St. 52. Ti'('nj V. V Trstu, v smio 21). decembru 1880. EDINOST Glasilo skrvenske^n političnega društva za Primorsko. *V o A I. ,„■„„„) t Za večje Trke JI™ Pri T Netranktr.vn« p.s.„n se m- sprejemajo Hokn,,,*, hm posebno ue.lnnsti s,. „, vračajo. _ |Wm, ,„, i /m recji uko po promoni številke se dobivajo po 10 kr. v raznih trati k ali p» mestu NAZNANILO IN VABILO. i obstanka. Začetek trdno in varno. ■EDINOST" kakor tednik, prebila je srećno prvo Iclosvojejaju je bil težak, a poruši se je ojaćila ter je okrepela, tla stoji sedaj tr Po novem letu ho izhajal ta list po sklepu slav. odbora našega politiC-druSlva v isti obliki in po isti eeni, kakor dozdaj. Prizadevali si bomo, po notranjem obsegu ga čedalje bolj spopolnili, ter z jedrovitiin in raznovrstnim blagom oskrbeli tako, da bo ustrezal kmetu, trgovcu, obrtniku in vsem drugim stanovom našega naroda. Z mirno in dostojno besedo se bodo v njem razpravljale domač« in državne zadeve, ter n&glašale narodne in državne koristi. Jadransko morje s Trstom je Slovencem posebe, pa tudi vsemu Slovanstvu neizmerno važno; nad njim visita našega zaroda sreća in gorje. Vsi svoji domovini verni sinovi ga morajo tedaj skrbno Čuvati in krepko branili. Večja, od kdaj poprej, preti nam tukaj dandanes nevarnost. Vsako slovansko srce ob Adriji mora postati trdnjava, braneča se ptujemu uplivu, ki se šiloma zaganja na našo zemljo, ter hoče poplaviti naših očetov čestite grobe, in potopili naše potomce. „Živenje ali smrt" lo je naša osoda, — izvolje nosimo na laslnej dlani! Trst z svojo svetovno trgovino pa je tudi podoben zlatemu radniku; riozdaj so kopali in zaklade v njem vzdigali po večjem Lihi, Nemci, Židovi in (Irki, mi Slovani pa smo jim bili dninarji in hlapci! — Tudi mi hoćemo stopili v vrsto med nje, in z njimi tekmovati. Po našej pridnosti, omiki, poštenosti in složnosli moramo poslati gospodarji v domačej hiši — in na'domačej zemlji! V la clvojin namen — lo čuti in umeje vsak — nam je neobhodno potrebno slovenskega glasila na morskih bregovih", kakor zagovornika in brambovca naših duševnih in gmotnih interesov. Oziroma na te razmere in resnice se obračamo do Vas, rojaki ob Adriji — a tudi do Vas, bratje ob Soči, Savi in Dravi, ter prosimo obilne podere. Ilodoljnbi, priporočajte in širite „Edinost" mej ljudstvom, s tem zlajšale tudi nam Irudapolno delo, katerega smo se lotili zgoli iz ljubezni do milega našega naroda, — da bi mu po časi prisijala zarija lepše prihodnosti. - Ce tudi je naše tlelo le kaplja, pomislimo, da več kapelj goni mlinski kamen! Prosimo, naj se nam obilni dopisovatelji oglase. Naznanilo vsakega znamenitega prigodka, bodisi vesel ali žalosten, nam bo drago. Gospodom, ki bodo večkrat dopisovali, pošiljali bomo list brez plačila, ako se zanj oglase! Slavne e. k. gosposke, županstva, okrajni in krajni .-olski sveti, pa tudi zasebniki naj nam blagovole pošiljali razna naznanila za inserate. Kazveseljevali nas bodo mični „podlistki• — podučljivi in zabavni. Nekoliko časa še se bodo nadaljevale „Popolne Mire", živo slikajo živenje, kreposti in slabosti slovenskega i hrvatskega ljudstva, tudi v — novej Avstriji, v Bosni! Neke pomole, ki so letos nastale v upravniitvu, poravnane so — in v prihodnje bo vse v redu. Le na lo opozarjamo naše č. g. naročnike, da se mora v novem letu naročnina, kakor pri vseli časnikih, vsaj četrt leta naprej plačevati. Kdor pa ne bi imel v hipu denarja, mora se po pismu ali listnici zavezati, da časnik v teku leta plati. Iztirjavali ne bomo več naročnine. C. e:. naročniki nai svoja in krajna plan. izurjavan ne Doino več naročnine, u. g. naročniki naj svoj! imena razločno in natančno zapisujejo, ludi zadnjo poUo pristavljajo. „KdillOHl" stoji za t četrt leta I gl. '-20 kr.; za polovico '2 gl. 30 kr.; in za vse leto 4 gl. 40 kr. Opomba. Popisi uredništvu naj se pošiljajo: „Via delle poste 10, I. piano,1" Naročnina, reklamacije in inserali gredo upravnisivu', — do novega leta tja, kamor sedaj, potem pa v „Via Konta 5t I. piano." Ureilnl&tvo In upravnlštvo. Slovo od starega leta. So dvakrat se pripelje solnce na nebo in končano bo loto, katero nam jo prineslo obilo veselili pa tudi bridkih ur. Za vso hvala llogu! Veselje smo uživali pri zibeli novorojencev, s tožnim srcem spremljali drago svoje brate i sestro k večnemu počitku. Koliko jih je vzela v so hladna zemlja! Prah ,si in v prah so vr-neS! Smrt ni glodala na lota, od kraja jo kosila tor ugrabila tudi marsikatero mlado živenje, na katero se je sloveniki narod /. upapolno radostjo oziral. Mir mrtvim! Opotočna sreča jo gospodovala svojevoljno, zavezanimi očmi je enega božala, tlruzega tepla. Tudi božje šibo niso počivalo: strela je užgala marsikatero hišo i marsikoga položila v zgodnjo jamo; po širocih poljih je rožljala strupena toča ter ubozemu kmetu kruh jemala; razdirajoče po-vodnji so preobračalo v puščavo zelene livado; silen potres je hudo zadel deželo južnih naših bratov, posipal poslopja lepega Zagreba. A vse te rane i nesrečo zaceli čas, marljivost in ljudoljubje, zato glejmo z udanostjo in zaupanjem v prihodnje dni. — Naš narod ni držal ktižein rok, marljivo je dolal i njegovo delo no ostane nevspeSno, z vstraj-nim trudom dospe korak za korakom do liste samostojnosti, katera mu pristnje, katero jo vreden v družbi raznojozičnih avstrijskih narodov, v družbi človeštva. Tudi v Trstu nismo bili leni; če prav, stisneni v laški okvir, nismo imeli pravega od'" diha, vendar smo širili prostor in vpih;!'i v marsikaterem srcu živega rodoljnbja svitlo iskrico. — V našoj državi so bijo trdi boji mej resnico in lažjo, moj pravico in krivico, in, hvala Itogul resnica in pravica, čo tudi počasi, vendar stopinjo za stopinjo zmagujete i slednjič si brez dvomlio pribojujeto popolno zmago, ker h* iz dobrega dela klije živenje, slabo pa nosi smrt liže v sobi. V državnem zboru jo prišla naša stranka do večino ter so od dno do dno krepi, a jako providno in .varno mora daljo prodirati, vsak korak pridobljenega polja vtrdili, da je zviti i trdovratni fovražnik i/ zasedo no napade ter joj pridobljenega sveta zopet no vzame. Zato bodo boj še dolgo trajal i morati so bomo Se dalj časa z majhnimi pridobitvami zadovoljevati. Vlada nam skopo povrača pokopano prirojene pravice, ne uživamo So i/, njih dihajoč,ih dobrot, vendar se je odvalil z našega srca težek kamen, ker vidimo njene težave ter uvažamo dobro voljo i poštene misli. Zalo jo podpiramo. Nad Evropo vise črni oblaki; ljudstvo jo z davki preobloženo, vsak dnu glasneje zahteva, naj se mu bremena zlajSajo, državo pa jih večinoma šo bolj obtožujejo i dolgove na dolgove kopičijo, da morejo vzdrževati silno vojsko, katero imajo na nogah, ker druga v drugo nema vero i zaupanja. To jo slabo znamonjo i ni treba nam preroškega duha, da ne bi slutili grozopol-nih dogodeb, ki svet pretres«! i prodrugačijo Tudi silno uže na vrata trka socijalno prašanjo, kateremu bi se morala pot trobiti, ne pa ga ovirati da povod uji enako no razdore jezov i pokonča, kar mu na pot pride. Na Nemškem preganjajo katolike, upijejo zoper judo in delajo dolgove; na Francoskem izganjajo menihe tor poklekajo pred judom Oanibelo. Angleška šari po vsem svetu, za ubogo Jrc« pa nema kruha; Italiji so skomine dolajo po Trstu, Istri iu Tridontinskem in vendar je uže zdaj prevelika, da bi mogla v miru živeti; slovanski svet so zbira in krepi; staro sovraštvo moj katoličani iu pravoslavnimi se pologa — iu tako se bliža blaženi dan, ko bo en pastir in en hlev. Turčiji so jo lotos po mnogom trudu odrezala ena vejica, a s tem vshodnje prašanje ni rešeno. GrŠko-turSka vojna je pred durmi i za njo bo unamejo druge, katerim se konoc stori šo le tedaj, ko otenini polumesec tia Aji Zofiji i se križ na njo nasadi. Vara so, kdor misli, da jo turško vladanj« v Kvropi še mogoče: narava zahteva svoje pravice, osoda je neizprosljlva, Turčija mora poginoti. Tako podobo ima dan danes svet, bodočnost jo temna, ali no obupljiva. Mi živimo v prohotl-njej dobi, hudi viharji so nam bližajo, po teh nastopijo jasni dnevi. Zalo glejmo s zaupanjem v prihodnjo dni, ter delajmo po svojih močeh za narod, za svet, Pozabimo pa tudi trude iu težavo, katero smo prebili v toni lotu; pozabimo vse žalitve, odpustimo vsem sovražnikom, s čistim sivem stopimo v novo loto! Atetje 1J mlatili »o bo godilo zadnji dan tega lola po vsem cesarstvu. To Štetje je nam Slovencem neizrečeno važno, tako važno, da so zdaj velika njegova važnost še no da proračuuiti iu zate ga naAomn narodu v Tastu iu okolici živo na srce polagamo. Pri tem ljudskem štetju na> bodo naši nasprotniki, kdor bodo lo mogli, za Lahe ali Nemce zapisavali, da bi tako zmanjšali število našega naroda ter potom govorili: Slovencev je lako majhno število na Tržaškem, in hočejo imeti narodno šolo, oni tirjajo, da so jim \ slovenskem jeziku uradujo itd. to ni opravičeno, koi jih je premalo. S takimi besedami nam bodo potem naši nasprotniki odbijali vse prošnje iu pravično zahtevo in tudi vlada bo imela zavezano roko, ker nam bo delila le toliko kruha, kolikor nas so jo za Slovcnec vpisalo, kolikor slovenskih duš pa Lahi nase potegnejo, toliko več kruha pridobć sobi, a ne tistim, katero so nase potegnoli. Vsakega Slovenca dolžnost je tedaj, da zapiše, kadar dobi vpisaluo polo, \ prodal „občevalni jezik", da govori on i njegovo družinu „slovenski". Vsak le količkaj zavedeni naš rojak se mora potruditi k svojim znancem in prijateljem, da jim razloži važnost loga štetja in zakaj so tako brigajo Lahi, da i/, slovonske krvi laški rod množi' in potem, opirajoč so na Številke, dokazujejo pravico svojih tirjatov, kadar gre za njih interese, nas pa v kot za duri posajajo. Narodne šege in r\avade. (Spisnjo And. Vortovec učitelj.) (Daljo.) Saj ga je pa tudi sosedov Miha videl. Zagrešil je namreč si svojo plesalko — in mislil, da ž njo pleše, plesal pa je sf? samim škrateljnom,— Take in euake misli roje skrbni materi po glavi. Pa pustimo jo v njenih mislih in skrbeh z nadejo, da jo v kratkem vidimo tor vrnimo se zopet domu. Gospodar seCe iu pripravlja moso, pečenko i dr. Hlapec gre kopat hrenovih korenik, stara hišina se maščuje nad petelinom, češ, zdaj me ne boš tako zgodaj budil. — Vaški paglavci pa okoli nje skačejo in nekako dražljivo starko prosijo, naj jim privoli lepo — zeleno rudečih petelinovih peres, V šopke jih vežejo, za klobuk pripenjajo. Ivodo jim jo dauos enak? Saj šo sosedov hlapoc Luka nema tacega pušolca. Mej tem pride gospodinja od maše iu ž njo mladenič okoli 24. let; to jo mož njene prilet-nišo hčerke, ki so je zadnji pust kaj bogato omožila. Domači otroci, zagledavši ga, nekako se zboje. Oblije jih rudočica. Vendar so ga vesele, kar dobro vedo, da jim je, kakor navadno, kaj prinesel Pa tudi odrasli, sploh vsa družina ga uljudno sprejme. Po zajuterku poprimo se mati prav urnega dela — kuhanja. Ostala družina pa se gro odpravljat k slovesuej sv. maši. Veliki zvon je uže opozoril ljudstvo na 8. uro, t. j, prvikrat je vabilo. Umivanja, oblačenja, lišpanja ni konca ni kraja. Vso so nokako tako napravlja, kakor na kako veliko ženitovanje, sosebno pa hčorka. Svak, še mlad mož sostre našo deklice, opazuje jo nokako vznemirjen skoz priprta vrata. V novej obleki je uže, stavi si 5e žamet v laso in puSelc v nedrije in takoj bo napravljena. Tesno je svaku pri srcu — morebiti se jo prenaglil. Na to stopi v hišo gospodar v irhastili hlačah in do pod kolou visokih škornjah — napravljen jo tudi on k službi božji. Pred no otido, izvablja svaka, naj si gro ogledat bližnjo vinograde iu polja. On ni prav zadovoljili s tem nasvetom; mogoče bi šol rad še enkrat k maši. — Zupanova Micika jo danes šo celo naše deklo prekosila. Njena oprava, pa nje obraz: .1 e lifla ko mleku, Kii'lmi ko kri, bi marsikatero bledolifino meščanko osramotil Pa tudi druga dekleta jej več ali manj danes no zaostajajo: Mi'ni čižomci, lopo nabrana kiklja, rudeči trakovi, čarobni pušolo, v nedrij i diči sleherno vaščanko, Tudi moj fanti je velika živahnost. Zdaj so ogleduje v ogledalu, so jo li dobro napravil — na stran počesal ? Poskuša pripoli pu&elc na jopič, ako ni bil tako srečen: Zn klobuk T" ga Ikiiii pripeln 7\ clio zlatu kllulclro Šo col o naš Luka jo danes nekako ves drug. Celo mu je jasno, ustnice silijo na smoli — ponosen je; saj bo danes tudi on vesel mej veselimi. Sivi starček so na dan ohlajanja cerkvenega patrona pomladi iu mali dečko v novej obleki pomoži. Obema so bero na obrazu radost iu zadovoljuost. Zvon se oglasi — v drugič vabi. Vzdigne so sedaj veselo praznično napravljeno ljudstvo ter ponosno pomika proti božjemu hramu. Dekleta stikajo mej potjo glave skupaj in se nekako ošabno ozirajo na fante iu dekleta drugih vasi. Ta dan se zbere ljudstvo od bližnjih in daljnih krajev, posebno če je dan obhajanja cerkvenega patrona še ples, sojeni ali nova maša, ali pa šo celo obojo. Priložnost imaj« tedaj našu dekleta: Sem (,'a ttleiliiln Ter si mislih (I)aljt prih.) S Velika večina delalcev in poslov v Trst u n. pr dekle, pesterno, hišine, strežaci in hlapci, Slovnici so, in vendar jih za Lahe vpisujejo. Temu m- m i ra vsak ustavljati ter se prepričati, il.i res za Slovenca vpiše. Koliko ugubo trpimo pri tem! Mej 100 taojh Slovencev je naj-manj \pisanih za Lahe, ker nekateri ne znajo pisiti m brati, drugi so pa prebojoči, tla hi nd gospodarjev odločno zahtevali, naj vpišejo pravo njihovo narodnost, Tretji so zopet taki, ki so zel« nemarni, ali celo ošabni, da se hahajo z laščino, če tudi jo le za silo lomijo, pa vendar hočejo hiti Lahi; s tem pa sami sohe sramoto in slovenskemu ljudstvu veliko škodo delajo. V to vrsto spadajo nevedneli, bahači in zavrženci, kaknršnih mej laškim narodom nikoder ni. No-vednežo je treha podučiti, bahače osramotiti, zavi/.oncfin pa gnjusoho razodoti. — Dolžnost vseh Slovencev v Trstu in okolici je, da se te zadnjo dni za našo narodnost dela v vseli krogih, hodi si pred cerkvijo, hodi si v krčmi, ali v kavani; prijatelj naj o tem govori svojim prijateljem, znanec znancem, vsak mladenič, ako ima le kaj srca za narod, mora se brigati za to po vseh znanih hišah, v katerih stanujejo naši ljudje, da 110 bomo množili Lahov in laških pravic, sami sebi pa kruh od ust trgali. — Pa tudi zelo sramotno je, bili odpadnik lastnemu narodu. Tako odpadnike so liže v starodavnih časih se smrtjo kaznovali; dati danes pa so pri vseli narodih prav tako zaničevani, kakor tisti, ki vero in ltogA tajč, ker tisti, ki svojega naroda, svoje matere ne spoštuje, tudi ne spolnjuje božjih postav. — Oh svojem časn so prepričamo in vlado opozorimo na neresnično vpisovanje po Trstu in okolici s tem, da bomo zahtevali pregled popisovalnih pol. Slovenci, nikar ne sramotimo lastnega naroda, svoje krvi, no vprozajmo se Lahom v jarem, ampak skrbimo zase, pomislimo, da jo I log sam sidii najprej brado ustvaril, no zani-čiijmo sami sebe, ampak hodimo ponosni, da nas j- rodila, dojila iu ljubila slovenska mati! Tu pristavljamo So to le: Vsaka rodovina dohi od magistrata vpisno polo iti poduk, kako jo je napolnjevati. Kdor Slovencov ne dobi slovenskega poduka, naj ga tirja, magistrat ga ima, ker gti je dobil z Dunaja zato, da ga razdeli mej slovenske rudovine. — Poduk o ljudskem štetji k predalu (rubriki) IX., občevalni jezik, tako-le so glasi: BZa vsako osebo naj se povo je/.ik, kateri ona rabi v navadnem občevanji, vsakako pa samo eden izmed teh lo jezikov, in to: nemški, češko-moravsko-slovaški, poljski, rusinski, slovenski, srbsko-hrvaški, italijansko-ladinski, romanski, niadjarski." V Trstu, dne 24. decembra 1880. POLITIČNO DRUŠTVO .EDINOST" ZA PRIMORSKO. ID o p 1 s i. V Trstu, dno 24 decembra Protiildovska agitacija so je s Pruskega tudi v Avstrijo zalegla in skoro noben pravično sodeči človek je prehudo ne obsoja. „Triester Tagblatt" poprijomljo tržaške poslance no prav prijotno, da so se tako v ustavovorni in nemško-nacijonalmi plajšč zavili, v dobro osoljonih člankih, kar tudi mi odobrujomo. Pozabil setn zadnjič omeniti, kako so na tržaškem pokopališču izkopali po dvoh mesecih truplo nečega mladeniča, ki je za kozami umrl. Glas je namreč počil, da se je mrtvemu, predno je bil zakopan, oropala nova obleka, katero je na sebi imel, njegov oče jo sam trdil, da ga jo v slaboj obleki v tnigi na pokopališču v mrtvašnici za okuženo videl. Dolalci na pokopališči so bili naravnost dolženi, da so mrliča skrunili. Zahtevali so toraj, ker se je vso to po časnikih razglasilo, naj so mrtvec izkoplje, da pride resnica na dan. Vso to so je godilo prod malo tedni Preiskava pa je hudobne joziko na laž postavila. Delalsko podporno društvo jo imolo prod-zadnjo nedeljo glavni zbor. Obiskan jo bil še precej pri vsem tem, da so nekateri od nasprotno stranko ude lovili po ulicah in jim logali, da ni glavnega zbora. Počastil jo glavni zbor tudi ustanovnik društva g. I. Hribar, glavni zastopnik banke Slavijo iz Ljubljane. Uže dalj časa se jo nad tem mladim društvom podil črn oblak, napolnjen z lažmi, ohrokovanjom in celo pretonjem ueke stranke, katera jo žela pri glavnem zboru tako sramoto, kakoršne niti mi ne oni sami niso pričakovali. Bitka je izgubljena, vsi* je izgubljeuo! to so pričali dolgi obrazi ono stranko, katera so je uže zmage tako veselila, da je pri tom popolnoma oslepela. Vsa armada so je potaknola po kotih, hrabrost generalov jo v hlače padla, le tu po tam sojo pokazala kaka poščiča, ki je varala hinavsko srčne vojake ter jih skušala k nezvestobi zapeljati. Daleč od Mahomedove zastave so jo bitka bila, Angleži so celo na bojišče uiso upali se svojim olrajt kanonom, mrtvi element, napojen 7, ječmenovim sokom, ni imel pravega živenja, generala sta obupavala, načrt, narejen po generalštabu, bil jo le za vajo, ne pa za bitvo, kjer se s poštenim orožjem vragu v obraz gleda. Admiral si je ogledal Zeleni hrib, kjer jo bila bilka, to da uinaknol so jo se svojimi zvestimi in po mornarsko sramotno zastavo skril. „Krigs-lligel" je bil pa v žalostni operaciji „decimi-ran\ nezanesljivi vojaki so pobegnoli, le neki možicelj od „lahke konjico" je so sulico gš natikoval, pa je kakor Absalon na veji ohvisel Nebo je bilo čniorno, S« mesec ni hotel pokukati na ta hinavski svet, k>ir se je bal, da l>i ga zlobna svojat morda obrekovala, v bližnjem kletu pa je petelin dvakrat zapel in marsikdo se j« na prsa udaril, da je zatajil pravico. Pod Muhamedom zastaro blizu morja je pa kopica uh'glih se zobmi škripala, ker so bili potolčoni ter so so uverili, da so njih komandanti hrabri le \ žlobudra nji, nikakor pa no v dejanji. Mister Fajfa! wo know, you aro wicked, hut wo nover considered vou so foolish. Samovir. V Trutu, dne 22. decembra. (V bula in slottnMinn). Razpošiljajo se uže za ljudsko štetje listino v dveh jezikih, namreč v nemškem iu laškem mej ljudstvo. *) To je za naš narod jako žaljivo, ker nas z nemščino in laščino pitajo, z dvema jezikoma, ki sta nam oba ptuja. Zakaj to? poprašujejo Slovenci, ali nemamo pravice do enakopravnosti V ne plačujemo davkov in pristojbin prav tako, kakor pešci ca Nemcev iu Lahov? ('emu je znameniti I1.), državnih osnovnih postav ?! Treba je, da se ot resorno ptujega jerobstva in tirjanio to, kar je našega. nič več, nič manj, vse ono, kar nam po pravici gre. Naj vsak Slovenec zavrne popisovalno listine, ako nijso tudi v slovenščini tiskane; od slavno vlado pa moramo zahtevati, da jemlje ozir na pravične našo tirjatvo, toliko bolj, ker na skrajnej meji stražimo s zvestobo državno in dinastične interese. Pravico imamo tirjati ravnopravnost, iu to smo dolžni sebi in svojemu rodu; ako bomo zaspani, nas bodo vedno naši nasprotniki zaničevali i drva ua nas klali, pridrževali nam bodo vso to, kar jo dobro našemu ljudstvu. Oo so bomo pa neustrašljivo za svoj narod potezali, primorani hudo naši nasprotniki nas i našo pravice spoštovati. Vsak narodnjak jo dolžen, to svojemu nevednemu prijatelju raztolmačiti tor ga prepričati, da ga ne moro nihče siliti, jemati od ohlastnij, katare so zaradi nas tu, in ne mi zarad njih, listin v ptnjoin jeziku. Bodimo trdni in no strašljivi, nas varuje člen 11'. državnih osnovnih postav prav tako, kakor Nemce in Lahe. I Strani s ptujščino, dajte nam materinščino t V Hajiuiu, dne 23. decembra 1880. (Magistrat in slov. okolica). — Džo dokaj mesecev je poteklo v blaženo večnost od razpi-sanja službo okrajno-glavarstveno i šo so no ve tiičesa o imenovanju novoga glavarja za rojanski okraj. Naš slavni magistratek nema nikakvo sile — „Fostina lento" jo njegovo geslo; pri nakopičo-vanju davkov jo pa presneto hitreji od božjega tatii, brzonogoga Merkurija. Okolica, kaj jo ta njemu mar? — poslednja skrb! Ali on sam ne ve, kako okolici streže, da imenovanje odlaša; če prav zdaj mrtov za narod mrtvega na glavarstvonom stolu uadomeščuje. Okolica jo zahtevala in v enomer zahteva, naj so odpravijo okrajni glavarji, ker jej prav nič niso koristni. Mi hočemo narodnih županov, nefiemo kukavic, tiečemo mestnega zastopstva birokratov! Njih delovanje ne sloni na podlogi svobode, pri poslovanju se jim krajša prostost — volja jim jo zaprežona v jarem — kakor se cuUajo vajeti, tako so obračajo; oni so pravi pravcati avtoiuatjo za zagrinalom skritih cukačev, Kolikokrat smo prosili iu prosili, ali doslej jo bilo šo vso bob ob steuo. — Ako nžo nečejo odpraviti okrajnih glavarjev, naj bi nam vsaj mestuo starešinstvo blagovolilo voliti take može, ki so iz našo srode. Toda ono trdo, kakor skala, šo za tako malo drohtine nema posluha — dela so gluho iu slepo. Organček mesto in okolico vladajoče klike jo pri nekoj priliki omenil, da magistrat voli le take možo svojim uradnikom, ki so mu zanesljivi, podložni in kojih zvestobe jo trdno prepričan. Ali so no pravi to „parlar tondo?" Kodor jo meso in krv od našega mesa in krvi — ta jo vreden hleba od okoliških krvavih žuljev plačanega, da so poživi in z nami pomaga zatirati ono, katero mi iz Šo nerešenega srca črtimo. Okolica silno trpi — ali mislimo, da vodno ne bodo! Struna so da nategnoti do skrajne moro i slednjič poči. Tudi vam noodrešenim so narodi Scipijon in vas zmane, da za vami ne ostane sledu! Prašam nekega okoličana (ki ima mnogo posla z ljudmi vsake vrste): Uže tako vem, da pri vas doma so vsaka stvar na drobno pret rešuje, kakor na borzi; ali ho magistrat volil okrajnim glavarjem toga ali onega? Kaj še, toga bo tega! odreže so mi mož. Je tudi človek za to, ni slavohlepeu, kakor je marsikateri drug izmej prosilcev. Kako veste, da bodo prav njega volil f Slišal sem, da ima protekcijo in pa take....! Prav napram magistratoveniu protokcijoniz-mii iu nepotizmu so domači neodvisni listi vsake barve mnogo pisali. Ali nič ne pomaga — besedovanje je bilo lo skalovju in pesku v puščavi. *) Mi sinu prejeli itnlijaiinko in slovensku Uredu Tu jo na pravem mestu pregovor, ki \eli: Kdor hoče snažiti glavo nekoj živali, ki je bila velika prijateljica preroku llalaamu trati ■/.hiti čas iu drago milo. Da se oč-di Avgije zamazani hlev — treha je novega lleroslava! Tukajšnjim novinam se je takisto zgodilo. Protekcijo nizom je glava ali kapitelj in nepotizein je steber — ako ni teh, poslopje razpade; tako si mislijo nekteri gospodje. Da so ne n.otijo, vsakdanje skušnje nas to uro. Zdaj okrajnega glavarja službo opravlja domač učitelj, ki so z narodnjaki prav lepo pogaja — kakor Tesej z Minotavrom. Kabin Men Akiba pravi, da pod solncpm je vse mogoče in kar je zdaj, vso to je uže bilo. Prav je zadel judovski modrijan! Pri nas se prav tako godi. Prašam, kako more g. učitelj, ki po novih šolskih postavah mora le v šoli opravila imeti, opravljati tudi postransko službo? Alijo tako zmožen, da lahko opravlja prvo in drugo? Dvomim. Omenjeni g. učitelj mora posebno obdarovan biti, kakor oni arlekin, ki jo h krati dvema gospodoma služil. Po pedagogičnih pravilih, po novi šolski postavi je tako dejanje ostro prepovedano. Ali po magistrat n i h školskih »kal' eksohen", kar je napram zdravi pameti — pa je mogoče in dopuščeno. ■*) Učitelj ima v šoli dovolj opravka, v prostih urah naj se doma pripravlja 1 — da bodo vedel prihodnji dan v šoli otrokom razlagati podrobnosti iu tako mu za postranska poslovanja no ostaje časa. Ali gospoda pod uro so za to ne umni. Kdo tiče tedaj uzrok i ? V ekonomiji ? Jeli smo prav zadeli ? Za malo pri oknu prištedenih novcev so odlaša imenovanje toliko mesecev. Po tem takem bi g. učitel j bil sobičnež ? Ako jo tak — za šolo ni več. (lovorim menda logično ? Taka učiteljeva lastnost so v šoli ne smo trpeti — učitelj mora biti otrokom v izgled. „Fjxempla trnhunt". Habjo-ustno sporočilo trdi, da jo tudi on vložil prošnjo in trobijo po Hojami, da nobeden drug ne zasede kurilskoga stola, nego lo on. Potom takem so bodo omenjeni gosp. moral učitoljstvu odpovedati, ker ni mogoče, da bi si on v roei obdržal dve si tako različno nasprotni oblasti — censorja in magistra! Kaj tacega bi vlada vendar no odobrila, če tudi bi magistratu bilo mogoče to storiti. Kdor liočo zlesti do kruha, priporočam mu to lo lostvico, ki ima najtrdnejšo šprikljo: naj 1. zvesto posnema zloglasnega Kfijalta; 2. naj bo čostilakom; 3. trdosrčon sobičnjak; 4. Sin boginje „Protektionis" in boga „Nepotizma" . Prvi trije klini veljajo poturicam, zadnji pa živalim, katerim naravoslovci šo niso našli besede; ako bi jaz bil naravoslovec, uvrstil bi jih mej ploino imenovano: Celcropia poltata z rokavicami na sprodnjih — nogah. Iz vrhutškoga okraja. 22. decembra. Ilrzojav jo zares zelo koristen! V nokatorih tronotjih poročajo se nujne novino v tuje krajo, v daljna mesta. Kaj pa brzojavna ekspedicija? Sploh menim, da jo v rodi, — le v Logatci je nered pri ekspediciji, ali pa nema logaška pošta brzojavnega slugo, to hočem na kratko razjasnili: Pred nekaterimi dnevi brzojavim ua vrhniški pošti v Gornji Logatec nečemu posestniku, ter plačani tudi za nazaj. Na Vrhniki so rodno odpošljo oh 3. uri popoludne, a v Logatci ga dotična osoba stoprav ob 7. uri zvečer prejme. Iver je brzojav v Logatec prepozno prišel, zato mi omonjoni posestnik nij mogel odgovoriti v pravem časi. Tako nijsem ničesar izvedel, čo prav som drago plačal. — Prašam tedaj logaško brzojavno odpošilja-teljico, ali no hi prišla kaka stara ženica poprej z Vrhnike v Logatec, nego brzojav?**) K. JI. Iz Skofjoloke. K nam je prestavljen iz Litijo g. Petorman, znani nemškutarski agitator, bivši Vestenokov pristaš, kateremu narodnjaki nismo mogli „dobro došel" klicati. Kakor smo so vsi Slovenci glavnega agitatorja kranjskih nomčunjev srčuo radi iznobili, enako so narodni Litijfiani na svojim srcu olajšani, da so oproščeni Petermana. Upamo *) Da je tržaški maestral vsemogočen, to jo nlo stara reč, utegne pa so tudi t., k maln prodrugaeiti. Uredu. **) Pogodbo, katere je sklenola država o brzojav-Ijeiiji s železnicami, take da železnice n tem skoraj nobenega odgovora nemaju, in v Logatcu je le železniška brzojavna postaja. Nekatere — ne vse — železniške brzojavne postajo s.> sicer zavezane tudi privatne poslanice sprejemati, kolikor jim to dopuiiajo druga dela, a poroštva o tem ni skoraj nobenega. To je res neprijetno, a tako je; drugače je tam, kder ho državno postaje; mej temi je občevanje navadno zelo hitro, vzlasti mej veličinu mesti, tako 11. pr hc menjajo telegrami mej Trstom in Dunajem navadno v malo minutah, vzlasti mej tržaško i dunajsko borso Švigajo kursi kakor blisk sem ter tja. Večkrat pride v tO—lo minutah uže odgovor. A pripeti se tudi tukaj časi, toda le poredkoma, da se telegrami zakesne i sicer tedaj, ako hudo treska, ako leže gosta megla in ob morskih bregovih, ako se sol na kultih nabira i t d če tudi je narava človeku dobrohotna, absolutna podlužuica pa ura nikoli ne bo. (Jredn. vendar, da no bode novo došli gospod v Loki, ako uže neče spoštovati si. veti.-k<- narodnosti, s tem ra/pora delal, da bi so nepoklican mešal v naše zadeve, bodi si volitve ali druge avtonomne stvari. Uradniki bi morali biti i ljudstvom. oni se plačujejo iz davkov nbozega kmeta in druzih davkoplačevalcev. Ktiiptu vsako loto elementarno Škode napravljajo pomanjkanje, mej tem ko uradniku nikdar toča ne pobije in slana ne vzame. Upati smemo, da so prošli časi, ko so uradniki ragovilili pri volitvah, beriče razpošiljali in nevedneže slepili ter strašili na vse pretveze le zato, da so stregli svojomu šefu, zagrizlemu neničurju, ki jp le tu pa tam v kranjskoj „šprahi" zabavljal in cpIo v uradu kmete zaničeval. Zasijalo jo lopše solnco, katero nas bolj ogreva, zatoraj se tudi svobodneje gibljemo po postavnem potu. Pri/arec. Kritični Politični Pregled. Udje poslanske zbornico so se po hudem in trdovratnem boji razšli na božične praznike, levičarji v gnjevu in srdu, pa tudi v obupu, kar kaže dr. Habljevo pisino v „Triester Ztg,", desničarjem pa sije iz očij neka veselost, katero imamo za dobro znamenje. Naša sreča je, da hudi razpor v državnem zboru notna koreuin mej narodi. Će tedaj levičarji res izstopijo iz poslansko zbornico, kakor prote, gotovo propade pri novih volitvah njihova stranka tako, da bo njo vpljiv popolnoma uničen in konec bo svađe inoj narodi. Gosposka zbornica je sprejela v poslanskoj zbornici sklenone predloge ter soglasno dovolila finančnemu ministru pobiranje davkov v prvih treh mesecih leta 1881, če tudi se je stari Schmorling na vlado nekoliko repenčil. Pripoveduje se za gotovo, da so ima gosposka zbornica v kratkem preroditi tako, da bo ustrezala nazorom poslanske zbornice. Uže so javljajo imena knezov in grofov federalističnega mišljenja, katere cesar pokliče v najvišji svoj svčt. Pogajanje med Madjari in Hrvati zastran vtelovljouja vojaške granice je dokončano in hrvaški ban jo dobil uulogo izvršiti ga. Papež je dovolil, da so v cerkvah katoliških Rusov v zapadnih pokrajinah uvede ruski jozik, namesto poljsKoga, S te in jo zopet storjen korak do zidinjenja katoliške in pravoslavne cerkve. Italija je našla novo nerešeno doželo in ta je švicarski kanton Tesin, ker so tam laški govori, toda Cezarja nema, da jej ga v naročje vrže. Stari Garibaldi i njegov sin Monotti obečata grskej vladi pomoč v vojni zoper Turke. Menotii hoče nabrati eno ali dve legiji italijanskih vojakov. V Kimu so hoteli zadnjo nedeljo napraviti veliko demonstracijo s zahtevanjem, naj se Trst in Tridentinsko vzame Avstriji. Vlada jo demonstracijo prepovedala. Grško prašanje dela vladam še vedno preglavico. Grška vlada je izrekla, da hofa sama začeti vojno s Turčijo, ako jej vlade ne pomogđ, ker no more odlašati; Avstrija, Nomčija iu Fraucoska pa so sklenole, da no bodo rabile sile. Na Nemškem raste sovraštvo zoper jude tako, da so se nokateri uže začeli seliti v Ameriko, kamor veliko svoje premoženje spravljajo. Angloška vlada ima zdaj mnogo ozbiljnega posla; ua Irskem rabuka od dne do dno raste i nij liadeje, da se poleže, čo tudi se je poslalo tja uže 30.000 vojakov! Tudi v južnoj Afriki je bila angleška vojska tepena in oklicana republika. General Skobolov roparsko Tekinco srečno zmagnje. Kitajska vlada se jo ruskim zahtevam udala i se tako izognola vojni, v katerej bi skoraj gotovo bila podlegla. domacb stvari. Našim soilulalcctu lil naročnikom srečen zvršetek, dober začetek! Naj nam ostanojo tudi v novem lotu zvesti v trudu za boljše bodočnost našega naroda! (Uredništvo). Delalsko podporno društvo jo imelo v nedeljo svoj redni zbor, vdeležilo so ga jo nad 150 udov. Predsednik Dolinar je pozdravil zhor v kratkih besodah ter povabil zbrane, naj trikrat živio cesarju zakličejo. Vstalo je vse občinstvo z stolov in grmčlo jo „živio", da so so steno tresle. Nadalje omeni predsednik, da jo neka stranka napadala odbor in da zato predsediiištvo odstopi druzemu gospodu, katerega naj si slavni zbor izbore, da bodo lahko iu temeljito odgovarjal grditu napadom. Občinstvo jo zbralo potem soglasno ua predlog g. Dolonca g. Poliča za predsednika in 11a predlog g. Zitka g. Dolenca za zapisnikarja obč. zboru Tajnik je poročal o društvenem delovanji, kar se jo na znanjo vzelo. Iz tega sporočila so jo videlo, da ima društvo blizo 400 udov, da jo napravilo več veselic in da sploh dobro napreduje. — Donarničar se jo izgovarjal, da ne more poročati o denarnem stanji društva, ker so ni pripravil, tor da nema pri sobi dotičnih računov, in da jih 110 izroči, ako tega no sklene glavni zbor, kateri, kakor 011 meni, ni veljaven. O. višji komisar Vidic pojasne, da je glavni zbor veljavno skli.an. zato je on tudi od vlade poslan. Deaarničar Posun, ki je pa v nasprotni tabor pobetrnol in na prazne besede intrigantof svoj načrt zidal, bil je iznenadjon, kajti ko se je hotel oddaljiti, bil je nazaj po/.van in zau-kazal m n je komisar, naj se takoj vrne in izroči denarnico in knjige. Pri odstopu jo izroiil nek nepopolni račun, katerega je tajnik prečital in se glasi blizo tako-lo: BILANCA od 15. julija do 10. decembra 18*0. 1. Od udov je došlo pristopnine po sklepu v glavni knjigi . . . gl. 2. Od veselico . ....... 3. Za zastavo so je sprejelo . . , 4. Za posojilo glasovirja seje sprejelo , . . ,...... 5. Darilo od gosp. Kalistra . . * O. Od gospod Zitkota gotovega denarja .......... Potem Še........ 7. Knjižica od Ljubljanske hranilnice » 8. Obresti znašajo..... Vkup STROŠKI. CENIK RAZNEGA. BLAGA, 1)34.20 s is 121.65 fl,— 30,— 173.08 109.16 „ 440.— . 14 40 gl. 1830.73 1. Za nakup inventarja 2. Kazni drugi stroški gl. Vkup 397.55 498.97 7gl7 820.52 . gl. 1836.73 . „ 826.52 Dohodki...... • Troški......... Čistega denara toraj.....gl. 1010.21 Tukaj je kar sem jaz iz mojih knjig vzel. V Trstu dne 19 decembra 1880. 1. Posuti. Po tem se jo vršila volitev. 0. Polič se j« odpovedal, rekoč, da ne more sprejeti predsed-ništva zaradi poslov in zdravja G. Dolenec ga nagovarja, naj sprejme to častno mesto, ker je najspoBobniši itd., kar je občinstvo gromovito pritrdilo. Knako so izrazi g. Dolinar. (i. Polič poudarja Se enkrat, da no moro, a da odhoruik ostane rad, na kar g. Dolenec predlaga, naj so g. Nabergoj izvoli za predsednika. Ta predlog jo bil soglasno sprejet z 97 glasovi. Izvoljeni so bili ti le gospodje: Prodsednik Nabergoj, tajnik L Dolinar, denarnićar K. ftmid; odborniki: V. Dolenec, M. Polič, J. Seloš, Dr. Fr. Mandič, M. Živic, inženir, Fr. Žitko, A. Škabar, I. O uliti, Fr. Grabrijan, L. Hain, I. Padar, D. Stare; za namestnike : Jereb, Kvas, Ujčič, Hvastja, Jeršek, Bezek; za pregledovalce računov: Čokolj, Tosti in M. Kataian. Predrugačenjo pravil se je odložilo, ker nij bilo 2 tretjini udov. Pri točki: predlogi in pritožbo so prišli na vrsto stari računi, zarad katerih je nasprotna stranka širila neslogo v društvu. Tajnik poroča o starih računih tako, kakor so bili priobčeni v „Edinosti" in po daljšem razgovoru bili so odobreni po občnem zboru z ogromno večino, le trije strankarji so proti glasovali. Po še precej burni debati odobri občni zbor tudi izključbo udov Sadu, Selan in Vodo-pivec z dodatkom, da novi odbor sm<5 spet sprejeti to ude v društvo, ako spozna, da so se poboljšali. Odbor jo po tein odobrenji dobil zaupnico od udov, navdušonje je vladalo živo. Deuarničar je moj tem prinesel knjige in denarja gl. 1016.94, katere stvari je v pričo komisarja izročil predsedniku g. Poliču, kar mu je on potrdil. Hotel je izročiti vse vladnemu komisarju, a g. komisar ga je zavrnol, da to ne gre njemu, ampak novemu odboru, v delokrog katerega se no smo vtikali vlada. Spromo so potem še predlogi gg. Tosti-ja in Žitko-ta, da novi odbor prej ko mogoče osnuje tudi ženski oddelek društva. Predsednik potem naznaujo da je sklenon občni zbor. Občinstvo so jo razšlo, noktori v druStvono dvorano, kjor so se lopo napitnice vrstilo, potem pa so jo odpotovalo v drug vosoli kraj, in poiskalo pevcev, kateri so prepevali narodno melodijo pri dobri kapljici. Vso so jo vršilo vzorno in mirno, če prav jo nasprotna stranka grdili intrigautov in broz domoljubja namerjavala skandal napraviti. Posebna zahvala gre c. k. višjemu komisarju Vidicu za taktno in nepristransko vedenjo in pravo razsodbo v vsacem obziru. Delniško podporno društvo. Udje tega društva prirede na Silvestrov večer v društvenih prostorih domačo večerno zabavo s totnbolo; o polunoči bo poslovitev od starega leta, po po-lunoei voščilo novemu lotu. Nadejati se jo pravili ično zabave. Šolska mladinu trirazrediifc ljudsko solo T Dolini napravi zadnji četrtek tega leta otroško veselico. Vstop je prost, sprejemali so bodo milodari za ubogo tukajšno šolsko mladino. Ker jo namen blag, vljudno vabi k obilni vde-ležbi. Začetek točno ob 2. popoldne. Vodstvo triraeredne šole. Krčmar „pri verigah" je izjavil, da spo-»tujo vsak narod, posebno pa slovenski, kateremu on priznava domačijo v Trstu in okolici. On so bodo vodno trudil", da se ne bo žalil noben narod. Kar je bilo v št. 50. „Edinosti" pisano o njem, to je izmišljeno. (Mi spoštujemo resnico uad vse, ako bi kdo šo kako laž sporočil, javno ga osramotimo, Uredil.) KAVA- Moka...........—...................................... «... t'eylnn biser.................................. „..... ,„ ..._. < plani. lina in najlinoja ................ « »rodnja in */, lir.it______________ .________... « iKiliVOa........................................... Pnrlorii'o.....-....»......_................................... Malabar nalive .................„. ..................... La Gurvyra................................................. Si Pomingo.________.................__________________________ Kio najtineja...................................................... » fina in navadna....................__...,.______ Saiitos navadna in (ina...,.........._.„..,........... Jan M»lan?...„......................................... MimiV.„. „........._.„„. ................................... Ouatcimda .................................... Sladka šturja..................................... ..... Nageljnovi tvečiei (Ribico).................................. Popor Sinuaforo..................................................... > Batavia ....................................... Pimenl Jamajka............................................ Imbor.................................. ..................... Sladkor aratrinjki \ Stokih raiiniran .............. « « » Kosih____________________________ OLJE; Hal jedilno navadno........................................... t lino in najfinejšo namizno........................... Levantlnsko in AlbneSko jedilno....................... ('orfii jedilno lino in nsjli/iejo.............................. Dalmacija joditno lino in nri 50 2!) 30 ii SO 10 — 32 _ 00 — 3« 311 50 _ 57 _ ,w 50 40 — 11 — 42 50 — — 118 23 100 _ »2 73 lou — 12 23 12 50 1« — 10 23 78 _ 83 _ 08 _ 73 — 13 _ 10 — n 23 11 50 Iu 30 II — 12 50 13 — It 30 — — 12 — 12 25 13 73 li _ II 3(1 12 — II _ II 25 8 30 0 — 211 — 22 — lil _ — — II — 11 50 ti JO — — 3 — 3 23 12 _ 12 30 12 25 12 50 7 — 7 25 — —. — — 0 33 0 50 0 — 0 25 lil 73 11 25 7 23 7 75 7 25 7 40 VI MOKA ogrska 0 1234 i % 1 »I.M.II, 40. 19(10 19 , 1*jo. I7.*>I7.-,H_, U&MO.S. otrobi debeli..________________________ « drobni____________ ___________ ajdova.___________________________________________ ' ki>ruzna ................................................. VINO IN ŠPIRIT: Špirit rafinirani iio" h-ktol . Rum Jamajka ililor)..................... ..... < Iletnerari < _ .......... .......................... * St Jairo .......................... .......... Vino riporsko (hokioliter) _......_........... * Malaga (aroba).................................... « rofušk iz Istro (botflja).......................... t istarsko (hoklol.).................................. t toran * ..._______________________ « vipavsko < - - „,„,.., , „, ............. « hrvatsko « ..........................."............. * ogrsko i ........................ t dalmatinsko « ............................. PREDIVO konopljeno Kerrara.................1. .]..„.'. . « Rologna..................................... Cosona................................... dolgo fiAćono ............................................... < « .najtinojo «.............................. za droto......................... RAZNO SLAOOi Kafra...........................,„H,ff„l^,LU',"...... Ornhi dalmatinski,.................... Virh ..................................................................... OroSki (Muškat)................................ To........................................:.................................... . Vanilja ^ (l kilo)....................................... žafran Spanjski................................................. Galun............................................................. PotaSelj........................................ .„•".................... Ulj domači in tirolski........................................ '< istrski ........................................................ Kolofonij amerikanski ........................................... Votlo« (Rimstein)................................................... Mjilo kandijsko.................................................. < Corfii .......................................... Cunjo........................................................._.. Gobo za konj"...................................................... » za toaloto................................................. Joktoe iz Azijo......................................... ......... « grAko.....................................„,.,.„............ 1 dnmaro....................................................... Žveplo rimsko v kosili............................................ « »icllianskn zmljoto................................. RIIIK — pidonovko novo.................................................. « staro............. ............... .............. Antiki Varmoiuth (l tod)............................... Sardello istrsko t .................................. KOŽE — iistijo za poplate.................................................... nsnjo teletina......................................................... « kravina bolu in črna............................ kožo surovo volovske domaeo............................ dalmatinsko in bosonsko...................................... amerikanske........................................................... kravjo Iz Indijo................................................... jančjo dalmatinsko ............................................. zajčjo (100 komadov) ........................................ VOLNA bosenskn................................................................. nlhniic&lca ..................... _.. ... ...... itrSka ......... ................................................................ iz. malo Azijo.,.................................................... istrska................................................................. LES: Desko 1" debele I u 7" široko za 100 kom. < c < i H U « 4 H.ri0 oolov za I ■h i K < V Škurolo '/i" < " 10/14 H/12 10/14 8 12 m/14 « liomoljni *'4 . g «<«44. 10/1-1 12011 < W Romoljnia „ « < « 100 kom. « »/,»/, « « « 100 » < s/g « < * loo c Dilo 2" ilobolo nola................................................ « V. « * .............................................. Tram i od % do kubični čovel.j..................... < '/• "u < ..............■••■ Itordonali od 21 naproj < .................... Drva za kurjavo bukova, sežonj.............................. Ogtjo bukovo /a 100 K.".„..............„................. po trakih conah prodaja so tukaj v magazinu. SENO dobro volovsko (dun. oont.).......................... navadno konjsko.......................................................... SLAMA (Skopa ržono..................................................... za stol jo, pSonična.....„.„.„...„.................................. i f i d« r. »5 lil •i n .10 tu le ti li> iH iH kil 7? 711 i 'ju lo ill 'iliil Iftil a« iu H jj (t A 7 It \ la «5 Hi TJ II K li ti 2H VII III 13 i M) ;i;.7 ti;> ta 7 41 I OH IVII I
    11 lili I »II 37 4« lin II i 70 im 12 I It 4U •i 4 12 IH Ifl i« i'.I 4.'i »3 Hll 1 llK IV. t; .'•t IKIII «•00 5h 7.'i D Vil :u IH t" 35 »rt 17 U 7 7 34 2 i 10 21 17.'. ni n 2,-ut 31 n 13» 130 200 7 S 38 lllll 1 J.v 3« 33 III (13 72 58 02 511 32 2« 73 tifino proSnjo -/.avruola s pristavkom, da se ne vlika v take stvari. Tu tedaj ne lete i/, neba v usta pečene piško. tilimil /Jior tržaške čitalnice se je zadnjo nedeljo zavolj toga, ker jo došlo malo udov, odložil 11a prihodnjo nodoljo 11a ft. uro /.večer. Odbor vabi i. g. g. ude, naj so vsak, kedor le more, zbora vdeležf. Proiuombe v tržaško — koporskoj sko- tijl. M. č. g. Ivan Vranić, dosloj upravitelj župnije ua Vrhu, dobil je kanonsko in vesti t liro to župnijo. M. ii. g. Fr. Matiflić, doslej kaplan v 1'rodloki, imenovan je za župnika v Boljunu, za kaplana v Predloko pride dozdauj[ kaplan v Dragi, C. g. Zalokar. Ć. g. Marin Šumborac — Soto, zdaj kaplana v Tinjanu, pride v istoj službi na Volosko. Krosa prvi snopič imamo užo v rokah. Ima <»H strani v velikoj osmerki se zavitkom. Vsa zunanja podoba, tisk, papir, marljivost, s katero se jo glodalo na tiskovno pomoto, vse to je vredno obilo pohvalo. Tudi kar so tiče prave vrednosti, moramo biti zadovoljni; gradivo je, razen neko humoreske, dobro iu prav dobro ter tudi raznovrstuo. A humoreske „Zdravniški poskus", nismo z veseljem brali. Humoreska to no moro biti, kor jo broz humorja i vrhi tega So priskutna. Zdravniki v njej uganjajo neko komedijo — Salo je no moremo imenovati — katera jo njihovemu izobražunju, poklicu, zaupanju, časti i poštenju nasprotna. Vsak zdravnik so mora iz vse duše ustavljati takoj burki, kakoršuo počonjajo ti neomikani zdravniki, i noben bolnik ue moro zaupati tacim zdravnikom, ki zdravo i srečno ljudi spiavljajo v posteljo i skrbi tor lahko provzročo, Bog vt>, kako nesrečo! Da ima kak zdravnik tudi kake čudne lastnosti, to je gotovo, a prav tacih m< more i 110 sme nobeden inioti, kor to jo zdravniškemu poklicu i značaju nasprotno. Tudi jezik jo v tem „zdravniškem poskusu" slab, 11. pr.: „Krčmar: Glej, vsi zdravniki, ki dano« k nam pridejo, me vprašujejo, ali sem morebiti bolan, ker tako slabo iiifledam— Kdor tako piše, nij so učil slovenščine ni na kmetih, ui iz knjig. — Vso drugo „Kresovo" gradivo pa jo nam prav po všeči, zato ga Slovencem živo priporočamo. Viihllo lia naročim, Pror.i.«titi slovenskj duhovščini pomijam s tem novo slov. bogosl. knii'>: „Spovednik in njegova služba", spisal in iiilolil Krance Kos* f. 1'icsvitli iu mil. Jf. škof tržaški in kop.-rski potrdili so knjigo s temi lo besedami: „V natisek rokopisa" Spovednik in njegova služba radostno dovolimo, in knjigo duhovnikom priporočamo. IVeni g. župnik Mat. Sila, komu so presv, g. škof rokopis dali v presojo, pa med drugim o rokopisu pravi: ./a duhovnike bo delo v.«akako zanimivo i zelo koristno, kajti nahajali bodo v njem mnogo važnih in potrebnih naukov o zakr, sv. pokore. Vse hvale vredi'ii je trmi pisateljev, ki seje lotil spisovanja tako važne knjige, a to temveč, ker nema v tej stroki prednikov. V svojej knjigi drži se povsem strogo naukov kat. cerkve." itd. Knjiga obsega to le; Uvod. O pokori sploh S. I •'». Spovedniku potrebna svojstva. Potrjenjo iu sodnost 7—23; Lastnosti in čednosti spoved-nikovo 24—32, II. Del. O dolžnostih spovednika in spovedanca glede /,akr. sv. pokore. (Viroma kosanja 33—88. Oziroma spovedi in opominov .'{'.I 59: Oziroma pokore <»()— 08; Spokorna dejanja 611—88; Sv. odveza 8!)-01; Dolžnosti spovednikove po spovedi 92 -94. Posebna pravila oziroma nekterib spovedancev 9,'»—133 Nekaj primerov opominjevnnj, 135—154. — Knjiga bo dotiskana s koncem januarja 1881. Imela bo 300 str. vel. osmorke, in bo veljala gg. naročnikom A 1 gold 20 kr. Naroča se; „Franc Kosec, župnik v Truškah, pošla Koper (Capodistria)". Da so preč. gg. naročnikom knjiga ne podraži s pošto, bom gg naročnikom, ki naročnino pošlejo Iranko, tudi knjigo poslal franko. Ker je knjiga po svojem obsegu namenjena lo duhovnikom, iu se zato svetovnih naročnikov ne morem nadejati, šo posebno prosim in so nadejam obilne naročbe od strani prečustito duhovščine. — Tržno porodilo. Zarad praznikov na3 trg skoro popolno miruje. Kava. — Akoprem so v Ameriki cene zopet postale više, vendar na našem trgu so šo vedno prav mlahove in so donos kupuje kava prav ugodno. — Rio od f. 00 do f. Hf>,— Java s.| do f. 90,— Cejlon plaut. f. 96 do f. 130,— Olje. — brez posebno spremembe: danes slane dalmatinsko oljo f. 34 do f. 38 iz prvih rok, Corfu f. 3(! do f. 42, lino namizno od f. 5S do f. 68.— in do f. 70.— bombažno f. 34 do f. 37.— Sadje. — Slaba kupčija, pri vsem tem pa an cono iak« trdno in primerno visoke, ter nij upati, da bi padle. Sultanina stane f. 32 do f. 40.- evobe f. 21 do f. 32.— opaša 22»/, do f. 23.— fige v vencih f. IH do f. 19,— lige v sodih f. 14 do f. 15,— rožiči f. 7 do f. 12.— ]{iš — še vedno drag, cene jako trdne z nagibom, da šo poskočijo. Italijanski riž f. 19 do f. 88»/,, indijski f. lf)V4 do f. 16.— Mast in š})eh. — Akoprem je kupčija v o tem blagu jako mlahova in naročbe pičle, vkljub temu po ceno šo vodno visoke iu rastoče, ker v Ameriki iu na Angleškem vedno rastejo.— llaje ima Amerika letos malo blaga za izvoz. — Danes stane mast od f. 58 do f. 60.— Spoli od f. 52 do f. 62 in Čoz.— Vetrolije — so pomiče vedno mej f. 12 in f. 13,— zdaj so ceue utrjevajo, ker nij mnogo novih dovozov. Vso kaže, da čez zimo bomo voč-krat imeli za nekaj višo cono, a nižih gotovo ne, nego jih imamo zdaj. — Denes stane petrolijo f. 12V4 do f. 12Vs. Domači pridelki. — O fižolu nij niti govoriti; tukaj ga denes tako cono prodajajo, kakor zunaj ponujajo in še po nizkih cenah nij liup-cev. — Prodaja so denes tukaj; rndoči fižol po f. 1111 do f. 11»/,, bohinec po f. 121, do f. 12s 4, zeleni f. 12 do f. 12^, beli f. 11.—, mešani f. 8\ do f. 9.—, a še te cene so le nominelno, ker hupčijo nij — Maslo gre še precej; prodaja se po f. 80 do f. 88 pravo naravno kranjsko in štajersko blagđ. — Slive so šo precej v dobrom menjenji iu se prodajajo kranjsko in štajerske po f. 16V, do f. 171/, po kakovosti. Korun stane denes f. 3,— in nij nič med hupčijo s tem blagom zarad pretopio zime, kajti ljudjo šo vedno pridelujejo mnogo zelonjadi. — Žito. — Pšenica je nekoliko cenoja postala, prodajo se po f. 11 V* do f. 12'/4 po kakovosti. Koruza stara stane f. 7Vt, nova f. 6', do f. 6\.- Les — še vedno v slabem menjenji. — Seno in slama — so prodajata še precej dobro; seno po f 1.40 do 1'. 1.90, slama po f 1.80 do f. 2.— Vso kaže, dn na spomlad bo Se draže, posebno če se zima poostri. — POSLANO. *) Na mnogo vprašanj in zalite vanj od udov delniškega društva, zakaj se ni v odbor volil mnogo spoštovani gosp. M. Černivec, moramo *) Za sestavke |H>,1 lom napisom jo uredništvo lo lotiko odgovorno, kolikor In postava izročno volem Knotnl drž. dolg v bankovcih 7.'l ghl. - k Enotni državni dolg v srebru 73 HO p Zlata renta...... R7 „ fi5 „ 181 >0, državni /njem . . . 131 „ — p Delnico narodne banke . . S21 u — n Kreditne delnico .... 2S7 „ 50 n London K) lir sterlin . . 117 75 Srebro....... — — H Napoleoni...... S) D 37 C. kr. cekini..... Ti 58 It 100 državnih mark . . . 58 H 20 Vino na prodaj Via doli* Acquodotto št. II. 3-2 VELIKA ZA LOG A Fore&keicn vinu posebno izvrstno dobrega, pridelek iz no-gradov dr. Vergoletinija, poreškoga župana. Botiljc raznega plemenitega vina. Cene prav nizke Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel Bolj kratkočasnih in mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoč in ena noč; dokaz temu, da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli. Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 64 strani in eno podobo. Vso knjigo bodo obsegalo kakih 40 suopičev. Cena snopiču 20 kr., po pošti 22 kr. Abonira se pri založniku J. Krajem r Novomcstu, pa tudi po vseh bukvarnah. Dobivajo se tudi 10-9 Spisi Krištof Sni idu. Dozdaj izšla 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70, trdo 4Q, mehko 30 kr. žalostnim srcem povedati, da -o nam jo ti/.- I poprej odpovedal zavolj zdravja, katero mu ne 1 dopušča k sejam hoditi. Zatrdil pa nam je vso svojo pomeč, kolikor mu bodo moči dopuščale, j Ako mu llog zdravje povrne, kar iz srca želimo, priporo'amo ga pri prihodnjej volitvi. Za zdaj lo toliko, d;t ne bode kake ilvombe o tej stvari in o gos|to,In neiiliu.lljivein M. C'ernivcn, katerega nam llog ži\i mnogo let v našem krogu. V Trsi u 20. decembra 1880. Volilni odsek. .lavna zahvala. Presrrno sr zahvaljujemo gospodi, ki ji* I>I;i£hvoI:I;i v lukn obilnem šlcviln spremili rnjiirepn Krinarria Trudna k zadnjemu počitku in pokazali svojo hm'-ulje do naše rodovinc. - Rodbina Trudnova. Lisinlea uredništvu. Oosp. C. delniškega društva udu: — Znano jo tudi nam, da g. Pipan užo dolgo zabavlja javno iu skrito zoper naš list, vendar pa mislimo, ker ga še proroj poznamo, da ni vreden toliko, da bi so naš list vedno polnil z njegovim imenom. — Neko vrsto ljudi jo najbolje puščati na cedilu, zatoraj pa smo vašo dolgo polemiko odstranili. — Da jo našemu listu zagotovljeno dobro in daljšo živonjo, tega vas lehko prepričamo, naj pa potem govori g. P. o našem propadu kolikor hoče; saj tudi delalsko društvo mora propasti, ako njega poslušate, a prepričali ste se predzadnjo nedeljo loliko sami, kako osoih imajo podpihovalci. 0. g.; UŽe veste kdo. Prihodnjič. Or; Tudi. Cviziajslca, Boren, dnr 2S, dceembra. » ■ n^ IJV* t CHIOOOCA LIKER i (Liqu»r Chiorinit, forti/iraiini fl'J-ii j znanstveno firci-kmi. potrien iu «.) ..trnkov njtk>>* pri |ioim>li k.ik-u!oljo i |nštiiiiio 'Jo kr. Olavim naprava in l> C. Cktddi, | lekarnar (/um Si'hiiUcti«|fl, i« znpriženi <■ k sodni- 1 ški k. mikat n i l>un.iju> W :ilirinir, IlorronKasso ši. VIi, k«MM llj M ^H«6M naioi be |.»Siljajo Po-družna /alojta: v Ti*tu; h'ornhnmhl, lekarna (al Ca- , l mollo). Dobiva so t<1(1 i v »soli sloronh lokarnalt doma ' in na ptiijoui 19-*» Slovencem, ki hodijo v Trst In trŽUMklm narodnjakom. G OSTI T iN IC A ali fi—> TRATTORIA ADELSBERG nasproti kavane Bol t, via tihega, vlastniua vrlega Slovenca, ima izvrstna vina, bela in črna, ter pivo ceneje od drugod. Kuhinja jo na dobrem glasu; kosilo: juha, meso in piikuha so dobi /a 20 kr. Postrežb« jo točna. Svoji k svojim, zlasti v Trsiti. Sploh, znan.« izvrstne Voščene sreče i/, gurnntiranon nepogvaijmegn bučelnegn voska pii P. in R. SEEMANN-u v LJUBLJANI. 11-7 Za božične praznike isio, pošilja dunajska lovoma ziitija lirra«* „zrnu ltlttcr" na Itiinaji I.AndstrnsHO št. |> lolo »kupko in tako jo kupovnloom v dožolali molili prlmorna iu lopa darila /a boJi^no praznike U prviroko po fabriku o j coni do bivali. 3—:i Skupek po i »lil, 20 kr. 2u deklice: 1 lopa kuhinjska oprava, 1 škallja korllltkn posodo 1 lopo oprftvljona punioa, 1 plavojota puiilon s ka* dioo 1 Fliibova dolgočasila iijra, 1 lopa i^ra domino, 1 knjižica s po-malnuliui podobami, 1 nož iu vilice za otroke, 1 lopta i. muziko, 1 kovinska pe^no orodje, 1 kovinska liranlliiioa s zaporom, l skoAna čaroma i«rn, zelo lojia šivalnica ziiitonj INisnmcziie novosti: I žoloznioa i. uro 2 »riti. ho kr. I vojaška opravn: sabljai puška, čaka, boben, trobonta. toloojik, vsp skupaj i) gld. fiO kr. 1 sobana s ktasniiu p». bišjoiu II gld. fi(> kr I gledišča z okrasjem i; figurami '2 gld. 5U ki 1 glasovir, dobro ubra sposoben za poduk gld. 50 kr. do ti glt I muzika z !i arijam* prav lina !1 gld. fiO k: 1 punica, ki vika pa[i iu inniua 2 gld k:. 1 posodjo iz porcelana n čaj ali kavo, zelo krsno 1 gld, 50 kr. ilo :i gld. I trdnjava s kanonain in vojaki, krasno d lo od i gld. BO kr. do 10 gld. 1 popolna kuhinja s tuhinjsko posodo iz k vine 3 gld, llaziMi toga so vse :ia-vodno igračo v bogavm zboru v zalogi. 1'unico so oblačijo v vsakovrstno nošo v 21 urah. Skupek po 2 gld. 50 lir. žil fantiče: | 1 tnolmnićiio glodiSčo, 1 smošni čet Ijan'ok, ki sam dela, 1 čudežni sln-vec, 1 klarinet, I ška-tlja vojakov, 1 najnovejša japaneška litra (zelo smo-šna) 1 orljontalskn bar-votnona, 1 veloolpod s todajom, 1 ura » zvoni-loui, 1 dolgočasna igra, 1 zanimiva knjiga s podobami, 1 smešna glava, ki so smejo in joka, 1 harmonika, 1 najnovejši samokres s zračnim pritiskom, 1 čudozna tioa, zelo lopa, I zanimivo smešilo za i»i'ikltulo. Skupek po 4 gld. f>0 kr. za deklice Iu fmitlČe. I krasna pisni.-a I krasen glasovir, dobro ubran. I velika Svjearska siav- bouioa, 1 izba ali soba s polii-šjem, 1 krasno opravljena punioa, 1 orijculnlska igra 7. barvami, I knjiga s pravljicami in k lasnimi podobami, 1 glodiičo z okrasjem in ligu rami, 1 ognjišče, 1 ura, ki gre, z verižico, 1 svetovni atlas, sposoben za poduk, 1 mehanična kača klopo-tuša, 1 igra tombola z 2.1. dobički. I iiziknlična igra 7. barvami, 20 aromatičnih sveč, 20 krilili h svečnikov, 20 nališpov za boMčno drovo. Spielwaaren -Fabriks - Niederiage „zum Ritter-, Wien, Landstrasse, Haupt-strasse Nr. 50. PoNtranNkl KAMlukek t\ v«ik man pri nnjli.ni. ni trudu in brc/ 'krakov \ [.' i . | i in......m ..Nrlimvrrdit'n«! -• tiiijn . -lit K ii.ikli" i . I»rr Knpit.ilist ' W ii'ii. Koli I n U, i,—? Nij sleparstvo! 1% c. k. zastavnice dunajske rožene v/ izjemno ceno, namreč — 70 cdstokov pod kupno ceno.— Kazim komisijsko zalogo ur, od največjih ivaj carskih to v aren, noje v «. kr. zastavnici zadavilo, a no rešilo, tedaj >o zapadlo po javnoj dražbi prišlo po umrjiltin n i: kij mii nam v last. Mi moremo tedaj ure zliita srebra In nlklju, najboljši šviijciirskl Izdelek, vse % 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajni! 70 odstotkov pod fabričko ceno, tir* so skoraj zastonj. Vsak človek, naj si jo bogat ali ubog, potrebuje vendar uro, ki jo često najzvestejša pripratoljiea in spremljevalka skozi eolo Jivljonjo; tako priliko, prijetno in nikdar vračajočo se, ima zdaj vsakdo, da si moro preskrboti skoraj zastonj solidno, lino, ga imitirano in na minuto regulirano uro, krr je nair fabn'iko molj t r»r lire št jeden krut reguliralo. Vsaka ura ima Svajkarsko fabriško znamenje. t'orošlvo Jo tuko zagotovljeno, da se a lom Javno zaveženio, vsakemu naročniku takoj brez ugovoru novce povrniti. Zapisnik žepnih ur. I um mi valjar iz toSkogu srebrnoga niklja, lino na Uetiolek rogulirana gravirana in gviioJIrana z H rubi ni, s plošoatim steklom, ouiailirano urno plo do in posebnim krovom zoper prah, iu fino zlato facon-urno verižico, ki jo stala prejo gld 12, volja /daj samo gld, 5.60. / iepna ura na sitim iz t.>3ko a srobrnega niklja, fino na tronotok oguliraiia, gvilo.; raoa, s 15 rubini, s ploščatim sleklom, emallirano urno ploščo in kazalom za sekunde, s lino urno facon-verižico od talmi-zlata, prejo gld, 20, zdaj samo gld- 7 00 l reiiuniliiir ura, iz najlinejšoga doubio-zlala brez ključka za navijati na kozici, pod poroStvom ohrani si zinlron zlato barvo, izvrstno na minuto regulirana, z dvojnim krov...... dekerovann email. urno ploAfio in privlligirano dolo, obdarovana izvrstna ura z verižico i/, talmi-zlata, preje gld. 24, zdaj samo gld. 10.20 — Teh ur jo malo. 1 krebrna remontolr ura, iz pravega lil lotnega srebra, potrjena od o, kr. kovnega urada navija se na kozici brez ključka, z nasprotnim zaporam iu kazalno pripravo lino s privilegijem, na minuto repasirana, s ploščatim steklom, omail urno ploščo iu kazalom za sekundo, v notranjem s kristalnim krovom in kolesi od niklja, vsano«n transparonlna, najboljša, najeonojša in najolegantnojSa ura svetu, prejo gld :t0, zvaj samo gid. 14. I »rebrna ura na sidro, iz pravega i;i lu-Inega 1o;kega srebra, potrjenega od o. kr. kovnega ureda, s 15 rubini, na sekundo repasirana, s ploščatim steklom, email urno ploščo in kazalom za sekundo, projo gld 21. zdaj pozlačona samo gld, ur«). 1 srebrnu ura na valjar, iz pravega lotnega srebra, potrjenega od c, kr. kovnega urada, z 8 rubini, na minulo repasirana, pozlačena oloklro-gal-vanskim potom, tako, da se jo od pravo zlate no more razločiti; preje k lil. 15. zdaj samo gld. 9.50. 1 ura m gnspii, i/, pravega 11 karat, zlata, potrjenega od o. kr. kovnega urada, vrlo lina, elegantna ura z najfineiSo bouočnnsko facon-vorižioo za okolo vratu v iinom baržunastcin otuijl; prejo gold 110, zdaj samo gld, 10 5ti. — Taooga šo nij bilo I Ji na zlata remontoir lira, I!) karat., po gld, 10, 50 najlinejSo savonette-ure. prejo p<> ghl, 100, Naslov: Uhren - Ausvcrkauf A. FAAINi. HotheiitluirmHtrnHRo 9, pnrtorre, gegeiiiiber dom orzbiachuRiehen 1'ulni«, Prsni BOMBONI IZ TRPOTCA (SpHziregerich-Hrust-Itonbons) 7.ii ozdravljnnje plućnih in prsnih bolezni, kašlja, hri-parice, pirke in sasleitnja sapnika. Neprecenljiva rastlina, k toro nam ponuja priroda v blagor trpečega človeškega rodu, hrani v sebi tlo danoAnoga dno nodojasuouo skrivnost, vneti slezniei grla in sapnika urno iu zdatno polajšanje daje, iu taku ozdravljenje dotičnih organov naglo pospešuje. Ker pri na-i/dplku if —1-—Ti rostvo za čisto zmes trpotca s sladkorjem, prosimo, posebno paziti na našo po gosposki vpisano varoralno marko in na podpis na listku, ker lo lak jo pravi, Viktor Schmidt in sinovi, o. kr. fabrikanti, \VIEX, IV. Alleegasso Nr. 4H. Cena one ^kalljiee 30 kr. So dobiva pristno samo v lekarnah: E. Leitongurg, C. Za-iii'tii iu 1'. Kocea v Trstu, iu C. Zanetil v florioi. 1 .Ki—J Laslnik, drnStvo „EDINOST", — Izdatelj in odgovorni urednik: ANTON ŠLUNDER. Tisk. Siuov K. Aniitti v Trsln.