I Naivečji slovenja ski tednik v Zedinjenih državah I shaja, vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, ni ^__r The largest Slovenian Weekiy in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1151 W. 22* Place Chicago, DL Entered m Second-Ola« Matter January 18, 1»15, »t the Poet Offiee at Chieago, Illinois, under the Aet of August 24 1012 r* No. 2. Štev. 2. Chicago, III., 19. januarja (January) 1916 Lokalne vesti. * Zadnjo nedeljo v tem mesecu, to je dne 30. januarja se bode vršila po popoldanski službi božji v cerkveni dvorani glavna S cerkvena seja. Vsi farani cerkve sv. Štefana so uljudno naprošeni, da se te seje udeležijo v obilnem številu. — Dne 12. t. m. je stalo pred zveznim sodjiikom Landisom približno 150 prosilcev za ameriški državljanski papir. Od teh je dobilo papir 138 kandidatov in sicer 42 Avstrijcev, 42 Rusov, 11 Italijanov, 8 Švedov, 6 Nemcev in 6 Angležev; ostali so bili drugih narodnosti. Med Avstrijci je bilo zastopanih tudi par Slovencev. Ravno ta dan so položili pri sod-niji prošnjo za II. papir sledeči naši rojaki: John Mladič, John Vol- » kar, Frank Šifrer, John Kralj, A-lojz Asich, Jos. Šetina, Josip Ru-par, Alojz Arh in John Bobič. Po-snemanja vredno! — Dne 18. t. m. *sta pa naredila prošnjo Jos. Zaje in Fr. Roblek. Vsi ti prosilci so hodili nekaj tednov v slovensko večerno šolo, katero je vodil urednik "Glasila K. S. K. Jednote." — Kakor poročajo newyorški li- Novice iz slovenskih naselbin. Za ustanovitev slovenske fare v New Yorku. Naši rojaki, živeči v največjem mestu Zedinjenih držav, — v New Yorku, so gojili že več let željo za ustanovitev lastne slovenske cerkve. Dosedaj so hodili deloma v nemško cerkev sv. Nikolaja na 2. cesti v New Yorku, ali pa v slovaško cerkev sv. Družine v Green-pointu. V svrho ustanovitve ali gradbe nove slovenske cerkve za Greater New York, se je vršil dne 9. t. m. v New Yorku ustanovni, a-li občni shod, kojega se je udeležilo okoli 150 Slovencev. Shodu je načeloval Rev. Benigen Snoj, ki bo vodil novo slovensko faro. Na tem shodu se je podpisalo lepo svoto $5150.00 kot začetni sklad Cerkveni odbor namerava kupiti na iztočni 8. cesti v New Yorku neko hišo in isto pregraditi v hram božji. Dal Bog pri tem mnogo u-speha in svojega blagoslova! Srebrna poroka prvega gl. tajnika K. S. K. J. , .. Dne 14. t. m. je obhajal naš za sti, se bode iz Brooklyna semkaj K g K j veieZaslužni sobrat Mi preselil novoimenovani naš nadškof Rt. Rev. George Mundelein začetkom meseca februarja. Dne hael Wardjan v Jolietu, 111., svojo srebrno poroko. Omenjeni dan se je vršila v tamošnji slovenski cer- 2. februarja se bode vršila v neki kvi §y J(>žefa slovesna obnovitev veliki dvorani v New Yorku slav- zakonske obljube? srebrna gostija nostna odhodnica v počast Rt. Rev. Mundeleinu. Te prireditve se bo udeležilo okoli 3000 oseb. — Mestni šolski svet bode tekoči teden določil novo odredbo, ti-akajočo se pouka plavanja v vseh ljudskih šolah. V vsaki ljudski šoli se bode postavilo na mestne stroške večji bazin, in otroci bodo |prisiljeni učiti se ob gotovih urah plavanja. Ta odredba je vseka-ko umestna. Upati je, da se zana- se je pa obhajala v nedeljo dne 16. t. m. a domu slavljenca. Mr. Wardjan je bil, kakor znano, ustanovnik naše K. S. K. J., in prvi glavni tajnik. Za procvit naše podporne organizacije je storil že mnogo dobrega, saj je opravljal posle I. tajnika tudi več let kasneje. Pri tej priliki mu kličemo v i-menu glavnega odbora, imenu vse- prej ne bo dogodilo toliko nesreč • članstva ter tudi v našem ime- ' nu: Se na mnoga, mnoga leta! Dal Bog Mr. Warjanu in njegovi cenj v poletnem času pri kopanju v bližnjih vodah mesta Chicago. — Minuli teden je pripoznalo porotno sodišče v Chicagu železniškemu uslužbencu H. Thomasu iz Granite City $23.000 odškodnine za izgubo ene noge. Da je Thomasa zadela ta nesreča, je bila krivda Big Four železnice. Tolike svote se dosedaj še nikdar ni izplačalo za izgubo samo ene noge. — Delo otrok po tovarnah in i trgovinah našega mesta se je v minulem letu zmanjšalo za 49 odstotkov. Državni tovarniški nad zornik poroča, da je v 8 večjih tr \ govinah na State St. zaposlenih skupaj 36,000 uslužbencev, med temi je tudi 678 otrok v starosti od 14 do 16 leta. Pred 2 letoma je bilo tam zaposlenih 1328 otrok. V takozvanih "Mail Order" trgovinah je zaposlenih 14.000 oseb, med temi je bilo lani samo 60 otrok; leto nazaj pa 495. — Dne 12. t. m. so pokopali na Mt. Carmel pokopališču 90 letnega indijanskega glavarja iz rodu Sioux, Ogalalla Fire. Pokojnik je bil zadnji še živeči glavar tega indijanskega plemena in se je u- ' deležil 1. 1875 pri Little Big Horn znane Custer masakre. Pri pogrebu so ga nosili sami njegovi indijanski prijatelji. Ogalalla Fire je bil naše katoliške vere. Umrl je vsled neke rane na vratu. — Dne 16. t. m. opoldne je v hipni blaznosti ustrelil na 6541 Woodlawn Ave. bivajoči policaj Harry Baird dva svoja otroka, 10 letno Karolino in 8 letnega sinko-ta Rodneya. Konečno si je pognal še sam kroglo v glavo. Vzrek te družinske žaloigre je bil neprestani prepir pri hiši. Bairdova že-&a je med streljanjem Šivala v neki stranski sobi in je srečno ušla ■mrti soprogi dočakati še zlate poroke v zdravju, miru, sreči in zadovolj-nosti! Ameriške vesti. VESTI IZ WASTINGTONA, D. C Umestna resolucija. Washington, D. C., 13. jan. • Danes je prečital kongresnik Bennett iz New Yorka v poslanski zbornici resolucijo, oziroma prošnjo velikega števila ameriških državljanov, da naj bi vlada Ze dinjenih držav prepovedala izvoz municije v Evropo. To prošnjo je podpisalo 50,110 oseb. Zadevo se je izročilo tozadevnemu odseku v presojo in rešitev. Za povečanje mornarične rezerve. Washington, D. C., 14. jan. — V senatski zbornici se je danes prečitalo predlogo - senator Till-mana za povečanje mornarične rezerve. To predlogo osobito odobrava mornarični tajnik Daniels. Zedinjene države naj bi že v mirnem času zaprisegle primerno število rezervnikov za mornarično službo, katere bi se odpoklicalo pod orožje samo v slučaju vojne. Plača za te vrste rezervnike naj bi bila tudi v mirnem času $12.00 na leto. Povečanje narodne garde. Washington, D. C., 14. jan. — Glasom senator Cumminsonove predloge se bode narodno gardo v Zedinjenih državah v mirnem času povečalo na 40.000 mož, v vojnem času pa na 800.000. Obveznost v tej vojaški službi bode trajala tri leta z vsakoletnimi strelnimi in drugimi vojaškimi vajami. . Nove državne smodnišnice. Washington, D. C., 14- jan. — Illinoiski kongresnik Wilson je danes v kongresni zbornici predložil svojo "resolucijo, da naj bi vlada dovolila $20,000.000 kredita za zgradbo štirih novih lastnih tovarn za izdelovanje municije in orožja. Te smodnišnice naj bi se zgradilo kje v iztočnih državah, nedaleč od Pennsylvanie. Dva nova dreadnaughta. Washington, D. C.f 15. jan. — Zastopniki mornaričnega odseka so zahtevali v kongresni zbornici, da naj se še tekoče leto zgradi dva nova superdreadnaughta s prostornino 36,000 ton. Na vsakem teh novih pomorskih velikanov naj bi bilo po deset 16 palčnih topov. Stroški enega superdreadnaughta so preračunjeni na $18,000.000. Proti oderuštvu. Washington, D. C., 14. jan. — Prihodnji pondeljek se bode v kongresni zbornici debatiralo o Howardovi predlogi, ki določa, da ne smejo razne Narodne banke, osobito na jugu izvrševati oderu-štva. Določilo se bode postavne obrestne odstotke pri posojilih. Nekatere države na jugu računajo svojim strankam od 12 do 50 odstotkov zamudnih obresti. Novi "homesteadi." Washington, D. C., 15. jan. — Kongresna zbornica je danes sprejela zakon, da naj se odda 700,000.000 državnega zemljišča ali v najem, ali pa naselnikom za homesteade. Ozemlje se nahaja v 17 raznih državah. Homesteade se bo razdelilo po 640 akrov. Na tem ozemlju se nahaja po zatrdilu veščakov približno 450 milijard ton premoga, mnogo fosfata, petroleja in drugi-h mineralij v skupni vrednosti $90,000.000.000. Vse le ogromne zemeljske zaklade naj se prične čim preje mogoče spravljati na površje. Avstrija zanikuje, da je potopila parnik "Persijo". Washington,, D. C., 17. jan. — Avstrijska vlada je po večdnevnem odlogu in preiskavi obvestila uradnim potom državni department, da ni potopil nikak avstrijski podvodni čoln angleškega potniškega parnika "Persia", na ko-jem je našlo smrt tudi nekaj Američanov. Leto IL Volume II. 16 Američanov usmrčenih. El Paso, Texas, 12. Jbn. — Blizu mesteca Chihuahua v Mehiki so včeraj ondotni banditje ustavili nek vlak, na katerem se je nahajalo 17 Američanov, večinoma premogarji. Banditje so ukazali istim, da so morali stopiti iz vlaka, nakar so vse razun enega po-strelili. Med žrtvami se je nahajal tudi C. R. Watson, ravnatelj in lastnik nekega premogovnika. Zadevo se je brzojavnim potom naznanilo državnemu departments v Washington. General Huerta umrl. El Paso, Texas, 13. jan. — Danes ob pol 9 uri zvečer je umrl na svojem stanovanju tukaj bivši začasni mehiški predsednik general Victoriano Huerta. Umrl je vsled ponesrečene operacije na ledicah. Njegovo truplo bodo prepeljali v Mehiko. General Huerta je bil sprva navaden vojak in se je sčasoma po-vspel do tako visoke časti. Bojeval se je dolgo časa na strani usta-šev v znani revoluciji 1. 1913. Začasno predsedništvo republike Mehike je nastopil dne 19. februarja 1. 1913, ko je moral njegov prednik Francesco Madero odstopiti. Vlada Zedinjenih držav ga vendar ni hotela pripoznati. — Boril se je s svojimi nasprotnikoma generalom Carranzem in Francisco Villa-em, ter je konečno zbežal na Špansko, zatem pa v Zedinjene države, kjer je mu je slednjič smrt ustavila pot njegovega viharnega življenja. no mesto Črne gore, — Cetinje Tega napada se je vdeležila okoli 50.000 mož broječa avst. armada. Na ta hrib se je streljalo iz Koto-ra in s hriba Čermac. Črnogorci £0 se umaknili konečno s hriba Lovcen, kojega preje ni zamogla zavzeti še nobena sovražna sila in so zbežali na hrib Kuk. Ni torej čuda, da so padle tudi Centinje v avstrijske roke, ker so oddaljene od gore Lovcen samo 6 milj. Mesto Cetinje se dviga 2000 čevljev nad morsko gladino in šteje nekaj nad 2000 duš. Inozemske vesti. Obsojen dinamitar. Los Angeles, Cal., 17. jan. — Minuli teden je bil pred tukajšno zvezno poroto po več dni trajajoči obravnavi obsojen v dosmrtno ječo zaveznik zloglasnih dinami-tardov W. Smidt, ker je bil pred leti pri razstrelitvi "Los Angeles Times" poslopja dejanski udeležen. Smrt skopuha. St. Louis, Mo., 15. jan. — Tukaj je umrl pred 3 dnevi 78 letni Joseph P. Ropp vsled gladu, mraza in navideznega pomanjkan-nja. Sedaj se je dognalo, da je imel pokojnik $18.000 gotovine na neki tukajšni banki. Umobolna 35 let. V Peoriji, 111., je te dni umrla 67 letna Miss Helen M. Kinney iz Elgin, 111. Pokojnico so pripeljali v to državno morišnico 1. 1881, ali pred 35 leti. PORAŽENI ČRNOGORCI. — CETINJE V AVSTRIJSKIH ROKAH. Dunaj, Avstrija, 17. janarja.— (Uradno poročilo.) Glavno mesto črnogorske kraljevine, — Cetinje, je padlo v naše roke. Ko so naše hrabre čete včeraj napodile sovražnika, so zmagonosno korakale v Cetinje. Kraljeva palača je ne-poškovana, kakor tudi mesto samo. Prebivalstvo tega mesta je mirno. Dunaj, Avstrija, 15. januarja.— Vsled zavzetja glavnega mesta Črne gore, — Centinje, so vse čete kralja Nikite zapustile to mesto in se sedaj umikajo na celi zapad-ni in južni froti. Naša armada, ki je sovražiku za petami, je že prekoračila mejo pri Budua-Ceti-je-Grab-Grahoven, ter je zasedla obmejno ozemlje iztočno od Bile-;»a in Avtovaca. Pri Grahovem je padlo nam v roke 500 sovražnih pušk, troje topov, 1 strojna puška in dosti municije. Veliko veselje v Avstriji. Curih, Švica, 14. jan. (preko Londona). — Iz Dunaja prihaja Upi Italijanov splavali po vodi. Berlin, Nemčija, 14. jan. — V Italiji, Franciji in na Angleškem so zelo pobiti vsled zavzetja glavnega črnogorskega mesta Cetinje po Avstrijcih. Italijanski listi mečejo sedaj krivdo vojnemu ministrstvu, ker ni ustavilo bombardiranja Avstrijcev pri Kotoru, da so slednji lahko zavzeli Lovcen in prikorakali v Cetinje. Italija je vedno gojila nado in upe, da bo postala ona gospodarica Jadran skega morja, a sedaj so ji ti upi splavali po vodi. Avstrija ima sedaj v svojih rokah vsa važna obrežna mesta ob tem morju tako, da jih ne more iztrgati iz njenih rok nobena sovražna sila Črnogoursbeigjo v Albanijo. Curih, ŠicSLjfo. januarja. — Iz Avstrije srf^iremkaj poroča, da se je umaknila črnogorska vlada iz mesta Cetinje v Skader, v Severni Albaniji. Na balkanski meji se vršijo med ondotnimi domačini in Črnogorci hudi boji, ker Albanci ne puščajo črnogorskim vojakom proste poti. Kje se nahaja sedaj Črnogorski kralj, — ni znano. Gotovo se je pridružil svojim četam kje v albanskem gorovju, ki so na potu proti Skadru. ^Govori se že da se bode Črna gor^v udala in zaprosila Avstrijo premirja, ker se ne more nikakor več iz avstrijske pasti rešiti. Z goriškega bojišča. Duaj, Avstrija, 15. jan. — Naše čete so si zopet iz sovražnikovih rok prisvojile več utrjenih pozicij pri Oslaviji. Na celi bojni črti je bila italijanska zračna flotila in infanteri-ja zadnje dni zelo agilna; a dosegla pa ni ničesar. Nad Ljubljano, glavnim mestom Kranjske se je pojavil tudi nek sovražni aeroplan, a ni naredil nikake škode. Pri Malborjetu in Rablju je sovražna artilerija skušala na vsak način zavzeti ondotne naše utrdbe, a je morala konečno odnehati. Tudi zadnji artilerijski dvoboj ni povzročil na onih krajih nikake škode. Avstrijci bombardirali mesto Rimini Rim, Italija, 14 jan — Včeraj je bombardiralo italijansko mesto Rimini četvero avstrijskih aero- Neko avstrijsko patruljo 10 mož, so Italijani pri Tržiču in Gradežu najprvo ujeli, — konečno se je pa nad njo izrekla smrtna obsodba, da so bili vsi postreljeni, brez kakega tehtnega vzroka. Avstrijska križarka potopljena. Rim, Italija, 15. jan. — Uradno se tukaj poroča, da je francoska torpedovka "Foucault" v Jadranskem morju potopila neko avstrijsko pomožno križarko, No-vara sistema. ^Križarka je imela za 3384 ton prostornine ter je bila jednaka kakor pomožne križarke "Novare", "Helgoland", "Sai-da" in semkaj poročilo, da vlada po celi Avstriji nepopisno veselje vsled I planov. Eden izmed teh je padel zmage Avstrijcev v Črni gori, ker na tla, ker so ga naši strelci po- Razstrelba na podmorskem čolnu. New York, N. Y., 15. jan. — V državni ladjedelnici v Brooklynu se je pripetila danes pri popravi podmorskega čolna "E-2" raz-strelba iz nepoznatih vzrokov. Štiri osebe so bile pri tem na mestu ubite, deset pa težko ranjenih. so slednji zavzeli najbolj važno črnogorsko postojanko Lovcen in glavno mesto Cetinje. To zmago se pripisuje najbolj važni za časa sedanje vojne. Po vseh večjih me-?tih avstro-ogrske monarhije se prirejajo sijajne manifestacije, pri katerih hvali ljudstvo hrabrost avstrijske armade. Dunajski list "Neue Freie Presse" zatrjuje, da bode postalo sedaj nltsto Kotor ob jadranskem morju eno izmed najbolj važnih in utrjenih avstrijskih vojnih pristanišč. S tem si bode pridobila avstrijska mornaiica premoč in gospodarstvo v Jadranske mmorju. Uspešen napad Avstrijcev. Rim, Italija, 14. jan. (preko Pariza). — List "Tribuna" poroča, da so zavzeli Avstrijci hrib godili. Pri tem sta bila oba častnika sovražnega aeroplana ubita. - Mesto Rimini šteje okoli 50.000 prebivalcev, ter se nahaja ob izlivu reke Mareochia ob Jandran-skem morju. Nečloveški Italijani. Berlin, Nemčija, 15. jan. — Iz glavnega avstrijskega vojnega stana se semkaj poroča o številnih grozodejstvih, katere uprizarjajo Italijani z avstrijskimi podaniki ali ujetniki. Tako so zopet zadnje dni Italijani ustrelili sedem kmetov na Goriškem, katere so obdolžili umora neke italijanske straže. Kasneje se je pa dognalo, da so bili nesrečniki popolnoma nedolžni. Italijani zaplenijo vašča-nom zavzetih krajev najprvo vse orožje in nože, — kdor se jim Lovcen, ki vodi naravnost v glav- brani, — ga ust rele. Admiral Spaun". Velike izgube Rusov Berlin, Nemčija, 15 jan. — Vsi ruski napadi na avstrijsko bojno črto v iztočni Galiciji in Besara-biji so brezuspešni. Rusi hočejo v veliki premoči premagali sovražnika, a to se jim ne posreči. Boji se še vedno nadaljujejo z velikimi izgubami na ruski strani. Pri To-porovcu so Avstrijci sijajno potolkli sovražnika. Samo na enem mestu je obležalo 1000 mrtvih Rusov, 2 častnika in 240 mož je bilo pa odpeljanih v vojno ujetništvo. V iztočni Galiciji napredujejo zelo uspešno , avstrijski generali Pflanzer, Baltin in Bothmer, kjer so tekom nekaj dni zajeli 5100 Rusov ter odvedli v vojno ujetništvo. Avstrijske čete imajo v oblasti še vse ozemlje ob reki Stripa v Besa rabi j i ravno tako, kakor so ga imele še pred Božičem, dasiravno Rusi nasprotno zatrjujejo. Angleži zasedli glavno grško pristanišče. Berlin, Nemčija, 17. januarja.— Angleške bojne ladje so pričele z blokado polotoka Pireja, glavnega pristanišča na Grškem, ki se nahaja samo 5 milj južnozapadno od Aten. Ker se boji Grška, da bi Angleži ne zavzeli tudi tega mesta, se je vlada preselila v Lariso. Grška bode proglasila že tekom tega tedna po celi deželi vojno stanje. Dalje se tudi semkaj poroča, da so ententne čete popolnoma obkolile Solun ter več drugih važnih pristanišč v aegejskem morju. Vojna bo trajala še celo leto. Berlin, Nemčij^/17. jan. — Kakor je izvedel/rfeki vojni poročevalec "Mednarodne časnikarske zveze" od nemškega feldmar-šala von Hindenburga, še ni kmalu pričakovati konca vojne. Napram temu poročevalcu se je Hin-denburg o tem sledeče izrazil: "Nič nam ni na tem ležeče, če vojna mine letos, ali ne? — glavna stvar je pri tem, da se bo seda-ja vojna za nas uspešno iztekla!" Liebknecht padel v nemilost Rim, Italija, 15. jan. — Osrednji odbor socialistov na Nemškem je izključil iz svoje stranke znanega voditelja Dr. Karol Lieb-kneehta, ker ni zastopal pravilno interesov te stranke. Za izključe-nje je bilo oddanih 60 glasov proti 25. Španski parnik zadel ob mino. Pariz, Francija, 17. januarja.— Blizu Biscay zaliva, nedaleč od mesta La Rochelle, je zadel španski tovorni parnik "Bayo" ob pomorsko mino in se je na mestu potopil. "Bayo" je zavzemal 2776 ton. Izmed 26 mož na krovu se je rešil samo eden. Velik požar v mestu Bergen. Kristiania, Norveško, 17. jan.— Tretje največje mesto na Norveškem, Bergen, — je minulo soboto ponoči skoro do polovice zgorelo. Mesto je štelo preje približno 90.000 prebivalcev, sedaj jih je pa na tisoče in tisoče brez domov-ja. Vse večje trgovine, cerkve, šole, bolnišnice in druga javna poslopja so upepeljena. Skoda znaša nad $20,000.000. NAZNANILO. Društvo Marije Čistega Spočetja štev. 80 K. S. K. J. So. Chicago, HI. je imelo svojo glavno, ali letno sejo dne 19. decembra m. 1-Na tej seji se je vršila tudi volitev uradnic za leto 1916. V odbor so bile izvoljene sledeče: Uršula Kučič, predsednica ; Agnes Fugi-na, podpredsednica; Angela Go-renc, I. tajnica; Alojzija Martič, II. tajnica; Katarina Jakovčič, zastopnica; Ana Cherne, blagajni-čarka; nadzornice: Marija Sebo-harf Helena Dolinšek in Alojzija Likovič. Zastavonosilke: Marija Enčimer, Marija Janežič, Angela Setnik in Agnes Zerlog. Ravnateljica: Barbara Stegnar. Nadalje prosim, da naj se zberejo vse članice našega društva na prihodnji redni mesečni seji, ker je društvo sklenilo narediti "party" na čast novim uradnicam. Tudi se prosi vse članice, da naj bi točno plačevale svoje mesečne prispevke in poravnale svoje dolgove. "Pozdrav do vseh članic in članov K. S. K. J.! Margareta Stanko, bivša tajnica. Opomba: Naslov naše nove društvene tajnice za leto 1916 je: Mrs Angela Gorenc, 9517 Ewing Ave. So. Chicago, 111. Iz urada društva "Marije Maj-nika," štev- 154 K. S. K. J. Peoria, HI. S tem se naznanja članom našega društva, osobito onim izven mesta, ali na potnih listih, da je bil dne 9. t. m. umeščen novi tajnik pri našem društvu. Vsled tega ste naprošeni, da se zanaprej vedno in pravočasno obračate na podpisanega novega tajnika. Vsak član naj prečita tudi še enkrat pravila našega društva in Jednote in naj se blagovoli po njih ravnati. \ Tudi naše društvo je na tej seji debatiralo glede uvedbe otroškega oddelka pri naši Jednoti in se je enoglasno izreklo za sprejem istega. Vsem tu živečim članom polagam na srca in jih prosim, da a-gitirajmo marljivo za naše društvo in našo si. Jednoto, da bi v tekočem letu pridobil vsak član vsaj enega novega kandidata; s tem nam bo uspeh še bolj zagotovljen. Sobratski pozdrav vsem članom K. S. K- J.! Jakob Zabukovec, I. tajnik 27. 21 So. Washington St. Peoria, 111- NAZNANILO. Tem potom naznanjam, da je društvo sv. Veronike štev. 115 K. S. K. J. Kansas City, Kans. na svoji seji, dne 9. t. m. sklenilo, da be popolnoma strinja z nasvetom glavnega tajnika K. S. K. J. glede uvedbe otroškega oddelka. Tako je prav!— Naj gredo pod okrilje naše si. Jednote tudi naši ta mali, da bodejo postali na ta način' enkrat naši vredni in dobri potomci. S pozdravom do vseh članic in članov naše Jednote in tudi do Vas sobr. urednik! Marija Maurin, tajnica- Iz urada društva sv. Frančiška štev- 66 K. S. K. J. Cleveland, O. Cenjeni društveni sobratje in sosestre: — Dasiravno neradi, smo vendar primorani priobčiti na tem mestu danes sledeče naznanilo. Meseca decembra je naš društveni tajnik priobčil v Glasilu objavo, da se bo vršila pri društvu volitev novega odbora. Bilo je tedaj tudi omenjeno, da dotični, ki se te seje ne udeleži, plača 50c v društveno blagajno. Pa žalibože, —kako se je vršila volitev?-- Tajnik je razposlal poleg tega še pisma na vse člane. Kaj je torej s tistimi, ki jih ni bilo? Nastopilo je novo leto. Tajnik ima celoletni račun narejen. Kje je bil nadzorni odbor, ali pregledovalci knjig? Nobenega ni bilo na seji dne 2. jan. ko se je vršila prva seja v tem letu. Cenjeni bratje! Koliko Vas je prišlo? Ali je morda seja samo za predsednika, tajnika in zastopnika in še par drugih? Za koga smo delali letni račun, da se je razvi- delo, koliko denarja je preostalo koncem leta v naši blagajni. Cenjeni sobratje! Vsled tega Vas ponovno prosimo, da naj se dne 6. februarja VSAK član vde-leži naše seje, ki se prične točno ob 2 uri popoldne. Pridite vsi, ako hočete, da bo naše društvo še naprej obstalo na stari podlagi; v nasprotnem slučaju bode pa društveni odbor odstopil od svojih mest in tudi lahko od društva; potem boste lahko brez skrbi sedeli doma za pečjo. Potem menda ne boste delali krivde društvene mu odboru in ne boste morda tarnali: Kakšni uradniki so to itd? To ni nikakor naša krivda, ako se članstvo ne briga za seje, temveč to je krivda malomarnih čla nov. Da dragi nam sobratje! Kakor hitro pa kak član zboli, ta ve takoj za društveni odbor ali za dru štvene uradnike, kaj mu je stori ti? da bode dobil bolniško podporo. — Ako pa na primer kedo dolguje že po 3 ali 4 mesece na članarini, pa pravi: bom pa pustil društvo in Jednoto. To ni sobrat-sko delovanje, to ni za uspeh društva, ako mora društvo iz svoje lastne blagajne včasih plačati po 4 ali 5 dol. za takega člana. Res, čudno se nam vidi, da je treba vedno tako opominjati člane, da naj pridejo redno k sejam. Koliko da to dela in stroškov tajniku društva, ko je treba kupovati znamke za pisma- Pa mislite morda: Naj le dela tajnik, saj ima lepo plačo od društva. Hvala lepa za take izraze! in za tako plačilo! Odbor rad dela, ako je lep red pri društvu, v nasprotnem slučaju je pa delo odbora težavno, osobito delo I. tajnika. Koliko ima tajnik opravkov, ako je član bolan, ako celo umrje? Ne sme se bati ne mraza in ne hude vročine, da opravi v tem slučaju potrebna pota. Ne sme se ozirati, ako ima doma svojo družino zdravo, ali ne? Sedanje tajuftkfl^cfplačilo nikakor ne zadostuje v^a 'anes. Upamo torej, da ne* bodo ostale te vrstice glas upijočrh v puščavi, in da bodo zavladale pri našem društvu zopet: edinost, sloga in sobratska ljubezen! K sklepu Vas lepo pozdravljamo, kakor tudi vse brate in sestre naše slavne Jednote in jim želimo srečno in veselo novo leto, dasiravno že malo pozno! Za odbor: Josip Mčbie, predsednik. Egidij Verhovec, I. tajnik. Anton Sustaršič, zastopnik. (Pečat društva.) Iz urada društva sv. Alojzija štev. 83 K. S. K. J. Fleming, Kans. Naše društvo se popolnoma strinja z novim otroškim oddelkom, katerega namerava naša si. Jedno-ta v kratkem uvesti. Naša iskrena želja je, da bi se ta dobra ideja prav kmalu uresničila. » Tem potom opominjam tudi vse oddaljene člane našega društva, ki se nikakor ne morejo udeležiti mesečnih sej, da mi potrebne prispevke dopošljejo kmalu po seji. Meni, kot tajniku društva bi bilo veliko ljubše, ako bi denar za društvo pošiljali pred sejo in sicer pred vsako drugo nedeljo v mesecu, da mi bo na ta način mogoče narediti pri seji račun o skupaj plačanem asesmentu. Upam tore.i, da se bo to mojo uradno prošnjo v prihodnje vestno upoštevalo. Sobratski pozdrav Anton Skubitz, I. tajnik. R. R. 2 Box 64 Pittsburg, Kans. - Iz urada predsednika društva sv. Frančiška Šaleškega štev. 29 K. S. K. J. Joliet, m. Tem potom se naznanja vsem članom gorinavedenega društva, da bode praznovalo naše društvo 20 letnico svojega obstanka letos dne 2- februarja. V ta namen bode priredilo društvo prosto zabavno veselico dne 6. februarja v šolski dvorani takoj po seji društva. Vsled tega so vsi člani društva naprošeni, da se te veselice, ali slavnosti v obilnem številu udeležijo! Vsak član mora biti vesel, da je dočakal ta redek spominski dan. Spominjati se moramo društva, ki je tekom 20 let že toliko dobrega storilo svojim članom in članicam, bodisi pri izplačilu bolniške podpore, poškodninske podpore, ali pa posmrtnine in pogrebnih stroškov. Dosti naših sobratov in sose ster je nam ugrabila nemila smrt iz našega društvenega kroga tem času, ki že počivajo v hladni tuji zemlji. Sveta dolžnost nas to rej veže, da se ta dan zahvalimo iskreno Bogu, da nas je ohranil še žive in zdrave povodom 20 letni ce obstanka društva. Šteti si mo ramo tudi v čast in v nekako za doščenje za vse naše dolgoletno delovanje v korist in napredek društva, da je zamoglo obstati dobro in zvesto svoji dobri mate ri K. S. K. Jednoti. Žal pa, da ne bomo mogli ustre či povodom 20 letnice gostom ta ko, kakor bi bilo želeti} Znano je Vam cenjeni sobratje, da je naš župan vodopivec, ter da ne dovo ljuje ob nedeljah, da bi se točilo pivo, ali vino in prirejalo plesnih zabav. Vsled tega Vas prosimo, da nam ne štejete tega v zlo, ker ni, ali ker ne bo naša krivda, da ne bode tem povodom prirejena kaka plesna veselica. Člane društva živeče v Jolietu in okolici prosimo, da se blagovolijo udeležiti v polnem številu te slavnostne prireditve, ker ta dan bo prosta pijača in prigrizek. U-pati je, da se bo tega spominskega društvenega sestanka udeležil vsak član. Slavnost se vrši, kakor že omenjeno v nedeljo dne 6. februarja 1.1. popoldne v šolski dvorani- Konečno želim članom društva sv. Frančiška Sal. štev. 29, da bi dočakali vsi še drugih 20 let, zdra-\i in veseli in da bi še za naprej delovali za napredek društva kakor doslej! Sobratski pozdrav našim članom in članstvu K. S. K. J.! Martin Težak, predsednik. Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. Joliet, 111. Dne 2. januarja t- 1. je imelo naše društvo svojo redno mesečno sejo in obenem tudi umeščenje odbora za leto 1916 katero se je vršilo v najlepšem redu. Umešče-valcem novega odbora je bil izvoljen naš društveni sobrat g. George Stonich, ki je držal tem pohodom prav lep nagovor; zaeno je pa tudi omenil o začetku in poslovanju našega društva, koliko so se naši prvi člani potrudili za napredek društva, koje sedaj hvala Bogu lepo uspeva in ima tudi že precejšno svotico denarja v svoji blagajni. Govornik, ali sobr. George Stonich je bil tudi eden izmed onih, ki so se toliko trudili spočetka za nase društvo. Tem potom mu toraj v imenu članstva našega društva izrekam lepo hvalo za ves njegov trud, osobito na lep nagovor pri zadnji umestitvi odbornikov. Ker je po naključju v zadnjem mojem dopisu izostalo nekaj imen-naših novoizvoljenih uradnikov za tekoče leto, naj bode s tem za deva izpolnjena. V naš odbor so bili izvoljeni še sledeči uradniki za leto 1916: Josip Bučar, I. maršal; Martin Kramarič II. maršal. Zastavonoše: Anton Glavan jr.; Martin Liberšar jr., Math. Količ jr.; Frank Rus jr. in Ignac Bre-gar. George Stonich umeščevalec odbora. Ob enem kličem vsem onim možem in fantom, ki še niso pri nobenem podpornem društvu: pristopite v naše društvo, sedaj imate lepo priliko, ker je pristopnina v društvo znižana samo na $1 — Pristopite torej sedaj, dokler je čas in lepa priložnost! Sobratski pozdrav vsem članom in članicam društva sv- Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Joliet, 111. John Vidmar, tajnik. Iz urada tajnika društva sv. Barbare štev. 97 K. S. K. J. Mt. Olive, HI. S tem prosim in opominjam vse člane našega društva, da se izvolijo zanesljivo udeležiti druge redne mesečne seje, ki se bode vršila v društveni dvorani radi važnih razlogov dne 6. februarja t. 1. Kdor se te seje ne vdeleži, plača 25c v društveno blagajno. Istotako se opozarjajo vsi člani, ki še niso dobili novih certifikatov, da naj plfidejo k tej seji po nje. Dalje prosim vsa ona krajevna društva naše Jednote, katera so prqjela od nas žrebalne tikete za zlato uro, da naj jih po svoji mož nosti razpečajo in mi neprodane zanesljivo vrnejo nazaj še pred 29. marcem t. 1., ker 30. marca se vrši žrebanje. Prvič določeno žrebanje se je moralo preložiti, ker je nemogoče, da bi dobil do 31. januarja t. 1. vse tikete nazaj. Prav srečno in zadovoljno novo leto vsem bratom in sestram K. S. K. J.! S pozdravom Anton Muič, tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v Waukegan, 111. je izvolilo na svoji glavni seji meseca decembra t. 1. sledeče uradnike za leto 1916: Frank Jerina, predsednik; John Jerina, podpredsednik; John Pet-kovšek tajnik; John Dobrovolec zapisnikar; Fr. Opeka zastopnik; Jurij Kržič blagajnik; Frank Še-benik, John Čamernik in Frank Furlan, nadzorniki; Frank Barle in Jakob Kovač, bolniška odbornika; Frank Novak in Frank Kržič zastavonoši; Karol Haerauer, reditelj; Frank Gostiša maršal; Dr. Radcliffe društ. zdravnik. Društvene redne mesečne seje se vrše v Math. Slana-tovi dvora-ni. Naznanjam tudi, da se društvo sv. Jožefa št. 53, popolnoma strinja s predlogom glavnega tajnika, glede ustanovitve otroškega oddelka pri naši K. S. K. Jednoti. Z bratskim pozdravom John Petkovšek, tajnik. NAZNANILO. Društvo "Marija Zdravje Bolnikov" št. 94. v Subletu, Wyo., je na svoji zadnji seji izvolilo sledeči odbor za 1. 1916: Predsednik John Krumpačnik, podpredsednik K. Podlesnik, tajnik Jernej Gradišnik, zapisnikar Jožef Rakun, blagajnik Frank Cirej; zastopnik Aloiz Orešnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni sledeči: I. nadzornik Maks Hainžič, II. nadzornik Frank Šolar, ni. nadzornik Joe Juvan, reditelj Johan Solar. Ob enem se tudi opominja vse člane, spadajoče k omenjenemu društvu, da naj pošljejo svoje eertifikate društvenemu tajniku, da bodo dobili nove. Konečno želim celemu novemu odboru veliko uspeha in napredka v tem letu. S bratskim pozdravom • Joe Juvan, nadzornik. Izjava- Društvo sv. Martina štev. 126 K. S. K. J. v Mineral, Kans. je na svoji redni seji dne 9. januarja t. 1. razinotrivalo zaradi nameravanega otroškega oddelka pri K. S. K. J. in se popolnoma strinja z u-vedbo istega. Sobratski pozdrav vsem, Jedno-tinim Članom in Članicam! Peter Dolenc, tajnik. Naznaifilo in zahvala. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Družine štev. 5 K. S. K. J. La Salle, 111., da se je vršila naša društvena veselica na starega leta večer in zaključila se je na novega leta dan ob 12 uri opoldne. V tem času je bila dana prilika vsem članom, da bi se udeležili veselice- Seveda mora prispevati vsak član $1 — v društveno blagajno če se je veselice udeležil ali ne. Oni ki so bili pri tej prireditvi navzoči, so veselo pričakovali novega leta. — Srečno novo leto! — Navzočim članom našega društva je ta večer poslal pismene nvlt. čestitke tudi naš g. župnik slovenske cerkve sv. Roka v La SalJe. Pisal nam je sledeče: "S slovenskega hriba dne 31. dec. 1915." Mr Ivan Tomše, predsednik dr. sv. Družine štev. 5 La Salle, 111. Predragi: — Prilagam $1. — kot vstopnino na veselico. Ker se ne morem osebno vdeležiti, prosim V.as, g. predsednik, da ko pride ura, tudi jv mojem imenu želite vsem društve-nikom: "Srečno, veselo novo leto!" Dobro se imejte! Vaš udani Rev. Fr. Šaloven, župnik.'' Torej člani dr. sv- Družine štev. 5 K. S. K. J. zapomnite si ta dobrodelni korak našega g. župnika. Želeti bi bilo, da mu boste šli tudi vi na roke vsak čas! — Jaz zdolej podpisani se g. župniku v imenu društva zahvaljujem za dar, katerega je nam naklonil v prid blagajne. Zaeno se tudi zahvalim vsem darovalcem, ki so kaj darovali za zgoraj omenjeno veselico v korist društva, ter so nam s tem pripomogli, da nam je preostala lepa svotica čistega prebitka, namenjena v blago svrho, ali bolnim so-bratom našega društva. Bog naj vsem stotero povrne, društvenikom naj pa podeli ljubo zdravje! Sobratski pozdrav do vseh članov in članic našega društva in članstva K. S. K. J.! John Tomcha, predsednik. štvu sv. Ane S. H. Z. in k društvu Marije Pomagaj S. N. S. polek. Žalujoči družini Muhvičevi iskreno sožalje, pokoj niči pa sveti« la večna luč! Ely, Minn. Dne 8- januarja je umrla tukaj Mrs Ana Mu-hvič, ena najstarejših naseljenk na Ely, Minn. Tukaj je živela že 25 let. Zapušča 2 hčere, 1 sina in soproga, ki je na El^; že 27 let. Pokojna rojakinja je bolehala že skoro leto dni vsled bolezni v želodcu. Spadala je k dru- IZ MINNESOTE. Duluth, Mum. Mesto Duluth, Minn., leži ravno na meji, kjer se pričenja največji okraj za pridobivanje železne rude na celem svetu; tu okraj se naziva Iron Range. Duluth je bil leta 1877 še mala! naselbina z nekaj hišami ali lese-? nimi kočami iz neobdelanih hlo dov. Danes pa šteje to mesto že o-koli 80,000 prebivalcev in se je razvilo v moderno mesto s krasnimi z 10 in več nadstropnimi poslopji. Okoli leta 1877 so bivali v DuM thu in okolici le Indijanci. O teh Indijancih mi je pripovedoval naš znani misijonarski pijonir Rt. Rev. Jos. Buh, da so Indijanci za-sekavali sladki javor, iz katerega pritaka sladak sok, iz katerega se izdeluje, sladkor. Istočasno Rt. Rev. Buh vsak mesec obiskali duluthsko indijansko naselbino. Že prej je pa ondi misijonaril naš t rojak misijonar Rev. Ivan Čebul, ki je obiskaval tudi sosednje mesto Superior, Wis. Tudi to mesto je sedaj naraslo že na 42,000 prebivalcev. K misijonski postaji Superior je spadala tudi tedanja indijanska naselbina LaPointe in Bayfield, Wis. Železnic za časa misijonarja Čebula še ni bilo. Ko je prišel Rt. Rev. Buh v Ameriko leta 1864" ga je prišel Rev. Čebul obiskat v St. Paul, Minn, na smučeh (skijih). Mesto Duluth je veliko pristani- ' sam navzoč. Priporočal je tamošnim farmerjem naše narodnosti: "Le zaljšajte kraj okoli Vaše cerkvice z vrtovi in cvetlicami ; jaz Vam bom za napredek naselbine še več pripomogel." To kmetijsko faro tudi oskrbuje sedaj Rev. Al. Kastigar, župnik iz Gilberta, Minn. , Milijonar Fay živi sedaj v svoji hiši, oziroma v dobrodelnemu zavodu za hrome. To zavetišče je on zgradil in ga tudi vzdržuje na svoje stroške. To zavetišče nosi * njegovo ime. Sprva je mislil zgra diti omenjeni zavod poleg neke katoi. bolnišnice, koje vzdržujejo usmiljene sestre. — Na predlog njegovih prijateljev je pa postavil to zavetišče drugje. Precej znamenito mesto ob Su- . perior jezeru je tudi mesto Two Harbors (Dva pristanišča) nedaleč od Dulutha. Tam se razklada in naklada na milijone ton železne rude, katero razpošiljajo na vse kraje proti iztoku. Okoli leta 1890 je oskrboval to misijonko postajo ^ Rt. Rev. Buh. Meseca avgusta 1. 1890 se je vršila v Two Harbors velika slovesnost, ko se je blagoslovilo prvo > katoliško cerkev posvečeno sv. Ijtohu. Slavnosti se je udeležili tVdi več slovanskih, osobito poljskih katol- društev s svojimi godbami in zastavami. To cerkev je posvetil še sedaj živeči duluthski škof Rt. Rev. Mc-Golrick. O raznih slovenskih naselbinah po Iron Range sem že nekoliko pi-v sal v št. 50 v 1.1915 tega lista. Naj pri tem še dodatno omenim, da je Posnemanja vredno, ker rojaki zadnji čas selijo na farme tudi v Minnesoti, ali pa na kmetije v bližnje države. Prav je tako, ker se vedno staramo, — treba je gledati na stare dni. Mladih izseljencev ne bo več iz drage nam stare domovine, ker so postali nedolžne žrtve vojnega moloha. Težko bo čez čas tukaj za trdne delavce na farmi. Amerikanci ne ljubijo posebno tega stanu; mi Slovenci bodemo pa že čez nekaj desetletij izginili s površja, ker plovemo vedno v needinosti dalje. Podobni smo veslarju, koj'emu prevrnejo razburkani valovi čoln sredi morja. Nekaj časa še plava naprej, konečno se po pogrezne v globočini. Na takem stališču smo mi ameriški Slovenci v vseh zadevah bodisi na organizacijskem ali na kakem drugem polju. Kaj je z nekflaj tako opevanim "Zavetiščem?" Kaj je z našo Slovensko "Ligo"? — Drvimo brez programa dalje ter kličemo z očitanjem: slovenskega Tolminski grad. Polakova zapuščina 177.914 K 96|čani ravno vstajajo, odkar so jim v, K. Kotnikova zapuščina 121.- otefi njihovi čarobni večeri. Ob 4. 956 K 16 v, zapuščina Marije Vil- uri me prebudi zvok signala. Ri-harjeve 112.400 kron, zapuščina va degli Schiavoni je že oživela. Tv. Fabjančiča 36.746 K 54 v, F?. Preko Ponte della-. Paglia se pri Babičeva zapuščina 73.000 K in I bližnje stotnija mornarjev. V po Fr. Skrjančeva zapuščina 4364 K polni opremi gredo na majhen pa-89 v. Val. hvaležnosti zalije slo- robrod, ki je že napolnjen s četa-venskemu človeku srce, če gleda mi. Čez nekaj minut se pojavita te številke, naj bodo vedno češče- dva siva rušilca in s polno paro na imena teh dobrotnikov naše odplujeta proti morju. Štiri ladje šolske družbe. z znaki Rdečega križa se zibljejo Vsa čista imovina je znašala 31. na vodi in čakajo žalostnega to-decembra 1914. 1- 1,189.693. K 35 v J vora, ki ima še danes priti To je znatna svota, ali v nobeni primeri s potrebami naroda. Poleg poročil o družbineni stanju in delovanju prinaša koledar tudi nekaj pesmic in več drugih spisov, ki jih bo vsakdo s pridom in z zanimanjem čital. Vojna je! Cvet slovenskega naroda krvavi za državo in nešte vilni so grobi, v katerih počivajo sinovi tega naroda. Tako izkrva-venje je hudo še za velike narode, kaj še za nas maloštevilne Sloven ce. Mavrski rodoljub grof Sze ehenvi je svoje dni zapisal krilate besede: "Naš Madžarov je tako malo, da bi morali pomiloščati še morilce svojih staršev." Spominjamo se tega izreka sedaj, ko te če slovenska kri v potokih. Izgube vojne nam nalagajo dolžnost, da posvečamo vzgoji mladine naj (Elegija po ustnem poročilu t Simona Brica iz Krna, objavil Oskar Gaberšček, župan tolminski.) Na hribu tukaj, v temni hosti, Počivaš mrtev velikan! Sove so ti odurni gosti. Minul je sreče tvoje dan. In s tužnim srcem prisopiham. Na grobljo tvojo mnogokrat: Nov Jeremija tu vzdiham. Iz groba bi te dvignil rad. Oj, kje so stolpov zdaj višine* In kje je trdnih sten obroč? Ko lev si gledal v tri doline; Ponosno kazal svojo moč- Kje starih grofov so sinovi? Denar pn nas je varno shranjen. k«TBi «h obwrtii Minl u jim .tgoUrimo k.l„t» ,,.Uliti. ** * . * ' jS H Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račim. Mi podpiramo Stovenee la ie torej tudi priporefettM njihovi naklonjeaesti. Pri nas lakko nalagate denar če MvHe v Joliet a ali pa v katerem irugem kraja Sdn*. taftav. Dva Klana K. S. K. Jednote ita naša dolgoletna uahJben-ea: g. Joe. Dnnda, predsednik nadzornega odbere K. S. K. J. In g. Joe. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. ____ # Pošiljamo denar v staro domovino sanaaljlTo ln po «»J"tljtin kuna. Oddajamo ▼ najem varnostne ikrlnjlce »o $8.00 na lete sa akranjenje vrednostnih papirjev ln listin, kjer so vedno varne pred 1» tatvino. Izdajamo menjiee na vse kraje. Poelopje, v katerem eo naii uradi je »ftetnina te banke. Naša banka je d*poritni urad ca mesto Joliet, m okraj WUL sa državo mineta in za vlado Zdruienik držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. JOS IF* PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. T r Martin. Nemanich veejo pozornost, da ubranimo vsa-1 Ki daljno prej sloveli so! n o- troka ponemčenja in poitalijance- iiloš m^°ok°aH ono > Mt^ mL7 ^ —™ slovenskega o-kje grajskih so gospa glasovi, ti bos nmc, to, ali ono, itd. Manj-1 trokfl nftnpm^fl I Ki fu doJn £ f g slovenska gostilna in restavraci|a Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vin3. J Telefon: Canal 80 0 1900 W. 22n4*St. Chicago, 111. ! fca nam torej že tolikokrat imeno-.r,ja In storiti moramo fo §ami -n vane edinosti Dal Bog, da bi nas|iz svojih moči Res nararna in no stavna pravica vsakega naroda jo, da nui poklicani faktorji vzdržujejo šolstvo in skrbe za vzgojo o-trok v narodnem jeziku in v narodnem duhu, ali ker še v sanjah ne mislimo, da bi se to kdaj uresničilo, smo navezani nase, in je naša bodočnost odvisna od nas samih, od naše ljubezni do slovenske stvari in od naše požrtvoval- »IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXX1« tekoče leto spravilo bolj skupaj in bi doneslo nam Slovencem toli za-željeni medsebojni mir in slogo! M. Pogorele. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. In kje so kmetov tolpe glasne. Ki zate danj nabirajo? In — kje vozov .vrste počasne Ki trudno v hrib ga tirajo? Vojakov tvojih trume čile, Odišle so čez soški brod. — Kedaj se bodo sem vrnile? So li odišle v vek odtod—? .„ „ . „------— ------ .Oh! kam je prišla tvoja slava? • ' Narod Plse: ske stvari in od naše požrtvoval- In kam je prišla tvoja moč? Letos (1915) je poteklo trid^- nosti. Z ozirom na našo bodočnost Dolinski oča, — krajna glava! ustanovljena storimo kar le mogoče, da podpre-1Pogreznil si se v groba noč! To I ni o in utrdimo družbo sv. Cirila in Metoda." set let, kar je bila družba sv. Cirila in Metoda, obletnico bi v drugačnih razme rah gotovo slavnostno obhajali, ali sedanja vojna onemogočuje primerno praznovanje. Družba sama se je omejila na to, da je izdala običajni "Koledar (Vestnik) šolske družbe sv. Cirila in Metoda.' Poleg običajne koledarske vsebine obsega ta knjižica tudi izkaze o družbinem delovanju, o druž Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Kako je v Benetkah. Razdjal je Benečan zidove,-- Grofovski rod je izumrl. Seljak ima postave nove, In — staro pravdo je zatrl — — Times" priobčuje poročilo I Junaki tvoji so na vojski pali — svojega posebnega poročevalca iz Spomin jim bodi vekomaj! Benetk, ki opisuje, kako pusto in ln kruti sudci pa so ti pobrali, prazno je danes staro lagunsko|Kar si imel pravic kedaj. mesto in kako so vse njegove u-j-u • i i metnine pokopane pod vrečami I Zato si se k pokoju vlegel, Dimn zavoain, o njenem denarnem I peska. Cerkev sv. Marka ie z vse- Nekdanjih dni — zdai slaven sin. V ol vrP^nZC ^ Vrj\H'ni n.oKočnimi sredstvi zavarova- Če, te se čas je zaprisegel! ^ . J; , -la Campanile je podobna skla- Omenjeno bodi pred vsem, da dovnici blazin, vsi kipi so pokriti Salomonska razsodba. 'tT VreČami Peska' posamezna 4ra- V Oberwaldu na Šlezkem se je] S V r7 ženska gocena pročelja, kakor n. pr- se- nedavno dogodil ta slučaj. Kole-i noH^n 1 S !€nSHVer p°rtal c*rkve sv- Marka, so sar je povozil gos in je hotel pla- podruznica, sentpeterska ženska |\rhu tega zavarovana z 1 podružnica v Št. Jurju ob Pozor krajevna društva K. S. K, J. Kadar potrebujete nova druitrena pravila, pisma ali koverte, vstopnic, mm rasa« t«m-lic. ali drage tiskovine, obrnite se tudi na: Narodno MHM|| 2146-2150 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS Ta Vam bode izvriila vse tiskovine ▼ najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dala. Pri nas je vse oaobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačil«, knjižic." za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. T. knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo pese&no razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 10 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formata in so trdo vezane. Pilite po v moreč, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno. Opomba: V naii tiskarni se tiska ' Glasilo K. S. K. Jednote." močnimi čati zanjo seljaku dve kroni od- . v . . J . ------"" I vui/1 liUiiju ovijuau A «« ____^ v . T^ Tnotrani°sti cerkve so še škodnine. Kmet je hotel tri krone tt Z ^ P°fd™a Laski Posebej zavarovani prižnice in ol- za gos. Kolesar je bil v zadregi; Kn™ ' P°druzniCa za hfi1' dragocwie glave stebrov so kaj mu bode gos, treh kron pa mu f v, . . ,. ob«ane z železom. V cerkvi se še je bilo žal. Ker se nista zedinila, i^ruzDimn oirosKin vrtcev je bi- vedno opravljajo svete maše, a sta šla pred načelnika, a tudi on ! H l vstevs, pmostvuje jim le malo ljudi, ve- jih ni mogel pripraviti do spora KS' vrtca skupaj 23, e,noma ženske in mornarji. Tndi Lma. Rekel je kolesarjn, naj po-r i3?7 otrok. doževa palača je vsa zabarikadi- loži na mizo dve kroni, takisto ,.™;°9d109Vfi Je. bll0.0Se™ 8Hf ln več nego čuden po- seljak gos. Potem je vzel iz žepa ^ n J Tr t nC1 w u S ? ~ ,.kak0r kaka trdnjava, eno krono, jo pride k denarju ko-ŽZJZ!ZJZ2L ra podporo irMtrakVOm^ ^ levemu in ves znesek izročil lo družbine šole 1788 otrok. Na Primorskem je vojna hudo vplivala na družbino šolstvo. O-troški vrtec v Krminu je obiskovalo 27 otrok* šolo v Krminu 67 se naši otrok. Seveda je obema zavodoma „„ - je kmetu, sam pa je vzel gos. Tako podprta s tramovi, breg s peskom je kolesar plačal prvotno ponuja-j napoljenih vreč krije znamenito- ni znesek, kmet je imel zahtevane DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja 1780-82 E. 28tli St., Lorain, Otilo CONCORD RDEČE VINO 60c. galona. CATAWBA BELO 80c. galona VINO sti Večer je; kjer je drugače vlada- eno krono lepo mlado lo ravno tačas veselo življenje, je1 modra razsodba. tri krone, načelnik pa je imel za i gos. Resj Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjfti naročilih oene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vipfanaa. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Monay Order. j Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških._ Uredništvo in upravništvo: 1961 West 22nd Place, Chicago, m. Telefon: Canal 2487. Narožaima: Za člane, na leto.............$0.60 Za nečlane.................$1.00 Za inozemstvo............$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of the United States of America. _ OFFICE: 1951 West 22nd Plač«, Chicago, IIL Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year........$0.60 For Nonmembers............$1.00 For Foreign Countries........$1.60 81 Članom in uradnikom krajevnih društev. Nekaj naših društev je že zborovalo zadnje tri nedelje v tekočem mesecu, ostala društva bodo pa imela še v drugi polovici tega meseca svoja redna zborovanja. - Seje društev v mesecu januarju so vsled tega važne, ker nastopa svoja uradniška mesta novoizvoljeni odbor. Nekatera društva naše Jednote imajo to lepo navado, da prirerajo prvo sejo v letu na slovesen način povodom ume-ščenja novih uradnikov. Da, tako je tudi prav in umestno ! Januarska seja naj bi bila pri vsakem društvu najbolj pomembna; tedaj ko prevzamejo od članov izvoljeni možje svoja poverjena jim mesta, tedaj ko vsi prisežejo, da bodo skrbeli za ugled, korist in napredek krajevnega društva itd. Kakor je pri večji ali mali družini oče gospodar, oskrbnik in rednik članov svoje družine, tako ima tudi odbor krajevnega društva s predsednikom na čelu sveto in važno nalogo, skrbeti, da društvo v redu in složno posluje na podlagi sobratske ljubezni. Žal le, da žanjejo običajno uradniki krajevnih društev od strani članov le malo priznanja in zahvale za svojo požrtvovalnost. Mislimo, da je samo en glavni pogoj, ali ena glavna točka, katero želijo odborniki, da bi jo vsi člani vestno izvrševali In ta je: red na vdeležba pri mesečnih sejah. Kako je predsednik krajevnega društva vesel, kadar so vsi sedeži v zborovalni dvorani zasedeni Tedaj se lahko stori in ukrene vse potrebno v korist društva in tudi naše Jednote. — Če pride pa k seji n. pr. le tretjina vseh članov, ali pa še manj, — se vidno kaže, da nimajo sobratje pravega spoštovanja, zanimanja in ljubezni do društva. Prosimo Vas torej cenj. člani in članice prav uljudno v imenu odbornikov vseh krajevnih društev, da zahajajte redno k mesečnim sejam, da ne bode neprestanih pritožb in jeze v številnih naših dopisih. . Prav malo dopisov dobivamo kjer bi tajnik javno pohvalil svoje člane rekoč: "Da, naši člani so posnemanja vredni! — Pri zadnji seji jih je manjkalo le nekaj malega, tako, da je bila dvorana celo premajhna!" O rednem obiskovanju sej smo minulo leto že dosti pisali ter mislimo, da bo še treba..-- Cenjeni sobratje odborniki krajevnih društev! Težko nalogo ste prevzeli ta mesec; nalogo, ki Vas veže gledati v vseh ozirih, da pomagate nesrečnim sobratom, da jih tolažite v slučaju bolezni, da jim priskočite na pomoč v sili, in da v slučaju smrti spravite pokojnika k zadnjemu počitku- Bratje! To so dela usmiljenja! To so sama-ritanska dela. Prepričani bodite, da boste želi zato enkrat od večnega Stvarnika zasluženo plačilo, kajti plačila za taka plemenita dela, ni na svetu in Vam ga članstvo ne more dati!-- Glejte v prvi vrsti za ugled in napredek naše dobre podporne matere K. S. K. J., glejte in skušajte pomnožiti tekom tega leta število Vaših članov in znesek v Vaši podporni blagajni! Pazite, da se bodo vestno izpolnjevala Jed-notina in društvena pravila! Kdor ni z Vami, ali z nami, je zoper Vas in nas! — Ako Vam kak član v kaki zadevi kljubuje, — povejte mu, kake posledice.gb. čakajo t — da bode s suspendacijo izgubil vse pravice do koristi in podpore, koje daje Vaše društvo in naša Jednota! — Pri tem bo le dotični član oškodovan; le on bo trpel vsled kljubovanja največ slabih posledic. --, Uredništvo 'Glasila K. S. K. J.' se tem potom dalje toplo priporoča gg. tajnikom krajevnih društev, da naj pogosto dopisujejo o društvenem življenju v svojem lastnem glasilu, ki stoji vsemu članstvu in vsem društvom vedno zato na razpolago. Poročajte poleg tega še kaj drugih važnih novic iz Vaših naselbin in to pravočasno, ne pa šele po preteku 1 meseca, ko se je kaj važnega v naselbini prigodilo. — Žal, da je bilo že čitati kako važno poročilo veliko preje v kakem drugem listu po članih naše Jednote, namesto v našem lastnem Glasilu! Vsem novim in starim uradnikom krajevnih društev želimo ko-necno mnogo potrpljenja, mnogo uspeha in blagoslova božjega v tekočem fiskalnem letu, članom pa, da bi vestno in marljivo čitali naš list, irf pridobili 1. 1916 vsak po enega novega člana — naročnika! Chicago, središče konvencij. Naše mesto Chicago se mora med vsemi ostalimi ameriškimi mesti ponašati s tem, da je zaslovelo zadnji čas kot središče raznih komvencij ali večjih zborovanj. Ni ga dneva tekom leta, da bi se ne vršila v našem mestu kaka konvencija- Semkaj prihajajo razni delegat je iz severa, juga, iztoka in zapada to pa radi tega, ker je mesto Chicago raMio v sredini raznih držav. Chikaška Trgovska zbornica vodi o raznih, tu se vršečih konvencijah poseben zapisnik. Iz poročila za leto 1915 posnemamo, da se je vršilo lansko leto (1915) tukaj 475 večjih zlwwrrwnj, ko jih se je vdeležilo okolA .40000 delegatov. vV| Naravno, da ima pri tem mesto Chicago veliko dobička, kajti teh 400.000 delegatov je potrošilo tukaj lani okoli $12,800.000. Poleg tega se je mimogrede ustavilo tudi tukaj več delegatov 120 raznih drugih konvencij, ki so samo do-tovali skozi Chicago. Iz sledeče tabelice je razvidno, kako je v tem oziru potniški promet Chicaga^ekom zadnjih 10 let naraščal. Leto: Konvencij: Delegatov 1906 ........201........165.000 1907 -.......254.......,.275.000 1908 ........270........350.000 1909 ........ 245 ........ 200.000 1910 ........305........390.000 1911 ........310........244.000 1912 ........323........300.000 1913 ........330........300.000 1914 . • ......444 ........ 350.000 1915 ........475........400.000 Tekom zadnjih 10 let je bilo torej v Chicagu 3157 konvencij s skupnim številom 2,974.000 zboro-valcev, ki so potrošili v našem mestu ogromno svoto $95,168.000. Mr. George M. Spangler ml. predsednik konvenčnega urada zatrjuje, da se računa za, vsacega delegata $8.00 dnevnih izdatkov; vsaka konvencija pa traja povprečno 4 dni. Ni torej čuda, da so pustili razni delegat je lansko leto približno 13 milijonov dolarjev po raznih hotelih našega mesta. Poleg lastnikov hotelov in gostilničarjev delajo s številnimi delegati tudi izborile kupčije razni drugi trgovci. Skoro vsak delegat kupi tukaj kako spominsko darilo za svoje sorodnike in znance. Nekateri kupujejo obleko, zlatnino, itd. Pa še eno udobnost ima mesto Chicago vsled številnih, tu se redno vršečih konvencij; to je splošna reklama. Tekom 10 let, se je mudilo torej tukaj okoli 3,000.000 tujcev delegatov. Dosti izmed teh je bilo trgovskega stanu, ali so pa bili kaki Brugi podjetniki- Za časa svojega tukajšnega bivanja so prišli lahko v dotiko z vele-trgovci našega mesta in pričel se je med njimi promet. Delegatje so torej najboljše reklamno sredstvo za povzdigo trgovine mesta Chicago. Za tekoče leto je napovedanih zopet veliko število zborovanj, ki bode po zatrdilu vefičakov prekosilo leto 1915. Letos se vrse tukaj državne in narodne konvencije raznih političnih strank povodom predsedniških volitev. Takih konvencij se udeleži običajno na tisoče in tisoče delegatov. Lahko trdimo dalje, da Imajo skoro največ dobička od teh konvencij tudi železniške družbe, katerih glavne proge vodijo v naše mesto in iz našega mesta. Ni ga mesta na svetu, ki bi imelo zato bolj prikladno lego kakor baš Chicago. Skoro vsakdo, kdor potuje iz severa na jug, iztoka na zapad ali naobratno, mora križati našo centralno metropolo. Da bode pa zamoglo naše mesto tudi ustreči vsem zahtevam tika-jočih se konvencij — gradi sedaj na obrežju michiganskega jezera blizu večjih in znanih -hotelov velikansko konvenčno dvorano iz jekla; v tej v dvorani bode lahko zborovalo naenkrat okoli 25.000 delegatov. Žrtve vojnega moloha. Odkar je izbruhnila najstrašnejša svetovna vojna, bo poteklo kmalu že 18 mesecev, ali poldrugo leto. Med tem časom se je po raznih listih že večkrat pisalo o krvavih posledicah sedanjega evropskega klanja. Poročalo se je o ubitih, ranjenih, pogrešanih in ujetih. Natančnega izkaza pa vsled tega ni mogoče sestaviti skupaj, ker je dosti vojskujočih se držav, ki te izgube iz gotovega vira prikrivajo, ali jih pa površno sestavljajo. Anglija prišteva n. pr. med pogrešane vse svoje vojne ujetnike. V resnici se mora smatrati pogrešanim le one ubite vojake, kojih je na bojnem polju nemogoče spoznati- V.eč tisoč bojevnikov je bilo po dva, ali trikrat ranjenih; vse te slučaje pa upoštevajo gotove države med skupno število ranjencev. • Povprečno se računa skupno število ranjencev s številom padlih 3 proti 1; povprečno število ubitih proti številu skupnih izgub je pa 1 proti 5. Tukaj navajamo tabelico, katero je prinesel dne 31. decembra 1915 nek chikaški list kažečo, koliko mož je izgubila vsaka posamezna država od početka vojne do 31. decembra 1915. To tabelico je sestavil nek znani vojni dopisnik na podlagi raznih uradnih podatkov. Prvo število v tej tabelici znači ranjence in pogrešane; drugo število nam kaže število padlih, tretje pa tvori skupno število žrtev vojnega moloha: Zavezniki: Anglija . . Kanada .. Avstralija. Francija. . Rusija . .. Italija . . . Belgija . . Srbija. . .. . 408,184 12,800 . 11,200 .1,224,000 .1,840,000 .. 208.00 . 80,000 88,000 Skupaj . ...3,872,184 102,046 3,200 2,800 306,000 460,000 52,000 20.000 22,000 510.230 16,000 14,000 1,530,000 2,300,000 260.000 100,000 110,000 986,046 4,840,230 Centralni zavezniki: Nemčija. . .1,829,667 Avstro-Ogr. 984,000 Turčija . .. 140,000 Bolgarija .. 56,000 Skupaj.....3,009,667 457,416 246,000 35,000 14,000 752,416 2,287,083 1,230,000 175,000 70,000 3,762,083 Skupno število žrtev zavezni kov in centralnih zaveznikov znaša torej: 6,881,851 ranjenih in pogrešanih; in 1,720.462 mrtvih; torej vseh skupaj 8,602.313. Kakor razvidno znašajo izgube Avstro-Ogrske: 984.000 ranjencev in. pogrešanih ter 246.000 ubitih. Skupaj 1,230.000 mož, zares krvave številke! Kdo nam zamore povedati koliko tisoč je med temi naših slovenskih žrtev?! Oj mati Slovenija! Zakri si oči in plakaj! Pri tej priliki podajemo tukaj še tabelico o vojnem posojilu, skupnih vojnih stroških in dnevnih stroških vsake posamezne države, ki se sedaj vojskuje. Vojno posojilo znaša v zaveznih državah: V Angliji........$6,076,500.000 Franciji......... 6,089,760.000 Rusiji...........a,102,500.000 Italiji........... 415,000.000 Skupni vojni stroški zavezniških držav: Anglija.........$6,000-000.000 Francija -....... 4,500.000.000 Rusija........... 4,350.000.000 Italija........... 750,000.000 Druge držaive..... 950,000.000 Skupaj . ......$16,550,000.000 Skupni vojni stroški centralnih držav: Nemčija •........$5,000,000.000 Avstro-Ogrska .... 2,840,000.000 Turčija......... 490,000.000 Skupaj........$8,330,000.000 Skupni vojni izdatki vseh voju-jočih se - držav znašajo torej $24,880.000.000. Dnevni vojni stroški zaveznikov: Anglija ............$24,000000 Francija........... 12,000.000 Rusija............. 12,000.000 Italija............. 6,000.000 Druge države . •..... 2,000.000 Skupaj..........$55,000.000 Dnevni vojni stroški centralnih zaveznikov: Nemčija...........$20,000.000 Avstrtf-Ogrska...... 12,000.000 Turčija............ 1,000.000 . Skupaj •.........$33,000.000 Skupni povprečni dnevni vojni stroški vseh gorinavedenih držav znašajo torej $88,000.000. Kdo bo povrnil te milijone raznim državam zopet nazaj ?-- Blagor mirnim. Spisal A. K. Skupaj.......$15,683,760.000 Pri centralnih državah znaša vojno posojilo kakor sledi: V Nemčiji . •.....$6,425,250.000 V Avstro-Ogrski— 2,7331.000.000 Na Turškem...... 250,000.000 Skupaj........$9,406.250.000 Vojno posojilo vseh vojujočih se sil znaša torej $25,090.010.000. (Konec.) Tako vdanost pa tudi Bog večkrat naravnost poplača s časno srečo, kakor nam kaže dogodba onega kmeta iz prvih časov krščanstva. Njegovo polje je bilo zmeraj bolj rodovitno nego drugo. Sosedje ga vprašajo, odkod to; a nakratko jim odgovori: "Nikar se ne čudite, da toliko pridelam na svojem polju; saj i-mam zmeraj tako vreme, kakršnega si želim. " Čudeč se tem besedam tiščijo še dalje vanj, naj jim razloži, kako je vendar to mogoče. "To pride odtod/' pravi bogoljubni kmet, "ker si nikoli ne želim drugačnega vremena kot tega, ki ga nam Bog pošlje. In ker vse tako hočem, kakor je njemu všeč, zato mi tudi dodeli žetev tako dobro in tako obilno, kakor si jo le želeti moreni." 2. Z vdanostjo v voljo božjo moramo sprejemati in prenašati splošne šibe in nadloge: bolezni, lakoto, kugo, kolero itd. Kakor se nam tudi ostre in strašne zdijo take kazni, vendar moramo spoznati, da bi nam neskončno dobroti ji vo Bog ne pošiljal tako občutnih šib, ko bi ne bilo premnogim dušam v največjo srečo in zaslu-ženje. Koliko je ob takih stiskah rešenih, ki bi bili sicer večno pogubljeni. Da se nam v takih velikih nadlogah olajša vdanost v voljo božjo, moramo si le to misliti, da nam tudi take stiske ne morejo prav nič škodovati, če Bog ne pripusti. V luči žive vere prav lahko izpre-vidimo, da se nam ob času splošne stiske ni treba bolj bati kakor ob vsakem drugem času; kajti Bog nas ravnotako lahko ohrani v sredi najsilnejših napadov, kakor nam tudi lahko pošlje poizkušnjo, ko je vse mirno in srečno okrog nas. Ob taki priliki nam ne o-stane drugega, kakor zaupno prositi njegovega usmiljenja, ki si ga najlaže izprosimo, ako smo obenem popolnoma vdani v njegovo presveto voljo. Čudovito lepo se to kaže v naslednji dogodbi. Ati-la, imenovan "šiba božja", je bil na Francoskem že veliko iruest premagal in jih je hudo stiskal. Zdaj se bliža mestu Troyes I (Troa). Neizrečeno so preplašeni 'vsi meščanje; le njih škof, sveti 'Lup, ne obupuje. V zaupanju na nebeško pomoč gre, spremljevan , d spreobrnem še druge divjake fr^potr-dim v veri, one, ki sem jih krstil lansko leto. Podal sem se — 450 milj hoda — na pot ob severovzhodnem bregu velikega ^Superior jezera preko Mihipikotona v Šmarijo. Vožnja v majhni barki, ktero je gonilo šest Indijancev, bila je po viharnem jezeru zelo nevarna. Tudi v 19 prenočiščih v skalovju ali na pesku ob jezeru nisem imel miru m pokoja. Nadlegoval me je roj strupenih komarjev in mušic. Njih pilj napravi več dnij trajajoče otekline in pekoče bolečine. Še jedi ti ne puste mirno zavžiti, če ne sediš sredi gostega dima pri ognju. Še celo soln-čni žarki so Evropejcu škodljivi Če si po več dnij na solncu in zraku, postane ti obraz rujav In izpuste se ti otekline. Take muke potovanja na Kranjskem niso zna ne. milj daleč. Moj prihod jim je bil jako po godu. Kakor domačina so me pogostili v koči. Ko pa so postavili brodniki moj šotor, pova-vabil sem vse, ki žele Boga našega Stvarnika spoznati, naj gredo z menoj v šotor, da jih bodem ličil. Skoro vsi so šli. Le neki trdovraten divjak mi odgovori: "Živim, kakor divja zver v gozdu; storil sem veliko hudobij. Tudi ml prepoveduje tvoja vera, imeti več žen, kakor jedno. Svojih žen in otrok nočem zapustiti; tudi svojega življenja ne morem spremeniti; zato nočem nič slišati o tvoji veri." — Imel je namreč tri sestre za žene. Tudi je bil že umoril štiri ljudi in jih pojedel. Ta trdovratnost me je žalila v srce. Toliko več dušnega veselja sem imel pa nad drugimi divjaki. Oče omenjene vdove je velel poklekniti svojim štirim otrokom pred sv. križ v šotoru. Lepo so molili molitve, ktere jih je naučila sestra. Veselega srca sem se zahvalil božji previdnosti, da me je po viharju pripeljela med te dobre divjake, ki so že kot malikovalei častili Boga ter bili prav vredni sv. krsta. Dva dni sem jih učil; poteni sem pa krstil one, ki so znali potrebne molitve. Le nekaj sem jih odložil do svoje vrnitve in jim naročil, naj se nauče potrebnih molitev. Ta kraj se zove po indijanski "Kaohabaminanjikak" — obrežje grozdjiča ((ribeza). Raste namreč razno grozdjiče po gozdu v veliki množini. O tod je šel dalje ter je med potoni krstil več Francozov in pol Indijancev. V Mihipikotonu se je verna eeda zelo razveselila njegovega prihoda ter ga prav prijazno sprejela. Našel je še vse stanovitne v veri: potrdi jih v dobrem in spove. Tudi v Šmariji je bil njegov prihod jako potreben, ker verni še niso dobili misijonarja Od tod je obiskal še verne v Kithi-m iti gongu in La Croix, da jih po* trdi v veri in obvaruje pred zapeljevanjem. Ko je opravil po misijonskih postajah vse potrebno, hotel se je vrniti nazaj proti severu v Grand Portage, — ali >o/ia previdnost je drugače od-oeila. (Dalje prihodnjič.) Pa vse te težave mi je olajšalo dušno veselje. V Fort Williamu sem krstil več otrok in odraščenih : tu sem imel pretečeno jesen misi-jon. Slednjič so vsi Indijanci te občine stopili v naročje sv. Cer kve. To se je vršilo binkoštno ne deljo in pondeljek, ko so bili dovolj podučeni. Daljni poduk teh novokrščenih v branju, pisanju, petju in v potrebnih molitvah sem izročil dobrim kristjanom, ki sem ji-h pripeljal sem iz Grand Porta ge. Jaz pa sem jo odrinil dalje. Po tridnevni vožnji nastane hud vihar. Menili smo, da se potopimo. Srečno najdemo vendar zaliv, kamor obrnejo barko moji mornarji. Ko dospemo v zaliv na varen kraj, zapazimo v gozdu bivališča Indijancev. Ker so psi hudo lajali, pride mlada Indijanka gledat, kaj je. Zagledavši nas, sklene veselo roki in zaupije na glas: "makateokvanoje — črnosuk njar!" Slišati to, bilo je veselje za moje srce. Kmalu prihiti več divjakov na breg ter me prosijo veselih obrazov, naj grem k njim Ono mlado Indijanko pa sem kmalu spoznal. Pretečeno jesen sem jo krstil in poročil z mladim Indijancem v Fort Williamu. Po zimi jej je mož zmrznil na ledu; sama pa se je preselila tu sem k svojim starišem ter jim prinesla luč sv. vere. Učila je stariše, brate in sestre moliti in drugih resnic svete vere, kolikor je ravno znala in za-mogla. Želeli so si črnosuknjarja, da bi jih krstil; pa bil je nad 200 V ognju, Na goriškem bojišču. Velika bitka na Soči «e nagioa koncu, ali je zrak še vedno poln topniškega grmenja. Zdi se, da so to za ta mesec zadnji napori vzne-moglili sovražnikov. Potem nas mdo pa mogt če pustili kakšen teden pri miru. Povedati hočem samo nekaj iz svojih doživljajev. Včeraj je dosegel ogenj laškega, topništva svoj vrhunec. Granate in šrapneli niso prizanesli niti mojemu vodu. Včasih smo se nahajali v takih obla kih dima, da ni videl tovariš svo jega najbližnjega tovariša. Po zraku žvižga kamenje, lomijo se drevesa in grmovje. — Sšššš—žžž žž—sss — rak — fiju----- bim — zrrr — brum! to je futu ristična glasba, ki je pritiskala na naše možgane z vso svojo strašno težo. Že od daleč slišimo, kako *> približuje topovska krogla; kot da drvi tramvajski voz s neklensko hitrostjo po obzorju. Že je pri nas! Kratek tresk, močno rjovenje, tir. se majejo pod nogami, a na vse strani leti zemlja, pesek in vejevje. Ogledal sem si nekoliko jam, ki jih je ta pošast izkopala. Tam kaj je izruvana s korenino vrec] velika akacija, drugje zopet izvira voda iz vodnjaka, ki ima prem r štirih metrov, še malo naprej v močvirju je nastalo nekoliko no vih nasip« v. . ' Kako je človek mehak v tej nevarnosti! - Opiosti vsemu ljud stvu, želeč, da tudi drugi njemu opioste, čuti bližino dragega, sve ta — večnosti. Ne ni mogoče, ia ko človek umre, izgine brez sledu; obstojati mora pekel za one ki žive od krivice, morajo pa d >• biti plačilo tisti, ki trpe po nedolžnem. To ni samo zahteva pameti, ampiik vseh duševnih moči, to je silogizem življenja. Moje moštvo izgleda kakor složna družina. Prenehali so navadni prepiri, vsi so za enega, eden za vse. K meni pri de moj č^tovodja, tržaški Slovenec Jurišinovič. "Gospod praporščak," mi pravi mirno, "ako bodem zadet, pišite moji ženi, tukaj imate njen naslov." In odide na levo krilo v boj k svojemu roju. Ponoči dobim vest: "Pokličite saniteto, zopet imamo enega ranjenca." Storim svojo dolžnost in grem k ranjencu, če-tovodja Jurišinovič leži v krvi, šrapnel mu je izbil levo oko, poškodoval čeljust in preluknjal de-no nogo. Rane niso smrtno nevarne, hvala Bogu, ena družina ni izgubila svojega hranitelja. Pred tem dogotkom, okoli treh popoldne je bil majhen odmor. Pošljem poddesetnika Padrtko s pe-torico mož v bližnji p^ozd, da se prepričajo, ako se tam morebiti ne nahaja kakšen sovražnik. Fantje se plazijo skozi bodeče mreže in izginejo med grmovjem. Naenkrat zagrmi in ves gozd se nahaja v oblakih dima. Iz gozda prileti pa* fantov, ki vsi zasopljeni poročajo: — Poddesetnik Padrtka, pode-setnik Padrtka, pomagajte . . .1 — Kaj je z njim? vprašam razburjeno. - Ali je mrtev? presekajo mi drugi besedo. — Ni mrtev, ranjen je, mi odgovori njegov tovariš. — Ali je kdo pri njem? "vprašam hitreje. Nobenega odgovora. Iz našega skrivališča takoj odleti naš najboliši mož črnovojnik Moravan Avguštin Rak. Požrtvovalen mož, ne briga se za šrap-nelsko točo, ampak samo misli, kako bo rešil življenje svojemu tovarišu. Čez nekai sekund t iz gozda in nese na hrbtu ranjenca. Druga dva vojaka, ki sta šla z njim, gresta-sedaj za njim, kakor da ju ie sram, da nista imela v nevarnosti toliko poguma. Vsi so končno na varnem. — Noga je pree, noga je preč, vzdihuje ranjenec. In res, leva noga nad gležnjem se mu drži le ^ za mišice. Ni čudno, da so njegovi tovariši izgubili glavo, ko so to videli. Mrliča moraš mirno gledati, ali pri pogledu na tako rano, ti se žile nekako skrčijo. Sanitete ni v bližini, ker je zanoslena pri drugih ranjencih. Podvežemo sami poddesetnikovo nogo pod k enom, na koleni in nad njim, d h. mu ustavimo kri. Tako močno za-drgnjemo nogo, da teče po čelu znoj, ali ranjenec šer>eše: "To j; slabo, to je slabo." Nesemo ga na obvezovališče, kjer ga bodo sprejele bolj vešče roke. Med tem se odigrava na desni višini še bolj krvava žaloigra. Že nekoliko ur traja orkanski sovražni ogenj. Žvižganje, sikanje, pra sketanje, treskanje. Kakor da se je zbudila pod zemeljsko površino velikanska zver in s strašanskim rjovenjem naznanja nam priti kavčem, da bo stresla s sebe te gore in odletela v brezkončni vsem i i Ne, ta "beseda je preveč laskava za krvoloka D' Annunzia. Pijan divjak je udri v veličasten hram in uživa, kar more prebijati sree ložjim slikam, odtrgati glave kipom Velikega Umetnika. S cerkvenega stropa padajo veliki lestenci, mramorne plošče padejo na ka-menite mozaike in se razbijejo, a divjaku se širijo prsi od sovraštva ter se naslaja nad to grozoto. Lahi se pripravljalo na napad. Zbrali so močne čete v onih vofli nah, ki se nahajajo pod neprestanim navzkrižnim ognjem našega topništva. Ena rojna črta za drugo drvi po bregu navzgor. Ni.ši jih puste nekoliko sto metrov bli zu. Potem se pa prične naiprej slabše, nato pa čezdalje močnejše prasketanje pušk. Sovražnik je že pred žičnimi ovirami. Nato se glase strojne puške. Trrr—rrrr — tak — tak, tak . . . Ostanki krito z mrliči in ranjenci, ki umirajo brez vsake pomoči. Del tragedije je danes končan, jutri s«i nadaljuje drugi. CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu! NA PRODAJ JE DOBROIDOČA GOSTILNA Rojikl in rojakinje! Zakaj bi Vi plačevali višje cene pri tujcih, le vam domača druitoa pošlje denar v staro domovino vedno točneje, zanesljive in ceneje? Vsako poiiljater garantiramo. 5 kron pošljemo zdaj za........$ -85 50 kron pošljemo zdaj za---- lOO KRON 6.90 v sredini slovenske naselbine v Jolietu, 111. Ta gostilna je oddaljena samo en blok od slovenske cerkve in je že več let na dobrem glasu ali zelo poznana. Natančna pojasnila daje lastnik : JOS STUKEL, 209 Indiana St., Joliet, HI. PETER CULIG JTAVJV/ JtOTA'R 1245 So. Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo Izdeluje vaakovrstne - prmvove ljavne listine, spadajoče v note sko stroko za Združene državo h staro domovino. 500 kron pa za................$67-.50 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za niije cene, da Vam prihranimo denar. Pešiljatve in pisma naslovite na: AHEBIKAN8KIblovenbo bančni oddelek, Joliet, Illinois. MARIJA SLUCA 2225 So. Wood St. Chicago, 111. Telephone Cuil 29S izkušena in z driar-nim dovoljenjem potrjena BABICA m oljudne priporoča venskim in hrvaškim POZOR! Kadar se nahajate v gostilni, zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in te 3 pristne pijače, so A. Hor^atove: Importiranl Brinjevec, SUvovec, Tro-2 zdravilne. Pinovec, Grenke Vino ln Kranjski Orenčee. Meja tvrika je prva i edina samostojna, ki importira žgane pijače in zelišča naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite m, da je A Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega oalifornijskega rudečega vina in iz najsdravejiih se-lišč ter nadkriljuje vse druge pijače te vrste »a,človeške zdravje. Bavno tako Kranjci Orenčee. Posebno ake pijete slabo žganje, ne bo nikdar Ikodovale, če denete polovico tega grenčeea vmes. A. Horwat, 1827 W. 22. St., Chicago, III. £ _ _ „ _ __ _ _, _ _ _ 4 w ^ 4 V ^ T T M i T m ■ I zaboj najboljše pivc D LAGER katero izdeluje | Citizens Brewing Co., f v Joliet, IU. \ North Collins Street. ž 2 6 Both Phones: 272. J prve laške rojne črte se umikajo, ali jim prihajajo na pomoč vedno sveže čete. In zopet se oglase strojne puške, a topništvo od str* kosi cele vrste. Šestkrat poskuša sovražnik, da prodre skozi svinčeno točo, skozi modre in rumene oblake šrapnelskega dima — priznati se mora, da napada z izredno hrabrostjo — ali vse je zastonj. Končno se poda sovražnik v beg, eden pade Čez drugega po strmini, vse se gnete in poriva naprej. — Nekateri se zbirajo za železniškim nasipom, ali pridejo v navskrižen ogenj. Čez nekaj sekund je tamkaj samo kup mrličev in ranjencev. Lahi še ne mirujejo, ampak gonijo še naprej sveže čete v smrt. Zelo spretno se plazijo za skalovjem, uporabijo vsako najmanjše skrivališče, pojavijo se s strahovito hitrostjo pred žičnimi ovirami, ali tu je konec. Šestkrat se ponovi napad s tremi, peterimi rojnimi črtami in končno se . sovražnik vendar prepriča, da so naše postojanke neomajljive. Pobočje je po- Z $1.00 se o tvori lahko pri nas hranilno vlogo 3% katera se obrestuje po • • • • Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. ŠE NIKDAR m niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene. Sedaj Vam pošljem K100 samo za $13.50 Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve ca Združene države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem 10*4 V. JOHP1ALAR, JToM, OL Novice iz stare domovine. KRANJSKO. — Umrl je v Ljubljani c. kr. vadniški učitelj gosp. Janko Ja-nežič, bivši okrajni šolski nadzornik v Kranju. Pokojnik je bil znan kot izvrsten učitelj in vesten in korekten šolski nadzornik. — Umrl je v Ljubljani Julijan Gerdol, mestni učitelj in kadet v rezervi iz Trsta. — Umrl je gospod Zacharija Zurlini, sprevodnik Južne železnice v p., Radeckega veteran, v starosti 90. let. Udeležil se je bojev na Laškem leta 1848., 1859, in 1866. — Umrl je v noči dne 1. decembra po dolgem, mučnem boleha-nju oče veleč, gospoda ribniškega ku, odlikovan ^ srebrno kolajno. V vojni sta že od začetka in sicer prvo na severnih, sedaj pa na goriškem bojišču. Pokojni je bil, kakor vsi njegovi bratje, zaveden Slovenec. Bodi mu žemljica lahka, ostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! — V ruskem vjetništvu je umrl nadporočnik Henrik Majcen. Ranjen je bil 13 septembra v desno koleno pri Novem Aleksincu, yjet, prepeljan v Moskvo, trikrat operiran ter je v Kasanu 25. oktobra umrl. Bil je gojenec Terezijan-ske vojaške akademije ter je bil zaradi hrabrosti in spretnega vodstva odlikovan z zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo, s "signum laudis" in z najvišjim Pogreb se je vršil v Hrovači pri Ribnici. Naj počiva v miru! — V Dvoru pri Žužemperku je umrla trgovčeva soproga gospa Antonija Može, rojena Suša, v starosti 48. let. — Marija baronica Wamboldt pl. Umstadt, roj. baronica Falken-stein, posestnica gradu Hinelnik na Dolenjskem, je umrla dne 20. novembra y Umstadt na Nemškem in bila pokopana dne 24. novembra v družbinski rakvi v Birke-nau na Heškem. Zapustila je tri otroke; starejši je baron Filip Hugo, c. kr. komornik in vitez Malteškega reda, ki je v vojni službi od prvega začetka vojne. Oženjen je na gradu Frisehau na Morav-skem z grofico Harrach in vodi ondi nemške krščanske socialce. Drugi, Bardo, živi na Nemškem; hčerka Elizabeta je redovnica Sa-cre Coeur v Pressbaum pri Dunaju. Baron Hugo je sedaj dedič gradu HmeJnik. — Pogreb sina g. deželnega glavarja poročnika Ivo Šusteršiča se je vršil dne 1. decembra 1915 ob ogromni, ginljivi udeležbi Ljub ljane in okolice. Dasi je lilo z neba na vso moč, so bile vse ulice, po katerih se je pomikal sprevod pol ne občinstva. Povsod je bilo vide ti solzfi' oči. Tudi z dežele smo o pazili mnogo žalujočih, mnogo du hovščine, državnih in deželnih po slaneev in županov. Vsled velike ga naliva ni bilo mogoče pregleda ti vseh odličnih osebnosti, ki so došle izkazat padlemu junaku za dnjo čast. Videli smo g. deželne ga predsednika barona Schwarza z dvornimi svetniki deželne via de, prevzv. knezoškofa dr. A. B Jegliča, župana dr. Tavčarja z ob "inskimi svetovalci vseh strank načelnike in zastopnike vseh tu ajšnjih uradov, zastopnike voja štfa, zavodov itd. S Štajerskega sta prihitela gospoda poslanec Pi šek in dr. Hohnjec. Zemski ostan ki padlega upapolnega mladeniča so bili položeni v krasni krsti na železniškem vozu, ki ga je bil me stni pogrebni zavod prelepo opre mil z žalnimi draperijami, ob do voznem vhodu glavnega kolodvora. Vojaki so opravljali mrtvaško stražo. Ob 3. uri je gospod Jtano nik Šiška izvršil slovesno blago slovljenje. Nasproti dovoznemu vhodu je stal vod vojakov. Pred krsto so nosili dež. sluge in sluge mestnega pogrebnega zavoda ne-broj vencev — zvesti sluga pokoj nikov je nesel svoj venec — za njimi v žalno črnimo ovita zastava "Slov. kršč.-soc. zveze" kot zastopnica naše ljudske organiza cije. Pred in ob krsti je stopala častna vojaška straža. Močan moški pevski zbor je pod vodtvom g mestnega učitelja g. Pavla Gorju-pa dovršeno pel dve pretresljivi žalostinki. Slovenska pesem je spremljala na zadnji poti zveste ga sina domovine, katero je neizmerno ljubil in za katero je žrtvoval voje lepih načrtov polno mlado življenje. Naj mirno spi v njej, rešen vseh viharjev in prevar sveta! — Na južnem bojišču je padel 22. novembra junaške smrti 18-letni črnovojnik Karol Leskovec. Pokojni je Postojnčan in brat g. Antona Leskovca, abiturijenta, kateri službuje začasno pri postojnskem okrajnem . glavarstvu. Bil je šele nekaj mesecev na bojišču, kjer se je hrabro boril, proti dednemu sovražniku in je pokopan, na nekem pokopališču blizu Gorice. Ima še dva brata na i-stem bojišču. Ivan je četovodja pri sanitejcih, odlikovan s srebrno kolajno in s križcem. Franc je pa orožni mojster pri 17. pešpol- dekana Skubica, g. Jož. Skubic. pohvalnim priznanjem. Prvič je bil ranjen na obeh nogah in na roki ter je ležal v ljubljanskem Leonišču. Bodi junaku lahka ruska zemlja! — Smrt za domovino. Umrl je dne 25. novembra v Budjevicah v vojaški bolnici vojak Nikolaj Se lan iz Savelj vied bolezni, katero si je nakopal v Galiciji. Ranjki je bil eden najboljših fantov-Orlov na Ježici. — Padel je na Goriškem j una ške smrti dne 14. nov. Janez Pre setnik, cerkvenik pri sv. Jurju Stožicah. — Padel je na italijanskem bojišču uradnik splošne prometne banke gospod Anton Prusnik. —Iz ruskega vjetništva. Učitelj Rajko Božič iz Mengša naznanja z dopisnico z dne 29. oktobra, da je sedaj zdrav v vjetniškem taboru v Novem Nikolajevsku v tom-ski guberniji v Sibiriji. —Častno svetinjo za štirideset letno zvesto službovanje je dobil vpokojeni nadpoštar g. Adolf Mu-lej v Spodnjem Logatcu. — Zbiranje spominov na vojsko po centrali za domovinsko var stvo na Kranjskem. Po vzoru drugih kronovin je po inicijativi gosp. deželnega glavarja dr. Šusteršiča je ecntrala za domovinsko varstvo na Kranjskem sklenila napraviti obsežno zbirko različnih spominov na našo slavno in junaško armado ob Soči. Pripravljalna dela sta že pred nekaj časom pre vzela ravnatelja centrale stolni kanonik g. dr. Gruden in dr. V Krisper. Namerava se za te zbirke prerediti na Bledu, v Boh. Bistrici in v Ljubljani posebne prostore. V Ljubljani bi bil za tak vojni muzej posebno pripraven ljubljanski Grad, da bode čast in slavo cesarske armade oznanjeval še poznim rodovom. brže so ga ujeli Rusi. — V ljub-! ljanskem Marijanišču je umrl vojak, Janez Dolinar, voznik v papirnici Moline. Na laškem bojišču mu je šrapnelska krogla prodrla prsi. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. — Slovenske usmiljenke v Ma-cedoniji, ki so tam toliko let bla-gonosno delovale, so bile zdaj vsled nevarnih tamošnjih razmer poklicane brzojavno po avstrijskem konzulu od apostolskega delegata msgr. Dolci v Carigrad in 8. novembra so se tja odpeljale iz Soluna prijateljem makedonskih misijonov dobro znane čč. sestre Olga Poni k var (z Blok), Vincen-cija Kaplja (iz Ljubljane), Agnes Golob (iz Št. Ruperta na Dol.), Angela Dejak (iz Ribnice), Jožefa Štefulja ( iz Doba) in Alojzija ŠTAJERSKA — Sin poslanca Roškarja umrl. Vojska je pograbila svojo žrtev sedaj tudi iz hiše štajerskega poslanca g. Ivana Roškarja, nadebudnega 251etnega sina Milana Roškar. Položili so ga v grob 27. novembra v Celovcu. Vsled prevelikih ran, zadofl!jenih na južnem bojišču, je moralo končati mlado življenje. Bil je četovodja pri trd-njavskem topniškem polku in že ■od začetka vojske v težki vojaški suknji. — Umrli je dovršil pred Gajšek iz St. Jurja ob j. ž. Solunu je bila že 7. dec. po vseh potih in kotih velika gnječa fran- leti kmetijsko šolo v Grottenho fu. Počiva naj v miru junak! Potrtim starišem in vsem sorodnikom naše iskerno sožalje! — Umrl je v Mariboru veletr-žec g. Josip Martinz, 80 let star. Njegova tvrdka je ena največjih na Spodnjem Štajerskem. Martinz je bil Slovenske matere sin. Umrla je v Celju gospa Emi- coskih ranjencev; samo v misijon- liJa pl. Sušičeva, vdova po pol- — Posebni vojaški znaki za 43-501etne inteligentnim krogom pripadajoče črnovojnike. Vojno ministrstvo je odredilo, da dobe 43 do 501etni črnovojniki, ki nimajo sicer prostovoljske pravice, vendar pa zavzemajo v javnosti odlič nejša mesta in pripadajo inteli genci, osebne znake: ozke rumene trake na rokavih. Ti odznaki se bodo priznavali zlasti raznim in-du&t^STeem, odličnejšim trgovcem in obrtnikom, uradnikom, občinskim svetnikom avtonomnih mest itd. Oni, ki bodo dobili od-znake bodo oproščeni nižjih opravkov v vojašnicah in taboriščih ter bodo smeli, če bodo to dopuščali vojaški oziri, privatno stanovati. Druge vojaške pravice pa omenjenim odznakom niso zdru-zene. — Nesreča na kolodvoru v Divači. Fabjan Franc, 38 let star zavirač južne železnice, rodom Vipavec, stanujoč v Ljubljani, Bohoričeva ulica štev. 11, je 23. novembra ob 10. uri ponoči pri premikanju vlakov tako nesrečno zašel med vozove, da mu je zmečka-o obe nogi. Prepeljali so ga v jubljansko deželno bolnišnico. — Iz Tržiča. Dve-nesreči v e-nem tednu. Čevljarju Franc Slaparju iz Bistrice je v tovarni Mal-y stroj nevarno poškodoval nogo. Strojarskemu pomočniku Fr. 3enediku se je strupena tekočina za izpiranje kož izlila v oči in mu vzela vid. Eno oko je v veliki nevarnosti, da ne spregleda več. 0->a ponesrečenca sta v 16. letu. — Sv. Ani je došlo 25 Rusov, da bodo napravljali les g. trgovcu "Dolencu. —- Na poljskem bojišču se je odlikoval bivši Orel Flori j an Schweiger. Prejel je hrabrostno jronasto svetinjo. Bil je ranjen in od tedaj se ni več oglasil. Naj- skem semenišču v Zeitenliku jih leži čez 700. Za bolniške streža-je jim služi 40 župnikov s Francoskega, ki morajo veliko trpeti in šest dni na teden stradati. — Sprememba občinske meje. Po sklepu deželnega odbora v seji dne 19. novembra 1915 se spremene občinske meje med krajevnima občinama Zagradec in Am-brus tako, da # se izločijo vasi kovniku pl. Sušiču. — V celjski bolnici je umrl narednik Fr. Ur-bič, sin. vod je zemljiške knjige v Celju Franca Urbiča, v starosti 29. let. — Iz Ar je vasi pri Celju. Dne 21. novembra 1915. je tu umrl mladenič M. Rak, posestniški sin in član požarne brambe v Ar j i vasi. Šel je v Galicijo 16. marca m. 1. že bolan; tam se je še bolj pre- Grintovec, Kuželjevo, Malo in Ve- hladil in je po dolgi, mučni bolez-liko Globoko z njimi spadajočimi "i 21. novembra zapustil žalostne; zemljišči iz občine Ambrus in pri- »četa, mater in sestro. Bil je šele klopijo občini Zagradec, Imeno- >n ^ " vane vasi se združijo z novo davčno občino Veliko Globoko. — Odpovedal se je dosedanji župan na Mirni Dol., Mihael Strah zaradi bolezni. Pri volitvi dne 21. novembra je dosedanji odbor izvolil za župana g. Antona Kasteli-ca, trgovca na Mirni. 30 let star ter ponos požarne brambe. Bodi mu domača zemlja lahka! — Otroka v peči sežgala. V Celju je kuharica Terezija Hangler svojega lastnega otroka položila v peč in ga sežgala. V ujetništvu sta se našla brata Gruden, sina ugledne Grudnove — Avstrijski državljani sta po- rodbine iz Spodnje Hudinje pri stali gospodični Gusti Cimolini, u- Celju. Praporščak 4. bos. - herceg. čiteljica, in Vida Cimolini, gojen-ka IV. letnika učiteljišča. — Kako je na Ogrskem. Po dunajski "Reichpost" posnemamo iz govora deželnega odbornika pešpolka Marcelj Gruden je bil dne 2. aprila na severu težko ranjen in je tako prišel v rusko u-jetništvo. V bolnišnici v Kijevu je ozdravel, potem pa so ga čez Mos- Vesti od spodnještajerskih polkov. Stotnik Franc Zwirn 26. domobranskega pešpolka je dobil vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo. — Pri domobranskem pešpolku štev. 26, ki se sme s ponosom prištevati med naj-hrabrejše v armadi, je bilo doslej odlikovanih 86 častnikov in 554 mož, 112 mož je pa za odlikovanje še predlaganih. — S srebrno hrabrostno kolajno je bil odlikovan četovodja 47. pešpolka Valentin Klemenčič. Isto (malo) hrabrostno kolajno sta dobila pešca 47. pešpolka Jože Lašič in Karol Sokol. — Duhovniški zaslužni križec 2. razreda na belo - rdečem traku je dobil vojni kurat v rezervi 47. pešpolka Beno Kobal. — Maribor. (Zima.) K marsi-kakšnji drugi nadlogi, pride letos še zgodnja zima z neprimerno os trim mrazom. Snega je bilo v niži nah doslej sicer še zelo malo, pri tisnil je pa, kljub solnčnemu vre menu, kakor rečeno, oster mraz ki je dosegel že do 12' pod ničlo Da je stvar še bolj neprijetna, vlada po celem mestu velike po manjkanje kuriva, drv in premo ga. Tudi za denar ni skoro dobiti ničesar. Ni to sicer krivda sploš nega pomanjkanja večjih zalog pač pa pomanjkanje voznih sred stev, t. pr. pripreg. Kdor ima dobro, suho stanovanje, ta bo še nekako prestal, težje pa bode onim kateri bivajo zunaj v predmest jih ali pa po vaseh, to so zlasti naši begunci. — Zasebne brzojavke so zopet dopuščene na južnem Štajerskem dalje v stolicah Zagreb. Varaždin in Belovar. PRIMORSKO. Kunschaka: Ogrska vlada je do-(kvo odpeljali v Penzo, nedavno volila prosto trgovino z žitom in moko. Do 16. septembra se je smel vsak ogrski državljan preskrbeti z 10 kg moke za eno osebo na mesec. Vsak prebivalec Ogrske je tedaj smel nakopičiti 120 kg, da se obvaruje stiske za eno leto, 120 kg, številka, ki je grozna za naše pojme. Pa tudi vsaka pa prestavili v Caricin. Medtem je bil odšel doma brat mu Mirko, kot enoletni prostovoljec 17. pešpolka v vojake. V hudem boju je bil tudi Mirko na severnem bojišču dne 13. septembra ranjen in vjet. Zdravil se je Čerkasu, od tam so ga pa prepeljali čez Voroneš v Caricin. Lahko si predstavljamo grška občina je nakopila veliko čustva, ki so prevevala oba brata, množino moke, da odpravi vsako ko sta se nenadoma znašla globo-pomanjkanje. Kar bi imela odveč,!ko v Južni Rusiji, kot vjetnika sije Ogrska obljubila nam. Odtod, cer» toda zdrava. Takih redkih prihaja, da se zastonj borimo za sl«čajev, kakor je popisani, se go-košček kruha, dočim na Ogrskem;tovo tudi v svetovni vojni pripeti lahko je kruh, kolikor se mu po-|le mal°- Brata Grudna sta vsa ljubi, tudi šolnike in žemlje, kakor srečna brzojavno obvestila je bilo to pri nas v najsrečnejših 8tariše 0 nepričakovanem časih miru. Proti temu pojavu se borimo zastonj." — Prodaja smetane prepovedana. Izšla je ministrska naredba, ki prepoveduje prodajo smetane ter vporabo mleka in smetane pri izdelovanju čokolade, bonbonov in dr. Tudi ne smejo kmeti krmiti prašičev in telet z mlekom, ako so že več kakor šest tednov stara Izdelovanje sira ne sme presegati anske produkcije, deželne oblasti imajo pravico izdelovanje sira še bolj omejiti. Ravno tako smejo deželne oblasti prepovedati porabo mleka v kavarnah ter gostilnah zlasti popoldne. Konečno smejo odrediti po potrebi tudi rekvi-zicijo mleka. — Za seno veljajo s 1. depem-brom na Kranjskem naslednje najvišje cene: za prešano seno 9 K 50 v, za rahlo seno 8K 50 meterski stot, — Naš denar v Švici in v Nemčiji. C. kr. kor. urad poroča: Do preklica se zaračunajo plačila v Švici: 100 frankov je 133 kron, v Nemčijo pa 100 mark je 140 kron. — Pivovarne morajo omejiti varjenje piva. V svrho, da se ne porabi preveč ječmena, je ministrstvo izdalo novo naredbo, ki določa za čas od sredi novembra 1915 do konca marca 1916 novo omejitev varjenja piva. V obče smejo pivovarne zvariti piva le 55 proc. normalne svoje produkcije, srednje in male pa kvečjemu 60 do 65 proc. Slovanska Sokolska zveza in Češka Sokolska zveza razpuščeni. Nemški listi poročajo, da je ministrstvo notranjih del z odločbo z dne 24. novembra razpustilo društvo "Češka Obec Sokolska" in "Svaz Slovanskeho Sokolstva," kateri društvi imata svoj sedež v Pragi. svoje svidenju. — Duhovniške vesti in lavan-tinske škofije: Častniti g. Franc Letonja, župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku, je bil 24. m. m. poklican kot vojni kurat k vojakom. Za župnika na Gornji sv. Kungoti je imenovan čast. gospod Mihael Kos, provizor istotam. — Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je prejel g. Fr. Žiher, nadučitelj v Vurbergu. Mesto Celje je dobilo rekvizi-cijsko pravico za krompir, jajca in mleko v celem celjskem političnem okraju. — Italijanska granata je ubila dne 18. novembra desetnika Ivana Faldič, ko je opravljal službo opazovalca. Bil je vrl Istran in vsem drag tovariš. Zato vsi žalujemo za njim. Večno mu plačilo nebesih! V imenu tovarišev: Anton Lipovšek. *— Italijan zahteva po- polno močenje Gorice.. "Neue Freie'Vresse" poroča, da je neki Vinci rodom iz Gorice, katerega štejejo sedaj v Milanu za svojega someščana, poslal na načelnika talijanskega generalnega štaba Cadorna brzojavko, v kateri zahteva od italijanskega armadnega vrhovnega vodstva, naj se pri obstreljevanju Gorice nikakor ne o-zira na čustva goriških Italijanov in naj ima pred očmi, da je boljše vkorakati v razdejano italijansko mesto, kakor pa v avstrijsko. Vse italijansko časopisje priobčuje to Vincijevo brzojavko. Vinci je predsednik v Italiji bivajočih ir-redentističnih beguncev. — Osebna vest. Namestništve-ni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Pazinu, Ivan Šorli, je stopil v stalen pokoj. Imenovan je za dvornega svetnika. — Primorske zadruge in III. vojno posojilo. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev poroča, da so podpisale zadruge in njeni Člani na Goriškem, kolikor ji je doslej znano, 323,000 K vojnega posojila. In sicer so podpisale Zveza in zadruge 99,000 K, člani zadrug pa 283,200 K. Pri tem je treba vpoštevati, da se nahaja ozemlje 26 zadrug v po sovražniku zasedenih krajih, 14 pa popolnoma v neposredni bojni črti, vsled česar so morale zadruge pre kiniti svoje poslovanje. To je približno polovica zadrug, ki so včlanjene pri Zvezi, med njimi najmočnejše posojilnice v gorah. — Kak duh preveva Člane goriških zadrug, sledi naj iz sledečega pisma posojilnice v Črničah: "Člani zadruge so v Črničah—ne všte-vši posojilnico — dali '8900 K vojnega posojila, v Batujah in Selu pa 30,000 kron. En sam se je tam udeležil s posojilom 22,000 K. Mislimo,, da je to izza fronte pač dovolj velika svota, ki kaže naše veliko zaupanje na našo nepremagljivost. — Ravno pred par urami sem gledal na bojišče — Italijan strelja še ravno na tista mesta, kakor v začetku junija. Trdno u-pam, da bomo o Božiču 1915 pisali na Goriško zvezo v Gorico in ne več v Ljubljano." — Zastrupila se je v Trstu 22-lena Marija Taboga. V pismu, v katerem prosi svoje stariše za odpuščanje radi svojega čina, pripominja, da "sama ne ve, zakaj gre v smrt." Pri laškem bombardiranju Gorice ni eksplodiralo 52 granat. Temu se je zahvaliti, da Gorica ni popolnoma zgorela. — Umrl je za ranami, zadoblje-nimi v junaškem boju na jugo-zapadnem bojišču praporščak Rudolf Miklavič. Pokojnik je bil sin bivšega župana v Kobaridu in deželnega poslanca, ter brat rezervnega kadeta Frana Miklaviča, ki je bil svoj čas od vojaške oblasti izkazan med mrtvimi, a se nahaja ranjen v vjetništvu v Moskvi. Sedaj umrli junak je bil šele 21 let star. — Vrla slovenska žena je umrla pri S. M. Magdaleni v Trstu, gospa Terezijo Stubel. Vzgojila je svoje otroke v narodnem duhu in povsodi je dajala zgled rodoljubne žene. S ponosom se je odala ob vsaki priliki v narodno nošo tržaških okoličank. Najtežja fronta svetovne vojne. redski generalnoštabni stotnik Gada je obiskal soško fronto m se je o svojih vtisih na tem bojišču izrekel tako-le: "Svet niti ne pojmi, kaj tu izvršujejo avstrijski vojaki. Najtežja fronta svetovne vojne je italijanska fronta. Nepremagljiva vztrajnost in odpornost teh vojakov se ne more dosti občudovati." — Ti občudo-vanjavredni junaki so jugoslovanski vojaki. — Velike Žablje.—Dne 22. nov. izročili smo hladni zemlji truplo pok. župana Franca Trohe iz Vel. Žabelj. Pokojni Troha ni bil navaden človek. S pridnostjo, čebe-lično pridnostjo je deloval, kjer je bilo treba: kot župan, predsednik kr. šol. sveta, član cestnega odbora in odbornik raznih društev. Dasi ne šolan, povspel se je duševno visoko, tako da je kot trden in jeklen značaj, ter prepričan na-prednjak blagodejno uplival na svojo okolico, na svoje soobčane, d so mu pa tudi brez izjeme vsi zaupali. Za zdajšne razmere veličasten pogreb je pokazal, kako je )il pok. Troha čislan in spoštovan. Troha je umrl star komaj 47 let. R. I. P. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino* Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-iiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja sedaj samo $14.00, K 50 samo S7.20 s poštnino vred. Frank Sakser 82 Co rt lan d t Street, 6104 St. Clair Ave., New York, M. Y. Cleveland, 8 GLASILO K. S. K JEDNOTE"—19- JANUARJA, 1916. VRISKI POHAJAC. Povcit.—Spisal Podgoričan. Dražba je bila. Za našim umrlim župnikom so prodajali pohištvo in druge premične stvari, med temi tudi knjige. Za malo drobiža sem bil tudi jaz nakupil nekaj starih knjig in za nameček še dobil zvezek iz navadnega pisalnega papirja, katerega je bil pokojni gospod župnik lastnoročno sešil in obrezal. Na prvi strani je bilo umetelno zapisano: "Chronica parochiae in Bono Campo," t. j. zapiski o župniji v Dobrepoljah. Vesel sem bil, ko sem prečital naslov, saj mi je povedal, da je na teh listih kos zgodovine domačega kraja. Komu pa ni drag domači kraj T Nekega zimskega dne sem listal v zapiskih kronike in čital odstavek za odstavkom. V šolah pridobljena latinščina mi je zadostovala. da sem razumel vse, zlasti zato, ker knjiga ni pisana v posebno težki latinščini, marveč so izrazi prav domači in lahko umevni. Na strani 57. te pisane kronike slove odstavek: "Die III. ante Kalendas septembres anno MDCCCLXIII. mortem o»biit Hieronymus Hlebec, vulgo "Vaški pohajač," interemp-tus ab iratis hominibus, quia vi-cura Korita furore actus delevit incendio," to je: "Dne 30. avgusta 1. 1863. je umrl Hijeronim Hlebec, po domače 'Vaški pohajač,' usmrčen od razsrjenih ljudi j, ker je vas Korita požgal v besnosti." Ko prečitam ta odstavek, spomnim se čudne, že zastarele zgodbe, ki se je prigodila v naši Krajini. V naslednjih vrstah podajem vso zgodbo, nič več, nič manj, kakor se je zgodilo, in po resnici tako, kakor je bilo. L Bilo je leta 1862. Vedro poletno nebo se je razpenjalo nad našo ljubo Krajino, in solnce je razgre-valo gola, skalnata rebra, da je kar od tal žehtela vročina. Dan je bil tak, kakor jih ima Krajina v vsakem poletju preveč: vroč in suh; v zraku je bilo polno prahu, kateri se je vzdigal s potov in njiv; v vodnjakih že ni bilo vode, in blatni vaški kali so že presihali. Vodna golazen se je menda grizla in prerivala za boljša, globočja mesta v kotanjah, zakaj ječanje kukcev in stokanje urhov se je razlegalo prav obupno okoli smrdečih kalov. Včasih je potegnil suhi vzhodni veter ter je napravil se več prahu. V hlevih je mukala žejna živina in pomaljala suhe jezike iz gobca, kmetje so se pa ozirali na nebo, ni-li kje kaka meglica, ki bi prinesla zaželenega dežja. Na poljih je bilo malo ljudij, saj niso mogli vstrpeti zaradi neznosne vročine; sedeli so v senci okoli domov in spali, ali pa kaj lahkega opravljali. Stari dedci so sedeli v družbah, kadili in se prepirali, ali bode skoro deževalo, ali bode suša še dalje pritiskala. Uganili so, da se morda še tista voda posuši, ikar je je po kalih, in jo bodo torej imorali iskati ljudje v podzemeljskih jamah ali pa v Krki, če bodo hoteli hraniti sebe in živino. V Koritih, veliki vasi v ravnini, je ležal na smrtni postelji imoviti kmetrTrznar, katerega je čakala le še krsta in jama na tem božjem svetu. Vedeli niso, kakšna bolezen ga je vrgla na postelj, samo to so za trdno vedeli brez ranocelni-ka in ranarice, da ne bode tlačil več trave, da ne bode več pil vines, da stori le še pot iz hiše v jamo. In blizu tako se je zdelo Trz-narju samemu, saj je sam prosil gospoda, in po njegovi lastni želji se je spisala oporoka. V rebri za vasjo je tistega popoldne ležal pod košatim hrastom človek, nekaj časa vznak, nekaj časa na trebuhu. Često je zamahnil z roko po zraku ali se je pa oplazil po obrazu, če je muha sedla nanj, ali je kaka mravlja poskušala svoje čeljusti na njegovi koži. Pogum proti takim sovražnikom si je vne-mal s krepkimi kletvicami. Nekaj posebnega je bilo na tem človeku, za naše kraje je bil skoro ptuj. Prvič je bil kosmat, kakor-sen ni bil takrat v vsej Krajini razven kakega učitelja, in v delavnik je bil v poletnem času oblečen v telovnik. Kdor bi ga ne bil poznal, mislil bi bil, da je kak ptu-jee, ki išče slnžbe po teh krajih; p® zanemarjeni zunanjosti bi pa bil sodil, da je kak potepuh ali bela* ali kaj jednakega, ki se klati okoli in v vročini polega v sencah Veščega opazovalca bi motilo samo to, ker ni iiuel pri sebi niti. vreče, niti malhe, niti palice, kar bi naznanjalo nekoliko njegov obrt. Včasih se je nekoliko privzdignil in se ozrl na vas. Toda čudne misli so ga menda pri tem navdajale, zakaj temni obraz" se mu je srdil, stiskal je pest in žugal... Tako je ležal in kradel Bogu čas kake dve ali tri ure. Solnce je že zdavnaj storilo pol dnevnega pota, vročina je ponehavala, po vaseh so zatrobili pastirski rogovi. Kmalu opazi naš znanec na nasprotnih rebrih črede in zasliši mu-kanje goved in žvenkljanje zvoncev. Ta čas nekako pride po stezi iz vasi ženska in krene v reber. Na-ročni jerbašeek je pričal, da gre kam v drugo vas ali kamor koli, za nas je to brez pomena. Spešno je hitela po stezi in zrla predse v tla in je na videz nekaj premišljevala ali pa molila. Ker se ni ozirala, ni opazila v senci človeka prej, dokler ni prišla vštric njega. Ko ga pa opazi, zdrzne osupla in upre oči vanj. Spozna ga takoj, ustavi se, sklene roki in izprego-vori: "Lej ga, Jeroma! Kaj počneš? Kaj ležiš in se dolgočasiš? Domov pojdi, očetu drže svečo!" "Da bi te vrag! Ali sem te vprašal, baba, po čem so suhe trske ali kali?" razjezi se naglo ogovorjeni in se urno skloni. Žensko je menda surovo govorjenje užalilo. Zavrne ga z jezo in nevoljd: "Lej ga! Mislila sem, da si vendar že pametnejši. Saj si človek. Pojdi k očetu in moli, moli! Saj očeta ne vidiš nikdar več!" "Ti pr ... čarovnica, ali me boš ti učila, kaj je prav, kaj ni? Izgubi se, da te ne vidim!" "Duša brezbožna, oče umira, i-di k njemu, ako imaš^^k^ srca. ako si še kristijan!" pj ^vi venska jezno in mu zažuga. " i t Takrat se pa v senci ležeči človek pobere na noge. Ženska spozna, da je razkačen, in nato hitro zbeži po stezi. Ta stori nekaj korakov, potem ji pa zažuga grozeč ji: "Čakaj, tega ne pozabim, da si se obme izpodtaknila, ko sem v senei ležal! In ti še rečem, da ne brusi jezika, sicer bodem o priliki pogledal, kake koranine ima, ker ne more pustiti nikogar v miru!" Ženska morda ni slišala te grožnje, zakaj v groznem strahu je bežala, da ji je kar sapa pohajala in se niti ozreti ni .upala. Jerom — tako ga je poklicala ženska — se obrne in pogleda v ravnino in vas, ki je stala takoj pod rebrijo. Nekaj časa tako stoji in nekaj premišlja, potem pa reče polglasno predse: "Ne grem, ne grem, naj se stegne stari, če je že! Prej se nisva mogla videti, zakaj bi se sedaj dolgočasil, gledajoč ga, kako se vije ---Oče! — kaj to meni? — Sem-li mar jaz kriv, da je moj oče ? — Sem mu li kaj dolžan ? — •Ničesar! — Sem mu li kaj prizadejal? — Ničesar! — In vendar — ni me mogel trpeti! Preziral me je, zaničeval, podil iz hiše! Hu! Tega ne moren} pozabiti! Hu! Tega ne, nikdar, nikdar..." In morda je bil glas vesti, ki mu je kakor daljni odmev dejal: "On je tvoj oče, tvoj rodni o-če!" "Ne, tak človek ni oče!" sikne strastno in stisne pest. Potem pa naglo odide po grmovju, govoreč s seboj in mahajoč z rokami. Grede pogleda v mošnji-co, koliko ima še denarja. Razuzdano veselje mu zaigra v obrazu, ko je seštel denar. Mnogo ni bilo, a vendar zadosti, da zamori vzbujeno vest, ki se mu oglaša v prsih. Hitel je, kakor bi bežal pred kom. Kmalu dospe v ravnino in potem hiti po stezi med njivami. Dolina se oži čimdalje bolj, gore se bližajo druga drugi, in čez pol ure pride v samoten jarek. Še nekaj minut mine> in Jerom se ustavi pred neprijazno hišo. Suha smrekova vejica je pričala, da se v tej hiši toči vino in žganje.. V veži se srečata z gospodarjem. j, ! "Hoho, Jerom, ti tukaj f Kodi hodiš? Tako te iščejo, kakor stru-, ško r&narico." "Kdo me išče!" "Brat je bil tukaj, sestra je po tebi vprašala, in neki deček, kaj vem, čegav, hotel te je imeti. Pravijo, da je tvoj oče hudo na koncu." "Pravijo? No, naj le bode! Čampelj prinesi vina, prinesi, če ga imaš, če ne pa žganega!" "Imam — za denar!" reče z iz-vestnim glasom krčmar Čampelj in od strani pomeri Jeroma. '4 Za denar! Kako pak ? Kaj misliš, da pijem vbogaime? Prinesi, vse plačam, ako pa ne, piši! Čul sem, da predno mineta dva dneva je Trznarjeva hiša moja." Čampelj neverjetno zmaje, potem pa vendar gre v klet. Jerom pa stopi v zaduhlo sobo. Pri čr-vivi mizi je sedel pivec. Na pozdrav vstopivšega Jeroma izprego-vori: "Hehe, bratec, od kodi pa ti? — Na! Pij! Izplakni si malo zaprašeno grlo, da lože poveš, od kodi in kam, iu koliko ti nese beraš- tvo!" Govoreč porine polni kozarček na vogel. "Pij plačano blago, zasluženo blago, dobro žganje!" "Kdo pa si ti, malhar, da mi praviš — bratec? Kdo si?" pravi Jerom srdit, da ga berač primerja sebi. "Hehe — kdo? Kaj sem? Velik gospod — berač!" (Dalje prihodnjič.) Ameriške vesti. Konvencija premogarjev. Indianapolis, Ind., 17. jan. — Iz raznih krajev so pričeli prihajati semkaj delegatje zveze United Mine Workers of America, da se udeležijo konvencije, ki se prične jutri. Zastopanih bo največ delegatov iz okrajev trdega premoga. Ker poteče letos 31. marca pogodba, ali plačilna lestvica, se bode na tej konvenciji predložilo novo in sicer samo za 2 leti. Pre-mogarji zahtevajo 20 odstotkov izboljšanje plače in popolno priznanje unije. Veliko naročilo. Pittsburgh, Pa., 17. januarja.— Bessemer in Lake Erie železniška družba je naročila pri Standard Steel Car Co. 2000 jeklenih tovornih vozov v vrednosti $2,000.000. Za zgradbo teh vozov se bode potrebovalo 30.000 ton jekla. Posnemanja vredno. Byers, Kans., 17. jan. — V tu-kajšni naselbini so letos na novega leta dan naredili vsi moški brez izjeme zaobljubo, da ne bodo do 1. jauarja 1917 ne kadili, in ne za-vžili nobene opojne pijače. Dosedaj se ta zaobljuba vestno spolnuje. Kdor bi isto prekršil, mora plačati $5.00 denarne kazni. Mrs. Pankhurst zopet v Ameriki. New York, N. Y., 15. jan. — Znana angleška sufragetka Mrs. Emmeline Pankhurst je došla zopet semkaj. Naseliška oblast je pa ni hotela takoj izpustiti, ker je bila v Londonu že enkrat obsojena vsled povzročenega nasilstva. Morala je položiti $10.000 varščine, ter obljubiti, da ne • bode delala tukaj nikakih nemirov. Skupno v smrt. New York, N. Y., 14. jan. — Že pred 14 dnevi je naročil 83 letni George Batum, stanujoč na 433 W. 15. St. pri nekem pogrebniku dve krsti, zase in za svojo 81 letno ženo. Danes o našli oba v svojem stanovanju zadušena s plinom. Krste sta plačala z zadnjim prihrankom, "kajti v žepu starega samomorilca so našli samo še 21 centov denarja. Pokopali ju bodo skupno v enem grobu. Velika nesreča na železnici. Winnipeg, Man., 13. jan. — Ko je vozil včeraj nek tovorni vlak proti Brandonu, Man., je zadel ob delavski vlak na katerem se je nahajalo 60 mož, ki so bili zaposleni pri kidanju snega. 17 delavcev je bilo pri tem na mestu ubitih, 15 pa nevarno ranjenih. Ko se je ta nesreča pripetila je bilo 46 stopinj mraza pod ničlo. Lansko leto (1915) se je v Ze-dinjenih državah izgotovilo 700,-00Q več motornih vozov, kakor pa leto preje. Skupno število novo-izdelanih motornih vozov je znašalo 1,808.441, katere se je prodalo za $11,925.295 ali za $10,000.-000 ve£, nego leta 1918. SMEŠNICE. Lahkomiselni otroci. Stari Izak svojemu sinu: Moric, Moric, strašno si lahkoumen! Suknjo, ki jo imaš, je nosil tvoj ded sedem let; jaz sem jo nosil potem še pet let; ti pa jo nosiš šele tri leta, pa si. že vso raztrgal. Sramota! Moderni pisci. . A: Kdo je oni gospod z dolgimi lasmi in strašno dolgočasnim obrazom? B: Jako zaslužen slovenski pisatelj. A: Kaj pa je spisal? B: S kritikami je ubijal tovariše. Logično. A: Kako zamoreš vendar trditi, da so Prusi in Rusi en in tisti narod?" B: "Prav lahko. To je jasno in naravno. Ako prideneš besedi Rus še črko P, pa boš dobil Pruse in Ruse v eni besedi." Zadovoljen. Mr G- D. Stonich je sedaj popolnoma zadovoljen, odkar je za-dobil zopet zdravje. O tem se izraža sledeče: "Želim se Vam prav prisrčno zahvaliti za vaše dragoceno zdravilo, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki me je popolnoma ozdravilo; vsled tega priporočam to vino vsakomur, osobito pa še premogarjem in vsem ornim, ki trdo delajo. Jaz nisem mogel niti jesti, niti spati; odkar sem pa pričel jemati to zdravilo, lahko jem in tudi dobro spim: jaz sem torej zadovoljen. G. D. Stonieh, box 135 Winkleman, Ariz." Slabo spanje je navadno vzrok kake neprilike v prebavnih organih, osobito kadar izgubi človek tek do jedil, ali če ima zapeko. V takih slučajih bi morali vedno jemati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V boleznih ki so v zvezi z zabasanostjo (zapeko) slabo prebavo in napenjanjem vam bo to vino ajprej pomagalo. Cena $1.00 Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec. 1333—1339 So. Ashland Ave, Chicago, 111. • • • Trinerjev Liniment deluje uspešno pri odpravi revmatičnih in živčnih bolesti, pri prehladu in kadar ste preveč utrujeni. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. (Advertis.) Pozor Slovenke! Potrebujemo več izurjenih šiva vk pri izdelovanju ženskih slamnikov. Dela se polne ure. Pri nas se šiva dobre in čiste kite. Dela dovolj. Mi smo povišali plačo pri šivanju za 75 odstotkov. Pridite kar pripravljene na delo! THE FRANKLIN HAT WORKS, 213 Institute Place, blizu Chicago Ave. Chicago, 111. (Advert. 2—a—16.) Ugodna prilika. NA PRODAJ je 280 akrov obsegajoče zemljišče, posebno prikladno za živinorejo, osobito za rejo in prodajo mul. Dobri pašniki za goveda in ovce. Svinjerejo je pri tem še posebej priporočati. Čez to farmo teče potok in raste izborno na nji raznovrstna klaja za živino, koruza i. t. d. — Zdravo podnebje. Šole, cerkve, i. t. d. Blizu železniške postaje sredi novih farmerskih naselbin, ki vedno rabijo konje in goveda. _ Med Mobile in Pensa-cola. Surovo maslo in jajca se ondi vedno lahko proda. Na prodaj so tudi manjše parcele. Pišite za nadaljna pojasnila na Math Cesar, 1900 W 22nd St., Chicago, 111. (Advert. 1—4) II Unitid Undertaking Go. POGREBN1KI Podjetje, t di Slovene! kadi M ▼ Na vogala Union St D. St., Pntblo, Coin. 8« priporoča gohotao 1.17.1« hočete yvedeti za naslov kakega Vašega sorodnika, znanca in prijate-li«. AKO . imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali hišo, AKO hočete—da bode Vaša trgovina, ali podjetje še bolj napredovalo: OGLAŠUJTE v največjem slovenskem tedniku v "GLASILU K* S« K« JEDNOTE"! Stavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, 111. Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne nloge in po-sojnje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanju! Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik. \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\ Vsem Slovcnoem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Psnn Avenue, v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznansi vedno dobrodošli t NA SVIDENJE! amo. FLAJNIK, LASTNIK, 3829 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa. \\\\\\\V\\\\V\\\\\\V\\V^\\ Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916 Iztis (6 knjig) stane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udnino za leto 1917^ ki znaSa kakor vedno za Ameriko jeden dolar. Kedor naroči knjige, ali pa vplača udnino za prihodnje leto, ta dobi proti doplačilu 30c trideset kvadratnih čevljev veliki stenski zemljevid vojskujočih se držav, ki je jako natančno izdelan. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402 — New York, N. Y. <* ČAS", TEL.: CANAL 60*7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA' F. GRILL'S DAIRY IS iS W. 22nd St.. Chicago. /##. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterizirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pro-skušeno in pregledano od Mestnega ^zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; tor^ garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvaiam po hiiah točno vsak dan o pravem časa. Za obilna naročila se toplo priporočam: rUJkSTK CHILL. edini slovenski mesečnik, kteri izhaja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne Številke 26c. Naslov: Cis", 2711 S. Miltari At., Chicago, 111. n Barbara Stajdohar 807 Chicago St., Joliet, JU (blizu slovenske cerkve) se priporoča Slovenkam in Hrvaticam za izdelovanje kit. Iste delam iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice za ure, prstane razne cvetlice in 4ru?e okraske, primerne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo! (Adr. 11. 17.15. — 2. 17.15.) Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Phylstao-SuriesB Vrkovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—6. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L. Frank Petkovšek 710 WAUXWAI, ILLOTOia. Zastopnik rasnih psrohredslh____ Pošilja denarje v stare deaorlae la » pravlja notarske posle. Be toplo priporoma Slove kegan in okoliei. Telefon: 617 R. LOUIS M. PTAK oblaatv. potrjeni POGREBNIH 210 St. Marts Street PERU. ILL Se toplo priporoča rois v Peru; La Salle, Ogleeb roča rojakom Slovene J _ za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom in Depue, IU., Ceh in sem edini pogrebni k v tem krais ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulančnl voz, ter kočije za razne prilike: poroka, krstije, itd. ČUni podpiraj t« a—i Važen nasvet Ako. ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupne na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik ie prijatelj delaveev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike nnije United Mine Workers of America. "District 12. Osobito se priporoča delavce« v odškodninskih tožbah. Njegov nsslov j«: A. W. KERR, room 810-Sll ferguson BUIUMNC