n List 12. * • V. # • ♦ ^ ^ « Tečaj LIX. I i. I L I ,4 J I 1 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (in ser ate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic LJubljani 22. marcija 19 Politični oddelel< »O. tologia u v kateri je pisal pred nekaterimi dnevi umrši Iredentizem in pangermanizem Glasilo slovenskih in hrvatskih državnih poslancev, na Dunaju izhajajoči „Süden** je priobčil naslednji jako zanimivi članek: Kdor zasleduje razvoj avstrijske politike in opazuje postopanje posameznih političnih in narodnih skupin, temu je moral pasti v oči kontrast v vedenju italijanskih poslancev našega Primorja, kontrast, kateremu se na prvi pogled pozna, da je preračunjen. italijanski publicist Boglietti. Potem pade ta sad sam od sebe v naročje materinski zemlji. Ta kontrast v vedenju nazivljejo gospodje Latinci kateri smatrajo Trst, Goriško in i Istro za „Venezio Gi » Na Dunaju so ti ljudje dobri Avstrijci. Pritožujejo se sicer radi vlade, toda pred vratmi vseh ministrov jih je vedno dovolj ter se čutijo srečne, ako se jim kak minister milostno nasmehlja, da, osreči ^ jih celo smehljaj kakega nižjega ministrskega uradnika, prosijo za koncesije in zahtevajo miloščin ter so najlojalnejši podaniki. Trstu in v Istri je pa stvar popolnoma drugačna! ulio", kakor politično modrost, oni smatrajo svoje vedenje kakor macchiavelizem najfinejše vrste. Mi Hrvatje in Slovenci, ki visoko čislamo odkrito srčnost jednako v privatnem življenju kakor v javnosti imenujemo to vedenje seveda drugače. Tudi nočemo ožigosati nastopanja iredentistov s stališča morale, saj je isto tako s političnega kakor i z duševnega stališča največja nesmisel. Ali verujejo gospodje Latinci prav za resno, da bodo svoje iredentistiške želje sploh kedaj videli uresničene? Oni zamorejo te želje in Ro naravnost smešne i nade gojiti, saj nam je znano, da se te nade podpirajo 4 celo iz Italije, a te želje in nade Kje jeti, s silo? dobiti resno mislečega človeka 1 ki hotel ver da Italija zamore iredentistiške nakane omogočiti Ondu so ti ljudje samo italijanski poslanci; ondu ni av strijskega prebivalstva italijanske narodnosti, kakor za trjujejo na Dunaju, marveč sta jim Trst in Istra dve po ape Jeden najpopularnejših listov v Italiji, „Gorriere della Sera« ima na Kitajskem prav izbornega poročevalca. Ta poročevalec je poslal svojemu listu dopis o oboro- krajini, ki po božjih in prirodnih zakonih spadata ninskemu polutoku. Ondi stojijo ti ljudje na čelu stranki ki se vsak trenotek poslužuje ženju italijanskega vojaštva, kateri dopis vzbuia kar i ) grozo. Italijansko vojaštvo ni preskrbljeno niti z najpo hrumečih demonstracij, trebnejšimi rečmi Vse v neredu, vsega manjka 1 niti bodi na ulici, v kavarnah, v gledališčih v cerkvi. i da celo tudi sledu pravi ni prave vojaške organizacije Isti poročevalec da, ako bi šlo na Kitajskem resno za vojno, bi se Italijanom jednako Abesiniji. Ondi stojijo ti ljudje na čelu stranke, ki odpošilja svoje časnikarje v Rim, kjer v objemu z najhujšimi ire- dentisti vzklikajo na banketih: „Živio italijanski Trst! Dol z Avstrijo«! Z jedno besedo: na Dunaju so ti ljudje beje, kakor svoj čas pri godilo ) kakor se jim je godilo v pa neodrešeni sicer Avstrijci italijanske narodnosti, v Trstu Italijani«, katere je le kleta usoda priseljala pod Avstrijo, kateri pa se hočejo jednako odtrgati od Avstrije, kakor sta se odtrgala Milan in Benečija. Sad mera samo dozo- Mi pa trdimo, da bi se jim godilo še mnogo sla- Kustoci in Visu. Resnično je da so Italijani I. 1866. vkljub svojim porazom do- bili Benečijo, a za to pridobitev se imajo zahvaliti takrat Italiji ugodni konstelaciji Danes take konstelacije ni več, katera bi pomogla Italiji do Trsta tako, da bi se reti, kakor je to izrekla pri neki priliki D La nuova Au- Jadransko morje moglo spremeniti v italijansko jezero t. \ stran 112. Letnik LIX. Rusija, Anglija in Francija bi tega nikdar ne do- jo zamoremo oteti in bodemo to tudi storili Ako volile, najmanj pa Nemčija, sedanji zaveznik Italije, člani italijanskega kluba prečitajo knjigo francoskega pu- question volji kratkovidnih državnih krmilarjev. proti blicista Andreja Cherodema Europe et Austriebe un senil du XX sičcle" najdejo ondi več ko dovolj podatkov za dejstvo, da se hoče Nemčija razširiti preko Trsta in od tu dalje na Iztok. Ako pa gospoda Benatti in Hortis ne verujeta tem podatkom 1 pa se naj v Politični pregled. Državni zbor ni imel seje od petka do srede popoldne, petek je dognal prvo branje investicijskega predloga, ki se odkazala odseku^ a pride bržčas šele po Veliki zaupno informujeta pri gospodih Wolfu in Schönererju, katera sta o pangermanskih težnjah popolnoma poučena. Potem izvesta, da se ti gospodje pomilovalno posmehu- dnevni red. Zasedanje bo trajalo do 28. marca. «e namerava rešiti nekaj pride na vrsto tudi zakon manjših predlog, o žganju, kar V Čehi noči na tem času silijo, naj se pa najbrž ne posreči, ker se tem Nemci upirajo, Ti namreč žele' ustvariti jejo njihovim iredentistiškim željam. Velika Germanija nekak punktim med zakonom o žganju ter med investicijami, treba Trsta zase ona hoče gospodariti od Trsta do boječ se, da sicer Öehi investicijsko predlogo preprečili. Hamburga in tako razširiti SVOJ kulturni in trgovinski Po veliki noči se zopet snide državni zbor, zajedno pa bodeta vpliv tudi na Iztok do perziškega zaliva. To so začeli spoznavati tudi v Italiji in jeden naj tudi zborovati delegaciji. Kadar deželni zbori. To se bo to končano, se skličejo utegne zgoditi koncem meseca maja. resnejših italijanskih listov n La Stampa Deveturni delavnik. tt je nedavno Socialnopolitioni odsek po- slanske zbornice je vladni naČrt glede uvedenja deveturnega tem smislu, da se opozoril na to pangermansko stremljenje, da potegne delavnika v premogokopih premenil v Avstrijo v nemško carinsko zvezo ter tako izvrši prvi deveturni delavnik za vse rudarje in sicer za tri leta, korak do uresničenja velikonemških teženj. potem pa se uvede osemurni delavnik. » La Stampa" je tudi izrekla, kako velikanski go Nemška nestrpnost. Dunajsko županstvo je od- spodarski poraz za Italijo slovilo iz službe vse tiste začasno nastavljene uradnike, ki so bila ta pangermanska na pri ljudskem štetju označili kak slovanski jezik kot svoj kana. logična list ni izvajal logičnih posledic iz tega posledica bi bila ? da se Prva odpravi iredentizem, občevalni jezik. Nemški nacijonalci gorenje-avstrijski so imeli mi- noli teden shod, na katerem so sklenili, da začno v državnem zboru obstrukcijo, kakor hitro vlada Slovanom dala kako kajti iredentizem dela samo gaz pangermanizmu. Pangermani radi tega tudi dovoljujejo iredentovcem koncesijo ali kakor hitro bi se obnovila desničarska večina. njih zabavo s peatoničnimi manifestacijami ter vplivajo vmes s svojim pangermanizmom. Kajti Germanom gre Abendpost" na francosko časopisje, ki se je na nedostoj Mrzel curek je šinil te dni iz veleoficijozne „Wiener pred vsem za to, da ne dajejo pravic Hrvatom in Slovencem. Ko pa pride trenotek obračuna bodo Germani z jednim mahljajem podrli ves iredentizem. način bavilo z osebo nadvojvodov Prana Ferdinanda in Otona Rusija Pravoslavna cerkev je izobčila velikega pi satelja grofa Leva Tolstega. Mej ruskimi visokosolci je nastalo Oni element, kateri se bori proti iredentizmu revolucij gibanj vsled katerega se je car s celim in proti kateremu tudi iredentizem najstrupenejše dvorom v največji zimi preselil na svoje letovišče „Carskoj pušice Selo strelja » bil jedini faktor se z uspehom zoper stavil tudi pangermanizmu in ga zamogel tudi odpravit ta element so Hrvatje in Slovenci. da Macedonija Iz povse zanesljivih virov se poroča v Macedoniji prenehalo revolucijonarno gibanj in da 9 Hrvatski gimnazij v Pazinu ni ne le delo pravič- vlada mir. Bolgarska pač skuša provzročiti nemire, pa brez uspeha. Vojna v južni Afriki Buri so odklonili mirovne nosti, marveč tudi delo političnega silobrana. Kajti ne Pogoje angleške vlade in bodo vojno nadaljevali samo pravica, marveč tudi politična potreba zahteva za Kitajska Mej Angleži in mej Eusi je zadnj dni snove hrvatskih in slovenskih šol v celem Primorju. nastal v Tientsinu tako oster konflikt da se je ves svet Italijani, ki se temu protivijo, menijo morda, da služijo iredentizmu; v resnici služijo tendencam Wolfa in Schönerer ja. Zveza vseh hrvatskih in slovenskih pokrajin v jedno samostojno državno zvezo ob Adriji bila bi nepremagljiva trdnjava nasproti germanskim pobožnim željam. ustrašil, češ, da je vojna neizogibna. Za sedaj se je ta kon flikt še poravnal, ali napetost mej Easij in Angleško je to lika, da jo z bojaznijo opazujejo druge države žal ) da tega nečejo v naše veliko začudenje spo znati ne na Dunaju ne v Pešti. Toda pride dan, ko prisili dan potreba voditelje naše države do tega spoznanja. Tudi Madjari naj pazijo! Začasno podpirajo pangermani madjarsko politiko, katera jim služi, a Madjari se uda- jajo veliki iluziji, če menijo, da jim nemški tok priza- nafte z ozirom na velikanski svetovni naftini nese ali če celo menijo, da jim v odločilnem trenotku Nemci prepuste ves vpliv na Iztok 1 o katerem O industriji nafte. Zapadno evropsko časopisje zasleduje z neko bojaznijo, a s posebnim zanimanjem delavnost industrijalcev kartel, ki bi se utegnil danes ali jutri izvršiti. Ako se to svetovno danes gorje zgodi. tedaj bodo sanjajo . . . odjemalci petroleja in drugih Po iredentizmu posredno podpiran pangermanizem bodo narekali naftinih pridelkov prisiljeni, plačevati take cene, kakoršne preti obstanku monarhije, Jedin o mi (Hrvatje in Slovenci) bode ovirala več nikaka konkurenca. mogočneži, lastniki kartelov, ker jih ne k Letnik LIX Stran 113 I h Zategadelj je velezanimivo, ozreti se po dveh po Ameriki je tudi promet od vira do rafinerij in glavitnih točkah kakor centralah naftine produkcije in dalje praktičneji nego v Rusiji. Najprej se je odpošiljalo sicer na Severno Ameriko v države Pensylvanija in Ohio v sodih, pozneje v posebnih vagonskih kotlih. Leta 1865. ter na Rusijo — Kavkaz. pa se je uvedlo racijonalno sredstvo pretakanja naravnost Nafto smemo po pravici imenovati dete našega časa. po velikanskih ceveh Od 1879. dalje se pretaka nafto časih J Znan je bil ta produkt seveda že ^ tudi v starih uporabe mu tedaj človeštvo ni poznalo dokaj. po podzemskih ceveh na stotine milj daljave Na ta način se najhitreje dostavlja nafto v večja mesta J kjer v drugi polovici minolega 19 stoletja pri- se jo pridelava. Od tod pa se razpošilja naftine produkte boril si je polagoma veljavo v industriji. Na koncu prej- v vse kraje razun v Rusijo in sosednje dežele, Naftovod šnjega stoletja je nafta nico svojega „obstanka še nekako praznovala 40let- Amerike znaša danes nad 15 000 vrst daljave. tt ker se je baš nekako pred tem Kavkaz v tem oziru seveda zaostal; kajti ves časom v Ameriki navrtalo prvi vir nafte, kar je dalo naftovod znaša tu komaj čez nekaj sto vrst. povod poznejši ogromni produkciji. Od tega časa zavzema morju in v Batunu se razpošilja v vagonskih črnem kotlih na pa tudi jako važno stopinjo v življenskem prometu. jedini transkavkaški železnici. Vsled jako cene vožnje po Takoj po prvih začetkih je nafta potegnila nase morju dospe največ produktov na domači trg v Per pozornost vseh kapitalističnih krogov Severne Amerike, zijo. Tu se ni bati ameriške konkurence ki so zagledali v tem novem prirodnem čudu nov velik Kako vplivajo prometne okolščine na ceno petro vir množenju svojega bogastva; nastala med njimi leja, sledi najbolj iz sledečih številk pravcata naftina epidemija. No nade ) so jih industri Stroški nabave nafte za pud jalci stavili v nafto, niso splavale po vodi, marveč plule so v ladiji sreče po leskeči površini naftinih valov; kajti Baku (Rusija) 18 čiščenje n 96 26 v Ameriki 25 r. 05 n 21 » » svote, katere so investirali v naftina podjetja, obrodile dostavljanje itd. 22 » » » » » so v kratkem času bogatega sadu. Že 1895. dosegla produkcija nafte v Ameriki 350 milijonov pudov. Toda kmalu so dobili Amerikani nevarnega kon kurenta na naftini industriji in sicer v Kavkazu v Ru 47 r 22 v Ameriki 47 r 05 vsled česar je cena petroleju v Rusiji (Batum) 28 rubljev 94 kopejk SIJI Rusiji so začeli vrtati na nafto še 1872 v Filadelfiji (Amerika) 35 1) 62 » torej je ruski petrolej za rubljev 68 kopejk ceneji Ali od tega časa je produkcija nafte v Rusiji tako silo- j)^ p^ ruski petrolej dosedaj še ni mogel konkurirati z vito napredovala, da je v tem pogledu Rusija že dohi- amerikanskim je vzrok temu to ) ker Rusija ne more tela Ameriko I. 1895,, ker je tudi producirala že milijonov pudov nafte jednako Ameriki. 350 oskrbeti cele zapadne Evrope s svojim produktom, potem pa tudi to, ker ruski industrijalci nafte (večinoma judje) Ali treba je vedeti, da ta silni napredek ruske zahtevajo veliko več čistega dobička nego ameriški. naftine produkcije ne izvira iz izkoriščanja v industrijske svrhe, temveč iz nerazmerno bogatejših podzemskih za strije. I B _ Do tu smo razpravljali tehnično stran naftine indu-Kar se tiče gospodarske organizacije, so jednako kladov tega minerala v kavkaških zemljah. Kar se tiče amerikanski industrijalci razumeli izkoristiti svoje dasi tehničnega razvitka, zaostaja daleč za amerikanskim. Surova nafta se ruska naftina industrija mnogo manjše zaloge od ruskih na izreden način. Ugodne krajevne razmere pa so omogočile velikemu ameriškemu malokdaj prodaja, pač pa se industrijalcu John Rochfellerju I da je 1882. združil stalno prodajajo razni naftini destilati: petrolej, bencin, veliko naftinih akcijskih družb v jedno » Standard Oil vazelin itd kakor tudi manj vredni odpadki: olja za Trust Bompany", proti kateri so se vlade v Pensylvaniji mazati ter kurivo itd. Razmerje v naftinih destilatih pa najbolj po jasnjeno, ako se vzame dejstvo, da znašajo američanski odstotkov, ruski pa celih 70 do in Ohio zaman borile. Omenjena družba peča se z organizacijo prometa, vse družbe v njej so odvisne od jedne skupne uprave destilati 75 odstotkov 10 do 12 J Več kot polovico ruske nafte gre za kurivo njo ki imajo skupno blagajno in vlečejo iz dobiček. Podjetniki te družbe zamorejo seveda z uspehom konkurirati slabejšim podjetnikom vnanjih družb ter določati petroleju cene. Ta družba se tudi že dolgo nie se kurijo lokomotive, parobrodi 1 parna kotla v tovarnah prizadeva, da stopi v zvezo z ruskimi industrijalci > s itd. Ne da se tajiti, da je nafta izmed vseh znanih kuriv najizbornejše. Po podatkih ruskega inženerja Mendeljeva, kateri se je mnogo bavil z rusko naftino industrijo, dasta katerimi skupno bi obvladali ves zapadno evropski in. zadušili vsa druga podjetja. trg jalci v prvi vrsti mogočna žida Nobel in In ruski veliki industri- Rotschild so puda nafte toliko toplote kakor 3 pudi najboljšega bili tudi takoj pripravljeni za tak korak. V ta namen so premoga ali 7 pudov drv. ruski in američanski industrijalci imeli poseben sestanek Seveda štedijo Američani mnogo bolj z nafto, ker v Rostovu v Donu ali je bil brez uspeha. Kajti vsa ta imajo manj nego Rusi; oni izkoristijo surovi produkt židovska nakana se je razbila na vplivu manjših ruskih na vse možne načine, da jim nesejo njega dragocene podjetnikov 1 ki so domačini, in ki imajo velik vpliv v tvarine več denarja. Petrogradu. stran 114. Letnik L1X. predstoječem je naslikan položaj razvitka naftine lostno J da ravno Slovenci ne industrije, kateri mora zanimati stične kroge, marveč tudi slehernega državljana. Ta zadeva pa je tudi radi tega vredna, da se jo ) čijih jedro vender tvori visoke kapitali- oratar, tako čudovito preziramo kmetijsko višjo izobrazbo. Le poglejmo kak program dunajske visoke šole za poljedelstvo; tam najdemo komaj nekaj parov Slovencev kot jemlje v poštev, ker sega izdatno v trgovinske razmere, slušatelje, in če se ne motim sta letos cela dva kranjska ki so buknile baš te dni med Rusijo in Ameriko, in na Slovenca vmes! katerih so v prvi vrsti udeleženi židovski mogotci, ki radi podjarmili pod moč svojega kapitala ves svet. Zato Slovenci in zlasti vi, nadepolni dijaki 1 ki za puščate letos srednje šole, ne zabite, kateri stan vas vzredil in zato tudi pri izboru svojega poklica ne zabite vsaj nekateri pokazati temu poljedelskemu stanu svojo hvaležnost s tem, da se sami posvetite proučevanju kme- tijske umetnosti o kateri trdi Friderik Veliki 1 da je Kraljeva češka gospodarska akademija. prva umetnost na svetu. Priliko na najvišjo izobrazbo poljedelsko ima slo Največjega pomena za gospodarski napredek je go- venski abiturijent na Dunaju in v novoustanovljenih go tovo sklep češkega deželnega zbora, „da se imata usta- spodarskih akademijah mej češkimi brati. noviti v kraljestvu češkem dve kraljevi gospodarski aka- Zato izobrazujmo se; zakaj le kot omikan narod si demiji na mesto dosedanjih višjih gospodarskih zavodov pridobimo » rešpekta a pri ostalih kulturnih narodih. v Libverdu in Taboru". Gotovo ne najdemo v vrstah zavednih kmetovalcev Omikan narod ima i pri neprijaznih časovnih razmerah zagotovljeno svojo»bodočnost! nikogar znanja, da ki ne bi znal ceniti vrednosti strokovnega , kateri ne bi priznaval že davno dokazane resnice, dobičkonosnemu gospodarstvu ne zadostuje, samo osebno sodelovanje gospodarjevo in tudi ne najnapornejše tudi strokovne Za podporo vinogradnikom. delo in prizadevanje, ampak treba izobrazbe. Znajoč velikanski pomen strokovne gospodarske izobrazbe je, kar moramo pohvalno omenjati, češki deželni zbor Polanci: vitez Berks, Žičkar, Pfeifer, dr. Gregorčič in tovariši so stavili te dni v državnem zboru sledeči nujni predlog: Skozi desetletja je napredovalo opustošenje vino- Spodnjem Štajerskem, Dolenjskem in v Pri- jj gradov na vse storil, da more doseči češka mladina po morju. Obširne pokrajine, ki so bile ponos posestnikov meri predidoče omike primerno strokovno izobrazbo. Po in so jim dajale toliko dohodka, da so mogli brez skrbi njegovi skrbi so se odprle: pozimske gospodarske šole živeti, je trtna uš izpremenila v puščave. in kmetijske šole za mladež, katera je obi^^kovala samo ljudsko šolo; srednje gospodarske šole za mladeniče, ki so obiskovali meščanske ali nižje srednje šole — kalo še tretje, dopolnujoče vrste šol zavoda manj- , kjer Posestniki teh opustošenih vinogradov žive v največji revščini, izročeni so najhujši bedi, in ker ne morejo sami zmagati velikih stroškov za obnovljenje vinogradov, morajo zapuščati domovino. Vedno več jih mora se izobraževali mladeniči 1 so izvršili svoje nauke ^zeti v roke potno palico in se izseliti v daljne kraje 1 na višji gimnaziji ali na realki ali pa na Sletnih srednjih da si poiščejo pogojev za obstanek, katerih jih domovina gospodarskih šolah. Absolventje srednjih šol, ki so se hoteli posvetiti kmetijskemu študiju, so morali obiskati ne more več dati. Če še dalje traja ta obupni položaj, tedaj nam na visoko kmetijsko šolo na Dunaju ali kako visoko polje- stane dvojna nevarnost: Država izgubi mnogo direktnih delsko šolo na Nemškem. in indirektnih davščin, in širne pokrajine bodo izgubile to napravo je dopolnjena organizacija strokovnega mnogo prebivalcev, vsled česar bo pomanjkanje poljskih poljedelskega šolstva v Čehih. Po pravici pozdravlja „Hosp. list" ta ukrep če delavcev večje. že sedaj jako občutno postalo še mnogo škega deželnega zbora kot „veliko pridobitev češkega Kar država doslej izdala na podporah za obno kmetijstva"; zakaj omika ) pravi 1 „pripomore v zvrhani meri k gospodarskemu okrepljenju najštevilnejše vrste našega naroda vrste poljedelcev". Ali ne velja ravno to v stokrat večji meri za ubogi vitev vinogradov, nikakor ne zadostuje. Obnovitev vinogradov jako zadržuje to, da je državna pomoč odvisna od vsporedov sodelovanja iposameznih deželnih zborov. Te velike nevarnosti, ki jih je provzročilo opusto- naš narod slovenski? šenje vinogradov v omenjenih pokrajinah, je mogoče od Ako hoče naš mali slovenski narod med ostalimi straniti s tem da se začne velika, odločna, čisto dr ne kulturnimi in po številu močnejšimi zavzemati dostojno žavna pomožna akcija, brez vseh ozkosrčnih ozirov, mesto, je treba, da si vsak Slovenec in še posebno vsak odvisno od sodelovanja deželnih zborov in od prispevkov član najštevilnejše vrste poljedelske pridobi kar naj- deželnih zakladov višje mogoče splošne in fetrokovne izobrazbe. Res nimamo v domači deželi najvišjega kmetijskega zavoda, — Ko je svojedobno država podpirala vinogradnike v a ža bizeljski okolici spodnještajerski, ki je bila najprej opu Letnik LIX. Stran 115. stošena od trtne uši J so se novili in dajejo lepe dohodke. tam vinogradi večinoma ob- z raznimi željami mojih domačih. Odpotoval sem bil v dokazalo da spada obnovitev vinogradov med one tem se je neovržno jasno rožnikovo jutro, in ker je bil cilj mojega poto pro duktivne plodonosne investicije, ki posebno, mnogo kori » * • stijo državi. vanja okoli sto vrst daleč, menil sem prit do noči v kraj 1 dasi vrste v niso izmerjene in meri vrsta Zato te država ne sme odlašati, ampak mora pogostoma ne petsto a osemsto in še več sežnjev. Po- v % sebi sami plodonosne investicije izvesti v velikem letje je stopilo popolnoma v svoja prava in mogočna obsegu. mladostna Sibirska priroda cvetela v vsej svoji kra Podpisani predlagajo: Visoka zbornica skleni: . kr. vlada se pozivlje, da za to, ker se je do- se vzvila na holm, gosto porašen z brinjem, zdaj zavila soti; vlažen park, kjer je šumljal dokaj globok potok pot je peljala navzdol po ilnati prsti v senčnaten zdaj sedanja podpora za obnovitev vinogradov izkazala kot v temnozelen log stoletnih mecesnov in cedrov zdaj popolnoma nezadostno, določi zadostujoča denarna sredstva zopet hitela po gladki, kakor z zelenim suknom pogr v ta namen in brez odloga stavi predlog v tem smislu njeni poljani. Slike jedna krasnejša od druge, in predlaga nove načine na uspešnost te državne podpore, vabljivejša od druge šo se bistro menjale pred r , jedna mojimi formalnem oziru predlagamo, da se o tem pred- očmi in me miselno zanesle na bregove rodne dalnje k Volge, kjer sem prvič zagledal Božji svet, in kjer je logu posvetuje z okrajšavami, ki so dopustne po poslovnega reda 42 pretekel najlepši čas mojega življenja mladost. Popol noma utopljen v svoje spomine, sem bil celo pozabil o smeri mojega potovanja. Na kozlu je sedel dremaje moj t Spomina vreden dogodek. Ruski spisal Viktor Nikolajev. Poslovenil Krutogorski r H f Leta 1864. sem bil imenovan okrožnim sodnikom v mestu N-sk, Krasnojarske gubernije. Naseljenci mojega zvesti Ahmet. Opisati vam moram nekoliko tega človeka, igrajočega ne malovažno ulogo v tem dogodku. Ahmet bil deset let starši od mene. Štel je okolo petintrideset let. Bil je kakor vsi kazavski Tatarji, srednje rasti, čokat, črnolas, skulast, ter silno močan, a priznati se mora, da svoje družba moči nikdar ni zlorabil. Naju je vezala stara 1 ko sem bil petleten mladenič, mi je bil dan za okrožja so bili deloma prognjani sektanti, melokani*) in varuha Ahmet; on me spremljal povsod ) ter bil to dohoborci**) in le malo je bilo Tunguzov, tukajšnjih ro- variš vseh mojih iger in osnutkov. Njegova naklonjenost jakov. Ti slojevi, dasi živeči v jednem in istem kraju so do mene bila se kaj rezko razlikovali drug od brezmejna; tako me je rešil nekoč drugega » sovražili tako ter se silno smrti, postavivši svoje življenje v nevarnost; požrtovalno da so se pogostoma čule pritožbe od se vrgel na besnega volka, hotečega me napasti ter Tunguzov o sektantovskih nasilstvih. Tudi vnanja razlika mu z gorjačo razbil glavo. Pozneje me je s solznimi bila ogromna; sektanti, obdelujoč polje in jedoč zdravo očmi prosil, naj ga obdržim še nadalje v svoji službi » meseno in močnato hrano, so radi nedostavanja krčem kar sem seveda tudi storil, kajti odkritosrčno rečeno v tem kraju, ki so kmetu jako kvarljiva, bili krasni in tudi meni bilo težko ločiti od njega. močni ljudje tak visokovzrastel plečat fant, s svetlo rudečimi lasmi se je mogel meriti s kakoršnim koli si In zdajci, dozdeva se mi, je i on premišljeval o lačem ki kaže svoje telesne moči v potujočih jahališčih. Tunguzi so bili vse drugačni; ki so, živeli le o ribarstvu * A in se hranili večinoma z ribami, so bili telesno slabo razviti; malorasli, ozkopleči, z redkimi lasmi na glavi in malone vsi slabotni. Jedina sličnost onem davno minulem in blaženem času, no vender se ni toli globoko zamislil v svoje spomine, da ne bi opazoval okolice. » He gospod tt 1 izpregovoril, obrnivši se meni 9 bila v njih »poglej no na jug — začelo se je pooblačevati u značajih; kakor ti tako i oni so bili zlobni in mašče valni nesimpatični duhoborci so bili še skrajne raz uzdane narave / V Kmalu po nastopu v mojo službo sem prejel vest iz dalnjega kota mojega okrožja > da druhal duho-oropala borcev napadla po noči tunguzko vas Lihoš, prebivalce vsega premoženja in po vrhu ranila in raz-mesarila mnogo iz njih, ki so skušali braniti svoje imetje. Brž sem naročil svojemu slugi Tatarju Ahmetu pospraviti v kovčeg vse neobhodnosti, vzel seboj dva žepna Jaz sem se ozrl po kazanju Ahmetove roke in res zagledal, da se tam vrši nekaj slabega; sinevatožvepljen, sivo obrobljen oblak se je počasi vzdigoval izza lesa ter se polagoma širil po nebu. Nadejajoč se lepega vremena, % nisem bil vzel s seboj nepremočljive obleke; zatorej me je perspektiva biti premočen do kosti pošteno vznemirjala in to tem bolj, ker sem bil že izkusil jednake plohe in njih posledice so mi bile še kaj dobro v spominu; velel sem torej Ahmetu pognati konje, a sam sem se samokresa stvar silno potrebna v teh krajih J ter se odpravil čisto sam s svojim slugom na pot, spremljan tesneje zavil v plašč, kajti takoj se je bilo shladilo. Moji mahoma pretrgani prijetni spomini niso hoteli več in zdajci sem samo želel priti brž na *) Sekta ki živi o mleku in se ne posti % Ljudje ne verujoči v sv. Duha \ nazaj, lostno' in nemirno gledaje na težek oblaK, ki se naglo podil za nama. mesto, ža čudno % Strao 116. N 1 lietnik LIX n Eaj misliš Ahmet, prideva do Utice a sem » Kako nai va]u pustimo noter vprašal svojega voznika, imenujoč večje selo, ki je ležalo tri vrste od cilja mojega potovanja. J ko ni doma nikogar » vrag ga vedi , potem sem pa kregana", je odvrnila ženska Poznajoč nezaupnost Sibirčanov do tujcev. u flegmatično odvrnil Ahmet, segel jaz vmes 1 m m jej 1) ako prideva pred ploho Dunjkinemu logu tedaj sem po- povedal moje ime, če tudi bi bil Starka. dosti raje prišel nepoznat na mesto zločinstva prideva, če ne potem si bova morala drugod strehe začuvši moje ime 1 začela iskati, sicer se celi teden ne posušiva: odtodi baje ni hipoma odklepati vrata daleč neka koča 9 od Dunjkinega loga tri vrste na težka mecesnova vrata so zacvilila in iz njih je pomo leio zgrbančeno desno ) liki pomaranče žolto lice starkino ) ali ne ukažeš tjakaj kreniti^ ? z dolgim kljukastim nosom, z malimi, nemirno švigajo Takoj sem vsprejel njegov predlog 1 kajti že čimi očmi začel dež, kapljati a povrhu me je^začel pri spominu na » No ker sta ie enkrat tukaj tako pa vstopita tt 1 je Dunjkin log izprehajati mraz. Dunjkin log jedno teh brezmernih močvirij, katera tako pogosto srečavaš v biriji, — je obširna ravan okrog vrsto široko in kakih odurno pa zamrmrala babnica, ter jela odpirati vrata zapahnjena s celo vrsto hrastovih zapahov. 1 Žalobno so zastokala vrata na zarjavelih tečajih ) deset vrst dolga čez in čez porasla z gosto in visoko i" pripeljala sva se na čisto, skoraj štirivoglato dvoriSče 1 rogozo, skrivajočo pod tem zapeljivim zelenim pokrovom, obkoljeno z visokim živim plotom ) v katerega kotih se mehko, črno, Hki oglje, polutekočo blato. Dosti je bilo J® nahajal po jeden pasji hlev s priklenjenim ogromnim stopiti nekaj korakov od brega, da bi umrl najgrozovitejše sibirskim volkodavom. Sredi dvorišča je stala iz dil ste- smrti: nogi sta lezli vedno globeje in globeje in telo se sana koča na pravo in levo pa hlev in gumno s kletjo, je počasi in neprenehoma pogrezalo v blato; vsak napor Ni malo se ne brigajoč za nelaskavi starkin sprejem 9 rešiti se iz močvirja je le še pospeševal grozoviti konec; skočil z voza, ter jo zavil naravnost v izbo. Ahmet čez nekaj minut je prilezlo blato do prs potem grla in i® postavil voz in konje pred hlev pod streho. izbi slednjič brezobzirno vsesalo v glavo strašno metajoče se ni bilo nikake svete podobe, kar me je pred vsem pre-in kričeče žrtve, predsmrtni divji krik se je razlegal po senetilo, iz česar sem sklepal, da se nahajam med se k mirni okolici, in vse je umolknilo. Poljana, završivši tantami; to odkritje me je, odkritosrčno rečeno, pošteno grozoviti svoj čin, je poprejšno pokojno in ljubko zibala vznemirilo, in neka ne dobra slutnja se me je polastila, tanke muhičeve bilke, kakor bi vabila nove žrtve, a na Vsekakor nisem dal znati o moji razburjenosti ter odločno kraju bivše nesreče ni ostalo nobenega sledu. Jedini pot, stopil v kot klopi 1 položil pred se na mizo papirje J ki veže brega tega loga, so bile mostnice, ki so bile ter se tako vsedel, da sem mogel pregledati vso izbo. pred davnim časom položene od države ter še doslej ne Jednega površnega pogleda mi je bilo dosti, prepričati popravljene. Ob suhem vremenu pot čez nje nI bila ne se o blagostanju prebivalcev te koče; prostorna in snažna varna, ker so drogi in dračje zmešani s suhim blatom, soba, pravilno sezidana ruska peč, z domačo klobučevino ostali na površju; o količkaj vlažnem vremenu je bila obita ležišča, gosta tla in gladko ostrugana miza, vse to vožnja radi polzkosti še bolj nevarna, a ob dežu niti i« kazalo na to, da gospodarji niso revni ampak da so misliti ni bilo o kaki hoji čez močvirje, in to tem bolje, kolikor toliko imoviti. Za menoj je stopila v sobo starka ker sem še dobro pomnil, kako so se nedavno trije pot- tiho stopaje po tleh z obnošenimi laptjami, pristopila niki s konji vred zadušili v njem. Zatorej je Ahmet dve pobrskala v nji in privlekla iz nje veliki lonec vrsti pred močvirjem zavozil na desno, ter pognal konje kislega mleka odrezala kos kruha in postavivši vse to skokoma proti kolibi, kajti dež je že kar curkoma lil z na mizo nečrhnivši besede, zopet tako tiho smuknila iz oblaka. Cesta je vodila skozi te xen dremajoč hojevgozd; sobe. Jaz sem bil segel brez vsakega povabila po mleku konji sluteč bližajočo se burjo, so bodro vlekli voz po in kruhu, kajti osemurna vožnja me je bila pošteno se ozkem kolovozu. Naposled se je obdaleč pokazala koliba stradala. Čez kakih pet minut je prišel v izbo tudi obdana od vseh z gostim lesom Vsled ropotanja voza po rogljatem kolovozu se razdalo glasno pasje Ahmet. Ozrvši se vanj, sem takoj zapazil, da i on nima brž uresničilo. Ahmet. janje. Pripeljavši se pred vrata je Ahmet previdno skočil raz kozla, ter jel na vso moč biti nekaj po durih; čez trenutkov so se cvileč odprla vrata in trepečoč mirnega srca; moje mnenje se ozrvši se sumljivo okoli sebe, je prišel k mizi, za katero sem sedel jaz, in posadivši se proti meni na klop, dejal po tatarski: ženski glas je grozno zavpil na pse, ki so še vedno srdito lajali: D » „Tiho hudimarji! viš kako ti vragi tulijo Psi so nehali lajati in renčali so. « f Gospod, nisva na dober kraj prišla^. Zakaj ne? sem ga vprašal kolikor mogoče mirno, da bi a samega me je sprehajala zona, kajti vedel sem me Ahmet brez posebnega vzroka ne begal. 1) D Kdo pa ste"? je vprašala naju starka. Dobri ljudje, ne boj se ženica, ter brž odpri, naglo odgovoril Ahmet. D Dozdeva se mi, da so najini gospodarji veseljačili v Lihošu; v skednju rib, da groza ! Pa tudi midva sva že precej mokra lihoških oblek vidi v konjskem hlevu celih petnajst; Toda starka še vedno ni marala odpreti dečaki so sčitno topli! . Ali ne bi bilo bolje popihati jo odtodi dokler še čas a \ Letnik LIX. Stran 117. „Li še dežuje® njegovim predlogom. sem ga vprašal 1 strinjajoč se z D Zdravstvu], zdravstvuj dober mož; ne bodi hud > da sva kot nezvana gosta prišla tebi a sem odvrnil na » Malo manje lije Pa je boljša, da sva mokra, njegov pozdrav. nego da bi tu ostala a » Pomiluj, gospod! Kako je mogoče tako govoriti? D Dobro, torej se bova pa brž odpeljala, samo konji Mi smo imenitnih gostov vsikdar veseli. dejal, posta- pernica si pogostoma slabo postregla?! sem se naj nakrmijo in tudi ti se nasiti", vivši predenj skledo z ostanki mleka in kruha. Eh Že 1 stara co dolgo Med tem se popolnoma zmračilo, in kakor palice skusila?! Brž prinesi šči * in peljmene a ** nisi "je bilo videti je tudi dež ponehal. ti Nu gospodi jaz sem gotov; ukažeš zapreči ? Konjev nisem krmil tudi ne razuzdil**. je rekel Ahmet ) ) pojevši grozno zarohnel gospodar na starko, ki je hipoma ustregla povelju. « „Hvala gospodar, midva sva se že pokrepčala; čas ostanke kislega mleka. 1} Le zapreži, pa staro ob jednem pokliči 1 da jej je odriniti", sem rekel, želeč takoj posebno prijetne in odurne družbe. se odkrižati te ne plačam". » to ne gre, tako ne smeš oditi; pa tudi dež bo kaj bi, po to bo že sama prišla"! je izprego- zopet začel tako liti da se v vozu vtopiš", je odločno voril Ahmet, prestopivši izbin prag. menil stari Toda mahoma je obstal 5 kakor v kopani, iztegnil Trebalo se je nehote uiati. Stari se je obrnil proti vrat naprej, kakor bi poslušal nekak šum; tudi jaz sem postal pozoren in dobro čul peket&nje konjev in ropo-tanje koles po kamenitem potu. Čez nekaj trenutkov je vzhodu t pokrižal se po duhoborski z dvema prstoma in se vsedel proti meni; sinovi 1 prav tako se križajoč, so se posadili zraven njega tako, da sva bila z Ahmetom vratom naglo priropotala telega. popolnoma zasedena. Med čakanjem večerje vladal » Hej stara"! je glasno zavpil moški glas 1 hitro odpri"! „Takoj, takoj ljučeki", je zahreščala starka, smuk-nivši iz veže, kjer je sedela ves čas, najbrže z namero poslušati najin pogovor. mučen molk; starec se je nemirno oziral okoli iščoč predmeta za razgovor. Mahoma so se odprla vrata in v sobo je stonil človek ne velike rasli, jako čokat, z glavo, ovito v umazan Jaz sem bil hipoma pri oknu. Ahmet stal za robec, gosto, kratko, rudečo brado očmi. m malimi sršečimi menoj. Spet so zacvilila vrata in na dvorišče so pripe Ijali trije debeli konji v fini konjski opravi telego. » Trofimuško" le vskliknil stari, hiteč pretrgati molk, sem se vsedi, pa se pokrepčaj a (Dalje sledi). „Nu stara, vesela bodi, za celo zimo bo dosti veža; bodo pa vedli zopet tožiti hudimarji"! je dejal veliki mož, skočivši raz prednjega sedeža telege. 'm' w 'b o: Novice. jSl^ jjÜfe ^ 19 Tiše tiše"! je s prestrašenim glasom posegla vmes starka. „V sobi so tujci"! Osebne vesti. Za » to ga imaš! Za Boga, kdo pa je"? vprašal okrajne šolske nadzornike na dobo imenovani takoj tiše mož. Kranjskem so za prihodnjo funkcijsko nadučitelj Ivan T hum a v Postojni za postojnski in logaški Babnica mu je nekaj šepetaje povedala. « „No otročiči torej pa pojdimo pokloniti se njega okraj natelj Anton Zum v Ljublj za kranjski in ra- blagorodja tt i rekel isti glas n dovljiški okraj, profesor Vilibald Zupančič v Ljublj kamniški okraj in ljubljansko okolico za izvzemši nemške šole v ti Trcfinuško pa konje Domžalah, Vevčah in Goričanah, vadniški učitelj Anton M izpreži; reveži so utrujeni". Vsa družina se je napravila izbi. za krški in litijski okraj, nadučitelj Anton Črnomlj Jaz sem se zopet vsedel v kot na prejšnje mesto v Ljubljani Si no v 10 v Črnomlju za slovenske in utrakvistične šole v novomeškem, črnomaljskem in kočevskem okraju, profesor Fran Ahmet » prišel Stara, luč meni s hrbtom proti oknu L bli v Liublj za slovenske utrakvistiČne šole v Ljub in gimnazijski ravnatelj Peter Wolsegger v Koödvj zapovedal z nova isti glas, lasten za nemške šole v črnomaljskem, kočevskem in novomeškem bržkone gospodarju. Starka je urno prinesla lojsvo svečo v rokah in okraj Mai Deželnosodni oficij v Logatcu gospod Ivan je šel v pokoj Svoj službi sta menjala za njo se stopivši v izbo privalila v kočo vsa došla družina. Prvi in bil okolo šestdesetleten šest šolnov \isok, čokat še precej čil, no popolnoma osivel možak; železnik v Ljublj sodna cficijala gg. Fran Darovec pride v Novo mesto, drugi v Trebnje, sta imenovana poštna praktikanta gg. Bogumil Ivan Novak Prvi Tajnikom dež poštna asistenta orli in Albin odbora goriškega gosta lice. košata brada je obdajala njegovo izrazito odločno obžgano od solnčnih žarkov. Za njim so stopili v v sobo trije veliki fanti, vsi sposobni za vojaški nabor in znatno podobni drug drugemu, očividno njegovi sinovi. Srečo dobro, vaše blagorodje", je dejal spodobno poklonivši se mi do pasu; sinovi so posneli njegov je imenovan bivši davčni nadzornik gosp dr A Začasni okiožni zdravnik Brdu gospod Pest dr Albert Röh l i k je imenovan definitivnim zdravnikom Promociji. Na graškem vseučilišču sta bila pro movirana za doktorja prava Vladimir L in Fra B Skab iz Ljublj stari 1 primer. Kolerabna juha Juha s cmoki. stran 118 Letnik L1X Častno občanstvo je podelila obßina Šlosbe pri Lußanah na Štajerskem uredniku „Stidsteirische Presse rg gosp prašičkov pod 5%; 381 prašičkov od 5 do 191/2 '7534 prašičev čez 191/2 1085 met. stot. svežega, prekajenega in suhega mesa, klobas, salam; 10.469 gosi, puranov in ka- S. Šeg Odvetniška zbornica kranjska je izvolila na punov; 33.365 parov kokošij, piščet in golobov; 465 srn in mesto umrlega dr. Moscheta svojim predsednikom gosp. dr Danila divjih koz; 2297 zajcev, 720 kq razsekane M _______ Tekavčič zborničnim pravdnikom pa gosp dr m Frana čine; 425 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; črne divja- — Slovenska šolska Matica priredi dne 25 cija v fizikaličnem kabinetu nove gimnazije v Ljubljan 534 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij, divjih rac, gojzdnih davanja o rudeČem snegu in krvavem profesor gosp. Macher dežj mar- pre- Predaval bo stot. rib in kljunačev, jerebic in divjih golobov, 146 met. školjk iz morja, rek in potokov, ribjih iker, sardin in sardel; 145 met. stot. klinov, navadnih morskih rib, slanikov, pole- » Slovenska šolska novk, rakov, polžev, ostrig in žab; 1800 met. stot. rednih in 10.306 Matica«. Vplačalo je 540 56.972 met. stot. riža; moke ustanovnih članov 2340 vsake vrste, pšena, skrobe, sladka- stroškov je bilo rije, malega in prepečenega kruha; 9501 met. stot. ovsa v torej ostane v blagajniei 223.694 K. Eazen prej- zrnji; 29.049 met. stot. otrobov, sena in slame; 754 met. šnjih je oglašenih še 108 društvenikov so letnino še na dolgu, koncu Za 1. 1901 izda društvo dve leta. in sicer: knjigi stot. zelj enave, zelenega graha, boba in kumar; 8858 met. Pedagogični letopi tiskanih pol obsežen. V njem izideta proti* stot. svežega sadja in vseh užitnih jagod; 757 met. stot. najmanj 10 masla, stearina in stearinove kisline, lojenih in stearinovih se meznih predmetih, statistika slovenskih šol, teme in teze kon ferenČnih in društvenih referatov, pouk o prvi pomoči pri ne- priobčijo poročila o posa- sveč; 152 met. stot. loja, elaina, masti od kostij in parkljev; zgodah z ilustracijami druge razprave se bode kot ponatis tudi posebej prodajala zadnj . 2. 564 met. stot. svinjske masti in slanine; 822 met. stot. mila; 605 met. stot. sira; 1,361.260 jajc; 822 met. stot. konop- a publikacija nenega, lanenega in repičnega olja; 974 met. stot. oljkinjega, Knjiga za re- mandelnovega in orehovega olja; 33.919 kubičn. metrov trdih alije, 1. del: Zgodovina. Spisal prof. Josip Apih. Tudi ta drv borovega in brinjevega lesa; 6058 kub. metrov mehkih knjiga bode obsegala najmanj 10 tiskanih pol. Določij roma nasvetujejo se poročevalci za latinščino in grščino matematiko, stenografijo, filozofijo, lepopisje in dela. Zanaprej izda društvo: Letopis, knjige za realije 2 Zemljepis, didaktiko in morda še kaj druzega. Ker ima ozi-za Ženska ročna del: drv in butaric; 3162 met. stot. oglja; 383.263 met. stotov premoga in koaksa; 367 met. stot. suhega sadja. Poziv slovenskim učiteljem! Na jednorazrednici Matica" poleg izdavanj knjig Šolska tudi to nalogo, da prireja po in temeljne razgovore o te- V Pernicah, pošta Muta Hohenmauthen na Štajerskem, je v II. plačilni razred uvrščeno mesto učitelja in šolskega različnih krajih javna predavanji oretičnih in praktičnih pedagogičnih vprašanjih sklenilo, da bodo ljubljanski odborniki po možnosti skrbeli za vodje razpisano do aprila. Prošnje se vložijo pri krajnem zato šolskem se le svetu. Prosilci morajo biti v slovenščini izprašani. predavanj na Kranjskem zlasti Štajerskem in goriški na Primorskem v Ljublj mariborski na Kolike važnosti je ta, na skrajni slovenski meji ležeča šola za slovenski narod, razvidi se že iz tega, da je marnberški nemški okrajni šolski svet to službo samooblastno razpisal, Nov list. Politično društvo n Jednakopravnost v Idriji je začelo izdajati svoj list, ki se tudi imenuje „Jednakopravnost". List stoji na narodni in socialni podlagi. Nova hranilnica. Mestna občina Krško je dobila Vlada dovolj pravila za ustanovitev mestne hranilnice v Krškem, in poslovnik že potrdila. Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani in v tem razpisu pozabil (!?) omeniti, da morajo biti prosilci slovenščine zmožni. Slovenski gosp. učitelji se zato po-zivljejo najprijazneje, da se oglase za to službo, sosebno, ker SÖ Pernice prijazen kraj, in so vse tukajšne razmere (stanovanje itd.) učiteljem jako ugodne. »Slovenski Gospodar« pred sodiščem. Dne ku 13. marcija je bil bivši odgovorni urednik „Slovenskega Go- pilo Krajčevo tiskarno v Novem mestu. I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je pred kratkim razposlalo vsem drž. poslancem spomenico o gospodarskem položaju hišnega posestva, trgovcev in obrtnikov v Ljubljani s posebnim ozirom na državno potresno posojilo leta 1895. s prošnjo, da blagovoli pri glasovanju o podelitvi olajšav glede vračanja državnega potresnega posojila uva-ževati navedene momente, ter glasovati za najizdatnejše olajšave. spodarja" pri mariborskem porotnem sodišču obsojen na 14 dni zapora m sicer radi notice, s katero je „Slovenski Gospodar" dolžil ptujske Nemce požiga. Pri obravnavi se zgodil nezaslišani škandal, da je toženi urednik izdal pisa- telja dotične notice. Slovenska kmetska društva se snujejo na Šta- Spom sestavil je predsednik dr. V. Gregor ič in ker stoji na temeljiti statistiki, bo gotovo podpirala izdatno akcijo naših državnih poslancev. Kreditno društvo kranjske hranilnice imelo v nedeljo izredni občni zbor, da se posvetuje zastran even- jerskem in sicer za šmarski, za vranski in za kozjanski okraj. Umrl je v Gorici odlični rodoljub in veletržec gosp. Ivan D ekle v a. N. v m. p.! 162 ljudij se je odpeljalo dne 15. marca po noči z ljubljanskega kolodvora v Ameriko. Policija je zajela več fantov, ki so še podvrženi vojaški dolžnosti, a so hoteli pobegniti v Ameriko. tuvalne likvidacije. Davčna administracij namreč nategnila davčni vizjak v taki meri, da mora to društvo propasti Svatbe v ječi. Nedavno se je poročilo v Odesi v Davčna administracija je društvu za 1898 v m predpisalo 8400' kron davka, dasi je društvo dokazalo, imelo v teh letih izgubo. Likvidacija tega društva bi bila za 1899 da je ječi pet kaznjencev, so izgnani v Sibirijo. njimi gredo prostovoljno neveste v Sibirijo. Moža prevarila. Neka Marija D., stanujoča v Ljublj prava katastrofa. Sklenilo se opustiti likvidacij Trstu, hotela je svojega soproga čvrsto sebi privezati; dokler ministrstvo v tej zadevi ne izreče zadnje besede ker sama ni imela otrok, je hotela soproga prevariti ter mu Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem predstaviti tujega kot lastnega otroka. V to svrho mu je uže izkazu se je leta 1900 v mesto Ljublj vrženega blaga: .689 hI ruma, rozolje i rita, 112 volov 862 W žganja; 18.295 M mo vpeljalo dacu pod- pred več časa povedala, da je nosna in bode kmalu porodila, in likerjev; 762 hI spi- Da jej goljufija uspe, zahajala je večkrat v ondotno bolnišnico, 5184 hI vinskega mošta, sadnega mošta; 19.715 W piva; 1490 W kisa krav in telet čez jedno leto starih; 9097 telet 4255 3097 koštrunov, ovnov in kozlov, 3600 jagnjet, kozličev in v kar se je pripravno izjavila Marija da bi dobila primernega otroka. Ta priložnost se ji je pokazala sedaj, ko je neka slabotna ženska v bolnišnici povila dete in 8 dni nato umrla. Otroka so morali oddati kaki ženi, . in otroka tudi do- \ \ Letnik L1X. Stran 119. bila znanki v Grorico Soproga je nato možu naznanila, da mora k neki svoji Buenos Ayres na tak tihotapski način za 20.000 dolarj ča- da se vrne še le za nekaj dni domov je bivala dva dni v Grorici, je od tam brzojavila soprogu Ko da rini podvrženih stvari je povila hčer, s katero se v nekoliko dneh povrne domov Nesreča, s telefonskimi žicami Liwerpoolu kar se je tudi zgodilo, soproga porodila hßer in Soprog držal za gotovo, da mu je se zgodila velika nesreča s telefonskimi žicami, katere žrtva bil zelo vesel. Ta prebrisana in romantična dogodbica pa ni mogla dolgo tajna ostati, ker se postalo mnogo ljudij Ko namreč zapadel tam velik sneg njegova teža na več mestih pretrgala telefonične žice Te prikazal na pozorišču pravi oče otroka, kateri znal, da so padle dol m se zvezale z žicami električnega tramvaj mu soproga v bolnišnici rodila hčer in potem umrla zato se je pripeljal v Trst in zahteval svojega otroka. Povedali so u, da je otrok oddan neki ženski v prehrano, pri kateri ga Ta zveza jih je napolnila z močnim električnim tokom stale 80 jako nevarne za ljudi,/'ki so hodili po ulicah večja nesreča se je zgodila v ulici London Read naj poišče. Pravi oče se je torej predstavil Mariji nemu soprogu, zahtevajoč svojo hčer. Seveda je ta nenadni neugodnih prizorov in je imelo da # se ni kaznovalo. aaenkrat dvanajst oseb zaplelo v žice m nje- Jice, dobil je močan električni udarec. Kdor m po- Naj- se je se je dotaknil prihod provzročil v družini opraviti tudi redarstvo, pred katerim je Marij je mislila otroka pohčeriti, a da bi ga soprog rajše imel žic palile so ljudem obleko zvrnil in ni več vstal neka Iskre, ki so švigale iz je stopil na žico, se je Tako je padla nezavestna na tla tudi Konj gospa Redar, ki jo hotel vzdigniti, je dobil udarec mu zlagala, da je otrok njen. Reiarstvo in se takoj zgrudil v sneg. Slednjič so avizirali otroka pa je vzel pravi oče. Oporoka skopuha. 25. januvarja so našli v Bu dimpešti Slletnega vpokojenega kanclista Fr. Grjurgoviča obe centralo, razmotati je nato elektriko ustavila da tramvajsko 80 mogli žice berts Senega v njegovem stanovanju. Kanclist je živel beraško, nosil gleški red, in kralj Edvard Kako je nastal red hlačne podveze. Lord Ro dobil za svoja južnoafriČanska junaštva najvišji an- laztrgano obleko ter prebival v slabi sobici, v kateri ni kraljici Aleksandri Zato podelil isti red svoji ženi, novi bilo skoro nič pohištva. Svoj čas je bil odličen odvetnik v postanek tega najvišjega reda se zanima časopi sedaj bolj za Požunu. Ker pa je bil oderuh, se mu je odvetništvo vzelo, da je leta 1350 hlačne podveze. Poroča se. na novo leto pozval tedanji kralj Edvard III Na to je postal pri trgovski zbornici v Budimpešti kanclist vse viteze in plemiče iz vse Evrope, naj se zbero v Wind ter bil končno upokojen s 120 gid. nu leto. Jemal je rad sorju na tekmovalno borbo. Darila so bila velika najslabše jedi m zahajal v najumazanejše beznice In res so sobi je imel staro postelj in dragoceno knjiž svoji Sprejemal pa borbo prišli vitezi in plemenitaši iz vseh evropskih kraj na to 20 aprila 1530 pa se ni nikogar. Ko pa se je početkom januvarja zgrudil na cesti Okrogla miza, za katero so sedeli gostj vršila slavnostna gostij od lakote Ö, je imela 210 čevljev prišla k njemu soseda. Tej je velel, naj pokliče v premeru. Po gostiji pa je bil sijajen ples. Kralj sam ga je njegovega nečaka, realnega profesorja Szepligetyja. Temu je hotel otvoriti s krasno grofico Salisbury. Ko jo je hotel od- kanclist povedal, da je izročil SVOJO ženj nekemu odvetniku. Nečak oporoko in svoje premo- vesti na plesišče zapazil da je odpadla lepi grofici svilena odšel misleč, da se starcu meša. Črez tri dni kanclista niti poznal ni, nogavična podveza. Da bi ga nihče ne prehitel, se je kralj pa se je hitro sklonil in pobral podvezo. V naglici pa je prijel za rob kanclist obesil. Sodna komisija je našla v knjigah vrednostne grofične toalete ter tako dvignil grofično krilo prav visoko papirje za 120.000 kron V oporoki pa je skopuh določ vseučilišče v Požunu 400.000 kron, ker si je premoženj za pri Splošna zadrega in smejahje f Kralj pa ]e splošno rabljeni stavek: „Honni soit qui mal y pense izgovoril I u dobil v Požunu nepoštenim načinom. 100.000 kron pa je za- ga bodi, kdor misli kaj slabega!) In kralj pustil nečaku, profesorju SzMigetyju. Vrednostni papirji, katere poslej (Sram so našli v stanovanju, kanclista pa so dedščina ostalih sorodnikov Röntgenovi žarki v poštni službi Buenos je dvignil noga- vično podvezo ter dejal: „Ta podveza postane najčastnejši ^ . ako hlačne ali nogavične podveze je v znak, da se bode čutil najponosnejši izmed vas srečnega ga bo mel nositi Red Ayres-u so opazili poštni uradniki, da prihajajo iz Evrope v Ameriko v vrednostnih pismih stvari, katere so podvržene ca- istini tudi postal najčastnejši in najvišji red na Angleškem rini pisem Amerikanski akoravno poštni uradniki ne smejo odpreti takih se jim zde sumlj marsikatera stvar. Slednjič so pa prišli na misel in tako se vtihotapi Loterijske srečke da se dal taka pisma preiskovati z Röntgenovimi žarki in dosegli so sijajen uspeh: V enem tednn so dognali da je prišlo v V Brnu dne 20. marcija t. Na Dunaj i dne 16. marcija t. V Gradci dne 16. marcija t. 75, 31, 28, 69. 43 1 82, 26, 37, 45 39, 67, 37. 65, 66 nepreklicno Glavni dobitek v- - J - V gotovini 20 o/o odbitka. '•n menjalnica v Ljubljani } J f 4 r ^^ I .1 I * 7 t Stran 120. i Letnik LIX 6o,ooo kron je glavni dobitek'„Invalidendank loterije", kateri znesek se po odbitku 20 o/^ v go tov.ini izplača. Mi opozorimo naše častite bralce, da bode srečkanje nepreklicno dne 2 3. .m area 19 0 1. \ u 'i I I* •s ll •v I zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig O Österreich er, -10) Deutsche Gasse 8 Budapest. m l. V - Doktorja pi. Trnkoczyja preskušena zdravilna in rediina sredstva, preskušana lek mnogo let, priporoča in razpošilja rna Trnkoczy v Ljublj . I Najceneje se dobivajo t podpisani lekarni zdrarils Tse strani sveta z obratno poštnim pOTzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančni malokrvne navodilom gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne Kakao sladu vsakega bolnika^ sploh za vsakega se namesto d ruskega čaja*doktorja pL Tmköiczya priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj cenej e h ranilno sredstvo. Zavoj ček čai (četrt kile vsebine) 40 h, i4 zavojčkov sam Dalje se priporoča: Trnkoczyja kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Delnje pomir MJKj\jjujoče, krepilno, bolest utešujoče. tek vzbuiajoče, čist pospesuje Krogbice, vseh napenj anj e v Čistijo želodec, odvajajo dmg krogljicah _____ ecin, kakor se to čestokrat pripeti pri Skatlja 42 h, šest škatljic 2 R 10 h. — Focnkrene krogljice. IŠkatlj 80 h, tri škatlje 2 K. T^VflTBl Plnčni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko 9 raztvarljivim apnenim železom, ntišuje kašelj tucata kašelj, vzbnja rgnilni ali udov cvet (protinski utešujoče, lajšajoče drgnenje Gichtgeist) priporočil delu. Steklenica 1. K, sest steklenic 4 K 50 h. dolgem hodu in težkem Tinktura za kurja očesa znamka preskušeno sredstvo proti bolestnim kuijim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnköozyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl* Trnkoczyja V iS^lTTlTlQlri redllni prašek za no- AI1PI1.1 pj^ kravah, TOlih in konjih. Že blizn 60 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljsnje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavoj čekov samo 4 K. ^^^^^^ ^^ krmilni prašek. X IClöiijJ-l Varstveno in dijetetično (12 Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K, " Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri-istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkoczyja prašičji prašek, pristen samo z goren jo varstveno znamko. v <1 a il * .«I fi If- h. 4 - Tržne cene. 1 --ll v Ljubljani dne 22. marcija 1901. Pšenica K 8.20 h, rž K 7. ječmen » • oves 6.80 ajd proso fižol turS'^.ica nova A 4 6.50 stara 6.30 h, 7.30 10. f A 4 . i " ■i- ii /■ C • « '•J . p • 'T « * C '. , u 1 I f • * A i'J - ' -i ' t r. : ♦ f J i f .nt Vse cene veljajo za 50 kilogramov. t. • «, ■ Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali pre-' obilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnl kro, želodečni bol, zelodečni katar 9 \ ' < ^ K « Mj'r 'S." i-H* Mi težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni 'učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert miricli-OYO zeliščno I Yino. To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi oeli človeški prebavni org^anizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročnjejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: g^lavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2^a1)asaiije in temu slabi nasledki, kot tesnoba kolika, srčno bitje, pomanjkanje spa^a, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na lahek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. SiiM bledi obraz, pomanjkanje krri slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. J 2^eliscno vino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi' bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, .Kranju, ^Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini,- Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh"^ lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro-Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrlch-ovo zeliščno vino. fS^^ Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0 glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež. L. < % » * i'-' f m A K K f r I- 9 r. \ i T •r i L« i--- helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec 10,0. Vse to je skupno. i 1 t T I • > » Odgovorni urednik: Av^nst Pncihar- Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki. v 4 \ ^