ga proeil, da bi ga peljal na otok. Kmet mu je radevolje ustregel in mu obenem povedal, da je poelopje samoetan, kjer je nailo smrt ie precej ple menitaikih lena. Na otoku je bi lo poleg tega pet ali lest lesenih kolib. Vstopil je v eno izmed njih in proeil, da bi ga sprejeli ca teden dni. V njej ata atanovala dva etarca, ki sta le redkokdaj priila med ljudi. Pogodili ao ae sa na jemnino in Anton Si je legel k po čitku. Noč je bila viharna, grme lo in treekalo je, da ga je eprele tavala groza. ■ Drugi dan je opa* zil, da je vdarila atrela v sivo se mostsnako poslopje in napravili v zidovje veliko razpoko. Odpe ljal ae je na dotično meato in za gledal ob bregu kraano lenako, k je zamiiljeno zrla v vodo. Ko pa je krazna nuna zapazila, je zavpi la in naglo zbeiala med aamoetan« ako zidovje. Tedaj je zapazil, da je bilo njeno lavo lioe atraino popačeno. Vrnil ae je k atarcema ln jima povedal evoj jutranji do-livljaj. Starca ata ga ginjena po sluiala ln debele eolze ao tekle po njunih zgubanih licih. Ko je na stal molk, ga je etaree prekini rekoč: "Ckmpod, videli ete bivlo baronico Voiere.M Anton S. n mogel verjeti, kajii predobro mu je bila znana vea tragična zgodbe Bil je vendar prijatelj grofiee La riseheve. "Je ie prav" — ja nadeljevel starce — "dozdeva ee mi, da je prilel čas, ko lahko povem, kar mi je znamo. Ker ate ie prijetelj grofiee Larischeve, je vala doli-noet povedati ji, da jo je zaalepil dr. Wiederhofen kakor je lagal itevllnim drugim na izreeno aakte-vo eeaarioe Elizabete. Resnica je v kratkem sledeča : Ko je bila Marija Večera po krvavi tragediji prsneienegarderobo Loie-ka, ni dala od aebe nobenega znaka llvljenja. Toda dr. Wieder-hofer je eposnal, da je llva ln je o tem takoj informiral eeaarje Franca Jolefe. Cesar je prihitel V Mayerling in je zankazal, naj ee poaknaijo vsa aredatva, da bl oeta-la pri llvljenju. Odneali ao jo v nek aamoatan, kjer je lelala teden dni v nezavesti s frozno popačenim obraeom in s iatreljenim levim oieeom. Ko je priila k eebi, ji je prednica aporočila atraino reenioo, da je Rudolf mrtev in de je pred smrtjo hojel ustreliti tudi njo. Odetrenila je obvezo in se ugledala v arcalo. Strelno je po-bledela, ee zdrznila in p^la v ne zavaet. Na chsarjevo povelje eU prisostvovali pričakovanem odkritju tudi njena mati in eeetra Ponoči je prilel na avet mrtvi sad nedovoljene ljubem!. Na oaearjevo povelje je odpo. tovala Marija Večera z materjo in pestro v Italijo, kjer je Uvele pod tujim imenom. Ko je docela okrevala jo je oeear vtaknil v te bavarski samostan " Oba starca sta ji stregla, vide^ pa stal jo smela samo enkrat ns leto. frevijo, da jo bila bivie cessnca Elizabeta nekaj dni pred svojo smrtjo pri Večeri in eta-le-pri njej teden dni. V kakino evrhof Da bi odpuatila ali de bi ji bilo odpuščeno f kušu na tak način zneatl nad to lensko." Senator Wheeler je imel kun j'ereuco s Frankom A. Vanderli-K>m, ki je prilel ia New Yorka v Waahington, da pr^holl odseku podatke, ki jih smatra sa u\q raino pojssnilo o tem, kako se je )augherty obnaial v avojem «t*| rednem poalovanju kot načelnik | pravosodnega departmenta. Senator jc rekel, da je Vanderlip prinesel nov ključ za odkrivanje vladnih škandalov v zadevi pra-voaodnega departmenta. Vanderlip sam je rekel, da je prilel v Washington v imenu neke new. jorike organizacije, ki namerava odkrivati korupcijo v nail avettu vladi. Cela vrsta novih prič je pod kaznijo pozvanih pred prelakoval-ns odsek. ■Republikanski voditelji, ki čutijo, kako elabo vplivajo razkritja v Daughertyjevl aferi na vo-lilstvo, nameravajo iznova pritisniti na predsednika Coolidge, du prisili Daughertyja k lastopu ir zveznega kabinete, ie preden so preiskava razprede na njegove '.a zebne zadeve. Na Coolidge aleer nihče ne zvra-U odgovornosti za gnile razmere v 1 vezni vladi, med raznimi viso* klmi uradniki, ali republikanska rlrsnka pa straino trpi kot taka aa ugledu. Nesadovoljnoet a re* publiksnako strenko utegne biti usodna tudi za Coolidga. Zato je najbolje, Če predeednik prisili Daughertyja k rcsignaciji. Republiksnski voditelji v sonato, med katerimi ao tudi Lodge, Pjpper in Borah, pravijo, da za-htevajo sedenji razvoji takojinjib odločnih korakov v tem oiiru. Pred nekolikimi tedni so ti eo* natorji pozvali predsednika Coo Udgs, naj odatavl pravosodnega tajnika Daughertyja. SbfiaAa Ntrriu üsseweuaaek tana. Podpori! JUlltl lahM*. tt. «aaUa 100? v 4rU« IIHmIs. clavmi stan« aaar.aa ttx lawmoalk avb^ chicago, illihois. Iivrlevabi) odbor t uppravni oo sek i POROTNI OOSEKi Jaha Uadsnaaa š,p i sds s laik 40? W. Mar S|.. SpvtagfleM, IU- Marita r.l...lk.r, I«. 170, BsrUtM, ou., M k. VOer, »•• 9T% l\f, »a«. Ms TwWJ, loa ea. H*«d«r**avtlU, Pa, Ukm Osfšsk, «14 W.Hs»IU ^P'^ifiia^^i III« BOLNIŠKI OOSEKi OSREDNJE OKROEJEi Rias Navak sisiisiaib, CkicAf«, III. VXHOOHO OKft OtJ K i Jro®^ SOB tSli Mm OfOelj, taasi r—pmt Av«k, CWsaUad, Ä ZAPADNO OKROUEi AsHs Uimr^Bm* i^^Crs^lUi^ m Jagesapad " S4SS S. Wialboesov it^ Mawaf* Utah. fbOak Salla, »rodseda*, NN W. aatb Si., Chi..... Ill. Ptaab 3m.rU. aal? Prasser Ava, CWvoUad. a, WUlUss SllUr, «404 8». Clak I», CU*«laad, Ohle. ZérMtvmA odbori Prslsslalbi Psaah AM, 11S4 8». Cra«f«r4 A»«., Chlesg*. IR J#4li# OfMi MM W» Mili Sl%e CMiifii Wie j^^fNlM^ mo^iB VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. Kara, SUS St. Clair Av„ devisad, O. ' ** remé oddaljr-iernzacijo med mohamedsnei jih tam notri Irl. Za vee tri evetniike kandidate so bili stavljeni predlogi, kl jih je predeednik po treznem raamo- trivanju tudi dal aa glaeovanjo. Soglasno je bil levoljen aa petro. na arhangel Mihael, največ radi tega, ker smo res velikokrat ell* iali pripovedovati o pravičnost tega svetnika pri vagi. Imenovali smo ga ea varuha druitva It. 40 Jugoslovanske katolllke jed* note. V proslavo naiega eporasu* ma pa je preeednik zaključil aejo zz nabitim eodčkom, kakor je bi* lo t late čaee v navadi. 2ivaben pogovor je naetal med člsni o druitvenem patronu, o ka terem ao neksterl sedaj prepričevalno govoriti, da jih bo verovat ne ssmo pri druitvu, temveč kot svetnik s tehtnico tudi pri teh t s* nju premoga. Ishazalo se je po* meje, da je sngclekl petron rvs dobro čuval drultvo, kajti napr* dovalo je dobro prav nikakega zsičitnlks pa se ni izkaza! pri tehtnici. Bričas bo srhangel Mi* bsil gosposke narave, In gospod je gospod, premogar pa mora biti pri tehtale! prikrajian. e e e Prihajali so vedno novi nesel mkl, Slovenci in llrvatl so m nalili našo naselbino. Prilel je mUdi mo| iz M organa v Peuai, ki je za* čel prip<^edovati o Slovenski naroda! podporni jednoti. Spodal je k druitvu it. 6 M. N. P. J. Keesl nem je njena pravila io eefteli amo se o njih pogovarjati. Bili sme ia Členi po dveh drultrv, a pridru lili eo ee nam tudi drugi, k! fte nikjer niso bili zevarovani. 19 mo| ee nas je sbralo v nemški dvorani neke nedelje, ker takrat Hloveaei ie niemo Imeli nobca' dvore ne — sestavili smo drnitve io ga priključili k Movaaskl narodni podporni jednoti. Dobili H. 7. 2e prva redno sejo je pristopi' lo 18 novih odov k društvu. Dru-itvo je ospevelo la ee moalilo, dokler nismo priMj do neke neprl-like. Pri glavni blagajn! jedaeU v Chicagu sme neredill dolg $Mt Deugbertj jem njegovim bratom Zgodile ee je bilo to pe nereda * Melom s predsednikom Hsrdlo st! tedenjegs našega tajnika, kf velik 11 go* ln'leno le trge. In selo aUbo ai nszaenil nobenega odrtopUge ¡e tš Deugbenrja če ^ s^dej iz-'sli od >rultve su.peadlrenega PivetttUraga radarja. (Pila Anton Reohar.) (Dalje.) Drugi Član je priporočal svetega Evstahija; o katerem je sliial od nekega lupnUu, da, je svetnik zadavil velikega medvede, ki je Irl hribovskim kajlarjem ovoe. Za sposobnost tistega svetnika je navedel tudi, da ga imajo loveka druitva sa svojega patrons. Pred lagal je kot kandidata u patroua druitva avetega Evetahljo. Tretji Člsn je dobil besedo. Predlagal je svetega Jurija, ki js baje zadavil velikega zmaja, kateri je nadlegoval ljudstvo v 12. PIMIA, M ao asMiaJo aa »osi« «L predsobIbs sr a Prišiišsiltrs 8. N. P. Jh ses7.se Is, Ltvsštli ÁWh Cbleafo, IR. VIR ZADEVE ROLNISKE PODPORE SE NASLOVE« Bslallhe «aj> mUtwm S. N. P. J., SaS?*SO "S*. Uwadale Ata., Cbleage^ IU. DENARNR POSIUATVE IN STVARI. U se Mié ja levrlMalae«a A to M M*Wv#> TaJ"4l,vt> 1 N- J ' ^ U«' VSE* ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI P06U »mmWMmm* sas?-sa U. U«adaU Ara., CUee«* 111. dale aaslevi BUc*jat«iro 8. N Vse Psaah Vsi arWvl na gl. 40¥ W. Ha? K P.J^___________r , m aL UmIMBUM «A«,» M U 1 MIS|BU I« odbora, tlfar aaslor |e egoraj. ___________se.aaj »ntljsJ« aa uaslevi Joka Ua4er* lt., 8fri»ffteld, III. r Vil dopisi la deagl »ašal, awaealla, oglasi, oaroletas la spM vse baa tr svool s etosJIsiJodooio. mrnj se peiilja aa oasUvi t»wwH", 866?*Sa Lo «odelo Ara« Cnlssge, Ul. člsna na glavni urad, a tam so is vedno računali asesment. ZalesU smo v dolg, haterega amo pa le nameravali plačati, a,novi člani eo bili temu sklepu nasprotni. He-kU so t l4Starl člani ata naredili dolg, pa ga le poravnajte." Tako je bila zadeva nekam odlolena, reiena pa ne. Pogovarjali smo ae nekega ve< čera pri koearou piva o razlionem in alaati o draitvenl neprlllkl, ko je vetopil skosi vrata mol s ko* iarleo in pozdravili "Dober v j* čer, Slovenei, kakor vidim, atn dobro volje 1" Odzdravili smo, a potnik je ie ušel razlagati iz evoje košarice ure, veriliee ia avetle prstane, ponujal nam ln hvalil, da kaj kupimo od njega. Videli sm>, da Ima ie prilično dobro blag**, in nekaj nakupili. Da bl kupčija Šla ie bolj koristno, smo ponudih . - , - . .. v tujemu rojaku par koureev pl-stoletju, POtegoval potn ke v vot. mtdtJem J M pogovarjali lino k podzemeUsklm jeserom in Mm ^ jc mo| ^ |triRl tih Um nntri irl T ' . . ...i.i mj.i_____ ssdsvo Uravnalo, od tistega časa pa raste in Ima Izmed veeh naj* lepie uspehe v nali naselbini, Tsko ae nam je godilo pri u stanovltvi vsakega druitva, ne samo pri druitvu H, N. P. J. Moi je aa prilli k nam ia Foreat City ja< nago ver jat naa, naj ustanovi mo drultvo svete Barbare, kl !p<» pri njih svoj sedal. Tudi drultvo te organizaoije smo ustsnovHI, ker je imela lepo ime — patrono rudarjev, kl smo jo poanell le iz stare domovine. Pozneje je tudi to drultvo dobro nepredovalo. (Dalje prihodnji!.) Povost "Jimale Xlgyfns" ja amerilkega proleta ríala ob lasa velike vojne. Dobi sa pri Knjilovni matici B. M, F, 9, DAUORRRTT KOT TAJNIK BOJIO OBOOATBL. (Nadaljevanje s prve strsnl.) , "Odčna. Stinson je bila ieua najboljšega Daughertyjevega prijatelja Jessa Smiths. Daughrrty. ju so bili znani ajuai «dnoiaji več kt. In ta lanska je bila sadosii dobra, da ee je vrtela v droibl s opazoval in poslulaL Zdel ae nam je iaobraien človek. "Kakor vidim is vašega pogo varjenja, ata vei druitven! člani, in aioer uajveč udi Slovenske na rodne podporne jednote, katere predeednik sem ju. Moje ime je John StonlČ." Presenečeni smo bili na to ia* javo in uljudno smo sprejsll mola v avojo sredo, pogostili smo ga in mu razlolill teiave, kf jih i* mamo pri druitvu it. 7, "To je meni vae znano, bratje", nem je rekel "Vi niste naredili tega dolge a kakim pone* verjenjem, ampak zgodilo ae Je vsled nevednosti. Ker niste absolutno vi krivi, bom predlagel pri «ejl glavnega odbora, da plačsts vi polovico $2>, drugo pa utrl»! glavna blsgsjns." — Blagejnik naiega druitva mu je izplečsl 62", s čemur smo se tekoj vel strinjali ter bili zedovoljnl, da je zdzj po-revnans neljuba sadsva. Pezao » noč je bilo, dogovorili smo ae ln sodček je bil tudi le prazen, U* daj amo ee pa rešili. Dnevi so potekali, nikakega ob. vesti Is nismo prsjeli, da smo pri Čeli le rszmiiljatl, če n! to vse skupaj goljufija ter smo se dati potegniti. A slednjič Je dobi! tej nik potrdile za plačanih 62*, t" leg tegs pe ie tarjatev sa 625 Zlolili smo skupaj llete cent« ia poravnali. Sklepal! smo, da j« brat imel sleer nsjboljle asmcue, mogel ps ni spravit! svojega pred leg» skozi pri erjl odbora, zet«; amo moral! »emi vee poravnat), kar j« bilo tudi sahlevano ad glavnega urade, če hočemo, postat! sopet dobri llenl. Drultvo ji ZA KUHANJI PIVA DOMA FRANK OGLAR, KNJIGE KMJitBVKB NATIOS B. V. P. J. Kujilevna matica Slovensko narodne podporna jed note ja ledela In Ima v sa* logi sledeče knjige i Pater Malaventura. Bpieal Zvonko A. Novak. lavlrna povest is llvljenja ameriških frančllkanov. Z izvirnimi slikami, petere je izdelal Stanko ¿ele. Pina trda ves-ba. Cena e poitnlno vred $1.50, Slovensko-angle!ka slov* alea. Dodatek resnih koriet-nlb Informacij. Fiaa trda veiba. Cena 62.00 s poitnlno vred. Jlmmlc Higgine. Bpieal (Jpton Slnelalr, poslovenil t vsa M ole k. Poveet Is ilvljo* nja amerilkega proleterlja-ta sa Čaea velike vojae. Tr* da vaeba. Cena #1.00 a polt* alga vred. Bajadalel. Spisal Ivao Mo lsk. Poveet iz doelej skrita« ga kosa llvljenja eloveoakik delavcev v Ameriki. Trda vesba. Cena #1.75 s poitnlno vred. Zakon biogonoslje. Spieal Howard J. Moore, paalovo* til J. M. Zelo podošaa knji* ga, kl tolaull mnoge natur* ne ukone ia pokasnje, kako ee aplošn! rearoj ponavlja pri posamezaiko fizlšao !a duševno. S eUkaml. Trda vesba. Cena #1 JO« poštnina rrsd. Zadnji dre šenl ekupej, doíerje, knjig! dobita .narota Irl Narošbe, e katerimi je po» sleti denar, eprejeam KNJIŽEVNA MAT10A Bo, Lawnéele Ava^ Okioaae, DL JAVNA GOVORNICA. GImoti ¿Unor S. N. P. J. . ia ¿itateljev ProeveU. Inrin, P». — Kot potovalni za-etopnik jmsm priliko mnogo vido* ti io slišsti. Govorico slišim o strankah in njih napakah. Eni hvalijo to, drugi ono, kakor s« poč razumejo iu kakršna kri jim teše po iilah. Vsakdo hvali tiato atranko, b kateri pripada, drugo pa zaničuje, tudi če je v napačnem, ker se ne zaveda, da ga morda bai njegova stranka vodi v pogubo. Zlasti tisti, ki se jim .pretaka po šilab maščevalna kri, hvalijo W. P. Ne zavedajo se,,ds se pri tolikih nsrodoostib, kot jih je v tej deželi, ne ds storiti kaj take ga, kot se je vršilo v sovjetski Rusiji, v kateri je Živel en sam narod. Ako smo prepričani, da jj nemogoče, je tudi nepotrebno u-stanavljsti stranko in nje podružnice. Rojakom torej svetujem, ko pride agitstor v naselbino za W. P., da mu pojasnijo to, mu Vszlo-iijo, da W. P. v Ameriki ne bo dosegla svojega cilja in poleg tega, da jedoeti ena delavska stranka, t* je socislistična, katere ec je treba samo oprijeti, podpreti je ta čitati njene časopise, vsaj v toliki meri, kot se nezavedna masa oprijemlje K. K, K. Potem smo gotovi, ds nI več daleč čaa, ko dosežemo to, kar želimo. Ka dele t V volilnem letu smo, torej je čas, da rszmotrivamo in premišljamo, komu bi oddali glas na volilni dsn. Delavskega čaao-pisjs pa jc dolžnost, da opiše imena delavskih kandidatov, < da ic vedo potem delavci ravnati. To'sta 4?lfoa storiti tudi n^ša napredna lista Prosveta in Proletareo, katera, vem, da )abko dobita Informacije U vseh volilnih okrajev, kjer Imamo dosti slovenskih volilcev, ki ne znajo čitati angleškega časopisja, a v slovenskem pa zato se ne tudi nič ne vidijo,! vedo, kako ravnati. To sem napisal, ker me jih jc Več vprašalo, sakaj ta dva liata nič ne poročata o imenih socialističnih kandidatov iz posameznih okrajev (counties). Dolžaozt je vsakega slovenskegs volile«, posebno tiatih, katerim so že toliko znsne volitve, da ao kaadidati na volilocm tike tu ia želijo dobiti službo v kskem distriktu/ da pridejo bolj v javnost in naznanijo v slovenskem časopisju imena kandidatov socialistične «stranke kakor tudi, kdaj je registracijski dsn v njih okrsjih. Znan p mi jc, da se v westmore-Isndskem okrsju pri zadnji, registraciji ni mnogo registriralo. Zakaj ae niso! Zato ker niso vedeti, kdaj je zadnji dan, da ae mora dolžnost izpolniti. Ako pa vol lilec ni registriran, tudi voliti He more. Dolžnost je vsakogar, ki bližje pozna volitve in strankine ksndidste, da seznsni z njimi druge volllee. Opozoriti meram rojake po slo-venskih naselbinah, da ze po slovenskih naselbinsh v Penny klati človek, ki se izdaja za Vineent* Hribarja, da je predsednik ka Dujmiča iz Jaške v letno ječo, poostreno s trdiš ščem in postom. Oaraga in umor Sekmidta v Slatini. - p* mi leti se je izvršil fop&nld hotelirja Sehmidta in njego proge v Slatini. Preiskavs la brezuspešns in splošno domnevalo, da je izvršil umi Rus. Precej časa po zločina seznato, da jo dotični Rus v roparsko tolpo razbojnik rnge, kar je razvidno tudi kege pisma, ki ga je posl ruga orožnikom. Ker je Čar rokah vAnostnih obluti, lasti zopet uvedle preisks Slatini domnevajo, da bi j« na udeležil tudi ssm Čaruf je bil tedaj v Slatini neznan nik, o katerem domnevsjo bil Čeruge. > Kova tovarna. — S 1 prične v Mariboru, obrstov vo ustanovljena tovarna zs k ve Jursa in Tsnum| Zaplembe listov v Hrvata podetkih zagrebškega sudts atola je bUo v letu 1923. ns lju Hrvatake zaplenjenih stov. Sodišče je odobrilo 1 piemb, eno pa razveljsvilo. stvari je vloženih 148 obtoi ti tem listom, razen tegz ps proti nezaplenjenim 164 obt Podpora brezposelnim eem v Zagrebu. Minister u jalno politiko je odobril ka vo nujno pomoč brezposelni lavcem v Zagrebu 50.000 D jih bo razdelila med tamoin lovce borza dela. Nesreča v rajhenburiken mogovniku. Pri prevstsnjn moga sta sc v Rsjhenburgu srečila delavca Blaž Lursi Natalij Oaki ter strojevodja Jazbec. Vse triao prepeljal vno bolnico \ Krškem. Požig iS maščevanja. Da febr. so pogorele posestnikoi Šefu Krošlu, France Molanu vanu Drugoviču v Oklukovi pri Krškem hiše in vsa go«p ska poslopjs. Splošno domn< da je bil žameten požar iz n vanje. Orožniki požigslca p zasledujejo. Ponesrečeni delavci. Kij ničarju pri tvrdki "Tran»i< tor" v Ljubljani Ivsna Seš padel na spodnji