LETO 1. LJUBLJANA, 4. FEBRUARJA 1923. k#anaaii|a 3icw■ atanc ŠTEV. 6. m P TUM i Mk v A ^ X"TL NACIONALISTIČNI ORGAN. ^ NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12 — Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. LASTNIK: OBLASTNI ODBOR OR. JU. NA. V LJUBLJANI. REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se Yie sprejemajo. C**r POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! IZHAJA VSAKO NEDELJO! ^ Nositeljica vseh važnih pokretov v narodih je bila • in je akad. omladina. Dovolj je zabav in športa. Pomislite, da vas narod, kateri vas hrani in vas bode redil, težko pogreša v borbi za dobrobit nacije in države. • Poživljamo vas okrepite naše vrste in pomagajte nam v težki borbi.______________________________________________________________________________ JADRANEC: UUBO D. JURKOVIČ: Nacijonalna zavest. Vsakemu zavednemu nacijonalistu je jasno, da z našim političnim osvobojonjcm ni še vse končano tei ^ da imar. 10^ šele sedaj bazo, na kateri treba delo nadaljevati. Čaka nas delo, katero je ravnotako težko kot delo za dosego te baze. Dosti je počitka! Oprijeti se moramo novega in težkega dela. Mnogim se dozdeva, da je svoboda olajšava, v resnici1 na je breme, kakor pravi Ernest Renafft ovoboda obvezuje, ona povečava količino naporov, Katera je že vsakemu odrejena. ^ Mi moramo ustvarit: močno nacijonalno moderno državo, katera pa je nemogoča brez nacionalne družbe- Polje našega dela je torej vsestransko m široko. Naše delo mora biti spremljano po ‘lajelementarnejših pa vse do najbolj kompliciranih ^van. Pri tem delu moramo hiteti, ker bi nas mo-^r‘* čas in novi dogodki prehiteti in pogaziti. ^Zgodovina, katera je bila naši naciji hudobna mačeha in ne dobra mati, razdelila je naš narod v *' dele. ustvarila tri individualne enote, katere so tako. majhne, razdeljene životarile vsaka zase. Dva dela našega naroda sta slepo služila drugim naro-, lom in njihovemu kapitalu, a eden se je neoresta- 1,0 horil z divjimi hortami Azijatov. Razume se. da tako razdeljen, ni bil naš narod ],}koli tako močan, da bi se mogel razviti in eman-C!Pirati, da bi se dvignil na višjo kulturno stopnjo 111 da bi tud> on dal človeštvu ono. kar mdr a dati ysak narod’ ono najboljše in • najlepše, da se v svetu vstvari varstvo bratstva, enakosti in svobode. Naš narod je živel1 vse do današnjih dni kulturno in. ekonomsko slabo razvit; njegove prirodne dobrine in kapitali so eksploatirani od internacijo-Jialnega kapitalizma, a naš narod živi še nadalje v )edi in siromaštvu. Da bi se -mogel naš narod osvoboditi tega zla, 11111 je potrebna zdrava iti močna, moderno urejena nacijonalna država. v Mi imamo svojo državo, a ta ni še zadosti jjiocna: močna na ni zato. ker med našim narodom \e ui zadostno razvita nacijonalna zavest; zavest, aJe on velik in močan in edin: ker se energija asega naroda uporablja v hudi medsebojni borbi, ' . era je edino v korist naših sovražnikov in ne-l)nJateljev kulture, civilizacije in napredka. -Naša država bode močna, ko bode naš narod ekonomsko dobro situiran, a ekonomsko dobro siliran bode takrat, ko se v njem zbudi zavest, da •lc on vosnedar v svo:i hiši. da mora sani delati in opravljati, varčevati in vod;ti svojo ekonomijo. Naša država bode močna, ko se privede nepismenost na minimum, ko se bode naše poljedelstvo Paci cnalneie ffoilo. ko ne bodo naši gozdi rudniki Ju \ ode eksploatirane od internacijonanega kapita-znia — z eno besedo, ko bode v našem narodu azvita prava nacijonalna in državna zavest. , ‘O in tako nacijonalno zavest mora oznanjati organizacija, to ji je sedaj toliko lažje, ker se • ‘‘Mamo v svoji nacijonalni državi. Šel s' °svoji ves naš narod to zavest, potem t* bode vstvarjeno naše narodno edinstvo. šele bodemo edini in močni, šele tedaj bodemo '°Kli stati ob strani kateregakoli moder, naroda. , vsestranski razvoj nacijonalnih energij je j (?K°č le v nacijonalni in močni moderni državi. . ro, hočemo mi državo, ki bode na modernih prin-ipih urejena centralistično. r širenje nacijonalne zavesti, katera nas mo-vtl držati v eni državni zajednici, moramo porabiti s e s*ie- Vsak poedinec. vsaka naša žena, mati in j estra mora delati v tem smislu, ker samo v tem , zi nasa sreča in naš spas. Vsakdo mora povsod lovati na to, da se naše jugoslovensko narodno mstvo Jakticno izvrši čim prej. V tem smislu mo-največ delovati in biti vzor drugim, vsak član uHune. vsak zaveden nacijonalist. Oiganiiila ..tata hnf v Italiji. Mussolinijeva vlada se je zelo podvizala z organizacijo takoiinenovane »Milice za narodno obrambo«, ki bo kakor znano, štela okoli 100.000, po najnovejših izjavah fašistovskega posi. Giunte pa celo do 200-000 mož in se bo rekrutirala iz dosedanjih fašističkih akcijskih oddelkov (squadre d’azione). ki se v smislu sklepa fašistovskega »velikega sveta« (12. t- m.) razpuste do konca tega meseca. doslei ravno tako po vojaško organiziranih nacionalističnih oddelkov »Sempre pronti« (svetlo modre srajce) in tudi drugih prijavi jen cev. Ta »Narodna Obrana« bo imela bistveno fašistovsk' značaj: ker je njen glavni namen, da ščiti razvoj faš stovs‘ke revolucije (sklep velikega sveta od 12. t. m.) in bo na nenosredno razpolago ministrskemu oredsedniku Mussoliniju. ne bo stalno pod orožjem, pač pa vedno pripravljena za vsak slučaj. Imela bo posebno uniformo: črno srajco, siv vojaški suknjič s položenim ovratnikom in črn fes. ki se nosi na škotski nač;n, sive vojaške hlače z Dvojkami. siva pelerina. Oborožena bo kakor pehota ali i r ožja ne bo imel vsak posameznik na svetem d'jmu. temneč se bo hranilo v skupnih orožamicah. V večiih oddelkih bo »Narodna Obrana« nastopala pod poveljstvom lastnih častnikov v manjših pa se bo pridel;evala varnostni straži (orožnikom)- Posebne fašistovske policije, kakor se je izpočetka1 mislilo, ne bo, ker je varnostna služba v Ital;ji odslej — po razpustitvi zbora »kraljevskih stražnikov« (policije) poverjena izključno orožnikom (karabinjerjem). V svrho organizacije »Narodne Obrane« s,e je država razdelila na 15 pasov7 (cone), in sicer takole: 1. Piemont, ki obsega pokrajine Torino. Alle- s sandria. Cuneo, Nov ara in Pavia. 2. Ligurija s pokrajinami Genova in Porto Mau- rizio 3. Lombardija s pokrajinami Milano. Brescia, Bergamo. Como. Cremona, Soendrio in Mantova. 4. Veneto Occidentale (Zapadita Benečija) 's pokrajinami Verona. Trento Vicenza n Belluno- 5. Veneto Orientale (Vzhodna Benečija) s po-k raj "nami Padova, Treviso. Rovigo. 6. Trst z Istro. Goriško. Furlanijo. Zadrom in Reko. 7. Emilia Romagna. 8. Toscana. 9- Marche‘Umberta. 10. Lazio. 11. Campania-Terra di Lavoro. 12. Abruzzi-Molise. 13. Puglie-Basijicata. 14- Calabria-Sičilia. 15. Sardegna. Temeljna edinica »Narodne Obrane« ie »legija« (legione) no starorimskem vzorcu. Dve ali tri legije tvore »legijsko skupino« (gruppo di legione). Vsak nas (zona) odstavi dve ali tri »legijske skupine«, tako da bodo pasovi s 4—9 legijami. Legija bo imela tri do šest pododdelkov, ki sc imenujejo »kohorte« (coorte) zopet po starorimskem načinu. Dve oziroma tri ali štiri kohorte (kakor bo oač legija štela tri do šest kohort), bodo kohorte »prvega poziva« ostale pa »drugega poziva«. Za prvi poziv se smatrajo tiste, ki se bodo takoj mobilizirale.' za drugi pa one, ki jih bo mogoče mobilizirati v poznejšem času. Kohorta bo štela 80 do 100 mož- Kohorta (coorte). ki bi odgovarjala vojaškemu bataljonu kakor »legija« (legione) odgovarja »polku« Se deli na tri centurije (centurione — stotnija) »centurija« na tri »manipule« (manipolo — četa), a »manipolo« na tri »skvadre« (squadre — red). Skvadra bo štela po najnovejših določbah 12 mož. Potemtakem bi štel manipolo 36, centurija 108. kohorta pa 324 mož. Legija z dvema kohortama bi štela 648, s tremi kohortami pa 972 mož. Všteti seveda niso častniki. Ta najnovejši, od zadnjega fašistovskega velikega sveta odobreni, načrt bi se torej precei skladal z izjavo poslanca Giunte. ker bi »Narodna Obrana« potemtakem štela v 15 pasih od 38.880 (po 2 legijske skupine s po 2 legijama na oas) do 131.220 mož, (po 3 legijske skupine (s Po 3 legijami na pas). Castništvo še ni všteto. Ker bodo že manipoli gotovo ,pod poveljništvm subalternega častnika, ie treba že za te pododdelke nad 3600 častnikov. Z vsemi ostalimi poveljniki na se število ča'stništva in moštva brez dvoma zviša toliko, da bo »Narodna Obrana« štela v celoti najmanje 150.000 mož. Na Viminalu se ie 11. t. m. po Mussolinijevem nalogu vršilo- pod predsedstvom vrhovnega poveljnika varnostne straže generala de Bona pofvetova-nie o organizaciji »Narodne Obrane« in so bili ob tei priliki imenovani tudi nadzorniki (imenujojo tudi1 konzule« no starorimsko) za posamezne.»pasove«. Imenovani so bili: za Piemont: Cesare Cor-ni: za L i g n r i o : general di Merzlvak, L o m bardi jo: major Teruzzi; (začasno) za z a p a d n o Beneško: Bresciani Italo: Vzhodno Beneško: Iginio Magrini: Trst: posl. Giunta; Emili a - R o m a g n a: major Teruzzi (začasno): M a r-k e in U m b r i a: Agostini; Lacij: Bini Calze; K a m p a n i j o: Aurelio Radovani: Abruci in M o 1 i, s e: p- Acerbo: A p u ! i j a in B a s i 1 i c a t a: posl. Caradonna podtajnik v ministrskem predsedstvu : Kalabrija in Sicilija: major Marotta; za Toscano nadzornik še ni imenovan in ravno tiiko tudi ne samostojni konzul za S a r d i n i j o. Naloga nadzornikov je. da v čim najkrajšem času izvedejo organizacijo »Narodne Obrane« v dodeljenih jim pasovih. Glede organizacije navzgor ie treba še pripom-n’til da bo »legijski skupini«, ali kakor se sedaj navaja tehnični izraz »skupit« (raggruppamento) poveljeval konzul (conlsole) vsem skupom dotičnega pasa pa pasovni nadzornik (ispettore da zona). Povelj-ništvo se imenu ie »ispettorato di zona«. Pasovna nadzorništva so podrejena generalnemu poveljni-štvu (conunando generale), ta pa ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Organizacija »Narodne Obrane« se mora izvesti do 28. februarja t- 1. Kakor se poudarja z vladne strani »Narodne Obrane«, ne bo nalagala državi težkih bremen, češ. ker io bo izdržavala država le za časa dejanske službe pod orožjem. Ta trditev pa ie precej neverjetna. „ker ie več kot gotovo, da bodo zlasti višje šarže morale biti vedno na razpolago in zato tudi stalno plačane, a kar se tiče moštva ie pa stvar tudi taka da ga ie več kot polovico brez stalnega zasebnega nameščenja, to se nravi, da so bili in so tudi še danes fašistovski četaši večinoma ljudje brez stalnega poklica in so zato tudi vsi do danes živeli od fašizma kot plačane'. Kakor jih je doslej plačevala fašistovska organizacija s pomočjo nasilnih davkov (prostovoljnih darov in podpor), ki jih je nalagala trgovini, industrij: in sploh državljanstvu ker se ie vsepovsod »pobiralo«, tako iih bo odslej morala plačevati država, seveda v svoje »varstvo«. Z reorganizacijo voiske, podaljšanjem prezen-čne službe od 15 na 18 mesecev in organizacijo »Narodne’ Obrane« hoče namreč Mussolini doseči, da bo Italija varna na znotraj in na zunaj, ker ji bo tako vsak hip na razpolago do pol milijona oborožene sile in sicer prvovrstne. Za dosego te »prvovrstnosti« na bo vsekakor treba zlasti pri fašistih temeljitega izčiščenja. kajti kakor kažeio neprestane okrožnice vodstva stranke. nosebno pa zadnia. ki ie bila izdana te dni, ie v fašizmu silno veliko plevela in še kai hujšega. Zadnia okrožnica ie pravcata filipika profi razkolstvu, ki se vsevprek pojavita v fašizmu se bridko pritožuje nroti nediscipliniranosti v provincijalnih organizacijah in grozi z najstrožjimi kaznimi z izkljuČe-njem. Obenem pa tudi. toži. da silno primanjkuje za vodilna mesta spdsobnih ljudi. Stara pesem: oči večje kot želodec! Požreti so hoteli vse, sedaj pa se jim je ustavila prebava! Ta bolezen pa je že marsikoga vzela! JOVIČA M. SILOBRŠIČ: Naloga našega dijaštva. Naše jugoslovansko dijaštvo se je vedno navduševalo za dobre ideje in za vsa vprašanja, tičoča se našega nacionalnega življenja in to je mnogo pripomoglo i>ri reševanju teh vprašanj- Že v prvih pokretih, ki so se začeli širiti med našim narodom, se je' dijaštvo vidno udejstvovalo, in mnogokrat je bilo ravno to udejstvovanje velik in močan steber, na katerega so se opirali razni naši nacionalni po-kreti. Delovanje dijaštva moremo opazovati posebno v našem predvojnem nacionalističnem pokretu, v katerem Se ie udejstvovala, brez razlike, visoko-in srednješolska omladina. Ona je dajala temu pokretu oni sveži mladeniški impuls. Naše dijaštvo je bilo prežeto s samozavestjo, katera je zelo potrebna za razvoj vsakega, a še posebno nacionalističnega pokreta. Ona je s svojo navdušenostjo vlivala nado in krepila vero v naše končno osvobo-jenje' in je gotovo mnogo doprinesla ustvarjanju naše države. To je bilo preje, a danes stojimo v tem pogledu mnogo slabše. Sedaj, ko potrebujemo v naši državi sodelovali'a učeče se omladine mnogo bolj nego poprej, je takorekoč nimamo. Konštatirati moramo žalostno dejstivo, da sc večina našega dijaštva jako malo interesira za vsa ona mnogobrojna vprašanja, ki se tičejo našega nacionalnega življenja in razvitka. Večina je proti vsemu temu pasivna, ali pa se za vse zelo malo briga. To je zlo, katero nas boli, zlo katero mora zginiti. Ta nerazumljiva pasivnost se mora istrebiti iz našega dijaštva. V njem mora zavladati zavest, da je njegova dolžnost posvetiti ves prosti čas narodu, na kakršnemkoli polju našega samostojnega življenja, posebno pa na kulturnem, da tako dopri-nese svoje udejstvovanje v celokupnem redu za izgradnjo naše zajednice, kulture, države in nacije. Naše povojno dijaštvo se mora osvoboditi one vojne psihoze, katera ga je obvladala in da sledi potem vzgledu svojih predvojnih tovarišev, kateri so bili pripravljeni dati tudi svoje življenje v borbi za naše osvobojenje in ujedinjenje. Ona se mora vedno spominjati svojih predhodnikov in da tako ogledajoč se v njihov primer, prične smelo delovati v naši svobodni državi. To je naloga našega dijaštva. Ono se moira zavedati veličine naloge, da potem tudi dostojno pokaže kako je dorastlo nalogi, katera mu je namenjena v svobodni domovini. Naj se naša učeča omladina zaveda, da potreba njenega udejstvovanja ni dokončana z našim ujedinjenjem, temveč ona mora biti popolnoma prepričana, da je ravno sedaj potrebno njeno sodelovanje. V naši državi je danes potrebno, da zavlada v celokupnem dijaštvu stru.,a našega mladega »n zdravega iugoslavensksga nacionalizma, Dijaštvo se mora udejstvovati v nacionalističnem pokretu, ker je tu njegovo mesto in ker ga tjakaj zove nacionalna in državna dolžnost. Edino v tem pokretu more delovati koristno za državo in nacijo. Verujem, da se bode dijaštvo zavedalo tega in da bode živo delovalo po svojih močeh pri vsakem delu v smislu naše velike ideje. _________________ NACIJ ON ALIST1 ŠIRITE »ORJUNO« IN NAŠ POKRKT! Orjuna ustvarja nacijonalen blok v Vojvodini. V smislu zaključka Centralnega vodstva Or-ju-na, je osnoval Oblastni odbor v Subotici in Novem Sadu Nacijonalni Blok, kateri bode kompaktno nastopal na bodočih volitvah. V odbor so izbrali po dva predstavnika radikalne stranke, dva demokrata. dva dobrovoljca, dva invalida, dva nacijonalista in dva neodvisna. Predsednik izvrševalnega odbora je radikal dr. Miiorad Nedeljkovih. Ta odbor ima nalogo stopiti v stik s klubi strank in, da v najkrajšem času izvrši delo volilne narodne sloge. Konferenca, katera se je vršila v to svrho v Subotici je zaključila sledeče: Vsi prisotni zaključujejo v svojem imenu, da zahteva naš nacijonalni interes, da sestavijo pri bodočih volitvah vsi državotvorni elementi, brez razlike strank enotno slavensko listo v subotiškern volilnem okrugu. Izvrševalni odbor mora stopiti v stik s klubi strank, potem se pa izdajo definitivni zaključki. Ob tej priliki piše »Princip«: Mišljenje, da z ozirom na prilike v subotiškern volilnem okrugu, morajo nastopiti kompaktno vsi državotvorni elementi, so zastopali z enakim prepričanjem radikalci in demokrati, da se o drugih niti ne govori. Ta enodušnost, katere se niso nadejali niti največji optimisti, predstavlja ogromen uspeh te konference, kateri se mora imenovati največji politični uspeh in največje nacijonalno delo, katero Se je sploh vršilo v celi naši državi, odkar so razpisane volitve in raznašeue Strankarske strasti. Častitamo uspehu bratskih organizacij. IDEAL-C. pisalni stroji THE REX CO., Ljubljana. DR. IVAN LAH: „Jadranska Straža". Naša Omladina bo imela lepo nalogo, da posveti svoje mlade sile novi organizaciji, ki se bo razširila do vsei naši.državi, to je: Jadranska straža. Središče društva je v Splitu, v onem našem Splitu, ki je tudi naše naravno primorsko'središče in je bil vedno odločen glasnik nacionalne Jugosloven-ske ide'e. Po pravilih se moreio povsod ustanavljati glavni odbori ali podružnice in mislimo, da ne bo večjega slovenskega kraja, kjer bi te podružnice ne bilo In tu je predvsem dolžnost mladine, da kre,pko sodeluie mi propagandi in organizaciji. Ako ima naša starejša narodna generacija še premalo [ zanimanja za naše morje, mora mladina predvsem tja obrniti svoie oči in kazati narodu not njegove bodočnosti. Kadar pojemo naše »Morje adrijansko«, 'se nam ; skoraj solze oči in v srcu čutimo krivico, ki se je j nam zgodila, ker ni videti več našega brodovja... Temu kriv je tuji meč! Toda s pesmijo samo si ne bomo priborili našega morja nazaj- »Tuji meč« bo ležal na njem in tuja roka bo vladala nad njim, dokler si ga ne osvojimo s svojim delom, s silo in voljo, s trudom in žrtvami. Zato ie treba začeti s krepko akcijo. Nečemo tu govoriti o bivšem »Flot-tenvereinu«. Bil ie — in je nam dokaz, kako je znala stara država delati za svoio pomorsko silo. In naravno ie. da so bili tudi naši ljudje zraven, saj so bili marsikje, ker so delali za druge. Vprašanje je, ali bomo mi zdai tam, kjer bomo delali za nas. Spomnimo sc samo na Madžare, ki so znali preko celega hrvatskega naroda priti do Reke. da so tam imeli svoi »tenger« in kaj so žrtvovali, da so se za-L sidrali ob naši Adriji. Avstrija in Ogrska sta sedaj j daleč za našim hrbtom — mi sedimo ob morju, ka-I kor smo sedeli pre.i, ko so oni tam vladali. Morje I na je naša sila in bogastvo, za katerega nas zavida svet- Zato ie Italiia talko hrepenela po Dalmaciji in se nam vsedla v naša najbližja pristanišča. Sedai je treba da razvijemo svoje pomorske sile, ki bodo obenem vir naše moči in našega bogastva. Šele tani ob morju se odpirajo velike perspektive Jugoslavije. Misel na našo bodočnost ob morju bi morala premagati tudi naše notranje slabosti, nepotrebne spore in malenkosti, ki nas od dne do dne bolj uničujejo in onemogočajo zdrav razvoj države. Zato bi »Jadranska straža« ne smela postati stvar parade in praznih veselic — ampak propaganda naše nacionalne misli — velike skupne zavesti in energičnega. dela za okrepitev naše države ob našem morju. Seda; ima društvo namen zbirati sredstva ozi- 1 oma denar za nove ladje, a to bo pri sedanjih cenah in razmerah precej težko mogoče. Mnogo več se bo dalo doseči š tem, da pospešimo zveze z na-š m morjem, da se zavedamo njegovega pomena in da ga spoznamo. S skioptičniini predavanji bi se moralo v vsakem večjem kraju pokazati našemu narodu krasote moria in naša glavna primorska mesta. I reba bo podpirati izlete na morje, šolske, društvene itd- Važno bi bilo. da »Jadranska straža« sama organizira posebne vožnje za širše sloje svojih članov. Vse to seveda ne bo mogoče takoj. Z energičnim delom in agitacijo bi se mogla ustvariti organizacija. ki bi mnogo pripomogla k spopolnitvl naše nacionalne zavesti. In to je delo mladine. Strossmayerova proslava u Zagrebu. Godine 1915. navršilo še je stotinu godina od rodenja Vladike Strossmavera. Buduči da je zbog ondašnjih političkih prilika bilo nemoguče na dostojan način proslaviti taj velik dan, to su Or. ju. na, Narodna Odbrana. Savez dobrovoljaca i Jug. Sokol I. u Za-grebu odlučili ove godine prirediti svečani pomen >/eliko:n \ ladici. Na dan rodenja, 4. februara, biti če u 10 i pol sati u Narodnom kazalištu proslava, na kojoj če g. Liijo Vojnovič, lični znanac Strossinaye-rov, držati svečanu besedu. U prilikama, u kojim se ova proslava priredu-je, znači ona manifestaciji? jugoslavenske misli, pa ju i mi bratski pozdravljamo i želimo ioi sto veci uspeh. Predavanje o Cankaru u Beogradu. U pone- deonik g. prof. Uroš Domč. u dvorani Univerziteta, predava o našem velikom pesniku Ivanu Cankaru. Koliko su ov.akova predavanja potrebita i korisna mislimo da ne treba mnogo isticati. LJUBO D. JURKOVIČ: (2). Na matom brežuljku, koji se je dizao iznad ma-log polja, sastali su se. kao običiio VeSelin i Andelija. Predvečerje jednog lepog proletnog dana. Mladi janjci skakuču okolo belih ovaca, koje mirno pasu i prebiru travu ■.. S jedne Strane brežuljka vidao se je sam sivi kamen. U bližini se je nalazio red rascvetalih belih baja-movih stabala. Izmedu tog belog cveča provirivali su ploščati krovovi malih potleušica. Malo dalje dizao se je dugi niz velikih i malih kamenitih golili brežuljaka, sve čudnijih i čudnijih oblika. S druge 'Strane brežuljka prostiralo se je malo poljice. Kroz poljice je tekla bistra pitka voda, koja ie izvirala iz pečine pod samim brežuljkom, a koja je uvirala u mali ponor s 'druge Strane polja. Sve je to sitno i malo i daje sliku oskudnog i siromašnog kraja. — Dobra veče. Andelijo sele! — Veselo ju pozdravi Veselin- — Da si mi zdravo, Veseline brate! — Još lepše mu odzdravi mlada Andelija. U naručju je držala mlado jan ješče, koje je mi-lovala svoiom od sunca opaljenom rukom, i koje je pokadkad. od milošte. ljubila kao da je kakovo če-Ijade. To ie bilo njeno najmilije vunjače iz njena ma-log šuljčiča. vunjači. Kad ga je pustila iz naručja, pošto se ie nekako samo trglo i poletilo staraj beloj ovci, ona se ie obratila Veselimi i s njime je progp-vorila par reči. ' Veselin ie bio pravo učutao; divio se je njeuom veselju i radosti. Kad ga je ona onako milo pogle- dala bilo mu je kao da ga ie netko ošinuo bajovnim vratarskim š ta pom/ — Pravo veliš. Andelijo, da su ovce i janjad najmilije životinjice. Vidiš Andelijo, ja poznam sva-ko svoje vunjače i našo bi ga u največoj strugi bla-ga. a i drago mi ie: ali veruj da ih od nekoliko vremena ia više ne volim onako kao prije — i sam neznani zašto- Veruj mi: srce mi kao za nešto drugo tuče. VeLin ti. Andelijo, i sam neznani što mi je, i zašto ih ne volim kao pre. Andelija je u ruci držala zelen list i desnoni ga rukom vrtila okolo levog kažiprsta. — Vidiš Andelijo, — nastavio je Veselin iza male stanke — sad mi i ovce. jednako kao i svak o vunjače. izgleda u kao prave ,plašljive budale, jer k ud če jedna, jeli Andelijo. tud če sve. i to jednako bilo u tor ili u besan beg.--------------- Goveda su mi draža jer su ozbiljnija. izgledajti pametni, pa se če-Ijade s njima nekako može i da porazgovori, a čini se a i neki kažu. da oni razumevaju sve što im kažeš i govoriš, ali1 da im Stivid ne da dar govora. — Istina je što kažeš Veseline: ali znaš ovce su i janjad male. sitne životinjice pa izgledaju kao nešto tvoje, nešto milo i drago, Goveče je veliko, mnogo više od čeljadeta. ■ pa njega ne možeš grliti i u naručju držati ovako kao ja ovo moje malo janješ-ce — na to je dohvatila svoje lepo najmilije ja-niešce pritisla ga čvrsto na grudi, izljubila ga sve-ga. na živo nastavila razgovor — pa znaš Veseline, ja bi i goveda volela, da su malo ohretnija i življa, da ne izgledaju onako tromo i leno. Dok je Andelija nastavljala svoj govor o gove-dima. Veselin ie gledao šaroliki zalaz sunca. •. Ovog mita ni te bilo črnih oblaka. Kad ie Andelija učutala i pogledala sunce koje zalazi Veselin ie tiho šaputao i sve to više pribli-žavao se ie njenom jakom mladom telu. čiju je toplimi živo osečao... — Gle: vidi Andelijo, ono žarko sunce. koje nas crvenim očima nekako gleda: skriva se tamo daleko ; iza one gore. lzgleda mi kao da nam se smeši i ta-duje. — Gle. kako ovi mali crveni oblači igraju ne-kakovo veselo cursko kolo. Zar ti ne izgleda da Pc" j vaiu vesele kolske pesme uz gusle starog i dobrog Svantevida i uz diple njegovih sinova Stojana, Ja- j rila. Krese i Davora- Veselin ie podigao ruku, a pri tome je lagau<> naslonio glavu na Andelijino rame, pa u nekom zanosu nastavljaše: — Zar ti ovai oblak. Andelijo. — vidiš li ga-onaj gore poviše svili ostalih, ne izgleda ko crvena niža poškropljena crvenijom krvlju: zar ti to ne izgleda kao neko božanstvo, nešto veličajno i lepo?! Andelija. koja do tada nifcad nije bila osetila Veselinovu blizinu. osetivši ju sada onako n en a dan o i silno, učuta i ukočenim čudnim pogledom gledala ie ono šaroliko nebo i veselu igru crvenih oblaka i oblačiča. Nije znala što »se zapravo u njoj dešava, ali ie vrlo'dobro osečala neku slast i u opšte nešto lepo i ugodno nešto što ju je neobično dražilo. Andelija pravo nije ni znala, dali ju draži bližina Veselina ■li tai veličanstveni prirodni prizor. Čutanje. Noč poče padati. Andelija i Veselin ostadoše tako naslonjeni je-dan na drugoga. a da pri tome nisu pregovorili niti iedne rečce. Na jednom su 'duboko obojica uzdahnuli: potr-čali su svaki svojem blagu, pokupili ga i mirno pošli svaki svojoi kuči. Putem su išli pognute glave: bili su nekako čud- , no raspoloženi i zamišljeni. Kad su bili na razkršču nekako su se čudnovato, gotovo stidljivo pozdravili i razišli... (Nastavlja se.) Strossmayerjeva pri Naša Strossmayerjeva priloga. Ista načela ki so nas vodila, da smo zadnji številki »Orjune« .priložili Svetosavsko prilogo, nas vodijo tudi dan ds, ko svojim čitalcem nudimo Stross-mayerjevo prilogo. Ne samo, da na ta način slavimo naivečte sinove "svojega naroda nego mi vršimo tudi sveto dolžnost naoram narodu in domovini: mi sejemo seme iz kolega morajo vzrasti ideali, ki so zaolsani na naši zastavi, kotim smo posvetili vse svo;(e sposobnosti in. ki mo jih prejeli od svojih najboljših in 'liarvečjdi mož. Širite ideje našega velikega vladike, ki ie s svojim svetlim umom videl vso našo bodočndst in širite ideie našega prvega nacionalista, — na delo za narodno iedinstvo in njegovo veličino! ■10S1P JURAJ STROSSMAYER: O edinstvu, slogi in ljubezni našega naroda. Slovani ne bodemo izvršili onega poslanstva nit v Evropi niti v Aziji, ako ne bodemo edini. Vse naše nadloge prihajajo od naše nesloge. Le edinstvo bi nas moglo rešiti, z njim bi mogli uvesti v življenje vse one osnove katere nam božja previdnost stavlja pred oči, Mi južni Slovani zavzemamo neizmerno vazen geografični položaj ter smo brez dvoma poklica- 11 za ucHežbo eri razvitku za človeštvo zelo važnih dogodkih. Odtod torej dolžnost neumorno delovati nato, da si preskrbimo ona moralna sredstva, brez katerih se ne more doseči na tem svetu popolnoma i n'eesar. Sedanja doba je enaka oni pred tjsoč leti. Naši sovražniki bi nas takrat zatrli, ker smo bili orodje j v neprijateljskih rokah. A v tej žalostni dobi sta nr'šla iz vzhoda sveta apostola Ciril in Metod, ki sta 2oborila naš jezik in nas ujedinila. Danes preti edinstvu zavist. Nekateri, in to večinoma, mislijo, a hi edinstvo cerkva spremenilo običa e vzhodne cerkve ... da bi raznarodilo narode (Slovane) am- ti so na krivem potu. Mi bi se ravno obratno • Pninstvom vrnil tjf Mer ®m>' mo PirMn m Metoda, ker raskol ni niti njihovo uiti Slovan-. s«o delo. Edinstvo. sloea in ljubezen našega naroda mi le bila in je še vedno edina in največja želja na tem Svetu. Jaz sem vedno mislil in vedno delal za to edinstvo, dasiravno so me mnogi radi tega krivo s°dili in obsodili. A za to edinstvo našega naroda sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Narod je siromašen, bijejo ga težke nadloge, narod nima prijateljev, aninak vsemu se bode odpo-'Uoglo če pridemo do sloge in ljubezni, če pridemo jh} edinstva. Ko se bodem poslavljal ou tega sveta. J°de rnoia noslednia molitev za edinstvo naroda. . Vsemogočni večni Bog usmili se mojega dosega naroda in ujedini ga! . , . . Nič drugega ne želim nego leči v hladni grob !n brez krivde pred Bogom žrtvovati se edinstvu mbjega naroda, da bode eden, kot je Jezus in nje-Rov oče eden! Piinašamo izvleček iz Strossniaveijevega go-. 0ra pri posvečenju djakovske katedrale 1. okto-Va 1882. in pri proslavi tristoletnice Nikolaja Zrinj-skega, kjer ie biskup govoril o potirebi Zagrebške x (utiverze 1866. Pripovedujejo, da je biskup jokal, ko držal svoj prvi navdušeni govor, a ko so ga vpra-SaH po mnogobrojnih zdravicah katere je govoril ta dan, odkod ima toliko moči in spretnost', je odgovoril: »Ne vem. Ko govorim, potem mi ie kot da ne govorim jaz, nego da govori iz mene neka ,sia sila « TADE SM1ČIKLAS: Biskup Strossmayer in Slovenci. p Slovenci so bili škofu v resnici dragi bratje. ctintrideset let je prihajal škof Vsako leto v slo-. ensko Slatino. Skoraj z vsemi odličnejšimi Slovenci ,c imel stike. Oboževal ie dobro slovensko ljudstvo jddi njegove religijoznosti. Videl sem ga nekoč pla-^ati ob priliki neke'slovenske procesije, a izgovarja' je med tem besede sv. Jorolima: »Na teh počiva ^istusova vera in ne na nas.« Milko Celepič pripotuje da ie škof v devetdesetem letu,- na koncu življenja, ko ga je že zapuščal vid. najrajši hi v/ slovenskega molitvenika »Slava Gospodu«. Slovenski narod se ie veselil osnutka jugosla-diske akademije, kot svoje; veselil se ie in slavil isnutek vseučilišča .v Zagrebu: veselil se je posvetna škofoVe stolne cerkve in mesto Ljubljana ga ic sprejelo kot svojega častnega meščana (1882). Slovenci so tudi slavili otvoritev galerije slik. Škof jim ie zahvaljujoč se rekel: »Sve. što gradu Zagrebu za napredak i slavu služi, napredak ie uiedno i slava grada Ljubljane, a sve. što diže. unapreduje i slavi Ljubljanu, diže, una-preduje i slavi ujed.no i Zagreb (1884.). Ves slovenski narod ie slavil v pesmih in v društvih petdesetletnico njegovega mašništva (1888.). Vsi pisatelji in slikarji so izdali skupno s hr-vatskimi pisatelji spominsko knjigo »Matice Hrvat-ske« da proslavijo petdesetletnico njegovega ško-fovstva (1900.). Škof je tudi podprl »Sovensko Matico«, ko se ie osnovala, s tisoč goldinarj. Podpiral ie društva in čitalnice, podpiral je mladež hrvatsko kot tudi 'slovensko- »Mi Hrvati« — odgovoril je škof 1. 1863. goriški čitalnici — »sve pojave narodnega života kod brače i prvih naših susjeda Slovenaca is bratskim upravo srcem i onim čvrstim uvjerenjem pratimo, da svaki vaš korak naprlied i nama je koristan upravo tako. kao što je i svaki naš napredak i vama probitačan. Što je božjim i prirodnim zakonom potvrdeno. tomu se nijedna sila oprijeti ne može. Od Boga je i prirode. da smo iedan narod i da nam jedna te ista bu-dučnost predstoji.« Škof ie smatral brate Slovence kot hrvatsko nredzidje proti zahtevam in navalom nemškega plemena. zato jim je priporočal, da se v književnem jeziku približujejo Hrvatom. Škof je napisal slovenskemu narodu lepo študijo v odgovor na. omenjeno goriško čitalnico katera kaže, do se briga z dušo in srcem za slovensko usodo- R. Peterlin-Petruška. Na Strossmayer,jevem grobu. Odšla ie množica,'umolknili koraki pod svodi kripte so in zdaj s Teboj sem sam, vladika veliki, ki v borbi neenaki pokazal pot si k zmagisk sreči nam. Imamo res vladik mogočnih brez števila, 110. takšen kakor Ti, ni bil do zdaj noben, urn omračila jim je tuja. vražja sila. svobode jim pogled- je bori zaslepljen- Pod jarmom Madžarov in Nemcev še je ječal ves narod Tvoj, a Ti se nisi bal. pred Pešto, Dunajem in Rimom nisi klečal, in moško si, stoje njim vsem odgovor dal. Pravic za narod večnih si zahteval. in si. da bo napočil dan, ko bo v vseh cerkvah pop slovansko pel. ko Srb. Hrvat, Slovenec bo — Jugoslovan. — »Lijepa naša Slovenija — pravi škof — naziva se svojinom tude prosvijete. pak bismo valjada i mi, a poslije i oni Slavljani, kori danas još pod okrutnič- j kiin igom stenju isto to imali postati. Krivoga li j pojma o proisvieti! Po mnijenju nekih ljudi prosvjeta j se načinom posveina mehauičkim širi poiput vočke j ko ja se is jednoga vrta u drugi presaduje. ili poput rastopljena meda, koje se iz suda v sud prelijeva. Po mam mnijenju stoput bi nam prije za rukom pošlo izobresti način kojim se trak sunčani u zemlji ra-stali i raznomu cviječu svoje boje, raznomu voču svoje slasti pribavlja nego otkriti tainu onih zakona, kojima blaga promisao prosvjetu medu narocli-ma širi. Nije svaka iezbina za svaki želudac. Jedna zemlja jedno, a druga drugo rada; I narodi, kao i pojedini ljudi, imadu svojih psiholoških osobnosti, te kao što nam povijest svjedoči. narodnim naravnim nagodom ledni ovhn. drugi drugim pravcem udare: iedni u ovoj, drugi u drugo) štruci ogromni napredak učine. Iz te upravo raznolične darovitosti ne samo stvarnoga nego i duševnoga svijeta najlepša božja l.iepota i mudrost odsijeva. Stoga u pravd biva, da ovai ili onai narod neku vrstu prosvjete postojano od sebe odbija onu pak vrstu koja mu je srodna, svojim oosve načinom u biče svoje i krv svoju tako rekuč pretvara. Neumorna pčelica neče na svako stablo. nego cviječe izabire i svojim načinom u koš-nici probavlja, dok ga u med i vosak obrati.) Pro-svjetu za neke tobože privilegirane jezike prikovati j znači za sve glave jednu kopu skrojiti i lijeoi red božji nujnorn monotonijom ljudske samovolje zamje-niti. Nije to prosvjeta. ako pojedini izobraženi mu-ževi ne toliko svoje vlastite. koliko narodnoga ono-ga genija, komu se iznevjeriše. misli tudirn jezikam v.iešto odjenu i veliku si slavu u tudem svijetu steku. Nije to prosvjeta, nego stari poderani plašt s novom zakrpom, koia mnogo ne vrijedi. Nije to prosvjeta, ako se u narodu nalazi otudenika ma kako inače 'z-gladenih, kojima nije dosta vlastitomu narodu ne-nravdu učiniti nego se još i na susjednu braču ka- menom bacaju, s lijeva i s desna na divne mučenike i prave svetoga krsta i slobode osvetnike, u srijedi nak na narod naivjerniji. što putujuči k Dunaju nije voljan stare svetinje svoje ni u Sutli ni u Dravi utopiti. Nije to prosvjeta. nego divoluč. koja u siranpu-Ece zavada i iza svoga traga tminu i mrtske omra-zine oštavlja- A nije ni to prosvjeta, ako se prosu narod samotne sebi iznevjeri ter tudu besjedu na kriva usta obljubi čim se obično na uvijek odrekne jedre < ne iezgrovitosti i u misli i 11 govoru, kojoi se često nuta u prostoru ili nepokvarenom narodu čudimo. Nije to prosvjeta, nije kvas. koie oolemenjuje, nego jed, koji truje. Zvanie učenjaka i izobraženika svag-d'e ie narodu biti svjetlilom i uzorom onih gradan-skih i domačih kreposti, u kojima sreča naroča stoji. 1 nigda uzvišenomu ovomu zvanju ne mogu zadovoljiti učenjaci srcem i jezikom narodu otudeni. Velika ie razlika ieda li oblači daždom služe zemlji, u koioi se porodiše, ili nabrzo odjezdio tudor zemlji ili trdom plodini ugada.ru. Učenjaci imadu ostali narod k sebi oovlačiti. što može samo tada biti. ako srcem i jezikom s narodom spojeni ostanu.« JOSIP JURAJ STROSSMAYER. Kako naj živimo z brati pravoslavne vere. • Živimo skupno z brati pravoslavne vere. Bodimo zato proti njim polni ljubezni in dobrote in spomnimo se da je najsijajnejši dokaz prave vere čista in dobrodelna ljubezen: spomnimo se, da ie ljubezen una silna moč, katera vse obvlada in kateri se ne more nikdo upreti niti po smrti. Ljubimo iskrene brate, s katerimi živimo ne samo radi tega. ker so ! z nami iste krvi in isti narod in ker'imamo oboj! sto bodočnost, ampak ljubimo jih zato, ker je tudi njih cerkveni obred lep in veličasten, uveden v cerkev po sv- Baziliju in sv. Ivanu Zlatoustem, katere tudi mi spoštujemo kot svetnike božje; ker 'se tudi na njihovih žrtvenikih prikazuje živi Bog odrešenik sveta: ker se tudi v njihovih svetiščih razlega božja beseda ker se tudi v njihovem cerkvenem petju odzivajo čarobni glasovi iztoka, kot pri nas zapada. Ne potelušaimo nikoli onih. kateri bi nas hoteli s ka-terikolirni sredstvi razdvajati,, ker to so očividno naši sovražniki. Oni grde pregovore, katere je izumil sam pekel, da seje med nami tnržnjo in odur-i nost iztrebimo za vedno iz našega srca in naše j duše in ko iim zgine šled iz naših besed, naj nimajo j tudi v naših ustih nikoli nikake sledi. Eni in drugi i spoštujemo ih častimo sv. Cirila in Metoda, to je ! nrav in Bogu 00 volji; ampak ti dve sveti imeni naj j nas spojita v bratski slogi in ljubezni tako. da osta-I nemo v bodoče vsak pri onem kar nam ie sveto in | milo. kar je že od vekomaj priraslo naši duši in j srcu: združimo se na v tem, kar so nam naši sveti j apostoli priporočali s celim svojim življenjem in de-1 lovanjem, kar so nam na čast smrti zapustili kot sveto oporoko, kar še dandanes ponavljajo pred božjim obličjem, a to je, da bodimo edini z vero in s cerkvijo in to edinstvo šmatrajmo kot poroka naše sedanje sreee. JOVIČA M. SILOBRČIC: Prvi jugoslovenskiH 1 nacionalista.!^*” # Posle Rastka Nemanjiča našeg prvog prosve-titelja, posle sv. Save, mi se danes nalazimo opet ored _ lednom svetlem pojavom, nalazimo se ored sem jednog od onih ljudi, koji su čitav svoj život' i čitav švoi-rad posvetili svom narodu: nalazimo se pred seni našeg velikana, našeg jugoslovenskog vladike Josipa Jurja Strossmayera. Slaveči ovaj dan, moramo da se podignemo iz svakidašnjosti našeg života i da padajuči ničice j upremo oči 11 svetli lik, u svetlu uspomenu prvog Jugoslovena, prvog predstavnika naše nacionali-stičke ideologije. Josip Juraj Strossmayer po svom rodu i po i svim onim nastojanjima koji su vodili njegov rod, bejaše Jugosloven, bejaše nacionalista. Čitav njegov rad bio .e samo^ namenjen toi velikoi ideji koju je on još onda oduševljeno prihvatio i kojo-j se je sta-vio u službi. Naš vladika bio je. nacionalista, ta či-tav.nieeov rad to nam javno kaže on ;e shvatio da če jedino naš, tada rascepan narod, ujediniti i po-dignuti ako ideja našeg nacionalizma prodre u naj-šire slojeve naroda. On je toga bio svestan i on je na torne radio, pripremajuči tako veliki dan našeg Ujedinjenja. Strossmayer je verovao da jugosloven-ski narod neče biti uvek razjedinjen i da če on ipak jednom imati svoju jedinstvenu državu. Ta ga vera nije ustavljala ni onda kad ie 11 svom delovanju nalazio na zapreke i kad je stojao pred inomental- n im neusnesima. več ir a 'e ioš više bodrila i ječala u radii za postignuče velikog cilja, koji je sebi postavici. U onim vremenima, kad je naša nacionalna svest i stvar tako slabo staiala. kar unitaristične ten-dencije nisu bile jako očrtane, i kad se jugosloven-stvo shvatalo kao nešto nebuloznoga, i kad se nije pojimalo značenje istoga, onda ne samo da je Vladika Strossmayer shvatio značenje toga, nego je i obgrlio ideju, koja je to zastupala. On je shvatio ju-goslovensku ideju! Shvativši je, on nije ostao samo pri torne, on ju je i konkretisao, on joj je dao nešto stvamoga. On iu je orvi i afirmisao. Davši joj jedmi afirmaciju, postavio je jugoslovensku ideju na čvrste temelje, koji se nisu mogli više da sruše,, kao što se nisu mogli da unište oni koji su radili za njeno ostvarenje. Da, Strossmayer ogrejen ljubavlju prema svom narodu i verujuči u nj, propovedao je jedinstvo svog naroda, i propovedajuči ga, on je shvatio da to jedinstvo treba da bude pod jednim imenom, da jedinstvo treba da bude u svemu unitarno, i zato je on onda uzeo jugoslovensko ime, znajuči da je to naše, i da če isto pospešiti naše Uiedinjenje. Svojom veličinom probijao je onaj vekovni led, koji je bio obuhvatio srca večine Hrvata, Srba i Slovenaca. Svračajuči oči našeg. onda večim delom neoslobodenog naroda na malu slobodnu srpsku kneževinu, ulevao je žar svoje vere u narod i propovedao mu je, da mu se bliža spas i oslobodenje s one strane Dunave i Drine, našeg naroda, dava-juči obilate svote' Sroskoi Matici u Novom Sadu i Slovenskoj Matici u Ljubljani. A da dade izražaja svom delovanju na jedinstvu crkve podigao je u svom Dakovu velebnu katedralu, nad čijim ulazom zapisa upravo zlatne reči: »Slavi Božjoj, jedinstvu crkava, slozi i ljubavi naroda svoga.« Te reči ozria-čuju čitavo delavanje našeg Strossmayera i onie nam daju u pravom svetlu njegovu veliku i snažna ličnost. Mi jugoslovenski nacionalisti ponosni smo što se je u našem narodu rodi© jedan tako odličan muž, što nam ie naš narod dao človeka, koji ie sve 'svoie sile stavio u njegovu službu, nastoječi da oživotvo-ri nie.gove ideale. Genije našeg naroda progovorio ie preko tog idealnog narodno>g Vladike. U prilikama, u kojima je naš Vladika živeo, on se prihvatio onog reda. ko'i ie ledin b'o tada mo-guč; sfao je da propoveda duhovno i versko ujedi-n jen j e našeg naroda. On je tako snremao teren za naše konačno političko ujedinjenje, za stvarenje naše države, znajuči da uz političko jedinstvo treba da bude jedinstvo duše, eda ono bude pravo i celovito. Ali 011 nije ostao pri samom propovedanju, več ie i stvarno radio u smislu svojih ideja. Osno-vao je, osim toliko drugih ustanova, u Zagrebu aka-demiju znanosti i umetnosti i univerzu, koje je na-zvao jugoslovenskim imenom i tako je dao svom narodu one velebne inštitucije, koje su bile žarišta jugoslovenskog narodnog života. Potpomagao kulturna društva i srpskog i slovenačkog dela. Mi se nonosimo sa Jos- Jur jem S trols smay er 0111, * koji je znao da predstavlja naš narod tako odlično i da mu pronese glas diljem celog sveta. Da, mi se ponosimo sa katoličkim vladikom Strossmayerom, jer je on bio Vladika čitavog našeg naroda bez razlike imena i vere. Sečajuči se danas svetle uspomene našeg Vladike, mi jugoslovenski nacionalisti gledamo u Njemu uzor, u koji treba da se u svom redu ugledamo. Mi ne možemo zaželiti boljeg primera čoveka, koji je svom narodu samopregarno posvetio sve. Nas mora da bodri i da žari ista ona vera, koja je bodrila Strossmayera i koju je on drugima ulevao. Ako promotrimo ideje, rad i delovanje našeg Velikog Vladike, tog »prvog slavenskog genija«, mi slobodno možemo da ga nazovemo prvim jugoslovenskim nacionalistom. ■■■■■■■■■ Strossmayer in gospod ' Franc Josip Habsburški. Ko je slavila Rusija 1888. leta dvestoletnico krščenja svojega kneza Vladimira in ruskega naroda v Kijevu, je poslal Strosismayer sledečo brzojavko: »Dedščina sv. Vladimira. sveta vera. je vstajenje in življenje, svetloba in slava ruskega naroda. Bog blagoslovi Rusijo, da s trdnostjo vere, vzornim življenjem, božjo pomočjo in krščanskim junaštvom, izpolni razen Svoje druge naloge, tudi svoio najvzvišenejšo svetovno misijo, katero ii ie dal Bog-« Ta brzojav ie vzdignil velikanski prah nemškega in madžarskega tiska. Madžarska vlada se ie obrnila celo na kralja, da ta brzojav škofa StrosS-mayerja javno obsodi, a njega samega posvari in kaznuje. Meseca septembra 1888. leta je prišel cesar Franc Jožef na vojaške manevre v Bjelovar. Ko sc je kler predstavil, je cesar takole posvaril Stross-mayer;a (po »Pester Lloydu«): »Čudil 'sem se, kakšen brzojav ste vi poslali v Kijev. Vi niste bili pri sebi Vi ste bili bolni. To je vendar čin proti monarhiji in proti naši cerkvi!« Škof se na to pokloni, si potegne z roko preko čela in reče: »Veličanstvo! Moia vest ie čista!« J. J. STROSSMAYER: O Nemcih v naši domovini. Glejte naš narod vam je dal vse kar ima: svoj kruh je delil z vami. sprejel vas je v ‘svojo zajed-nico bratsko vas ie pozdravil v svoji cerkvi, da živite v miru z njim kakor bi bili njegovi bratje in da združeni kličete božji blagoslov na svojo rodno grudo, da složno vzgajate svojo deco. vse, prav vse vam je dal ta narod, le svoje domovine vam na sme dati. da bi ga mogli izr niti iz nje. Ko ste v* prišli semkaj ste želeli, da narod in to svojo novo domovino vzljubite. To uči že 'sama narava, ki vas ;e vodila k temu. da vidim danes, kako govorite vi z nami isti jezik jeste isti kruh in vdihavate isti zrak. PETAR PREDOVIČ: Biskupu Strossmayeru. Drhtnu Rim vječni, sva se zemlja lecnu S Tvoga gromnog. s Tvod potresuoga slova — Kako da naš sviet ne ustrepti s Tebe Radosti silnom! Več od trešnje te starinskoj na zgradi Puče zid diljem, iz mračnih mu rupa Več lete širom nepokojne sove, Miševi slijepi. I druga nočad, a ovoj nemani j Suprot svud prhču bjelodanke budne Ptice, med kojim evo i pjesme mi Tebi na slavu- t Zdravo, naš slavni, veliki junače! ! S nonosom gleda na rnilog si sina Zemlja nam rodna, s ponosom zove Te Narod ljubimcem. S ponosom sav svijet pripoznaje Tebe Prethodnikom svog neodoljivoga Tieka prain stalnom, vječitom si cilju U zorna boljka. Zato tutnji on na sve strane dikom S Tebe, a mala, prezrena Hrvatska, Za koju sviet taj ni ne znaše skoro Sad je na glasu. — O sviče nov dan! več mu svijtela zrake Dopiru prve, ter se njimi , veče Lijevaju ljudstvu i vrhunci, glave Veljih umova. Magle več s duša padaju mnogih i Prodire u sviet čistiji razuma Zrak, i rudi svod nebeški mnogom se Razbomu oku. Danu tom zlatoustan Ti si! Njemu su sjajne Tvoje rieči prvi Sojev ptice rane. za kojom če skoro Sfiediti druge. 1 A za njim žarko i sunašce granut. Danu tom novom oj raduj se, sviete; A uz tu radost nama i ovu još Zamjerit ne češ: Sin naše zemlje njemu bjaše slutnik, Sin naše zemlje njemu bjaše viesnik, Sin naše zemlje i dovieka bit če Hvaljen mu junak. Zdravo, naš slavni, veliki junače! S ponosom gleda na milog si sina Zemlja nam rodna, s ponosom zove Te Narod ljubimcem. I J. J. STROSSMAYER: O Ustavima in gradianskim zakonima. Svaki narod ima neke temeljne zakone, kojipia se ustanovljuje državni sustav i način vladarstva, utemeljuje i opredeljuje javna oblast. Te zakone zovu ustavima. Što je zgradi temelj, to su državi stavni zakoni. Ako ikoji t ono ti zakoni mora..u biti postojani, niti je probitačno, bez krajne nužde, pre-inačivati ih. Narod, koji lahkoumno, nasljedujuči izgled 'svojih susjeda, svoj ustav mijenja. sličan ie maloljetnom djetetu koje se nad prizorom pi.žara, koji blizu roditeljskih njegovih zgrada bjesni, radu-je i goreče ugljevje u očinsku kuču baca i tako je čini žrtvom vatre i obrača je u prah i pepeo. Drugi zakoni tiču se obitelji i društva, stvari i osuba u državi, i ovi se zovu gradanski zakoni. Ovi zakoni moraju biti prosti, koliko je samo moguče jasni, značaju naroda prirodni, ako misle svoj cilj postiči. Ako državu usporedimo zdravomu tijelu, onda i su prvi (ustavni) zakoni srce istoga tijela. a drugi j žile, po kojima zdrava krv teče. Po prvim i drugim j zaknoima napreduje i cvate država, vlada pravda i posvuda, odbija se od državnoga- tijela sve, što je , škodljivo, uklanja se sve zlo, kazni se svako zlo- j činstvo. Narod, koji svoje grad. zakone, iz same pohfe-pe za promjenom, prekraja, sličan je čovjeku, koji ; si u glavu zabije, da je bolestan, ter lijek na lijek u sebe lije. a tako zdravlje kvari i ptreranu smrt pro-uzrokuje. Badava su, pak, najbolj i zakoni, ako se ne ob-državaju, ako ih lukavština i prevara potkopa, ako činovnici više slijede glas strasti i predsuda nego glas zakona, ako suci više ljube svoju korist nego pravicu, ako gradani u razuzdanosti svoje nasladi- ■ vanje i djetinski neki ponos postavljaju. Tko je čuvar i potpora zakona? Da li mač : suca i strah vremenitih pedepsa? . . Samo se ondje zakoni zemaljski točno obdržavaju, gdje ih ljudi uvrste u zakonik svijesti svoje, samom rukoiti božjom pisan, samo ondje zakoniti red i na njemu osnovana sloboda vlada, gdje sveznajuči sudac i vječita pravda nad zakonom straži . . . Narod, koji za gradanskom Slobodom teži, naj-prvo ima sam misliti o svom unutarnjem oslobo-denju. Božanstveni Spasitelj naš, počevši djelo pre-rodenja ljudskoga najprvo zapovjedi: pokoru činite, to jest: očistite vašu dušu od ljage grijeha i opa-čina, jerbo samo u čisti duši ulazi Duh sveti s darom i krepošču svojom. Narod, koji tu slobodu uživa, malo zakona treba, jef je sam sebi najbolji zakon: taj narod posjeduje blago slobode, koje mu nitko na svijetu ne može oteti: u krilu takvoga naroda mora cvasti gradanska sloboda. baš kao što zdrava vočka mora cvasti i roditi u plodnoj zemlji, kad joj‘svjetlost i toplota sunca i rosa nebeška do- . bro ugada. ! (Iz prvog pozdravnog govora narodu.) *•■■■■■■■■ VLAHO BUKOVAC: Pri biskupu Strossmayerju. Na povratku v Pariz sem krenil v D jakovo, da spoznam in pozdravim biskupa Strossmayerja. Na potu v Djakovo, v hrvatski prestolici so nam šli povsod na roko. Od znanih osebnosti hočem omeniti obitelj Ivana Kostrančiča kakor tudi neDOzabneea pok dr. M. Sreoela ter zgodovinarju Tada Smičiklasa. Slavni naš predsednik akademije Rački nam ie dal navodila kaivo pridemo do biskupa in ko smo se odpeljali so prišli vsi na kolodvor, da nas spremljajo s pozdravi in cvetjem. Srečno smo prišli v Djakovo. Tamošnja katedrala je napravila na nas nepopisen učinek. Škoda da tako krasna in bogata cerkev ne krasi kake pre-stolice. Pripovedovati o našem biskupu Strossma-yerju, bi bila z moje strani prevelika prevzetnost. Gledati in poslušati njega je bilo za moje oči in uho veličastnejše in zanimivejše nego vse katedrale sveta. Kdor ni užival njegovega finega, duhovitega, grandseigneurskega razgovora njegovega milega, domačega bitja, njegovega takta, njegove neizčrpne učenosti, a nad vse božanske naravnosti, ta u® more pojmiti, da se je tak ljudski fenomen porodil pri nas! Bilo nam je tako, kakor da bi prišli pod doma- f či krov. Dolgo smo ostali v Djakovem in tako se mi je nudila prilika da zaprosim biskupa, da mu iZ' delam portrait! Biskup »i hotel sprva o tem nič slišati. aii pregovorila ga ie nečakinja gosipa pl- Adro^' sky, katera ie bila ravno tedaj s Svojim možem generalom pl. Adrovsky, njegov gost. Ona je takoj odredila vse. in v treh tednih ie bil nortrait gotov. , . Biskup in njegov kler so bili zelo zadovoljni z mojim delom. Vsi so mi častitali, a biskup sa#1 mi je porinil v roko zaprto kuverto z denarjem. Ja# nisem hotel nič slišati o tem, ali Sfrossmayer da me nekako odškoduje, naročil mi je sliko za 200« for. Glede predmeta naj bi se posvetoval s prijateljem Račkim, on pa, da bode daroval to sliko zagrebški galeriji. vsuk dan mio obedovali in večer.ali z bisku- 00111. On ie navadno nazdravljal, in sicer do vrsti z ; ozirom na stan in dostojanstvo. Užival sem v boga-stvu in zvočnosti njegovih besed. Zares bil je rojefl govornik. Pred našim odhodom nas je peljal biskup v svoje vinograde. Njegovega imetja ni bilo ne konca ne kraja, a po njim je bilo raztresenih mnogo hiš-Kmetje so čakali biskupa in, da mu izkažejo svoje veselje mu zaplešejo kolo, katerega sva plesala tu- 1 di jaz in moja soproga. Bilo je zelo veselo. Tik pred odhodom, nas je peljal v stolno cer- ; kev kjer nam je vse natančno razložil. Šli smo tu- | di pod zemljo kjer ie podzemna katedrala. Taifl : ie glavni oltar na istem mestu kot v ■zgornii cer- ; kvi, a pod menso je izdolben kamenit grob. BiskuP nam je rekel, da ta grob čaka na njegove zemeljske ostanke. — On je danes zakopan v tej grobnici- j Razšli smo sc z biskunom, kateri nas je blago*slovil in se odpeljali proti Zagrebu, srečni, da smo doživeli tako velike dni z možem našega rodu! ____________________ (»Moje življenje.«)^. Iz uredništva. Biografijo velikega vladike. J-Strossmaverja prinesemo v prihodnji številk Preganjanje naših pristašev. Vest, ki smo jo brali v torkovi številki »Jutra«, da je tudi naš somišljenik in sofrudnik, okrožni »gram! poverjenik v Ljubljani. Matko Brnčič, »iz-službene notrebe« premeščen k agrarnemu uradu v Varaždin, se je izkazala kot pravilna. Premestitev uradnika od enega urada k drugemu ni samo na sebi nič posebnega, če se to izvrši res po potrebi službe in če za tem dejstvom ne tiči maščevanje, •škodoželjnost in politično-strankarska špekulacija. V konkretnem slučaju lahko dokažemo, da je ta premestitev satansko zlobno premišljena perseku-cija, veliko bolj rafinirano zamišljena kot v slučaju 'Ocijalnega poverjenika A. Ribnikarja. Ta premestitev Dcmeni samo nadaljevanje in dolšedanji vrhunec poskusov, ki jih je podvzel gospod namestnik, da vrže na cesto tega uradnika in da mu onemogoči delovanje. Prisiljeni smo, da to delovanje in borbo gospoda namestnika prikažemo v pravi luči in gospoda namestnika vabimo, naj ovrže te trditve, če more. Gospod poverjenik Bručič bil je eden od tistih redkih uradnikov, ki je svoj poklic vzel resno in stal neomajno na stališču, da politka ne spada v državno upravo,, ki mora biti za vse državljane hrez izjeme enaka in pravična, poštena in dosledna, kakor tudi javna in se ne sme v nobenem oziru izogibati kontrole javnosti. Po načelu, da dobra in točna uprava tvori edina pravo in trdno hrbtenico države in da je ona edina sposobna vzbuditi in okrepiti vero in zaupanje ljudstva v državo, kar je pri naših razmerah brezdvoma od največje potrebe ni e le dal ne levo ne desno, ampak ie dosledno izvajal konsekvence, kako mu jih je predpisoval zakon. — Jasno je, da so različni gospodje veleposestniki neprijetno občutili to dosledno delovanje, ter so iskali pomoči na en ali drug način. Zlasti pa so občutili i)oteled'ee agrarne reforme tisti nemški veleposestniki, ki so hoteli ne le izviti se izpod agrarne reforme, ampak nadaljevati tudi v novih razmerah svoje delo, uperjeno samo in edino proti naši nacijonalni državi, proti njeni gospodarski in Politični konsolidaciji. Familija bivših knezov Win-dischgratz v Plairni bila ie ena od najagilnejših pri tem destruktivnem delu. O tem se je že toliko pisalo, govorilo in poročalo civilnim in vojaškim ol}la-stvom, da ga ni danes menda našega človeka, ki o tem ne bil prepričan in tudi sam Windisch-Sratz ni tega nikdar javno oporekal. — Agrarna re-tortna je napravila vse potrebne in po njenih predpisih mogoče korake, da se parira delovanje te fa-jnilije in je verno poročala na druge oblasti, ki so kompetentne za druge ukrepe. — Priznati morajo, da tudi politična oblast ni ostala pasivna, tudi °na se je začela zanimati za to protidržavno delovanje Windischgratzov in g. namestnik Hribar moral ;e res imeti v rokah tehtne vzroke, da je povabil pismeno agrarno reformno oblast, naj napravi vse mogoče korake proti tej familiji, katere člani so »najizrazitejši<' nasprotniki naše nacijonalne države, ter je tudi od lokalnih agrarnih oblasti zahteval. Maj to njegovo željo sporoče samemu Ministrstvu. • ega menda gospod Hribar ne bo tajil, saj mu je že gospod Ristič to in marsikaj drugega povedal, na kar pa on do danes — torej, skoraj eno leto — ni reagiral. Sicer, pa tudi vemo za kaj. — Ta slučaj — °dnosno afero Hribar-Ristič-Windischgratz morajo poklicati javnosti v spomin zato, ker je tukaj Prvi slučaj, v katerem se je na najbolj zanikrn in Uaiprimitivnejšemu oojmu poštene n dosledne uPrave protiven način požrlo svojo besedo, poplju- , _ valo lastilo svoje delo in zavrglo lastno prepričanje ter še povrhu na najbolj surov način zapodilo poštenega nacijonalnega delavca gospoda Rističa •— vse zato, ker je gospod Windisch;"ratz osebno govoril z gospodom namestnikom. To je tudi prvi slučaj nasprotstva med g. namestnikom Hribarjem in disciplinarnim ter na cesto vrženim našim članom g. Brnčičem, ki ie bil neposredni šef državnega upravitelja Rističa in ki ga je kot poštenjak in zvest uradnik vzel brez strahu za posledice v zaščito ter protestiral proti zavratnemu postopanju najvišje politične oblasti v deželi v zaščito od nje same priznane antidržavne družine proslulega velikaša. Ta_ sprememba v naziranju gosp. namestnika se je* zgodila zelo hitro — in Windischgratz mora imeti prokleto lepe oči, da je mož takega ponosa in tako visoke pozicije kot je g. Hribar pozabil kar čez noč na vse, kar je sam napravil in podvzel proti njemu in kar so drugi pod njegovo patronanco in na njegov vzvišeni poziv — odnosno ukaz — ker ta gospod samo ukazuje — tudi tam, kjer nima ničesar govoriti — delali in poduzeli proti Windisch-gratzu v zaščito nacije in države. — Ob'is k te kne-ževske presvetlosti imel je tako čarodejen utis, da še dandanes traja pri gospodu namestniku — in da se je celo protegni! na njegove najintimnejše politične oprode. Od tega časa se je gospod namestnik začel močno interesirati za delovanje in stanje našega somišljenika gospoda Hrnčiča in 'sta ,se ta dva večkrat srečala — vsaj indirektno — pri delu agrarne reforme. Kakor je gospod namestnik na-pram Windischgratzu v najkrajšem času pozabil na svoje mišljenje in državniško prepričanje — mož je nad 70 let star in smo to pozabljivost pripisali senilnosti, — zlasti ker je temeljito pozabil tudi na »odprto pismo« g. Rističa, vendar smo se mo-t.li, ker je v slučaju sodruga Brnčiča pokazal izredno dober spomin — ter se ga je spomnil ravno ob pravem času in kategorično zahteval njegovo odstranitev. Imel je tudi uspeh. Ali ste mogoče nedolžni tudi v tem oziru gospod namestnik. Lahko vam poslužimo z dokazom. Toliko za danes na naslov g. namestnika. Ker pa pri nas velja princip »tuum enique«, ne smemo pozabiti tudi na drugo zelo važno osebo, ki sicer rada pošilja druge po kostanje v žerjavico; bomo pa poskrbeli, da jih enkrat tudi sama z lastnimi prsti izvleče. Da ne bo nejasnosti, povemo kar naravnost: Ore za gospoda agrarnega direktorja I. ki. Dr. Friderika Lukana, šefa agrarne dir. v Ljubljani. Za danes bomo upravili na gospoda direktorja 1. KI samo nekoliko vprašanj in jih malce komentirali, obljubljamo mu pa, da ga ne pozabimo 'saj mi smo organizacija, ki jo ne tare senilnost in pozabljivost). Gospod direktor dr. Lukan naj nam pove, ali je n emu kot šefu II. inšt- bilo znano, kakšne naklepe kuje g. Hribar proti agrarnemu poverjeniku Brnčiču. ki ie kot šef 1. inštance delal polna 3 leta pod njegovim nadzorstvom in je tudi on moral odobravati njegovo delovanje. Če ga pa ni odobraval, potem ga vprašamo, zakaj ga ni preprečil. Saj je menda kot neposredni šef imel zato dovolj srea-stev na razpolago —. In ker ni hotel — (ali mogoče mogel?) preprečiti njegovo delovanje, smatramo, da je to delovanje bilo popolnoma pravilno in utemeljeno v zakonu, torej bi moralo biti discipliniranje tetra uradnika nezakonito. Naj nam pove gosp. direktor, katere korake je podvzel potem v zaščito nepravično prognanega uradnika. Ali ni njemu bilo znano, da se ie večkrat poskusilo Brnčiča odstraniti iz urada. Vsaj za ta poslednji in posrečeni po- skus se ne bo menda mogel izgovarjati, ker pozitivno vemo. da ie zanj vedel in da ni ničesar ukrenil proti njemu. Kako neki. Ali nimate vi gospod direktor največji interes na tem, da odstranite iz svoje uradne bližine človeka, ki lahko kontrolira vaše početje pri agrarni reformi. In vendar pozitivno vemo. da ste se drugače gledali s prognanim Brnčičem dokler niste počutili potrebe — seveda samo iz najglobljega prepričanja zrelega moža — da slečete staro — oolitičho kožo in oblečete novo. S to čudovito metamorfozo izgleda, da ste me-tamorfozirali tudi svoje naziranje o agrarni reformi (oprostite —, ali ste ga sploh kedaj imeli?), in o osebah, ki so bile v vašem resoru zaposlene. Gospod direktor, spomnite se, da vam metoda ptiča noja ne bo pomagala — zastonj skrivate glavo V nesel' m' ra bomo že razgrnili in javnosti pojasnili, kaj delate in kako delate odnosno ne delate (razven totalne pasivne rezistence) in do katerega stanja ste spravili agrarno reformo. — Bodite prepričani, da se Vas spomnimo in da Vas kljub Vašemu skrivanju obdolžujemo preganjanja in metanja na cesto pridnega in poštenega uradnika in člana naše. organizacije, ki je imel predrznost; da je od svoiena rnhoda med nami energično in dosledno zastopal naša nacijonalna in državna načela, ter se upiral metodam in poslovanju, ki je Vam ne druga — ampak edina narava. — Somišljeniki! Nacionalisti! Očrtali smo tukaj konkreten slučaj brezprimerno ogabne gonje in nizkotnega maščevanja ljudi visoke pozicije — am-nak zelo nizke orentalitete napram enemu odličnih naših somišljenikov in sotrudnikov, ki ni izgubil svoje službeno mesto vsled svoje nesposobnosti, ampak zato, ker ni pozabil, da se ne dela za narod in državo samo s slepo pokorščino napram višjim, marveč da je dolžnost državnega uradnika, da se na vsakem koraku bori proti korupciji, proti izrabljanju^ uradnih pozicij v privatne in strankarsko-politične namene, ter se je boril proti vsemu in vsakemu brez ozira na posledice in pretnje, za naše vzvišene nacionalistične ideale. — Mislili smo, da se vsaj pri nas ne bodo protiv-niki naše organizacije upali poseči po njenem obstoju — vendar so se spozabili in so tudi nam po-služili ter nam nehote napravili — reklamo. — Pri tem pa moramo omeniti, da so gospodje pokazali samo svojo slabost — ker se ne upajo lotiti organ zacije direktno in ji napovedati hoi«, marveč so pričeli z indirektnim napadom, uničujoč eksistence voditeljev in organizatorjev. Mi pa jim mirno povemo — da 'sprejmemo rokovico — da se spustimo v boj — ker za to smo tukaj in se boja ‘ne bojimo — sigurni smo zmage. Mlada je naša organizacija, polna poleta in vzvišenosti, polna idealov in tudi neomajne trdne volje, da vstraja proti vsemu in vsakomur, zlasti proti skrahiranim in proslu-lim veličinam — ki se zastonj trudijo, da bi naš polet do zmage vsaj zadržali, če ga že preprečiti ne morejo. — Ta konkretni slučaj preganjanja našega člana naj bo ne samo opomin, da še bolj strnemo svoje vrste, da še bolj marljivo delamo na procvitu organizacije in širimo naše ideje, marveč naj nam služi v borbi kot dokaz, da smo faktor, s katerim se računa in protivnik ki se ga ne more več prezreti. Gospodom pa, katerim je namenjen ta članek še enkrat kličemo, da se jih ne bojimo in da jih sami izzovemo na boj — če se ga hočejo za naprej, kakor do sedai — izogibati. V boju nam je moč in napredek — Vam pa pogin! Nacijonalisti! Strossmayer živi — živi v naših mladih srcih! ■m* m* ^ m* Sledimo njegovim stopinjam! m* Naš pokret. Poverjenike poživljamo/da pripravijo teren za ustanovna zborovanja čim preje. Somišljienike širom domovine poživljamo, da se Priglasijo za poverjenike. Povsod mora prodreti naša ideja — Oblastni odbor Or. ju. na. Naše delo v Mariboru. Takoj po ustanovitvi ^re naša organizacija v Mariboru z vso agilnostjo t>a delo. Snuje se pet sekcij, in sicer akcijska, poli-!'i7no ‘ Propagandistična, kulturna, finančna in tiskovna. Te dni se vrše sestanki posameznih sekcij, £a katerih se formirajo posamezni odbori in odsedi- Kakor hitro bodo končana ta preddela se bo prišlo z živahnim udejstvovanjem na vseh poljih. Ustanovna skupščina Or. Ju. Na. v Mariboru. ,v nedeljo, 28. januarja ob 9. uri dopoldan se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru ustanovna skupščina tamkajšnje mestne organizacij, kateri je prisostvoval tudi predsednik Oblastih11 JJdbwa za Slovenijo, g. inžener Kranjec. , kupščino je otvoril predsednik pripravljalnega odbora novinar Radi voj Rehar, ki je pozdravil navzo-•i c !!1,e,’ so napolnili veliko dvorano ter zastopnika Oblastnega Odbora. V kratkih besedah je očr-al preddela za ustanovitev Orjune v tej važni ob-niejni postojanki, njen namen in pomen 'ter pozval člane, naj posvečajo vso svojo p a/.njo pred vsem disciplini, ker je to prvi pogoj za uspešno delovanje. Na tp je dal besedo delegatu ing. Kranjcu, ki je sporočil skupščini pozdrave Centralnega in Oblastnega Odbora ter orisal trenuten položaj našega po-kreta. Naslednji govornik, dr. Jokej Štefančič je razložil naše stališče do strank: dr. Krištof Cazafu-ra pa je prečital važnejše točke štatutov. Sledila je volitev Upravnega Odbora, Nadzornega Odbora in Odbora Zamenikov. Izvoljeni so bili enoglasno:'za predsednika Radivoj Rehar, za podpredsednika dr. Jokej Štefančič, za tajnika dr. Krištof Cazafura, za blagajnika^ Janko Zorko, posojilniški uradnik, v odbor pa inžener Vedernjak, kazenski zagovornik dr. Makso Sundere, ravnatelj Joško Marčan, knjigovodja Alojzij Doležal ter železniški revident Ivan Škerjanc. V Nadzorni Odbor so bili izvoljeni: Albin Ambrožič, Viktor Klinar ter Ljudevit Pucelj, v Odbor Zamenikov pa: Anton Skala, dr. Igo Janc ter Zmagoslav Hren. Pri eventualijah se je oglasilo k besedi več članov, tako seljak Grgič, ki je priporočal, naj posveti organizacija posebno pažnjo deželi, kmečkemu ljudstvu, tler naj pritegne k delu tudi ženske; dalje odvetniški! kandidat dr. Reisman, ki je očrtal naš beden naroden položaj ob meji z gospodarskega stališča; dr. Šnuderl; inžener Kranjec in več drugih. Na predlog dr. Reismana se je skup- ščina pridružila protestu kulturnih društev proti nameravanemu dodeljevanju raznih nacijonalnih koncesij Nemcem s strani radikalov. Na predlog dr. Štefančiča je bila odposlana Nj. Vel. kralju Aleksandru udahostna brzojavka. Lepo uspelo skupščino je zaključil novoizvoljeni predsednik Rehar s pozivom na člane, da ostanejo vedno agilni in disciplinirani. Mariborčani! Na vas leži težka naloga, čuvati našo sveto narodno in državno posest na eni najbolj eksponiranih točk; glejte, da te dolžnosti ne zanemarite! Vsa, ki ste zavedni, narodni in ki vam je pri srcu boljša bodočnost našega naroda, naše države in poedinih, predvsem proletarskih stanov, stopite v naše vrste, postanite aktivni člani Orjune. Sprejemanje novih članov se vrši vsak torek, sredo, četrtek in soboto od 17,—19. ure v tajništvu v Narodnem domu, drugo nadstropje nad hišnikom. Tamkaj naj se zglase tudi naši somišljeniki z dežele, ki bi hoteli v svojem kraju ustanoviti našo organizacijo. Pripravimo in okrepimo se za velike naloge, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti! Šoštanj. V nedeljo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer se je vršil ustanovni občni zbor »Orjune« za Šaleško dolino, s sedežem v Šoštanju pri Rajšterju. Orjunaš Tone Rurnik je v zbranih besedah očrtal pomen »Orjune«, dotaknil se je razmerja do delavstva, kmeta, obrtnika in inteligenca. — V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Ione Kurnik, podpredsednik Zalar Matko, tajnik Furlani Leopold, blagajnik Stor France, odborniki: Rihierič Peter, Kranjc Miroslav, Porekar Vlado, L.airan Vagilij, Vrabič Ferdo; kot namestnika Hribernik Kazimir in Račič Bogomir. Mestna Or-ju-na pozivlje člane, da čimpreje poravnajo zaostalo članarino pri blagajniku organizacije. Članarino se sprejema Vsak delavnik od 6. do 7. ure v poslovnih prostorih. Termin do 10. februarja — Blagajnik. V Mokricah na Dolenjskem se snuje Orjuna. Tam. kjer ie bil pred preobratom sedež najljutej-ših in najzagrizenejših elementov-eksponentov bivšega austro-ogrskega režima. Tempora mutantur! Narod tu doli se budi in vidi v Organizaciji Jugosl. Nacionalista svoj spas. je prepričan, da je le v resnosti treznosti, poštenosti in mladinski žilav osti moč. ki živi, raste in cvete — moč naše bodočnosti. Zato se je zbralo že precejšnje število krepkih, žilavih in odločnih mož, kateri bi radi pomagali pri skupni akciji čiščenja, zabredle starosti in gnilobe. Vsak, prav vsak kdor ima le količkaj resne volje za nacionalistično ideio, naj bo mlad — ne mogoče mlad po letih, ampak mlad po mišljenju. Preporodi naj se kakor narava v majniku. Vsi, prav vsi, otresimo skorio zastarele in piškave dosedanje strankarske politike, oblecimo novo lepo — najlepšo obleko Or-iune in postanimo mladi za delo v naši novi hiši — v lepi domovini Jugoslaviji. Prispevajmo po svojih močeh v moralnem in materijelnem pogledu v njen orocvit, čast in veličino. Živela Orjuna! Seveda so se tudi tukai pojavili beli in črni elementi, ki nasprotujejo naši organizaciji in med temi celo taki. ki so po ieziku in dornovipstvu pristojni v deželo fašistov. Ti elementi nai se le poslužijo in naj gredo čistit in zabavljat v svoje hiše. kjer imajo zadosti hvaležnega polsla, ali pa nai molčijo, ker drugače bo »Vihar« prisiljen pomesti pred njihovim pragom in jih na fašistovski način odnesti tja kamor spadajo. F.. ani PROTEST. Podpisani zastopniki »Orvune«, »Narodne Obrane«. .četnikov, vojnih dobrovoljcev Sokolstva in naroda Jugoslavije, zbrani dne 1. februarja 1923 v pisarni-»Hotela Evropa« v Celju izjavljajo povodom manifestacije, da se dostavi na znanje tuk. in osred. vladi sledeči protest: Došli smo v Celje, da manifestiramo našo neuklonljivo voljo za priznanje in poveličevanje naše nacionalne države in da zavzamemo jasno stališče • vpričo celega iug. naroda proti današnji vsenemški nacijonalni prireditvi v »Deutschhaus«. ki jo moremo po njenih organizatorjih smatrati za skrajno izzivalno in nas vse ponižujoče vsenemško manifestacijo. To ni več nikaka lokalna prireditev celjskih Nemcev Jugoslovanskih državljanov, nego v znamenju solidanoisti vsenemštva prirejena iredentistična manifestacija, katere so se udeležili Nemci cele Slovenije. osobito iz vseh obmejnih krajev znani proti-državni elementi ob državni mg ji in iz avstrijske meje. Med temi smo videli velik del' v letu 1919. interniranih Nemcev iz Koroške — Dravograda, — Marenberga in Slovenjega gradca itd., celo iz Avstrije. koje moramo smatrati za večne in zaklete sovražnike Jugoslavije. Protestiramo proti temu. da hotelir Martinovič, imejitelj lokalov ni razobesil današnjim povodom državne zastave. Akoravno so bili na to zabavo povabljeni predstavitelji državnih oblasti osobito častniški zbor. ki se ie v pretežni večini odzval, kar nas navdaja z najkrutejšim gnevom in pomeni za udeležence in narod nizkotno sramoto. Vlada ie za vse te okolnosti dobro znala, a svoje dolžnosti ni storila kakor bi bilo to pričakovati če se ne bi hotelo žaliti naših najsvetejših čustev. Zaščitila ie elemente, ki so zakleti sovražniki države in io skušajo rušiti ob vsaki priliki. Zahtevamo.'da se nemška zabava prekine, ker v nasprotnem slučaju ne moremo nositi odgovornosti za posledice. Zaključeno, prečitano potrjeno: Anastazij Ristič, poverjenik centr. odbora »Narodne Obrane«, člane četn iškega udruženja in podpredsednik »Orjune« za Slovenijo. — Ivan Škerjanc, zastopnik »Orjune« iz Maribora. — Vekoslav Marčevlja, zastopnik »Orjune« iz Zagreba. — Rudolf Leban, dobrovoljec invalid, zalstopnik »Orjune« za Celje in okolico. Celje. 1. februarja 1923, v navzočnosti dr. Senekovič. Ta protest prinašamo v imenu 500 zbranih delegatov. Nove Orjune u Hrvatskoj i Slavoniji. U poslednje vreme osnovane su u području zagrebačkog obl.odbora nove Orjune u Vinkovcima. Virovitiei, Bjelovaru. Koprivnici, Vf gin mostu i Sisku. 1 tako nostepeno Hrvatska ulazi u Jugoslavija zaslugam neumornih nacionalista iugoslovenskog Zagreba- Orjuna u Brodu nrošle subote održala je van-redno uspelo selo- Brodsko gradanstvo odazvalo se pozivu sa velikim interesom. Zbor Orjune u Sarajevu. Sarajevska Orjuna 16. o. m. održala ie u orostorijama saraievskog Sokola veličanstven zbor Nove Orjune u Vojvodini. Prešlih dana osnovana ie u Beški naša organizacija u koju se odmah upisao velik broi svesnih nacionalista. Isto tako novosadski obl. odbor osnovao je Orjunu u Žablju. Naš tisk. U zadnjem broju »Pobeda« piše u čevnom članku o g. Dr. Anti Trurnbiču i njegovoj politici. Njegova politika vodi onde, gde je on danas: u kuču dezertera i neprijatelja narodnog i državnog jedin-stva, u Hrvatski Blok. On, danas, toliko je skrenuo s puta zdravoga razuma, da je pokušao jedan dio svojih prijatelja, koji su ostali verni jugoslavenskoj ideji, zavesti i povesti u izbornu borbu u korist Hrv. Bloka. »Pobeda« (Split). U vrlo lepom uvodniku raz-laže o zadacima Or.ju.na. Clanak savršava pozivom na članove našeg pok reta i na celu nacionalističku iavnost »za veliko delo, koje če donesti novo poko-lenje. koje listom kreče putem što ga krče pioniri jugoslavenskog nacionalizma. U našu organizaciju budi se vera u iugoslavenstvo, a ftjegovu pobedu več danas garantuje razvije,n i čvrst nacionalistički front na kom danas stoje medusobno povezanih ve-zom bratskog sporazuma nekoliko velikih nacionalnih organizacija solidno ustrojenih, koje su u stanju da zajednički ostvare Jugoslavju-« Narodno gospodarstvo. Konzorcij narodnih trgovcev in obrtnikov v Mariboru je izdal za leto 1923. dobro urejen »Mari-bcv.-ik, koledar«- Vsak naš član in vsak Slovan naj ga vzame v roko predno prestopi prag mariborske trgovine, naj dobro pogleda kateremu obrtniku poveri svoje potrebe. Idrijski rudn k v privatnih rokah: Neka rimska agencija javlja, da namerava italijanska vlada večji del rudnika, ki je do zdaj’ v njeni upravi, oddati privatnikom. Opetovano se javlja, da namerava‘italijanska vlada izročiti idrijski rudnik privatnemu kapitalu. čemur se razumljivo upira delavstvo in meščanstvo, ki se zaveda, da gre tu samo za iskorišča-nje, ne pa za blagor prebivalstva. Kulturni pregled. Mariborska Orjuna pri sprejemu pesnika Stritarja. V petek popoldah ob pol 2. trni ie prispel v Ma-ribor na povratku v domovino kjer se je nastanil v Rogaški Slatini, starosta slovenskih pesnikov in kulturnih delavcev Josip Stritar. Mariborska Orjuna se je v čalstnem številu udeežila sprejema na kolodvoru. ter mu, poklonila lovorjev venec z državnimi trakovi in napisom: »Starost: slovenskih literatov ob povratku v domovino — Orjuna. Maribor, dne 26- I. 1923.« Spomenik osvobojen.fa v Vršcu- Na konferenci dobrovoljcev. nacionalistov, vojnih invalidov. Sokolov in naseljencev ki se 'e vršila v božičnih praznikih. ie bilo sklenjeno da se v Vršcu zgradi v snomin osvoboienia m ujedinjcira Dom. v katerem bi se mogla naš tam ti vsa nacionalna, kulturna in ekonomska društva v Vršcu. Liublianska kronika. Upravništva listov, katerim pošiljamo naš list prosimo, da nam blagovolijo poslati svoje liste v zameno. — Administracija »Orjune«. OBJAVA. Vsem onim. kateri vidijo pri vsakem kravalu Or-ju-na. izjavljamo, da gosp- Rogelj, kateri je bil okolofutan pred dnevi v kavarni »Zvezda« ni naš člati in tudi nikdar ni bil. OblaSni odbor. Primorski akademiki priredijo na zadnjo pustno soboto 10. februarja 1923. s sodelovanjem primorskih gospa I. primorski ples v Narodnem domu. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen revnim akademikom iz Primorja je pričakovati, da se bo vsak gotovo udeležil prireditve, ki naj bo manifestacija simpatij do primorskega dijašfva v Ljubljani. Vstop proti vabilu. i V aferi Hribar - Windischgratz - Ristič obveščeni smo, da je državno pravdništvo preiskavo zoper g. Rističa, v kolikor se tiče bivšega pofcr. namestnika g. Hribarja, ustavilo in se nadaljuje postopanje samo še na zasebno obtožbo g. Dr. Vodopivca zaradi izreka Jiotimice lažan«. Upamo, da bo ta preiskava padla enako kot prva! O tej aferi bo- - demo obširneje poročali v bodočih številkah »Orjune«. »Slovenec« je preplačnik. našega lista. Gospod knezoškof dr. A. Bonaventura Jeglič nam je poslal šele drugo številko nazaj. Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Jugoslov. Matice, starosta Jugosl. Sokolskega Saveza, etc.. ctc. nam 'e vrnil že prvo številko. Dr. Ivan Tavčar, stari in mladi sta nam vrnila šele tretjo številko. Brez komentarja. Naročnike prosimo naj nam eventuelne nedo-štatke pri pošiljanju lista oproste, ker nam dela preselitev uprave obilo težkoč. Obenem poživljamo, da se nam nedostatke takoj javi. Uprava »Orjune«. Razne vesti. Zopet prelita nacionalistična kri. Pred par dne- vi se je dogodil v Zagrebu zopet incident, kateri je krvavo končal. Dne 3Y. minulega meseca zvečer, prišla Je skupina naših tovarišev iz Zagreba v ta-mošnjo »Hrvaosko kavarno«. V isti je bilo okoli 40 blokofašistov takozvanih »hanaovgea«, kateri so takoj začeli izzivati naše tovariše. Ti seveda niso prišli v zadrego, temveč so reagirali na izzivanja. Nato so začeli blokaši streljati z (revolverji. Med prvimi je ranjen naš odlični drug Beristav Angjeli-novic. kateri je dobil kroglo v prsi. Policija, katera je nato nastopila je bila zelo pristranska. V spopadu je bilo ranjenih 8 oseb, med temi 7 blokašev. -“Naglašamo dejstvo, da se je onih 5 do 6 naših tovarišev kompaktno držalo ter so se edino tako mogli upreti mnogo večjemu številu blokašev, katerim je pomagala tudi policija. Pošiljamo našim tovarišem v Zagrebu iskrene j čestitke k njihovemu odločnemu držanju in jih prosimo, naj bodo prepričani, da bodo tudi nacijonalisti i iz Slovenije skupno ž njimi maščevali prelito nacij jonalistično kri. Jugoslovenski pekel. Dne 10. t. m. namerava prirediti mariborsko zagrizeno nemško iredentistično društvo »Miinnergesangsverein«, ki hrani v svojih lokalih še vedno sliko 'avstrijskega cesarja i® frankfurterico, v Goetzovi dvorani zabavo, ki nosi. naslov »Eine Nacht in der Holle«. Člani tega dru- j štva agitirajo med Nemci za to prireditev s pripori' j bo, da bo to nekaka spominska proslava nemška vstaje proti Jugoslaviji v Mariboru dne 27. januarja 1919, pekel pa bo predstavljal simbolično — trp* ljenje Nemcev v naši državi. Kakor poroča »Mar-burger Zeitung« bo pri tej prireditvi sodelovala J čujte in strmite — tudi vojaška godba! Razburjenja in ogorčenje proti tej izzivalni nemški prireditvi med zavednim mariborskim občinstvom tako veli' ko, da bo, ako merodajne oblasti te veselice ne prepovejo, prišlo gotovo do dogodkov, ki bodo imeli lahko žalostne posledice. Vsled tega pozivamo P°' krajinsko upravo, naj ne postavlja celokupne naše javnosti v Mariboru pred težko preizkušnjo, ampak naj rajši sama napravi konec temu nemškemu izzi' vanju. »Reinmghaus« gostilno imamo še vedno y S1' ški, kar je razvidno iz vabil »Narodne čitalnice 7 Šiški«, katera obdrži v tem lokalu svojo prireditev-Za premenitev imena tej gostilni očividno 4 leta ne zadoščajo. Neverjetno! Zadnjič smo čitali v Orjuni da nas še vedno osrečujejo »K. k. Finanzwachexpozit«re* ‘. v raznih krajih. Da bo pa slika popolna naj poveri da imamo tudi »Banjaluka Stadt« kar dokazuje žig železniške postaje od 15. januarja 1923, katerega odt sk prilagam. Pa nai še kdo reče. da nismo za- J vedni. Naš najnoviji pronalazak. Jedan naš viši oficir ^ u društvu sa jednim mašinskim inžinjerom u Skop' lju konstruirali su novu električnu pušku. Pred neki r dan u bližini manastira Matke kod Skoplja izvršene su probe sa ovoin puškom. Proba je ispala na opšK iznenadenje. U koliko smo mogli saznati ova puška u stanju ie da za .iedan minut izbaci 11)00 meta ha-Detal.J ovbg pronalaska čuvaju se u najvecoj tajuj sti, jer če ovu pušku otkupiti naše Ministarstvo Loj' no, i patentovati kao svoj pronalazak. Dopis «z Jesenic. V soboto, dne 13. januarja 1923 se ie v večernem vlaku Jesenice - Ljubljana dogodil sledeči incident: V kupeju 111. razreda se ie vozil g. Magušar Ivan. ravnateljski asistent iz Lesec. Približno v Z' rovnici vstopi v kupe mlad nemški študent, ki je izjavil, da prihaja iz Bavarske. Znal ni nobenega slovanskega jezika- Pokrit je bil z nemško buršeV' sko čepico, okoli katere ie imel pripeto nemško na' cijonalno trobojnico- Ko ga ie g. Magušar pozval, na) odstrani burševsko čepico in nemško trobojnico. 1,1 hotel tega storiti. Sprevodnik, ki je prišel nato zra' ven. mu ie vzel čepico in obljubil, da mu io ne vrik pred Ljubljano, ker se je občinstvo vsled tega upr J vičeno razburjalo. Ko pa ie g. Madušar v Lescah izstopil, je videl, da ie bil dotični študent zopet P°' krit s čepico, katero mu je sprevodnik skrivoma vrnil. G. Magušar je protestiral, a sprevodnik je odhodu vlaka vpil: »Jaz sem med vojno nosil vCt nemških znakov, kakor ste jih na vi videli,« ali °e' kai sličnega. Zahtevamo, da se dotični sprevodnik agnosciD in pouči, kako se ima vesti na iugoslovenskih df' žavinh' železnicah. Črne svinje okrog mariborske »Straže« napj dajo v svojem reptilu po vrsti vse naše ugledneJ' še člane v Mariboru ter jih tudi na nesramen na' čin denuncirajo na vseh straneh. Mi na posamezfl6 izpade tega najostiidnejšega lista v Jugoslaviji 1,6 bomo odgovarjali, ker nam je to pod častjo. Op0'; zarjamo pa po dr. Novačanu javno oklofutanega j odgovornega urednika V. Pušenjaka in njeg°M štab, da skrbno spravljamo vsako številko »Straže* j in bomo prej ali slej napravili zaključni obračun-^ N ACI.IONALISTI ZAHTEVAJTE »ORJUNO« V| VSEH KAVARNAH, GOSTILNAH, ČITALNICAH1 ' SRAM IN STUD. Habsburški sodnik v Mariboru. Maribor je gotovo v nacijonalnem oziru ena najbolj eksponiranih naših obmejnih točk, zato bi morale državne oblasti skrbeti za to, da namestijo v tamkajšnjih državnih uradih same res narodno zavedne uradnike. 2a-libog temu ni tako. Posebno pri sodišču se nahaja že od osvobojenja sodnik Emil Kramer, ki je vse drusro. samo ne Jugosloven. Ta mož je bil do razpada Avstrije nameščen v Gradcu, kjer se je očito priznaval za Nemca in je prišel potem v našo državo samo radi tega., ker mu je dišala boljša jugoslo-venska valuta. Dasi jugoslovenski sodnik, je odstal tudi še nadalje v srcu zagrizen nemčur in se s tem svojim nemčurstvom ponaša tudi javno. V. javnih •lokalih se poslužuje pretežno nemščine, pa tudi pri razpravah na sodišču favorizira nemščino. Ko se je vrnil ekscesar Karl na Madžarsko, se je v javnem lokalu ogreval za Habsburžane. Šahovski list, katerega urednik je bil do nedavna, je izdajal pretežno v nemščini, kar so obsojali celo zagrebški listi in tudi odlični šahovski krogi v Ljubljani. Ker so sedaj zavedni člani šahovskega kluba v Mariboru napravili temu konec, se je zatekel v »Stražo«, kjer napada po vrsti vse naše ljudi, celo tudi one, ki so pokazali svoje jugoslovenstvo že med svetovno vojno kot1 dobrovoljci na raznih zavezniških frontah. Ker poznajo tega moža tudi vodilni gospodje pri sodišču kot skrajno malomarnega uradnika ter je bil v zadnjem času že parkrat v disciplinarni preiskavi, enkrat celo radi neke nečedne de- narne zadeve, bil bi pač ž'e skrajni čas, da bi se ga premestilo na kako manj eksoonirano mesto, kjer bi bi! pod stalnim nadzorstvom' in ne bi mogel več dajati duška svojim habsburškim simpatijam. Dokument protidržavnega mišljenja naših klerikalcev! »Slovenec* z dne 31. januarja prinaša izvirno brzojavko iz Subotice, da so nacionalisti razbij in oorušili tiskarno kjer se :e tiskal madžarski list »Hirlap«. Brzojavka je pisana v duhu, ki ga mora zavračati vsak pošten Jugoslovan. Gospoda okoli »Slovenca« ve, da sta bila lista »Hirlap« in pa »Del Bacska« organa najzagrizenejših protidržav-nih madjarskih šovinistov, kjer so se stekale niti I tajne protidržavne madjarske organizacije, ki je v | teh listih širila defetizem in madžarski iredentizem. Vendar so 'se naši klerikalci v svojem brezmejnem sovraštvu do svoje nacionalne države spozabili tako daleč, da se odkrito zavzemajo za madžarske šoviniste. Tega ne moremo več trpeti. Naša potrpežljivost ima tudi svoje meje. Ne izzivajte, da ne boste želi viharja. m a 1 Venci se odklanjajo v korist ORJUNI! Brez posebnega obvestila. WIEN LJUBLJANA Siegel i Drugi trgovina bombaževih izdelkov Dunajska c. 31. Naj počiva v miru! Man spricht nur deutsch! V Ljubljani, dne 3 februarja 1923. Žalostnim srcem javljamo vsem znancem, prijateljem in cenj. čitateljem, da je naša iskreno ljubljena mati oziroma mačeha gospa Avstrija bila pred 4 leti z velikim pompom pokopana. Ker pa je gosp. Karol Bastiančic trgovina s tehničnimi in elektrotehn. potrebščinami na debelo v Ljubljani, Miklošičeva c. 13 v dnevih smrti, od žalosti spal, se pač ne zaveda, da se nahaja danes v Jugoslaviji. Pa to nič ne de. Naj počiva v miru! Man spricht nur deutsch! V Ljubljani, dne 3. februarja 1923. USNIK JO Priporočamo za nakup ID II M. TIČAR 2-2 Ljubljana, šeltmburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta. REZERVIRANO ZA TVRDKO I m "'sil'/-" T Avtomobile kolesa, motorje, nnpumatikn vseh čevlje kupujte od domačih |inCwlllClllKw V3dl j tovarn tvrdke Peter Kozina Sc Co. z vrst, olje« bencin in o ..Inna . _ _ najboljši in najcenejsi. u avna zaloga druge POtreDSCine na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova ima vedno v zalogi F. Florjančič LJUBLJANA Andrej Sever, uTuTem v Ljubljani, Prešernova ul. 9. Zaloga raznih tapetniških kakor vseh drugih vrst usnja. $ $ ZOBNI ATELJE RADOVAN se je preselil iz Nove ulice na Celovško c. 90 v hišo svečarja Kopača poleg velesejma. cesta 1. 1 Iv. Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska c. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev OlVdilll SLlOJi. jz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „ADLER“. franko. Kolesa iz prvih tovarn: MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNEM Zeleznato vino lekarnarja PICCOLl-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, Inserirajte v »ORJUNI"! IVAN ZAKOTNIK CELJANA mestni tasarsk mojster Dunajska c. št. 46. Telefon štev. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tta, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradbg lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Semena na debelo in dro 10 za polje in vrt pripc oča Sever & Koiiip Ljubljana. i_ Pišite po cenovnikt zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: „TRIBUNA“, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška c. 4. Zobna pasta Ustna voda - Konfekcija DRAGO SCHWAB U08UDN1, Dvorni lig štev. 3 v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc. ■ Izdelava oblek v last- | ■ nem modernem salonu. ■ Modna in športna trgovina za dame in gospode P. MAGDIČ Ljubljana, nasproti glavne pošte. Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat in drugega. =sar= .......... 1 sasc M. oblastveno poverjen stavbeni inžiner in mestni stavbenik Liljana, tli št. 11. Izvije in projektira nakovidee visoke zgladile, vodne zgradbe, železobetooske davke itd. Cie. Gle. Transatlantique, Francoska linija HA VRE — NEWYORK Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje. Glavno zastopstvo Sla venska banka d. d. Zagreb Vozne listke in tozadevna pojasnila daje zastopnik IVAN KRAKER Kolodvorska ulita Stev. 41 Stran 8. » 0 R .l U N A« S te v. ti. mmmmm ■■■■■ f* troji za obde- 9 lovanje lesa Vurbine E ransmisije Armature Sesaljke Zvonovi Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. mmmmm Hiisa . Carinsko - Posredniški - Bureaux Uvoz GROM Izvoz Centrala Ljubljana Kolodv. uiica 41. UJE."" in II A tla debelo in drobno. §Cr. monopolna veleprodaja soli JADRAN ---= d. z. o. z.- Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. Prodaja špecerijskega in kolonijainega blaga na debelo. ■KnraBBBi Telefon inierurb. 113. — Ako kašljate je edino sredstvo proti prehlajen ju kateri sigurno pomaga „ADRBJA“ drogerija in foto-manufaktura v | B. Cvančara, Ljubljana, Autogaraža AilTODELAVNi Podružnice: Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec. Rakek. I A-Thaler LJUBLJANA GLINCE 37. Ul ISIE 3IEZ1 d. d. v Lfublfani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenfianški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, erni premog in brikete. N AS LOV: Prometni zavod za premog, d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11. Podružnica v novem Sadu (Bačka). — 1=11 [SIE v a s boi iuts»M ‘vlivnann JSAOAtfiNitlilS 'O v SLOGRAD 19 »f Slovenska gradbena in industrijska d. d. Telefon inter. 180. Telefon inter. 1S0. Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. American ^ Ljubljana Brzojavni naslov: American Ljubljana Beethovnova ui. 10. Brzojavni naslov: American Ljubljana Uvoz in izvoz poljedeljskih pridelkov in industrijskih izdelkov. Informacije Komisijsko podjetje Financiranje Denarno in zemljiško posredovanje Milni zavod: »SUNI lEMd MUTI. B UK, H. I Opozarjamo trgovce in industrijce, ki se interesirajo za izvoz v Združene države ali obratno, naj se obrnejo zaupno na nas; naše ugodne trgovske zveze Vam bodo v korist. Stavite nam svoje oferte, kaj imate naprodaj ali kaj želite kupiti. nvfei ■■ P° lu,ivišiih cenah neustrojene kožuhovine sledečih 9%UB#le9J6VBB\iP kožuhonosnih živali: Lisic, veveric, kun, vider, divjih mačk, volkov, podlasic, dihurjev, jazbecev in zajcev. , TRGOVSKA BANKA D. D.. LJUBLJANA Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica SELENBURGOVA ULICA STEV. 1. Brzojavi: (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) Telefoni: 189, TRG0VSKA Kapital in rezerve Din. 17.500.000--. 146 458 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd i' Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici). ■S Odgovorni urednik: Inž. F. KRANJEC. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. N