TRGOVSKI LIST Časopis as« trgovino, industrijo in obrt. ■aročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ■/* leta 90 Din, za l/. leta 45 Din. mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v LJublJanL PreflnlStvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 11. aprila 1933. štev. 42. V/ttcebM ugotoviti/e V nedeljskem »Jutru« si je nekdo privoščil na naš račun članek, v katerem nam ne očita le, da v zadnjem času(!) ne razpravljamo o gospodarskih vprašanjih dovolj resno, da pa smo v enem svojih z*tdnjih uvodnikov pokazali naravnost čudno logiko. Tako po svojem tonu ko po svoji vsebini vabi ta članek o čudni logiki naravnost k polemiki, ki jo pa bomo opustili, ker zadostujejo popolnoma ugo-tovifve, ki jih »Jutrov« članek zahteva. Predvsem pa moramo ugotoviti, da je članek popolnoma neutemeljeno naslovljen na naš naslov. Kajti nismo le reproducirali to, kar so ugotovili naši gospodarski ljudje, kar so ti s številkami dokazali. Ti gospodarski ljudje so ugotovili, da so bili izdatki proračuna znižani sicer 26 tri milijarde, a da kljub temu ni bilo mogoče doseči nobenih davčnih olajšav. e kdo pri tako veliki kompresiji proračuna pričakuje tudi znižanje, ali vsaj ° ajšanje davčnih bremen, ni res nič čud-temveč je narobe samo čudno, če' 0 te zahteve ne more uvideti. Mislimo, da ni gospodarsko mislečega človeka, ki ne bi tega potrdil, Ni res, da smo mi pisali, da bi se dalo to doseči že samo s tem, da bi so enako rigorozno, ko v Dravski banovini, izterja-vali davki tudi drugod, ker potem ne bi davčni zaostanki narasli kar na ogromno vsoto 2700 milijonov. Mi smo te postavke omenili le kot eno sredstev, ki more poni agati državni blagajni, in da po pravici, dokazujejo vsa zborovanja naših gospo-arskih ljudi, ki stalno in neprestano za-evajo da bodi v vsej državi enaka davč-Ja pi aksa. Kaj naj bo ta zahteva dokaz (:udne logike? Kar se tiče pokojnin, je stvar tudi docela jasna. Mi smo nastopili proti temu, da izdatki za pokojnine stalno rastejo, ker je vedno več upokojencev. To se je ope-tovano grajalo tudi v proračunski razpravi 'n sfe je grajalo še z mnogo ostrejšimi besedami. Očitalo se je celo to, da prejemajo pokojnine celo ljudje, ki niso bili n>ti eno leto v državni službi. Mislimo, da se nikomur ne zgodi nobena krivica, če bi se takšni »upokojenci« reducirali. Cisto za lase privlečena pa je domneva, ko da bi bili mi za znižanje pokojnin, Le predobro vemo, da so te prenizke in zlasti mnogo prenizke ubogih staro-upokojen-cev. Če bi bilo odvisno le od nas, bi li že davno imeli pokojnine, kakršne zaslužijo. Prav žal nam je, toda svojega stališča glede gospodarstva v državnih gozdovih »e moremo spremeniti. Državni gozdovi Predstavljajo ogromno vrednost in mi bo-Wo vedno na tem stališču, da mora imeti država od teh gozdov dobiček in sicer znaten. Da bi vsa ta mnogomilijardna vrednost dala deficit, ni po našem mne-"JU samo čudna, temveč obupna logika! tudi zahteva o večjih dobavah sloven-^ im premogovnikom ni naša originalna teva, temveč je to stara zahteva naših &dKarSlV-h ljudi’ ki ]e bil* že dostikrat objavljena tudi v »Jutru«. In še naprej bomo zagovarjali stališče, da ni go- Se f^ira Produkcija iz pasi v-mh rudnikov m se od teh dobavlja vedno več premoga na Škodo zasebnih premogovnikov, od katerih dobiva država na leto na desetine milijonov davkov da o »ocijalnih posledicah sploh ne govorimo. Velenje in Zabukovica nimata pri teni vprašanju sploh nič opraviti, ker njun Premog za nabave železnicam sploh ne Prid© v poštev. Tisiti zaključek »Jutrovega« liS5eta^a’ da ^ izPremeni'i sta- Sioven " 1)ili državni premogovniki v nJe S»mo0Sontf“r;atl- temve{t ? Pam in nam ne preostaja nič družeča ko trati kot izraz nečudne logike: da se tudi pri redukciji državnih izdatkov povečajo davčna bremena, da prekomerno visoka vsota davčnih zaostankov ni vredna niti ugotovitve, da je zahteva po enaki davčni praksi v vsej državi danes že deplasirana, da je. pritožba o naraščajočih izdatkih za pokojnine že odvečna, da je nelogična zahteva, da bi državni gozdovi morali dajati čisti dobiček, da je zahteva glede večjega vpoštevanja aktivnih slovenskih pre- mogovnikov na škodo državnim pasivnim deplasirana, da je ... Bojimo se, da se nam bo po pravici očitalo, da neresno razpravljamo o gospodarskih vprašanjih, če še naprej ponavljamo zahteve te logike »Jutrovega« član-karja. Mislimo, da bi ugotovitve in zahteve naših gospodarskih ljudi, ne naše, mogle najti pač boljši odmev, kakor pa samr članek o čudni logiki. Itaka ftoi st adUnui 'z^-cadacina Scunostaifti pcedtag, v/točenega podpcedstcUUUa HoMada El$bacUez$a Kakor pri drugih davčnih vrstah se tudi zgradarina stalno poostruje. V tem oziru je hišne posestnike v zadnjem času občutno prizadelo povišanje davka za one hiše, ki vsled novogradnje uživajo davčno ugodnost, s katero so računali in na njo bazirali svojo kalkulacijo za amortizacijo. Nove zgradbe so preko noči izgubile na zakoniti podlagi priznane ugodnosti, ki so se jim bistveno zmanjšale. S tem so se kršile pridobljene pravice, odnosno princip, ki je v civilnem pravu splošno priznan in tvori sestavni del pravne zavesti celokupnega prebivalstva. Zaščita pridobljenih pravic se smatra za osnovni princip državne avtoritete, ki se ne sune kršiti s tem, da se uveljavljajo zakoni, ki te pravice omejujejo, dzpreminjajo ali odpravljajo, ker o! to v skladu z javnim mnenjem o pojmu pravne države. Uveljavljenje zakonov s povratno veljavo, ki predstavljajo kolebanje pravnega reda, skrajno kvarno vpliva na gospodaretvo. Zakoni, ki naj izpolnijo svojo nalogo, morajo biti zanesljivi. Vsi, posebno pa gospodarji morajo imeti zavest popolne sigurnosti, ako uravnavajo svoje poslovanje po veljavnih zakonih. Naknadno zviševanje davkov popolnoma onemogoča redno gospodarstvo. S stališča gospodarskih interesov, za ko-jih varstvo je zbornica po zakonu poklicana, moram izjaviti, da je vzvratno uveljavljenje zakonov in poseganje v pridobljene pravice za vse naše narodno gospodarstvo skrajno nevarno. Zato se ne moremo strinjati s tem, da je zakon o naknadnh dn izrednih kreditih prelomil načelo pridobljenih pravic in hišnim posestnikom za nove gradnje na podlagi zakona priznane ugodnosti ne le na škodo prizadetih posestnikov, temveč tudi na škodo stavbnega gibanja izdatno omejil. Naša dolžnost je da izkušamo, da se vsaj naknadno popravi, kar je mogoče. Druga nepriilika, ki je zadela hišne posestnike, obstoji v tem, da je tretja novela davčnega zakona prekršila načelo, da pri zgradbah, ki so oddane v najem, tvori podlago dejansko prejeta najemnina. Po tej novel; sme davčno oblastvo prijavljeno, dejansko prejeto najemnino, če je ta manjša od običajne najemnine, ki se da doseči po razmerah predmeta, kraja, časa in namena, zvišati na izmero, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico. To pooblastilo je jako doilekosežno. V sedanjih časih so apeli na hišne posestnike, naj primerno znižajo najemnine, na dnevnem redu. Pritiska se na nje v tem pogledu tudi s pretnjo zakonite ureditve najemnin. Ako hišni posestnik smatra znižanje za potrebno in umestno, je pa pri takih davčno pravnih odredbah v nevarnosti, da bo moral plačati davek za stanovanje v višji izmeri kakor znaša najemnina, katero prejema. Vsekakor taka davčna odredba mi v skladu s socialno političnimi tendencami, ki se uveljavljajo, odnosno propagirajo. Hišni posestniki pa imajo v zadnjem času nepriliiketudi z obdavčenjem lastnih stanovanj in obratovalnic. V siplošnem je na vsem svetu navada, da se za lastna stanovanja in obratovalnice prijavlja najemna vrednost v nižji izmeri nego bi znašala za do-tične prostore najemnina. Nižja prijava se povsod tolerira, po nekod, n. pr. na Češkoslovaškem je celo zakonito uveljavljena, ker dopušča, da se prijavlja najemna vrednost v izmeri, ki je za 20% nrižja nego bi znašala najemnina. Zato je lu šne posesitnike na našem področju osupnila tendenca davčnih uprav, da zvišajo najemne vrednosti na višino najemnin, dosegljivo za dotične prostore. S tem se hoče prelomiti s prakso, ki je povsod v navadi, na škodo hišnih posestnikov, ki imajo spričo nizkih odbitnih stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo s svojo hišno posestjo -izdatke, katerih ne morejo nikjer zaračuniti, posebno če so zidali na kredit in plačujejo visoke obresti. Na podlagi teh izvajanj predlagam, da se Zbornica zavzame: 1. Da se § 9 zakona z dne 23. decembra 1932 o naknadnih iin izrednih kreditih uveljavi samo za gradnjo, za katere ob uveljavljenju tega zakona še niso bile priznane ugodnosti po prejšnjih zakonih, 2. Da se razveljavi 4. odst. čl. 34 zak. o neposrednih davkih in nadomesti z nastopnim določilom: Prijavljena najemnina se prizna za pravilno, ako se njena pravilnost dokaže s polnoveljavno pogodbo. Pri najemni vrednosti se sprejme prijava, ako ni z a več ko 30% nižja nego najemnnne, ki se plačujejo za najbliižje podobno stanovanje oz. obratovalnico. Sadni V zadnjem času smo videli v raznih časopisih, da posvečajo nekateri posebno mnogo pozornosti trgovini in izvozu sadja ter pri tem razpravljajo, ali naj se izvoz sadja v bodočnosti izvršuje na zadružni podlagi, ali naj se bavi z izvozom ekspor-ter. O tem vprašanju so povedali v časopisju, svoja mnenja gg.: dr. Gorišek, Sagadin, Birgmayor in Furlan. Članki dr. Goriška in Birgmayerja so bili povsem objektivni, podučni, ker so operirali z dejanji, medtem ko ata članka 8S- Sagadina in Furlana podčrtavala samo zadružno misel in z netočnimi številkami vzvwz ift zadeuge hotela dokazati dobiček trgovca, ki bi lahko ostal kmetu. Vsled tega moremo ugotoviti: 1. V nobenem primeru nismo proti temu, da se kmetje, producenti sadja združijo v zadruge, ako imajo od nje koristi. Predvsem pa mora biti taka zadruga zato tudi moralično in gmotno podkovana, da ne kvari ugleda drugih eksportnih podjetij in mora zato prodajati svoje sadje sama teT se ne sme posluževati pri ekspor-tu posameznega eksporterja. 2. člani teh zadrug smejo biti v resnici samo kmetje-producenti, ki sadje sami pridelujejo, ne pa razni .brezposelni posa- Veliki proračunski govor ministra Ivana Mohoriča je 'izdala Zbornica za TOI v posebni brošuri, ki je včeraj izšla jxxl naslovom: Kritika državnega proračuna za 1.1933/34 s stališča narodnega gospodarstva Po stenografskem zapisniku proračunske seje Narodne skupščine z dne 19. marca. Vsem naročnikom »Trgovskega lista« pošljemo to brošuro brezplačno. mezniki, ki iz spekulativnih razlogov ustanavljajo zadruge, da pridejo za nekoliko časa do kruha, brez ozira na to, koga so oškodovali v svoji brezvestni spekulaciji, kakor se je to v zadnjem času v večjih slučajih dogodilo. 3. Vsak član zadruge bi moral položiti pri zadrugi toliko denarja v gotovini, kolikor znaša njegov delež z jamstvom vred. 4. Zadruge z neomejenim jamstvom se ne smejo ustanavljati kot izvozne sadjarske zadruge, ker je izvoz sadja vsekakor spekulativen posel, ter se kmet-zadrugar lahko zadolži v enem letu za vselej in se potem težko, alii pa sploh nikoli ne reši dolga. Tako obstoja možnost, da pride v eni sami Seziji ob vse svoje premoženje. 5. Sadjarske izvozne zadruge morajo biti člani že obstoječega Združenja sadnih eks-porterjev in sadnih trgovcev. 6. Tudi se ne smejo te zadruge posluževati pri nakupu sadja pri producentih nobenih nakupovalcev ali mešetarjev. 7. Uživati ne smejo te zadruge nobenih davčnih olajšav, samoupravnih dajatev in prevoznih ugodnosti, ter morajo plačevati davke in vse dajatve, kakor jih plačujejo sadni trgovci in sadni eksporterji. Izvozne sadjarske zadruge se morajo smatrati kol trgovska podjetja, ki morajo gledati na to, da pridelek kmeta-sadjarja čim bolje in ugodneje realizirajo. Povdarjamo zato; Če bo oblast pri ustanavljanju omeivenih zadrug vse te navedene okolnosti vpoštevala in priznala, bo Združenje sadnih eksč obračati na razne posrednike, ker je wak njim plačan honorar samo zapravljanje denarja. icddeve. tcfywsti/a Na 10. redni glavni skupščini Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah se je soglasno sprejela ta resolucija o vzrokih težkega gospodarskega položaja trgovstva: Razlogi tega neugodnega stanja so mednarodne nravi, v dokajšnji meri pa posledica nerazumevanja gospodarskih teženj in malouvaževanja načel smotrene gospodarske politike. Trgovstvo ugotavlja, da je vsa naša gospodarska politika usmerjena v pravcu zaščite posameznih stanov, zlasti kmeta, ter da so interesi narodnega gospodarstva kot celote ob enostransko usmerjeni zakonodaji zapostavljeni. Trgovstvo ugotavlja nadalje, da na merodajnih mestih pri odločujočih faktorjih in v upravi ne najde opore niti v onih svojih upravičenih težnjah, ki bi morale v javni upravi z ozirom na blagor vsega gospodarstva in blagostanja naroda biti v ospredju vsega državnega, narodno gospodarskega, kulturnega in socijalnega udejstvovanja. Trgovina je v našem narodnem gospodarstvu ob ugodnih pogojih za njegov razvoj eden najvažnejših faktorjev, ki more imeti vpliv na uspešen razvoj kmetijstva, obrti; ki more biti odporna hrbtenica solidni domači industrijski delavnosti; — njeno de- GrttiapiaSeAjt lo, podprto po vseh ustvarjajočih silah, je odločilno za našo trgovinsko in plačilno bilanco. Trgovstvo opozarja na to važno misijo trgovine in boreč se za na zdravih gospodarskih temeljih slonečo domovino, apelira na kraljevsko vlado, narodne poslance in senatorje, da usmerijo vse naše narodno gospodarsko delo v pravcu točno opredeljenega, za dobo let v naprej določenega gospodarskega načrta. Ta načrt, ki naj usmeri našo notranjo gospodarsko in zunanjo gospodarsko politiko, naj bo posvečen objektivni zaščiti in pospeševanju interesov vseh narodnih delovnih slojev brez priznavanja prednosti posameznemu stanu na škodo drugih stanov. Skladno s to našo težnjo izraža trgovstvo svoje želje v pogledu na ta osnovna načela: Naša gospodarska zakonodaja naj sloni na sporazumu med merodajnimi oblastvi m zainteresiranimi skupinami. Vsa gospodarska zakonodaja mora temeljiti v vpo-števanju vsakokratnih prilik in biti prilago-dena potrebam gospodarskih krogov. Zato je predvsem potrebno, da se čimprej skliče gospodarski svet, ki naj našo gospodarsko zakonodajo spravi v sklad z gospodarskimi potrebami celega naroda. Ker naša zakonodaja dostikrat ni uvaže-vala upravičenih teženj trgovstva, kar je izzvalo padec njegove gospodarske moči, apelira na kraljevsko vlado, narodne za- ^Dne 6. " t. m. dopoldne se je vršila v I restavraciji g. Hiblerja v Gornji Radgoni | redna letna skupščina Združenja trgovcev ob jako dobri udeležbi članstva. Skupščino je vodil predsednik Združenja Veno Vilar, ki je po otvoritvenem nagovoru in izvolitvi overovateljev zapisnika podal obširno in pregledno poročilo o poslovanju združenja. V uvodu navaja poročilo, da je bilo preteklo leto za trgovstvo v splošnem leto velike nestabilnosti; svetovna gospodarska kriza je zajela tudi vse naše narodno gospodarstvo. Mali podeželski trgovec je v vedno hujši stiski in se bori, ogrožen od nelegalnih prekupčevalcev in potnikov, krošnjarjev in kon-zumov, za svoj obstoj. Ljutomerski srez, ki je živel skoraj izključno od izvoza vina, pšenice, živine, jajc in sadja ter perutnine, je v letu 1932 občutil zato vso težo gospodarske krize. Vse leto je tlačila trgovstvo k tlom zapora denarnih vlog, kar je izzvalo vedno silnejše pomanjkanje gotovine. Zakon o zaščiti kmetov je zelo oškodoval trgovstvo, ne da bi tudi koristil kmetovalcu. -1- Pri vsem tem je ostala obrestna mera za posojila v splošnem neizpremenjena in je odločno previsoka. Nekateri zaščiteni denarni zavodi obrestujejo vloge po 4 do stopnike in senatorje, da pristopijo takoj: 1. da so skliče takoj gospodarski svet, 2. da se revidira zakon o neposrednih davkih v tem smislu, da se določi davčni minimum in da sc odpravijo sankcije v preostrem postopanju izterjavanja davkov, davčnih zaostankov, rubežni in zaplembe ter odvažanja blaga in da se davčni odbori sestavljajo po stanovskih organizacijah in ne po občinah, 3. da se izpopolni čl. 76. zakona o neposrednih davkih, tako da so zadruge, ki poslujejo z nečlani, podvržene v vsakem primeru plačilu družbenega davka, 4. da se konzumno zadružništvo v obče izvzame iz zadružnega zakona, 5. da se čimprej izda pravilnik o kroš-njarstvu k zakonu o obrtih, ki naj popolnoma ukine krošnjarjenje z manufaktur-nim blagom, in sploh z blagom inozemskega izvora, četudi dobljenim pri domačih trgovcih, 6. da se izvede revizija zakona o delavskem zavarovanju in zavarovanje decentralizira ter vpostavijo avtonomne banovinske socijalne ustanove, 7. da se zakon o zaščiti kmetov ukine in uredi razdolžitev kmeta na način, ki ne bo upropaščal ostalih strok gospodarstva, 8. da se nujno urede denarne prilike. Trgovstvo je na skupščini konštatiralo, da je postala praksa davčnih uprav v področju združenja zadnja leta v pogledu predpisovanja davščin, izterjavanja tekočih davščin in davčnih zaostankov dokaj ostra, pri čemer se absolutno ni oziralo na položaj zlasti podeželskega trgovstva, ki zavzema spričo današnjih gospodarskih neprilik, posebno spričo kmetskega moratorija, uprav izjemen položaj, ki zahteva posebne zaščite, oziroma obzirnosti v iz-terjavanju fiskalnih dajatev. Trgovstvo je na tej skupščini zahtevalo, da se mu zasigura življenjski standard na ta način kot ga uživa kmetski stan, na katerega je podeželsko trgovstvo navezano. Dokler ne izda vlada potrebnih smernic za zaščito podeželskega trgovstva, si je trgovstvo na skupščini prisvojilo sklep, zahtevati, da se rubežni, zaplembe blaga itd. na račun fiskalnih dajatev prelože na jesen, ko je podeželskemu trgovstvu omogočeno priti do likvidnih sredstev iz iz-kupil, ki jih dobiva kmetski stan s prodajo letnih pridelkov. Ker so pričujoče zahteve življenjske! važnosti za eksistenco podeželskega pridobitnika, apelira trgovstvo ponovno na kraljevsko vlado, vse narodne poslance Dravske banovine in senatorje in ostale merodajne faktorje, da se z vso odločnostjo zavzamejo za zaščito ogroženega gospodarstva podeželskega pridobitnika in naroda. Ta resolucija je bila poslana finančnemu ministru dr. Gjorgjeviču, trgovinskemu ministru dr. Šumenkoviču in ministru dr. Kramerju. Nadalje je bila poslana Zbornici za TOI, Zvezi trgovskih združenj in vsem poslancem Dravske banovine. 41/s°/n, zahtevajo pa za posojila še vedno 10 — 12°/o. Na drugi strani pa se niso bremena, ki jih nosi trgovstvo, nič zmanjšala, temveč so se celo povišala. Tako se je podvojil davek na poslovni promet, zvišala trošarina na sladkor, ki pa ni rodila pričakovanega efekta, ker je potrošnja zopet padla; na alkoholne pijače se je naložila nesorazmerna pavšalna trošarina, na novo smo dobili luksuzni davek, trošarino na električni tok, ki jo občuti posebno naša banovina. Povišal se je ažijo pri carinskih plačilih, uvedle nove takse za obrtne pravice, — same dajatve, ki jih trgovec v sedanjih razmerah in ob nizkem stanju cen kmetijskih proizvodov ne more prevaliti več na konzumenta. — Izterjavanje davkov je postalo ostrejše, prišlo je do številnih rubežni. Dovoli naj se odplačevanje v obrokih. Odmd &>£?&/ Poročilo navaja nadalje ugotovitve glede delavskega socialnega zavarovanja, brezposelnosti, prekupčevalcev, krošnjarjev, in tujih potnikov. Proti tem nadlogam je trgovstvo neštetokrat protestiralo in zato je njegova zahteva, da se sestane gospodarski svet, čigar prva naloga naj bi bila, da izdela gospodarski načrt, brez katerega ni mogoče ozdraviti naše gospodarstvo. Konec svojega jedrnatega govora je predsednik apeliral na trgovstvo, naj se zaveda svojih dolžnosti do naroda in države, a trgovstvo pričakuje, da bodo odločilni faktorji uvaževali tudi njegove upravičene želje in potrebe. Poročilo predsednika je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Sledilo je nato poročilo zveznega tajnika I. Kaiserja, ki je poročal o sedanjem gospodarskem položaju s posebnim ozirom na trgovino. Predsednik se je zveznemu tajniku zahvalil za njegova izčrpna izvajanja in zborovalci so sprejeli referat z velikim odobravanjem. Tajniško poročilo, ki ga je podal gosp. Baukart obravnava zlasti statistiko Združenja. Združenje je štelo konec poslovne dobe 221 obratov in sicer 217 samostojnih obratov, 6 podružnic s centralo v srezu in 4 s centralo zunaj sreza. Poravnav je bilo v območju združenja 5. Članstvo je zaposlovalo 83 pomočnikov in pomočnic ter 43 učencev in učenk. Računski zaključek za leto 1932, ki ga je prečital tajnik Baukart, izkazuje: Denarni promet Združenja v preteklem letu je znašal 56.082 61 Din. Prejemki so znašali 30.374-74 Din, izdatki pa 25.707-87 Din; celotno imetje Združenja pa 40.638 64 Din. Premoženje se je napram prejšnjemu letu zvišalo za 4466-87 Din. Član nadzornega odbora I. Hrastelj je v izčrpnem poročilu podal sliko o smeri in delu uprave Združenja in predlagal upravi zaupnico in zahvalo predsedniku, ki je vodil posle požrtvovalno in z veliko vestnostjo. Računski zaključek in poročilo nadzorstvenega odbora sta bila nato brez debate soglasno odobrena. Proračun za tekoče leto, ki je bil isto-tako soglasno odobren, izkazuje Din 29.780 izdatkov in 30.000 Din prejemkov. O pripravljalnih delih za izvedbo socialnega zavarovanja trgovstva je poročal zvezni tajnik I. Kaiser. Za delegate za zvezno skupščino so bili nato soglasno izvoljeni: gg. Vilar, Hrastelj, Lovrevčič Ignacij, — za namestnike pa: Pušenjak, Neudauer in Lovrenčič Franc. Predsednik Veno Vilar je prečital nato resolucijo, ki obravnava najvažnejše zahteve trgovstva in v kateri zahteva trgovstvo: da se skliče gospodarski svet; da se čimprej urede kreditne prilike ter da se denar, ki se zbira v centralnih denarnih zavodih iz Dravske banovine, daje zopet Priporoča se GREGORC & Ko. LJUBLJANA Veletrgovina Specertinkega in kolontjalnega blaga, raenega žganja in špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GKEGORC Zahtevajte Specialne ponudbe ! na razpolago poslovnim krogom v banovini; da se delavsko socialno zavarovanje decentralizira; da se revidira zakon o neposrednih davkih in omili izterjavanje davkov ter dovoli zopet odplačilo v obrokih; da se člani davčnih odborov izvolijo po predlogih strokovnih organizacij; da se monopol šolskih zvezkov ukine itd. G. Hrastelj je stavil k resoluciji še naslednje predloge: Združenje naj se zavzame za vprašanje, zakaj se je kredit v iznosu 830.000 Din, ki je bil namenjen za obnovo postaje v Obiščite auiomaiiini bulei D A |. D A N Gornji Radgoni, uporabil za obnovo postaje Rateče-Planica; državne ustanove naj plačil za javna dela ne zavlačujejo; kmečki moratorij naj se ukine; sklenejo naj se z Italijo in Nemčijo trgovinske pogodbe, ki bodo ustrezale našemu izvozu. Glede pobijanja krošnjarstva je predlagal, naj uprava razmišlja o osnovanju sklada za pobijanje krošnjarstva, zlasti pa je povdar-jal potrebo po stanovski zavednosti in solidarnosti. Soglasno je bilo nato sklenjeno, da se odpravi delitev novoletnih koledarjev ter da se izdajo nakupovalcem poljedelskih pridelkov legitimacije. Resolucija s predlogi g. Hrastlja je bila nato soglasno in z odobravanjem sprejeta. Skupščina Združenja je pokazala veliko solidarnost članstva, pravo pojmovanje organizacije in živahno zanimanje za stanovsko gibanje. foWclu Naš wasliingtonski poslanik dr. Leonid Pitamic je bil od znamenite Georgetown univerze v Washingtonu in od katoliške univerze v Washingtonu imenovan za častnega doktorja. Ban Donavske banovine Milan Nikolič je bil razrešen svoje dolžnosti in ob tej priliki odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. stopnje. Za novega bana je bil imenovan Dobriča Matkovič, dosedaj po- ; močnik notranjega ministra. Za drugega podguvernerja Narodne banke je imenoval Nj. Vel. kralj dr. Jovana Lovčeviea, izrednega profesorja beograjske univerze. Na zahtevo in na utemeljene razloge min. dr. Kramerja je finančno-gospodarski ministrski odbor zvišal Trboveljski pre- j mogokopni družbi premogovne dobave drž. železnicam od 22.000 na 30.000 ton na mesec. Francoska vlada je sklenila, da pristan« na veliko antanto štirih velesil, če bo ta popolnoma v skladu s paktom Društva narodov. S tem pa dejansko izgubi vsa antanta svoj smisel. * Znani angleški publicist Wickham Steed je priobčil v >Sunday Times«, najbolj razr \ širjenem angleškem tedniku, ki ima okoli 2 milijona naročnikov, članek, v katerem ; se ostro izjavlja proti paktu štirih velesil, j ker nima ta pakt drugega namena, kakor da bi podredil male države velikim, kršil j princip, na katerem sloni Društvo narodov j CZdua in pripravil revizijo mirovnih dogovorov'. Chamberlain je na velikem shodu v Bdr- : mingliamu izjavil, da bo mogoče spremeniti mirovne pogoje in znižati oboroževa- \ nje, kadar bo Nemčija dokazala, da se je osvobodila od svojega militarističnega in : imperialističnega duha. Poljska je brezpogojno odklonila vsaka ; pogajanja o kakršnemkoli sodelovanju pri paktu štirih velesil. MacDonald bo o veliki noči odpotoval v Ameriko in se sestal z Rooseveltom, da se z njim dogovori glede svetovne gospodarske konference in ev. tudi zaradi vojnih dolgov. Predkonference v VVashingtonu se udeleži tudi Herriot, ki se je izkazal kot posebno odločen nasprotnik pakta štirih. Hitler je izdal zakon o izenačenju uprave nemških dežel z državno upravo. S tem zakonom je dejansko odpravljena avtonomija dežel in Nemčija je postala čisto centralistična država. Konec »Anschlussa«. Kar se ni -posrečilo zaveznikom, to se je posrečilo sedaj hitlerjevcem, da so z uničenjem avtonomije nemških dežel, onemogočili v Avstriji vsako propagando za Anschluss, ker se Avstrijci nočejo odreči svoji avtonomiji. Numerus clausus za Žide jo uvedlo prusko pravosodno ministrstvo. V Berlinu bo smelo izvrševati svojo prakso ie 35 židovskih advokatov, to je približno ena petdesetina vseh v Berlinu živečih židovskih advokatov. Veliko zborovanje vseh poljskih obmejnih pokrajin se je vršilo v Mišlovicah. Zborovanja se je udeležilo okoli 40.000 ljudi, ki so se vsi izjavili za bojkot nemškega blaga. Bojkot se je že pričel izvajati. Protinomško gibanje se na Angleškem širi in za prihodnje dni je napovedana cela vrsta protestnih shodov proti preganjanju Židov v Nemčiji. Do velikih protinemških demonstracij je prišlo v Strassbourgu. Povod demonstracijam je dalo gostovanje neke nemške gledališke družbe. Nemška policija je aretirala že več angleških novinarjev, ker da so neobjektivno poročali o dogodkih v Nemčiji. Te aretacije pa so napravile nasproten učinek, kakor je pričakovala nemška policija. Dr. Bell, ki so ga hr.tlerjevci ubili v neki tirolski vasi blizu bavarske meje, je bil po odkritjih listov, organizator požara nemškega parlamenta. Znana gledališka ravnatelja brata Kottcr so hoteli hitlerjevci nasilno privesti iz Lichtensteina v Nemčijo. Brata Rotter pa sta skočila iz drvečega avtomobila. En brat z ženo se je pri tem ubil, drug pa smrtno nevarno ponesrečil. Hitlerjevske atentatorje so v Avstriji aretirali. Papen in Goring sta prišla v Rim, kjer bosta sprejeta od papeža in Mussolinija. Trg. zbornica v New Yorku se je izjavila proti priznanju sovjetske Rusije. SUufišuHa ždeuženia te^ovcev za UfaJkotnec Davina peostod za Uise podeželskih ajdnikov Samostojni predlog zborničnega podpredsednika Josipa Rebeka na plenarni seji Zbornice za TOI, dne 7. aprila 1933. Po zakonu o neposrednih davkih so fa-brične in industrijske zgradbe trajno oproščene zgradarine, kar je stvarno upravičeno. Prezrle pa so se pri tem obrtniške delavnice, kii se trajno porabljajo za te namene in ne služijo za prebivanje aLi za prodajalne. Obrtniki smatramo, da pripada trajna davčna prostost kakor fabričnim in industrijskim zgradbam, tako tudi obrtniškim delavnicam, ki so v večini primerov tako urejene, da niso za stanovanje sposobne in se trajno uporabljajo za delavnice, n. pr. kovačnice, mlini, žage, klavnice na deželi, mizarske, kovinske in podobne obratovalnice. V obrtniških krogih se dalje vedno bolj množe pritožbe proti temu, da morajo obrtniki za svoje zgradbe na deželi plačevati zgradarino. Položaj obrtnika na deželi je pri sedanjih prilikah skrajno neugoden. Ako v svojih neugodnih razmerah vidijo, da se jim še veliko slabše godi kakor kme- Prejšnji teden se je vršila v Beogradu pod predsedstvom inž. Milana Lenarčiča glavna letna skupščina Zveze jugoslovanske kamnite industrije. Skupščine so »e udeležili zastopniki vseh največjih kamnolomov v državi. Po izčrpnem poročilu O dosedanjem delu Zveze, ki ga je podal g. Windisch, je bil izvoljen ta odbor: predsednik inž. Milan Lenarčič, podpredsednik Drag. Joksimovič, odborniki: inž. Rudo Najman, Milorad Vasič in inž. Jan Švejkar, namestniki inž. Kosta Šijački in Stamenko Itadojkovič, preglednika računov: Maksim Frajd in Sergije Pozdnja-kov. Potem ko so bili sprejeti zaključni računi za preteklo leto in proračun za prihodnje, so se obravnavala vsa druga vprašanja, ki so važna za kamnito industrijo. Koncem skupščine je bila soglasno sprejeta ta resolucija: Z ozirom na namero, da se otvorijo Jcr^efmnporoORr.. Devizno tržišče Tendenca nestalna. Promet Din 1,978.134-62. Tekoči borzni teden je zaključil v primeri s pretečenim tednom (dinarjev 1,058.572'67) z znatno povečanim deviznim prometom, saj iznaša ta presežek preko 920 tisoč dinarjev. Iz naslednjih prometnih podatkov: 3. apr. 1933. Din 256.061-16 Dunaj 4. apr. 1933. Dim 221.786 — Berlin 5. apr. 1033. iDiin 120.149-65 New York 6. apr. 1933. Din 611.933-20 Madrid - Dunaij p apr. 1933. Din 768.214-61 Dunaj - Budimpešta Jo razvidno, da je bilo samo na zadnjih ^veh borznih sestankih tega tedna perfek-^uirano deviznih zaključkov za nad en milijon 380 tisoč dinarjev ali nad 2 tretjini celotedenskega prometa. Gros zaključkov tvori deviza Dunaj v privatnem kliringu, le deloma pa dinarska deviza in Madrid. Izmed vseh deviz izkazuje nazadovanje samo Budim,pešta, katere je bilo nabavljene za 72 tisoč dinarjev manje nego v minulem tednu; vse ostale devize, s katerimi se trguje na naši borzi, očitujejo pa večji ali manjši prometni porast. Narodna banka je intervenirala na ponedeljkovem, sredinem in včerajšnjem borznem sestanku za skupen znesek 120 tisoč dinarjev, in sicer je dala na razpolago Curiha za 50 tisoč dinarjev, Londona za 36 tisoč dinarjev, a Newyorka za 34 tisoč dinarjev. , ,.V k®1 tednu je bil največji privatno-Kiirinški promet v avstrijskih šilingih dne ‘n 7- *• m- Po tečaju Din 8*50, v nemških markah na torkovem borznem sestanku po Din 14- , dočim so bili boni grške Narodne banke zaključeni 6. t. m. po 37 dinarjev za 100 drahem nominale V pogledu višine tekom tega tedna v Poedinih devizah doseženega deviznega tovalcem, ki se ščitijo na vse mogoče načine, smejo upravičeno zahtevati, da se jim prizna vsaj en del ugodnosti, katere uživajo kmetovalci. V tem pogledu zahteva podeželsko obrtništvo, da se ga predvsem oprosti plačila zgradarine. Ako je oproščen zgradarine kmetovalec, čigar ocenjeni dohodek iz zemljišča ne presega 50'000 dinarjev, sme z isto upravičenostjo zahtevati enako ugodnost tudi podeželski obrtnik, ki v svojem obrtu zasluži samo neznaten del zneska, ki kmetovalca še. opravičuje do oprostitve zgradarine. Z ozirom na to predlagam, da se zbornica zavzame na odločilnih mestih, a) da se obrtniške delavnice v preje navedenem obsegu trajno oproste zgrada-dine, b) da se hiše obrtnikov na deželi, kolikor gre za male obrtnike, oproste zgradarine. novi kamnolomi v državni ali samoupravni režiji, opozarja Zveza kamnolomov na že obstoječo brezposelnost v obstoječih podjetjih. Opozarja na dejstvo, da je produkcija obstoječih kamnolomov tako velika, da more kriti vse potrebe v državi in to po primerni ceni. Zato ni nobene potrebe, da bi se ustanavljala še nova podjetja v državni, banovinski ali občinsai režiji. Z ozirom na nameravano spremembo železniške tarife, je odbor mnenja, da je tarifna obremenitev kamna že dane3 tako visoka, da je vsako večje obremenjevanje popolnoma nemogoče. Ze danes znaša ta obremenitev 200 in več odstotkov, kakor pa je kamen vreden. Vsako povišanje vo-zarine bi zato obstoječa podjetja popolnoma uničilo, nadaljnja posledica pa bi bila, da bi bilo ogroženo tudi vzdrževanje javnih cest, ker bi se materija! preveč podražil. prometa je razvrstitev napram minolemu tednu (številke v oklepajih vse v tisočih dinarjev) sledeča: Berlin (pr. klir.) 105 (26), Budimpešta 90 (162), Curih 50 (49), London 92 (66), Newyork 131 (11), Trst 6 (0), Solun (boni) 31 (20), Madrid 198 (0), dinarska deviza 242 (137), avstrijski šilingi (v priv. klir.) 1033 (590). Devizna tečajnica z dne 3. in 7. t. m.: 8. aprila 1983 7. aprila 1933 onaijinižji 11 a j višji najnižjd naj višji Amsterdam 2315-96 2327-32 2315-96 2327-32 Berlin 136625 1377 05 1350-14 1360-94 Bruselj 800-79 80473 80052 804-46 Curih 1108-35 1113-85 110835 1113-85 London 196-19 197-79 19603 197-63 Newyork 5716-59 5744 85 5717-97 6746-23 Pariz 225-63 226-75 225-68 226-80 Praga 170-34 171-20 170 79 171-65 Trst 293-79 296-19 29324 295-64 Avstr, šilingi v priv. klir. 8-80 8-80 8-50 8-50 kaže tečajni padec pni Berlinu (za 16‘11 točke), Bruslju (za 0‘27 točke), Londonu (za 0-16 točke) in pri Trstu (za 0-55 točke), med tem ko sta devizi Amsterdam in Curih beležili nespremenjeno. Nasprotno so tekom tega tedna okrepile svoje tečaje: Newyork za 1-38 poena, Pariz za 0'05 po-ena in Praga za 0'45 poema. Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna. Brez prometa. Efektna tečajnica tekočega tedna je izpolnjena z novimi noticami o Seligmanovem posojilu, ki beleži od ponedeljka (40 denar) dalje, v Beglučkih obveznicah, ki no-tirajo od četrtka (30 denar) naprej in Srp-skih tobačnih srečkah, ki so bile na včerajšnjem borznem sestanku nudene po 35 dinarjev, dočim se je zanje dajalo le 30 dinarjev (za srečko). Z neznatno vmesno tečajno oscilacijo je na ponedeljkovem in četrtkovem borznem sestanku notiralo 7 % investicijsko posojilo Din 42-— za denar, pravtako včeraj, dočim je blagovna notica na prvih treh borznih sestankih izostala; 6. in 7. t. m. je beležila ponudba v tem papirju 43 dinarjev. Slično pot je šel denarni in blagovni tečaj 8 % Blaira z edino razliko, da je notiralo povpraševanje 3. in 7. t. m. 36-50, ponudba pa 39-—, a včeraj za točko manje, t. j. 38-—. Nasprotno pa je 7 % Blair od ponedeljka (34 denar brez blaga) na petek okrepil svoj denarni tečaj za pol točke, medtem ko je torkov blagovna tečaj (36) v istem času za pol točke popustil. Tudi 7 % Seligmanovo posojilo je tekom tega tedna popustilo za eno točko v denarju in včeraj beležilo 39-— za denar, 42-— pa za blago. Vojna škoda je notirala 3. t. m. 182 (denar), 184 (blago), v sredo (180—182) za dve točki nižje, dočim je na včerajšnji borzni dan okrepil ta efekt svoj blagovni in denarni tečaj za en poen (181—183). Delnice Trboveljske premogokopne družbe v ponedeljek niso beležile, od torka na včeraj pa so bile nudene po 145 dinarjev, pravtako je ostala nespremenjena njih denarna notica, in sicer Din 135-— za komad. Lesno tržišče Tendenca nespremenjena. Sezona testonov se bliža koncu in cena je popustila, kar je popolnoma umevno, če pomislimo, da so naši konzumenti krili svoje potrebe že koncem minolega in začetkom tekočega leta. Sedaj se vršijo le še prevzemi tega blaga, vsled česar bi bilo le racijonalno, da se produkcija testonov sedaj do zimske sezone ustavi. Pač pa naj bi se sedaj rezala bukovina in sicer žamana in nežamana, za katero blago je seveda, če je pravilno manipulirano, lahko dobiti odjemalca. Produkcija tramov je nekoliko poživela in beležiti moremo z zadovoljstvom, da se pri novi produkciji polaga na izdelavo tramov večja pažnja. Ker so zaloge starih tramov kolikor toliko pošle in je nova produkcija lepa, upamo na boljše uspehe v tej produkciji. V ostalih vrstah lesa je pa situacija nespremenjena. V pretečenem tednu je bilo na tukajšnji borzi zaključeno: 3 vagone tramov in 1 vagon rezane jelovine. Povpraševanja: Topolovi hlodi, od 14 cm premera naprej, v dolžinah 1*20,1-60,1-80, ?‘40 in 3 m, mesečna potreba 200 m3. Cena franko Su-šak. Topolove deščice, v debelinah' 8 in 10 milimetrov, širina 13 cm, dolžina 56 cm, obrobljene in neobrobljene. Cena franko meja čez Postojno. Deske, smreka-jelka, IV., v debeHnah 12, 18, 24, 33, 38 mm in podmera v debelinah 24 in 28 mm, franko Sušak. Bukovi neobrobljeni plohi v merkantilni kvaliteti, suhi, 10 m8 60 mm, 3 m3 70 mm, 2 m3 80 mm, 2 m3 100 mm, 11 m8 35 mm, 6 ma 40 mm. — Cena franko Sušak. Bukovi testoni, ozki, to je 4 do 8 col širine, franko Sušak. Morali, smreka-jelka, franko Sušak: 30 kub. metrov 38/78, dolžina 5 m; 30 m3 78/78, dolžina 5 m; 30 m3 38/78, dolžina 4 m; 15 m3 38/78,, dolžina 6 m; 15 m3 34/68, dolžina 5 m. Mednarodni borzni indeks V predpreteklem tednu so tečaji na vseh svetovnih borzah nazadovali, kar so v prvi vrsti pozročili razburljivi zunanjepolitični dogodki. Tudi na berlinski borzi, kjer je trajala že od februarja haussistična tendenca, so tečaji nazadovali. Je to zahvala finančnega sveta za preganjanje Zidov. Padec tečajev jasno kaže ta tabela: Koncem 1927 = 100% 1.1. 18.3. 25.3. 1.4. 1929 1933 1933 1933 London 102-6 64T 56-7 55-7 Pariz 156'8 59-9 57-4 547 Bruselj 133-8 29-0 27-8 267 Amsterdam 104-5 29'8 29-3 28-7 Berlin 113-6 32-4 33-1 31-4 Stockholm 109-5 9'8 10-0 9o Curih 101-0 42-0 42'0 41’0 Dunaj 91-4 35-2 34-3 34-3 Praga 108‘3 52-5 51-3 51-2 New York 137-3 35-9 340 32-4 Mednarodni borzni indeks je torej nazadoval od 37-6% na 36-6% in je s tem padel na najnižjo stopnjo v tem letu. iionzuntne zadcu- %e tceba Samostojni predlog zborničnega svetnika Iv. Bahovca na plenarni seji Zbornice z dne 7. aprila 1933 Konzumno zadružništvo se je v zadnjem času na našem področju jako razvilo. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da zadruge povzročajo legalni trgovini vedno večjo konkurenco, ker v vedno večjem obsegu prekoračujejo svoj delokrog in opravljajo promet tudi z nečlani Finančno ministrstvo je že z razpisom z dne 28. februarja 1930 br. 13.377/111 odredilo, da podlegajo zadruge, ki kupčujejo z nečlani, plačilu družbenega davka. Svojo odredbo je utemeljilo s tem, da posamezne kmetijske, uradniške nabavljalne in konzumne zadruge v mnogih slučajih prodajajo blago vsem in vsakomur, a ne samo svojim zadružnikom, s čimer povzročajo veliko škodo naši trgovini, ker vrše proti njii nelojalno konkurenco, pa tudi državi, ki jim nudi velike ugodnosti, tako glede prevoznih tarif, kakor glede davka. V konkretnem primeru se je neka zadruga, kateri je finančna uprava radi poslovanja z nečlani predpisala družbeni davek, pritožila proti odmeri na Državni svet, ki je odločil, da davčni predpis v zakonu ni bil utemeljen, ker pogoj? posluje zadruga samo s člani, po zakonu ne spada med pogoje za davčno prostost, ampak navaja ta pogoj člen 84 zakona o neposrednih davkih pri odredbah, kedaj se ne vračunava v davčno podlago oni del dobička, ki se v razmerju nakupljenega blaga povrne članom. Ta odločba Državnega sveta je dala signal vsem zadrugam, da se v obče ne brigajo za to, ali je kupec član zadruge ali ne, ampak prodajajo svoje blago neže-nirano vsakomur, ki ga hoče kupiti. Na ta način konzumno zadružništvo vedno napreduje, legalna trgovina pa, ki tiči pod pezo občutnih bremen, pa vedno nazaduje v prometu in zaslužku. Ako se bodo konzumne zadruge na ta način, kakor doslej, še nadalje favorizirale, dočim se pa ravno v davčnem oziru stavlja na legalno trgovino in obrtnost vedno večje zahteve, potem je jasno, da bo plačilna možnost onih, ki naj plačujejo davke, na katere je državno gospodarstvo navezano, vedno bolj pešala. Poslovanje z nečlani po svojem bistvu ni v skladu s temeljnim načelom, zadružništva. Zadruge imajo edino namen, da prikrivajo potrebščine svojih zadružnikov. Ako se to temeljno načelo krši, potem se zadruga v ničemur ne razlikuje od legalne trgovine. Čim pa ni med zadrugami in legalnimi trgovinama nobene razlike, potem tudi ni nobenega povoda, da se še nadalje vzdržuje davčna prostost zadrug, kakor se ne vzdržuje n. pr. v Franciji, kjer smejo zadruge po zakonu poslovati tudi z nečlani. To je tudi povsem razumljivo, kajti naša Ustava določa? da je davčna dolžnost občna lin je treba tudi iz tega razloga ukiniti davčno prostost zadrug, ki poslujejo z nečlani. V sedanji gospodarski krizi gospodarstvo vedno težje nosi davčna bremena. Navzlic temu pa se mn že obstoječa bremena ne zmanjšajo, pač pa nalagajo eelo nova bremena. V tem položaju legitimne trgovine in obrtnosti je nemogoče, da se še nadalje vzdržuje davčna prostost konzumnih zadrug. Zato mi je čast predlagati v smislu sklepa trgovskega odseka, da se zbornica na merodajnih mestih zavzame, da se ta prostost za zadruge, ki poslujejo z nečlani, brezpogojno ukine in da v tej zadevi po-krene zbornica skupno akcijo vseh trgovskih zbornic v državi. Že v 24 urah kloh.ke Itd. ikrobl Ib svetlnllkm srsjee. •vratnike In manšete. Pere. snii. menca In lika domafte Berile tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—8. — ielenbnrrova iL B. Telefon it M 7! PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Tvrdka Colombo Guglielmo, Milano (124) Via Corsico 9 želi stopiti v kupčijske zveze z izvozniki mlečnih izdelkov. Ponudbe s cenami je direktno poslati prej navedeni firmi. tglavna skupščina žveze kamnite industrije OUZD v marcu 1933 , Članov: moških 42,880 (— 1844), žensk 27.914 (—443), skupaj 70.794 (—2287); bolnikov: moških 945 (—92), žensk 685 (—119), skupaj 1630 (—211); odstotek bolnikov meških 2‘20 % (—0-12 %), žensk 2-45 % (— 0'39), skupaj 2-30 % (— 0-22); povprečna dnevna zavarovana mezda Din: moških 26-14 (— T91), žensk 18'28 (1*18), skupaj 23 04 (—1*43); celotna dnevna zavarovana mezda Din: moških 1,120.875'60 (—115.889-60), žensk 510.230-80 (—41.478), skupaj 1,631.106-40 (— 157.367-60). Številke v oklepajih pomenijo padec od lanskega leta, t. j. od marca 1932. Zaposlitev delavstva v minulem mesecu kaže kar najbolj razveseljivo sliko. Suhoparne, toda objektivne številke morajo prepričati največjega skeptika in pesimista, da je gospodarska kriza že za nami! Zaposlenost delavstva v Dravski banovini trenotno ne nazaduje vež. Dočim smo imeli v avgustu 1932 še ogromen padec za 18 251, imamo sedaj že prirast za ca. 1000 zavarovanih delavcev. Že od začetka krize, to je od sredine 1930, ni mogla statistika OUZD-a objaviti tako ugodnega poročila. Enoletni p«idec Mesec in leto članstva povprečne celokupne (tu ovne zavarovane unezde Din D™ junij 1932 15.738 1 84 575.000 julij 1832 16.625 2-20 620.000 avgust 1932 18.251* 241 681.000* s&ptoaiber 1932 17.687 2 42* 662.000 oktober 1932 14.641 g-30 661.000 november 1932 10.407 2-01 424.0GC «cccmbnr iSaz 7.436 1-75 317.000 januar 1933 6.234 1-72 275.000 februar 1933 6.149 161 261.000 marec 1933 2.287 1-43 157.000 Še bolj prepričevalno sliko dobimo iz sledečih podatkov: Enodelni padec (—) oziroma prirast (+) članov je znašal: 1. marca 1933 —5176, 10. marca 1933 — 3502, 20. marca 1933 — 1.321, 1. aprila 1933 + 898. Z narašfianjem zaposlitve se zlioljšujejo tudi razmere našega soc. zav. Odstotek bolnikov se je zboljšal skoraj za eno desetino. Na novo prijavljeni delavci so v marcu 1933 šele nastopali delo in še niso oboleli. Tako je padel odstotek bolnikov. Zboljšanje razmer je tako veliko, da je bilo mogoče OUZD-u podaljšati bolno-podporao dobo od 26 tednov zopet na 52 tednov. Pri vsem optimizmu pa moremo naglasili, da je sezijska zaposlitev po zanesljivih izkušnjah ob koncu krize vedno slaba. Ob dobri gospodarski konjunkturi je tudi eezija velika in obratno. Iz teh vzrokov moramo pričakovati, da bo število zavarovanih delavcev OUZD-a v nekaterih posameznih bedočih mesecih prehodno manjše od lanskega leta. Vendar ta padec članstva ne bo nikakor velikega ali pa celo katastrofalnega obsega. Ljubljana, dne 6. aprila 1933. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. maksimum. Japonska frosp&daoska ofavzu/a Zlasti v tekstilni stroki in v umetni svili čutijo v zadnjem času tudi evropske fabrike vedno bolj japonsko konkurenco. S cenenim blagom preplavljajo Japonci vse svetovne trge in so zlasti v azijskih deželah že izpodrinili evropske fabrikante. Celo v Britanski Indiji ne morejo angleške fabrike več uspešno konkurirati z japonskimi izdelki. Vzrokov za to uspešnost japonske gospodarske ofenzive je več. Predvsem omogoča konkurenco japonskim fabrikam padec jene. Razvrednotenje jene pomeni za japonske Izvoznike dejansko izvozno premijo za približno 60 % za dežele z zlato valuto, za dežele, v katerih velja funt, pa 40 odstotno premijo. Nadalje ne pozna Japonska nobenih so-cijjalnili dajatev. Nobenemu fabrikantu ni treba plačevati nobenih socijalnih davkov in že vsled tega je japonski fabrikant na boljšem od svojega evropskega konkurenta. Poleg tega ni Japonska ratificirala washingtonskega delavnega dogovora in na Japonskem se v fabrikah ne dela 48 ur tedensko, temveč 60 ur, poleg tega pa so še nadure običajne. Seveda se za te ne plačujejo nobeni poviški. Japonski delavec zasluži na dan približno eno marko, žene pa se manje, a večino dela opravljajo žene. Dostikrat prevzame deflo kar rodbinski poglavar za vso rodbino čn potem razdeli vsem članom rodbine delo in tudi zaslužek. Tako vlada na Japonskem pravi socijalni dumping. Japonski fabrikanti pa so se spretno znali izogniti tudi vsem stroškom za izpopolnitev tehnične produkcije. Čakajo, da v Evropi napravijo vse preizkušnje s stroji in ko so vse te preizkušnje izvršene, ko je čisto dognano, katere stroje je treba uporabljati, šele takrat prično Japonci s produkcijo. Zato nimajo nikdar nobenih stroškov s starimi stroji, kakor v Evropi. Do vedno novih strojev pa pridejo s pomočjo patentnih licenc in s tem,' da ustanavljajo podružnice evropskih fabrik. Na ta način je Japoncem mogoče, da morejo kljub vsem carinam postaviti na trg najcenejše blago. Ker je povsocli padla kupna moč prebivalstva, gledajo ljudje po-vsodi predvsem na oeno blaga, ne pa na njegovo kvaliteto. Japonci pa (izdelujejo samo najcenejše blago in zato prodirajo na vse trge. Japonska vsled tega ne čuti nobenega zastopa v produkciji in njene fabrike delajo s polno paro. Ta gospodarska prosper.ttr.a omogoča tudi Japonski, da vodi vojno v Mandžuriji, ker je narod v zaledju preskrbljen z delom in s tem s kruhom. Verjetno je sicer, da bo morala Japonska tudi še okusili neprijetnosti inflacije in da bo doživela še težko stabilizacijsko krizo. Toda Japonci si s tem ne belijo glav, ker so mnenja, da bo po zmagi v Mandžuriji položaj, za nje tako ugoden, da bodo mogli z novimi velikimi vrednotami, ki jih bodo dobili v Mandžuriji, premagti vse težave. »KUVERTA* o. z o. z. LJUBLJANA Ka>lo«ška c. 2 Vujirsk' ool 1 'IVmKNICA KlJVEItT IN KONFEKCIJA PAPIKJA Indeks cen izvoznih predmetov Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni 'banki je objavil za mesec marec te podatke o gibanju cen na debelo: marc febr. marc 1933 1933 1932 Rastlinski proizvodi 61'7 65-5 70-3 Živalski proizvodi 58-0 60-1 57-6 Mineralni proizvodi 75-5 768 75-7 Industrijski proizvodi 73-6 73’0 68-8 Celotni indeks 67‘0 68-4 67-3 Izvozni predmeti 59"0 610 65'3 Uvozni predmeti 76-2 74-9 64’4 Celotni indeks je v marcu padel za 1-4 točke. Najbolj je padla cena rastlinskih proizvodov, kar dokazuje padec indeksa za oelih 3'8 točke. Piri živalskih proizvodih se kažejo velike izpremembe. Cena zakla- ni živini in jajcem je zelo padla, dočim je je cena svinjam in svinjskim proizvodom precej narasitla, goveji živini pa le neznatno. Mineralni: proizvodi so vsled padca premogovne cene nazadovali za 1-3 točke. Od industrijskih proizvodov so se podražili opeka, deloma lesni in bombažna prediva, dočim so mlinski proizvodi nazadovali v ceni. Nerazmerje med cenami uvoznih in izvoznih predmetov se je povečalo, ker so uvozni porasli za 1-3, izvozni pa padli za 2 točki. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 5000 m dinamo žice ter raznega drugega električnega materijala. (Oglas in jiogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov map. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 13. aprila t. 1. ponudbe glede dobave orodnega jekla. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 8 parov gumijastih čevljev; do 20. aprila t. 1. pa glede dobave 1 kondenzatorja in 1 elektromotorja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede dobave osi, profitnega železa in pločevine; do 20. aprila t. 1. glede dobave 2000 kg masti, 2500 kg riža, 3400 kg koruznega zdroba, 600 kg cikorije, 600 kg kave in 500 kg papirnati h vrečic. Direkcija državne železarno Vareš-Maj-dan sprejema do 19. aprila t. 1. penudbe glede dobave 10.000 kg črne pločevine; do 26. aprila t. 1. pa glede dobave 10.000 kg železa in 300 kg kovinastih gumbov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. apnita t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg unila in 2000 kg jedilnega olja. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3400 kg žebljev. Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 13. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave pisarniškega materijala (papir, pečatni vosek, kuverte, svinčniki, vrvica itd. itd.) (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) dne 15. aprila t. 1. pri Kom. 39. pešadij-skega puika v Celju glede dobave živil (fižol, testenine, sočivje, mast, krompir, čebula, riž, zdrob, olje, čaj, kis itd. atd.); dne 19. aprila t. 1. prt Komandi III. ar-mijske oblasti v Skoplju glede dobave 576 ton premoga; dne 25. aprila t. 1. pa pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu glede dobave 13.COO parov čevljev. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah). dne 8. inaja t. 1. pa pri inženjersko-teliničneim oddelku Komande mornarice v Zemunu glede dobave raznega gradbenega materijala, kovin, orodja, vodovodnega materijala, materijala iz usnja, barv, čopičev in katranskih proizvodov; dne 22. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 16VCOO parov bombažastih nogavic; dno 12. maja t. 1. se bo vršila pri I. ve-locipedskem bataljonu v Ljubljani (vojašnica Vojvode Mišiča, objekt VI.) ofertua licitacija glede dobave raznih delov za bi-ciklje znamke »St. Etienc. dno 28. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za bager; VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske f 'o \ /Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav tu rudninske vode. ločna In solidna postrežb« 1 £ahteva|te ceniki Prodaja lesa in drv. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 18. aprila t. 1. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa. Kr. šumska uprava v Li-povljanih sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe glede prodaje bukovega lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Statistika konkurzov, prisilnih poravnav in posredovalnih postopanj Društvo industrijcov in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. marca do 31. marca 1933. to statistiko (številke v, oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 5 (9); v Savski 6 (11); v Vrbaski 1 (—); v Primorski 2 (2); v Drinski 4 (12); v Zetski 1 (2); v Dunavski 7 (11); v Moiavski 3 (8); v Vardarski 1 (15); Beograd, Zemun, Pančevo 2 (5). 2. Otvorjeno prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 6 (16); v Savski 4 (26); v Vrbaski 3 (2); v Primorski — (4); v Drinski 2 (14); v Zetski 2 (2); v Dunavski 2 (20); v Moravski 1 (2); v Vardarski 1 (—); Beograd, Zemun, Pančevo 1 (6). 3. Otvorjena posredovalna postopanja: v Dravski banovini 17; v Savski 74; v Vrbaski 9; v Primorski 22; v Drinski 36; v Zetski 3; v Dunavski 10; v Moravski 3; v Vardarski —; Beograd, Zemun, Pančevo 3. 4. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 12 (5); v Savski 3 (7); v Vrbaski — (1); v Primorski 1 (—); v Drinski 2 (2); v Zetski 1 (1); v Dunavski 8 (9); v Moravski 5 (6); v Vardarski 4 (3); Beograd, Zemun, Pančevo 3 (—). 5. Odpravljeno prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 21 (12); v Savski 21 (19); v Vrbaski 7 (—); v Primorski 8 (1); v Drinski 10 (11); v Zetski 3 (—); v Dunavski 7 (7); v Moravski 2 (1); v Vaidairski 1 (1); Beograd, Zemun, Pančevo 3 (1). AVSTRIJSKI DEVIZNI TEČAJI NA PODLAGI ZLATE KLAVZULE Ker so avstrijska sodišča razsodila, da je treba brez ozira na določitev uradnega tečaja za devize upoštevati pri trgovskih pogodbah zlato klavzulo, objavla sedaj Uradna tečajnica dunajske borze poleg tečajev Narodne banke za tuje devize tudi povprečne tečaje za sto zlatih šilingov znašajoče zneske v šilingih (zlati tečaji). Tako je v tečajnici naveden tečaj Berlina s 169-40 in 216-20, Londona z 24-275 in 31015, Cu-riha s 137-05 in 174-74, Newyorka s 710 in 907-91, Prage z 21-09 in 25-65, M:lana s 36-45 in 46’34, Pariza s 27-915 in 35-665 Šilinga. Zlati tečaj šilinga je naveden 8 127-49 za 100 šilingov. JtitLi tforočiLi MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem dne 7. aprila 1933. je bilo pripeljanih 178 svinj. Cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 100 do 120, 7—9 tednov stari 150 do 180, 3—4 mesece stari 250 do 380, 5—7 mesecev stari 450 do 550, 8—10 mesecev stari 5€0 do^ 580, 1 leto stari 700 do 900, 1 kg žive teže 750 do 8, 1 kg mitve teže 11"50 do 12 Din. Prodanih je bilo 142 svinj. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, dne 11. aprila: I. N. 11.1. Izven. Znižane cene. Sreda, dne 12. aprila ob 15. uri: I. N. R. I. Dijaška predstava ob globoko znižanih cenah. Izven. Četrtek, dne 13. aprila: I. N. R. I. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, dne 11. aprila: Madame Butterflj^ Red D. Sreda, dne 12. aprila:1 Zaprto (generalka za Parsifala). Četrtek, dne 13. aprila: Zaprto. Petek, dne 14. aprila ob pol sedmih »večer: Parsifal. Premijera. Izven. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgov*Mt>-indu»trli*ko d. d. »MERKUR« kot izdajatelj« In tiskarja-. O. M1CHALEK. Ljubljana.