GOSPODARS TVO d° L R G O V I N A ♦ FIN ANCA « INDUSTR IJA»ObRT» KMETIJSTVO l ETO XI ŠT. 253 PETEK, 31. MAJA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ;st- ^Kujmo železo, dokler je vroče! pavica je na naši strani. ob rojstvu prinese človek na svet pavico do življenja, do enakopravno-v boju za obstanek. s Llstina o človečanskih pravicah, ki ob 0 3o po drugi svetovni vojni sprejele (jSetcivilizirane države, med njimi tu-P 1 Italija, proglaša pred vsem svetom itbl^kopravmost vseh ljudi ne glede na ir’1 vJ<>V0 pleme, narodnost ali vero. pd' ^ ‘'■lirovna pogodba in italijanska usta-aV' a Priznavata vsem državljanom, tudi >c~' 8*I*n. ki po narodnosti niso Italijani, nje-- Pake državljanske pravice. u"5: Iižaškim Slovencem so bile v poseb- 3g3 etn statutu londonskega sporazuma, Gr 1 ga poleg Italije in Jugoslavije [jal [Podpisale tudi Združene ameriške dr ,0 ‘ave jn Vel Britaniia, še av ]a>nčene iavtr. Britanija, še posebej za-povsem določene pravice v lem in zasebnem udejstvovanju v 1 le z Iistino ° človečanskih pravi- le-'ah in z mirovno pogodbo. V Rimu se SO' e te dni sestala mešana italijansko-;i' Ososlov-jio^ka komisija, ki nadzira iz-^Ik ,fVanie določb tondonskega statuta, O' 0Utor se nanašajo na zaščito pravic uiParodrrih skupnosti na Tržaškem oz'ro- j'1'* na Koprskem. Glede pravilu.ka, po ;Kl . aterem bo poslovala mešana komisija - sPrejemala od državljanov zadevne 0 'r‘*ožbe, je bilo v Rimu doseženo podi-; oblo soglasje. et tinienjene mednarodne pogodbe (mi-z5 d°!na pogodba in londonski sporazum) so "»jejo matičnim državam vso pravico, v9 a zahtevajo od sopodpisnic teh dogo-je s0r°v> da izpolnijo vse obveznosti na-ili, “Proti narodnostnim skupinam. Tudi si-1 J.1" Se je diplomacija sprijaznila s prak-;1’-’ ’ da vlade posredujejo za rojake v °®adnih državah. vrh vsega naj še dodamo, da ni-bili v povojnem času odnosi med ‘,al'jo in Jugoslavijo še nikdar tako P^ri ,a gospodarsko sodelovanje med °~prtia državama je na višku. Ni torej samo pravica na naši stra-temveč je tudi ozračje za njeno ures-Pen je ugodno. Zato bi bilo treba ko-atl železo, dokler je vroče! ^ resnici kaže vse, kakor da ne ču-t*110. da je nastopil čas, ko bi morali p°gumnejši stopiti na plan s svojimi Zahtevami. Po našem vedenju mora Vsakdo soditi, da je pri nas vse v redu; Sai &mo se zadovoljili z nekaj čaaopis-“It člankov raznih barv ob napovedi Ibrega sestanka mešane italijansko-IPgbslovanske komisije v Rimu. , Ih kako je v resnici? Politične svo-Paščine — da lahko prirejamo zborovala in se oragniziramo — pa tudi kul-‘arne _ da lahko prirejamo veselice in Ppercte ter se izobražujemo v šolah in «ruštvih - so ‘oda s 'jene sitim gotovo mnogo vredne. —» s perspektive bodočnosti našega Parada na Tržaškem se pa zdijo člove -loua na Tržaškem se pa zarjo ciuve jj11 kakor nalašč ustvarjene priložnosti, pp se lahko izkašljamo In nekoliko po- UPajemo. Neizprosni boj za obstanek v teh ča-8 o In na tem mestu, kjer se že stolet-Ja križajo politične in gospodarske ko ‘isti narodov in kjer se danes načrtno Paseljujejo množice iz drugih krajev, Pito da v kratkem ne bo na tem ko-4ku zemlje skoraj zraku za naš živelj " boj za obstanek v takšnih razmerah zahteva nekaj več. Slovenci smo si-skrbmen narod, tako skromen, da Pas včasih sosedni narodi zaradi tega Podcenjujejo. Toda v svojem zatajeva-JU se še nismo tako poduhovili, da bi ‘ahko živeli od besede. Tudi nam je na aJost Je vedno potreben kruh. Nako blagodejno, skoraj pravljičrto Qe'ujejo na našega človeka paragrafi pa-sebnega statuta: popolna enakopravnost glede izvrševanja poklicev vseh vrst, “akor v trgovini, industriji, obrti itd.; ePakopravnost glede sprejemanja v jav-hi upravne službe; na vrh vsega še Qv ®e hočemo »oteti naš čolnič« jjj I razburkanega morja. Zberimo vse e’ da bi dvignili položaj našega Ijud- lva na — ............... -J— kitični raven, ki bi ustrezala novim im In gospodarskim odnosom Italijo in Jugoslavijo! Gospodarstvo utira pot razorožitvi Oboroževalna tekma - preveliko breme za Ameriko in Sovjetsko zvezo Danes že prevladuje po vsem svetu mnenje, da je usoda človeštva v rokah ameriških in sovjetskih državnikov, ker ie-ti odločajo o vprašanju razorožitve ali nadaljnjega oboroževanja. Publicisti svetovnega slovesa so tudi mnenja, da sta samo Amerika in Sovjetska zveza gospodarsko tako močni, da lahko vzdržita tekmo v oboroževanju s tako dragim orožjem, kakor so atomske bombe in atomski izstrelki. Prav zato je zanimivo vprašanje, ali ne izvira morda večja pripravljenost na razorožitev, ki jo kažeta Sovjetska zveza in Amerika pri pogajanjih v Lon--donu, prav iz gospodarskih razlogov? V zadnjem času se namreč pojavlja tudi v Ameriki vedno več glasov — tako tudi ob proračunski razpravi v parlamentu — da bi bilo treba skrčiti stroške za oborožitev. Veliki ameriški listi, kakor n. pr. republikanski »New York Herald Tribune«, poskušajo vplivati na te ljudi s tem, da bi jih prepričali, da so stroški za oboroževanje nujni, ker grozi svetu s strani Sovjetske zveze še vedno velika nevarnost. Če je torej A-merika v nevarnosti, ji ne sme biti žal niti za tako velike izdatke, kakor so izdatki za oboroževanje. Ali je morda Sovjetska zveza gospodarsko tako izčrpana, da si želi omejitve oboroževanja, da bi tako prihranila denar? Ameriška publicistka Mar-gerita Higgins postavlja prav to vprašanje. Po njenem mnenju sodijo mnogi na Zahodu, da so njene najnovejše ponudbe za omejitev oboroževanja prav zaradi tega bolj resne, kakor so bile prejšnje, ker preživlja njeno gospodarstvo krizo. Tudi predsednik Eisenho-wer je tega mnenja ter trdi, da sovjetsko gospodarstvo čedalje bolj čuti breme oboroževalne tekme z Združenimi ameriškimi državami. Oglašajo se tudi razni ameriški izvedenci, ki trdijo, da pomeni najnovejša sovjetska gospodarska preobrazba, to je decentralizacija vodstva sovjetske industrije, udarec za razvoj sovjetskega gospodarstva. Ti izvedenci so tudi mnenja, da se Sovjetsko gospodarstvo ne bo izvleklo iz sedanje zagate, dokler se sovjetska gospodarska politika ne bo preusmerila in odločila za tržno gospodarstvo, ki sloni na ponudbi in povpraševanju. Na te pripombe ameriških izvedencev odgovarja M. Higgins, da se decentralizacija gospodarstva v Sovjetski zvezi ne bo izvršila v takšni meri, kakor so jo nekateri predvidevali, in da zadnja preobrazba v vodstvu sovjetske industrije ne pomeni nazadovanja, temveč napredek. Že pred leti so na Zahodu n. pr. napovedovali krizo v sovjetskem kmetijstvu, toda izredno bogat pridelek na novo obdelanih pokrajin v Sibiriji je pokazal nasprotno. Ameriška publicistka zanika tudi domnevo, da bi na sedanje popuščanje Sovjetske zveze vplivali njeni poslabšani odnosi na sproti sovjetskim zaveznicam. Če je res, da ima Sovjetska zveza gospodarske koristi od svojih stikov s sosednimi zavezniškimi državami ,je z druge strani tudi res, trdi M. Higgins, da potroši Sovjetska zveza okoli 1 milijardo dolarjev na leto za podpiranje svojih zaveznic. RESNI RAZGOVORI ZA RAZOROŽITEV Kakor poročajo angleški listi iz Wa-shingtona, prevladuje zdaj med ameriškimi državniki prvič po vojni mnenje, da se bo dal s Sovjetsko zvezo doseči vsaj sporazum o delni razorožitvi oziroma omejitvi nadaljnje oboroževalne tekme. Tako bi razvoj dal prav a-meriškemu poslaniku v Moskvi Ch. Bo-hlenu, ki že štiri leta trdi, da se bo dal s Sovjetsko zvezo doseči sporazum glede razorožitve. Novi ameriški načrt za razorožitev, ki ga. bo branil v Londonu Harold Stas-sen, vsebuje v glavnem naslednje pred-, loge: Izdelovanje atomskega orožja naj se ne razširi v države, ki tega orožja zdaj ne izdelujejo; omeji naj se v državah, kjer že obstoji. Prepovejo naj se razstrelitve »super-bomb«, ki so zaradi radioaktivnosti tako nevarne človeškemu zdravju; dovoljeni naj bi bili poskusi z manj nevarnimi bombami. Omeji naj se proizvodnja atomskega orožja. (Amerika je že bila pripravljena o-mejiti poizkuse z vodikovo bombo. Na željo Angležev so Američani čakali s svojimi predlogi za razorožitev, dokler Angleži ne razstrelijo svoje vodikove bombe. Po tem dogodku bodo Ameri- čani, Angleži in Rusi pri pogajanjih nastopali kot enakomočni na atomskem področju). Ameriški predlog za razorožitev se nanaša tudi na medsebojni sporazum glede področij okoli severnega tečaja, kjer bi ne smelo biti letalskih in drugih vojaških oporišč in nad katerimi bi bilo možno letalsko nadzorstvo. Ta pas bi bil za zdaj razmeroma ozek, vendar bi se pozneje lahko razširil do 40. vzporednika. Sporazum o takšnih vojaško nevtralnih področjih na severnem tečaju je toliko bolj verjeten, ker se oba svetovna tekmeca, Sovjetska zveza in Amerika, bojita napadov z atomskimi bombami, ki bi bili izvršeni prav z oporišč na severnem tečaju. Vsako eksplozijo plačajo naše kosti Angleški znanstvenik John Davy je v londonskem »Observerju« še pred razstrelitvijo prve angleške vodikove bombe zapisal: Ena reč je gotova. Vsak nov poskus z atomsko bombo bo povzročil nekaj škode. Povzročil bo smrt nekaterih ljudi za kostnim rakom, ki bi sicer ne umrli tako. Povzročil bo tudi genetične izpremembe, ki bodo po večini verjetno škodljive. Te ne bodo zadele nas, temveč naše potomce. Ni mogoče določiti števila ljudi, ki bodo prizadeti, tudi ne v kakšni meri bodo prizadeti. Mnenja se v tem pogledu delijo. Toda poročila Svetovne zdravstvene organizacije pravijo, da je nevarnost večja, kakor so prvotno domnevali. Zato bo vsak vesten zdravnik zaklical človeškemu rodu: Ne izvršite več niti enega poizkusa z atomskim orožjem, ako se mu lahko izognete! Angleški znanstvenik nato omenja, da so poskusi z atomskimi bombami škodlijvi človeškemu zdravju, ker se po njih dvignejo v višave velike količine radioaktivnega stroncija; ta predstavlja 5% razstrelivne tvarine (fission Products) vsake atomske razstrelitve. Radioaktivna moč stroncija je silno vztrajna in ko stroncij prodre v telo,, se nakopiči v kosteh, kjer lahko povzroči kostnega raka. John Davy gleda na škodo, ki jo povzroča človeškemu zdravju stroncij mnogo bolj črno kakor a-meriški izvedenci. Vlade padajo - gospodarski io socialoi problemi oslalajo Finančne težave v ozadju francoskih vladnih kriz Ugledni francoski listi naglašajo, da bodo gospodarska vprašanja, ob katerih se je predvsem spotaknila vlada socialista Molleta, ostala tudi po nastopu nove vlade neizpremenjena; razlika bo le v tem, da bodo novi možje še neob-rabljeni in da jim bo javnost bolj zaupala. Mollet je padel v prvi vrsti zaradi zakona finančnega ministra Rama-diera, ki je hotel francoskim državljanom naložiti novo davčno breme, da bi rešil državne finance, Ramadier se je odločil za to nesimpatično potezo, ker ni mogel večno zalagati državne blagajne s posojili pri emisijski Banque de France. Finančna stiska je tako velika, da je morala vlada še med krizo zaprositi narodno banko za posojilo 100 milijard frankov. Prejšnja vlada se je sicer odločila za skrčenje državnih izdatkov, ki naj bi doseglo 250 milijard frankov, toda izdatki so bili v primeri z dohodki še vedno previsoki. V Parizu prevladuje v finančnih krogih mnenje, da bo morala tudi nova vlada razpisati dodatne davke. Pri tem pa si bo morala prizadevati, da pritis ne davčni vijak na tistem mestu, kjer ne bo povišanje davkov povzročilo zvišanja cen, to je podražitve življenja. Prav nesoglasje med cenami in plačami povzroča vsem francoskim vladam velike preglavice. Molletova vlada je skušala rešiti to vprašanje s tem, da je pritiskala na cene, da bi se življenjski stroški ne povišali; tako bi ne bilo upravičeno gibanje delavcev za novo zvišanje plač. S povišanjem plač se namreč povišajo proizvodni stroški in s tem tudi cene blaga. Že prejšnja vlada je nameravala preobraziti ustroj cen, po katerem se računajo življenjski stroški, da bi podatki bolj ustrezali resničnim življenjskim razmeram. STRAH PRED INFLACIJO V Parizu zopet mnogo razpravljajo o nevarnosti inflacije, to je razvrednotenja franka. Trenutno je frank popustil samo na borzi, toda nevarnost bi nastala, ko bi pričele splošno skakati cene življenjskim potrebščinam. Gospodarstveniki in finančniki poudarjajo, da ni rešitve ne za delavce ne za podjetnika v razvrednotenju denarja, ker nih če ne jamči, kje je tista meja, ob kateii se razvrednotenje denarja lahko ustavi. Ustaliti je treba čimbolj cene in preprečiti njihovo dviganje. V Franciji na- POSLOVANJE TOVARNE »CITRO EN« PASIVNO. Francoska tovarna avtomobilov »Citroen« je imela v finančnem letu 1956 824 milijonov francoskih frankov izgube proti 1.014 milijonov dobička v letu 1955. V glavnem je ta primanjkljaj nastal zaradi vladnih ukrepov za ustaljenje cen in pa zaradi stroškov, ki jih je tovarna imela pri izgrad nji in proizvodnji svojega novega tipa »DS-19«. stopa pač isti pojav kakor v premnogih drugih državah, da je namreč povpraševanje po blagu preveliko, blagA pa na trgu premalo. Iz tega zaključuje pariški »Le Monde«, da je rešitev iz te zadrege v povečanju proizvodnje; ni dovolj, da skušamo zmanjšati obtok denarja s tem, da skrčimo posojila. Ali bo Suez zgubil svoj pomen? NOV NAFTOVOD -JstarZ na/tovoo/ilmmh/ ngCrtu Jzrri. ........ttž7s. s. r . [tur č i p aI (V skenderon^»ft****i,*V m \ UBANOtfpi , Ig.-.1*RA g ^ I, *• pha h ra 300mi. Bahrcin I. Naser je dobil bitko za Sueški prekop, nad katerim zdaj Egipt popolnoma gospodari. Tudi zahodne sile plačujejo za svoje ladje, ki zopet plovejo skozi pre kop, pristojbino v čvrstih valutah. Izrael se ni drznil izvršiti poizkusa, da bi poslal eno izmed svojih ladij skozi prekop. Egipčani so zagrozili, da bi s silo preprečili vstop tej ladji. Toda Sueškemu prekopu grozi zdaj druga nevarnost. Svetovne petrolejske družbe so sklenile speljati nov naftovod od Perzijskega zaliva čez Irak in Turčijo do pristanišča Iskenderon (nekdanje A-leksandrete) na Sredozemski obali. Po tem naftovodu bi prevažali po 800.000 sodov petroleja na dan. Dograjen bi bil do leta 1960; pozneje bi mu dodali še drugega. Delo bo stalo okoli 850 milijonov dolarjev. Po tem naftovodu in sedanjih bi lahko prepeljali več petroleja, kakor ga prevažajo danes z ladjami skozi Sueški prekop. Poleg tega gradijo petrolejske družbe okoli 300 ladij petrolejk (vsaka po 40.000 ton), ki bodo tako velike, da ne bodo mogle pluti skozi Sueški prekop. Ko bodo do leta 1965 dograjene vse te ladje, bodo lahko plule okoli rta Dobre nade (v Južni Afriki) s tovorom štirih milijonov sadov petroleja na dan. Prevažanje petroleja v takih množinah okoli rta Dobre nade je cenejše kakor skozi Sueški prekop, ker je za plovbo skozi prekop treba plačevati visoke pristojbine. Za Sue/.om Panama? Panamski predsednik De la Guar-dia je izjavil nekemu angleškemu časnikarju, da bi panamska vlada rada prevzela upravo Panamskega prekopa, ki ga upravljajo Američani. Pozneje je predsednik sicer zanikal namen panamske vlade, da bi po Naserjevem zgledu podržavila Panamski prekop. Morda sam predsednik nimt» tega namena, toda drugi ministri zlasti podpredsednik zahtevajo, da mora tudi Panama priti do besede pri upravljanju prekopa. Prekop je danes v oblasti Američanov, ki so ob prekopu zasedli tudi 5 milj ozemlja na vsaki strani. Pogodba iz leta 1903 ni povsem jasna glede vrhovnosti nad tem ozemljem in prekopom. Leta 1955 je med Panamo in Ameriko prišlo do novega sporazuma, ki ga Kongres še ni odobril. Po tem sporazumu bi zgradili čez prekop most, ki bi stal 20 milijonov dolarjev; Američani bi odstopili Panami ozemlje ob prekopu, ki jim ni nujno potrebno. Poleg tega bi panamski nameščenci prejemali za delo ob prekopu isto plačo kakor Američani. Danes prejema Panama od Američanov okoli 2 milijona dolarjev letne odškodnine za Panamski prekop. Ameriška vojska je ob prekopu izvedla velike vojaške vaje, na katerih je uporabila najmodernejše orožje. Vojska je imela nalogo vnovič zasesti prekop, ki ga je poprej zavzel sovražnik z nenadnim napadom. Ob sejmu prometnih sredstev ir Ljubljani Ljubljana, konec maja Ko so se proti koncu prejšnjega stoletja pričela pojavljati prva kolesa v naših krajih, pač nismo predvidevali, da je to začetek dobe tako raznovrstnih prometnih sredstev. Takrat so ljudje kolesarili skoraj izključno za zabavo in razvedrilo, torej za šport, in šele čez nekaj let se je kolo tako pocenilo, da ga je mogel uporabljali delavec ali nameščenec za prevoz na delovno mesto ali v druge koristne namene. Tudi so bila takrat kolesa še precej pomanjkljiva; šele ko je leta 1885. izumil škotski živinozdravnik Dunlop zračni obod namesto do tedaj uporabljenega oboda s polno gumo, se je to važno prometno sredstvo razširilo po vsem svetu. Sko-ro v isti čas spadajo prvi poskusi izdelave motornih vozil: avtomobilov in motornih koles, čeprav smo jih pri nas le redko videli. V Evropi so jih najprej začeli izdelovati v Angliji, Nemčiji in Franciji, Amerika pa je že takrat prehitela Evropo in jo še danes prekaša glede množine letno izdelanih avtcmc- (lllllllill!lll!l!lillllllllllli;illllllllllllllllllllllllllll: I ■l:il>!lllllll;illll!!l I lili I Hill V Že zadnjič smo poročali o obisku jugoslovanskega ministra za kmetijstvo Slavka Komarja. Iz Milana, kjer se je minister sestal s predstavniki italijanske industrije, je minister Komar odpotoval v Rim, kjer ga je sprejel minister za kmetijstvo Colombo. Gre za sodelovanje italijanskih podjetij pri mehanizaciji jugoslovanskega kmetijstva, pa tudi za sodelovanje italijanskih strokovnjakov. Na zasebnem obisku v Italiji je bil tudi prometni minister Dap-čevič, ki se je vračal iz Francije. Razgovori ministrov so bili predvsem informativne narave. Jugoslavija namerava dopolniti svoj železniški park. V tej zvezi bi prišla v poštev tudi nabava električnih lokomotiv v Italiji. V Institutu za mednarodno politiko v Milanu je državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Vladimir Velebit predaval o jugoslovanskih pogledih na pobude za gospodarsko zedinjevanje zahodnoevropskih držav. V jeseni obišče Jugoslavijo uradno italijansko parlamentarno odposlanstvo. bilov. Znani ameriški industrijec Hen-ry Ford je ustanovil leta 1903 družbo za izdelavo avtomobilov — Ford Motor Company — in do leta 1921 izdelal že 5 milijonov avtomobilov. Takrat so se pojavili tudi v naših krajih Fordovi avtomobili. Piva avtomobilska razstava pa je bila že leta 1889 v Parizu. Kljub tolikšnemu napredku v izdelavi motornih vozil lahko imamo kolo za začetnika dobe mehaniziranih in motorizira-nih prometnih sredstev. Če so bile torej številne iznajdbe na področju mehanizacije in motorizacije novih prometnih sredstev proti koncu prejšnjega stoletja samo nekaki poizkusi, se je v našem stoletju vse to v polnem obsegu praktično uveljavilo. Kar je bilo prej za navadnega človeka nekaka senzacija, to je danes za vsakogar nekaj samo po sebi umevnega. Še več! Ta preobrat se ni izvršil samo na kopnem, na trdih tleh, šel je tudi preko teh mej in človek si je osvojil tudi zračni prostor z nad vse umetno in precizno zgrajenim letalom, na vodi pa morsko globino s prav tako izdelano podmornico. Res, dovolj vzroka imamo, da se čudimo tej človeški iznajdljivosti, ki s takimi iznajdbami donaša človeštvu neizmerne koristi in zožuje daljave ter povezuje narode med seboj Take in podobne misli se vsiljujejo človeku, ko vstopi v razstavne prostore Gospodarskega razstavišča, ki s prireditvijo sejma prometnih sredstev hoče prikazati najširši javnosti pridobitve novejšega časa na tem področju. Razstava je prirejena v najširšem obsegu, saj je zastopanih skupno 88 raz-stavljalcev, med temi kar 39 inozemskih tvrdk. Med devetimi tujimi državami se ponaša Zah. Nemčija z visokim številom (20) udeležencev. Italijo predstavlja 11 tvrdk, po dve podjetji sta za stopani iz Avstrije, Združenih držav A merike in Izraela; udeležene pa so tudi Francija, Vel. Britanija in Švica. Italijo zastopajo znane italijanske tvdrke večinoma po svojih tukajšnjih zastopništvih. Naj omenim samo nekatere :»Adige« iz Verone (avtomobilske, avtobusne in specinaine prikolice), »Al fa-Romeo« iz Milana (avtomobili in prikolice), »Motom - Italiana« iz Milana (motorna kolesa). Izdelki vseh tvrdk so precizno izdelani, luksuzno opremljeni in se kar po- nujajo kupcem. Izmed zahodnonemških tvrdk bi bilo omeniti: »Hanomag« iz Hannovra s traktorji, motorji in gradbenimi stroji, »Vespa-Messerschmitt« iz Augsburga z motornimi kotači, »Daim-ler-Benz« iz Stuttgarta s svojimi luksuznimi svetovnoznanimi vozili i. dr. Ameriška tvrdka »Cessna« je razstavila helikopter, ki privablja obilo gledalcev. Skratka: Tujina se je odzvala in nam pokazala svoje prvovi stue izdelke. Kot gostitelji smo navedli najprej naše goste, toda tudi naša podjetja kažejo že veliko zmogljivost na tem področju. Naše domače tvrdke razstavljajo svoje izdelke najrazličnejših vrst: »Tomos« iz Kopra, motorna kolesa, »Tam« Maribor, izdeluje udobne, moderne avtobuse s sodobnim turističnim komfortom, pa tudi prekucnike in ka-mione-cisterne, »Motomontaža« v Novem mestu tovornike in sanitetne vozove, tovarna »Rog« kolesa in sestavne dele, radioaparate za avtomobile nudi »Elra« iz Škofje Loke. Mariborske železniške delavnice so razstavile kratko garnituro železniških vagonov, potni ških in tovornih. Pa tudi za zabavo je preskrbljeno na razstavišču. Na avtodromu se namreč lahko vozijo mladi in stari, ne da bi se jim bilo treba bati karambola. Po ljubljanskih ulicah bo vozil v teh dneh tudi poseben vlak, ki bo posebna atrakcija za mladino. pričakovati je, da bo tako bogato založena razstava dosegla svoj namen in tudi v trgovskem pogledu pokazala zadovoljiv uspeh. (Razstava ostane odprta do 2. junija). —crn— LANSKI PRIDELEK LEŠNIKOV V ITALIJI. Po najnovejših cenitvah je pridelek lešnikov v letu 1956 v Italiji dosegel 498.850 stotov proti 284.798 stotov v letu 1955. Pridelek lešnikov v Franciji in Jugoslaviji je bil v tem času znatno slabši zaradi zmrzali v februarju 1956. RUSKI IN POLJSKI AVTOMOBILI NA NORVEŠKEM. Norvežani so v lanskem letu uvozili iz Sovjetske zveze 2.088 vozil, od katerih 1369 tipa »Po-beda«, in 323 avtomobilov iz Poljske Od hod „managersha bolezen" Za pametno vodstvo sodobnih podjetij Vodilne osebnosti gospodarskih podjetij so zlasti v zapadnih deželah pogo-stoma s svojim poklicnim delom tako preobremenjene, da zaradi živčne izčrpanosti resno obolijo. To je tako imenovana managerska bolezen". Povzroča jo delovni tempo današnjega gospodarskega življenja, poostren z vedno bolj tesno medsebojno povezanostjo najrazličnejših poslovnih, tehničnih in upravnih področij. Vodstvene naloge v podjetjih nalagajo managerjem hitro, a vendar preudarno odločanje in zahtevajo pri tem stalno temeljito poučenost o vseh stvareh, ki so v določenih primerih pomembne, bodisi z vidika samega podjetja, bodisi iz splošnih vidikov gospodarskega življenja. Notranji u-stroj vsakega pridobitnega podjetja večje važnosti zahteva pa nadziranje dela posameznih njegovih članov in vskla-ditev tega dela. Tako so potrebna stalna posvetovanja, točna strokovna poročila, proučevanja vprašanj, konference, načelne izjave, posredovanja itd., vse pod pritiskom odgovornosti, ki je spojena z vodstvenimi nalogami, in naraščajoče intenzivnosti poslovanja, ki je posledica sodobnega napredka tehnike in prometa. VODILNE OSEBE NAJ ODLOČAJO SAMO O VAŽNIH ZADEVAH Heinrich Mechler, ki je pred kratkim izdal v Stuttgartu posebno razpravo o pojavu managerske bolezni (Fiihrungs-krafte brauchen Entlastung), je mne- nja, da je temeljni vzrok preobremenjenosti vodilnih osebnosti velikih in tudi srednjevelikih podjetij neracionalna notranja organizacija dela, ki povzroča, da se poslovanje v preveliki meri naslanja na osebne odločitve in ukrepe samih šefov. Pravilna organizacija dela bi po njegovem mnenju morala skrbeti za to, da bi vodilne osebe morale odločati samo v važnejših in načelnih zadevah, a za orientacijo potrebna poročila bi morale prejemati le v zgoščeni obliki, brez nepotrebnih podrobnosti. Vsak referat, ki bi služil temu namenu, naj bi kratko in jedrnato, brez dol-goveznosti, prikazal le bistvene značilnosti vprašanja, ki zahteva rešitev. Tako urejeno poslovanje zahteva pa dosledno decentralizacijo v odgovornosti, v odločanju in nadzornih nalogah. Toda omenjena organizacijska načela so že davno znana in v strokovni literaturi temeljito obdelana. Če se ne upoštevajo ali če ne dajo koristnih rezultatov, je gotovo, da je krivda tudi v drugih okolnostih, morda pa tudi pri samih managerjih, ki mislijo, da se morajo sami brigati prav za vse. Tajnica jim ni dovolj sposobna, da bi odvra- čala od njih nepotrebne telefonske razgovore in nadležne obiske, da bi znala prihajajočo pošto pravilno deliti, da bi označevala časopisne vesti itd., a njihovi sodelavci, tako vsaj pogosto mislijo šefi, nimajo potrebne neodvisnosti, da bi prevzemali nase odgovornosti in da bi sami odločali; da je treba vse njihovo delo nenehno nadzirati in sploh, da niso dovolj sposobni in zanesljivi. ŠEF SI MORA VZGOJITI SPOSOBNE SODELAVCE Gotovo je pogostoma res tako, toda ali ni morda tudi sam ravnatelj kriv, da so njegovi sodelavci, ki bi ga morali razbremenjevati, premalo neodvisni? Zelo redki so tisti, ki so že po svojih osebnih lastnostih in po svoji teoretični šolski izobrazbi povsem usposobljeni za vodilne naloge v kakem večjem industrijskem, bančnem ali trgovskem podjetju. Zadostno usposobljenost si bodoči šefi, če imajo sicer potrebna svojstva, lahko pridobijo samo s sistematično praktično šolo v samem poslu. Tudi sodelavcem vodilnih oseb je potrebna taka praktična šola, a temeljito praktično znanje si morejo pridobiti le pod vodstvom samih šefov, če so namreč ti sploh voljni vzgojiti si zares sposobne sodelavce in jim pripo-znati pravico odločanja v stvareh določenega jim delovnega področja. Lahko se sicer dogodi, da bodo včasih, posebno v začetku, o kaki zadevi po sodbi šefa napačno odločili, a ta možnost ne sme biti razlog, da bi se jim že vnaprej odrekla določena neodvisnost v njihovem področju in da bi se tako o-mejevala njihova odgovornost. Tako vzgajanje sodelavcev in bodočega vodilnega kadra zahteva seveda od šefov mnogo dobre volje in osebnega takta. Ne sme imeti videza šablonskega pouka. Predvsem pa mora sam šef biti prost vsakršnega malenkostnega ljubosumja. Pritegovati mora svoje sodelavce k skupnim razgovorom in posvetovanjem v vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo podjetje tudi tedaj, če je njemu stvar popolnoma jasna. Vskiaditev vodstvenih poslov, ki je potrebna v primeru decentralizacije odločanja in odgovornosti, zahteva s strani šefov stalen stik z ožjimi sodelavci in mnogo psihološkega razumevanja za njihove težave, spojene z odgovornostjo, ki jo nosijo. VEC POČITKA IN GIBANJA! Ce bi se opisana načela organizacijske narave v praksi zares upoštevala, bi pojavov managerske bolezni bilo do kaj manj. Vendar ni dvoma o tem, da so podani zares tudi stvarni vzroki zanjo. Da bi teh bilo manj, je v zapadnih deželah na delu že marsikatera nalašč, za to ustanovljena skupnost. Tako skuša posebno združenje v Nemčiji (Kuratorium Freier Wochenende) doseči, da bi vsaj zadnjo soboto v vsakem koledarskem mesecu ne bilo nobenega posvetovanja, nobenega občnega zbora, nobene konference, a stremljenje gre tudi za tem, da bi vsaj v razdobju enega meseca v letu, po možnosti avgusta, ne bilo nobenega kongresa. Zdravstveni strokovnjaki, ki jim ameriški tempo v sodobnem poslovnem življenju ne ugaja, priporočajo nekoliko več počasnosti pri delu In pri jelu, več telesnega gibanja v prirodi in ne na zadnje več duševne sprostitve od poslovnih stvari med odmorom In dopustom. Dr. O. * Manager je izraz ameriškega poslovnega žargona. Prvotno se je uporabljal za spretne organizatorje, ki so skrbeli za ugodne pogodbe nastopajo,-čih umetnikov, igralcev, virtuozov itd. Sedaj je v rabi v poslovnem življenju sploh in pomeni toliko kakor upravnik, vodja, ravnatelj. Anglija za prosto trgovino s Kitajsko Angleška vlada bo še ta teden objavila svoje predloge o sprostitvi trgovine s Kitajsko. Angleži so za sprostitev do skrajnih meja, tako da bi ostala v veljavi samo še prepoved izvoza resničnega strateškega blaga. Pod pritiskom Anglije in drugih zaveznikov so Američani sicer nekoliko popustili, vendar ne v celoti. Te dni se sestane odbor »Chincom«, v katerem je 15 zahodnih držav in ki bo sklepal o angleškem predlogu. KOLIKO POTROŠIJO AMERIŠKI VOJAKI NA ANGLEŠKEM. Za vzdrževanje ameriških letalskih oporišč na Angleškem v finančnem letu 1955/56 so Američani izdali 346 milijonov dolarjev. To predstavlja močno oporo za angleško gospodarstvo. S tem je Angležem zagotovljen trikrat večji dotok dolarjev kakor od turizma. PROIZVODNJA JEKLA V NEMČIJI. Zahodna Nemčija je po proizvodnji surovega jekla tretja država na svetu. Lansko leto so namreč v Zah. Nemčiji proizvedli 23 milijonov ton jekla; pred njo so v tem pogledu le Združene države in Sovjetska zveza. Po izkopu premoga v lanskem letu je Zah. Nemčija bila na četrtem mestu, to je za ZDA, Sovjetsko zvezo in Vel. Britanijo. PROMET SKOZI HAMBURŠKO PRISTANIŠČE se je v mesecu marcu povišal za 292.000 ton, to je za 14,4°/o v primerjavi s prejšnjim mesecem februarjem in dosegel 2,300.000 ton blaga. nn nase i 11 §enje Kaj lahko pričakujeta Gorica in Trst Tovarnarji slaščic is Vidma protestirajo proti gorišlei »picsti coni«, ker omogoča goriškim izdelovalcem slaščic nabavljanje sladkorja za nkarame-le« bolj poceni. Konkurenca novih podjetij, ki so zaradi tega vstala v Gorici, je ubila jvidiemska podjetja;') od nekdanjih 12 podjetij v Vidmu so danes ostala samo še 3. Goričani odgovarjajo, da Videmci pretiravajo, v resnici je proizvodna cena bonbonov v Gorici samo za 5% nižja kakor v Vidmu; tudi ni res, da je v Vidmu propadlo toliko podjetij zaradi goriške konkurence. Videmski list je končno moral zaključiti to polemiko, ki je razburjala duhove in postala skoraj oseb- Izvršni svet tržaške trgovinske zbornice je predlagal rimski vladi, naj tudi na Tržaško ozemlje raztegnejo zakon, ki dopušča v Siciliji promet z brezimnimi delnicami (na prinašalca), medtem ko so bile v ostali Italiji brezimne delnice odpravljene in morajo biti poimenske. Trgovinska zbornica je mnenja, da bi družbe z brezimnimi delnicami privabile več kapitala v Trst, kar bi pripomoglo k oživitvi tržaškega gospodarstva. Rimska vteda še vedno odbija ta predlog. Sicilijancem so sledili Sardinci; njihov deželni zbor — Sardinija uživa namreč avtonomijo prav kakor Sicilija — je izglasoval zakon, ki dopušča obtok brezimnih delnic. Osrednja vlada se temu ni uprla v roku, ki omogoča njen priziv. Ta je že pretekel in Sardinci so lahko dokončno uveljavili zakon o brezimnih delnicah. Na zadnji seji so člani izvršnega sveta pozvali predsedništvo trgovinske zbornice v Trstu, naj ne odneha v tej zadevi in naj pri novi rimski vladi vnovič načne to vprašanje. Predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzalto Fegiz je bivšemu predsedniku italijanske vlade Segniju nekoč očital, da ima dovolj časa, da skoraj vsako nedeljo odpotuje na Sardinijo, da bi pa sprejel odposlanstvo tržaške trgovinske zbornice, mu čas ne dopušča. Hotel je reči, da je Segniju Sardinija bolj pri srcu kakor Trst, ker je menda tam doma. Zato pač njegova vlada ni protestirala proti Uveljavitvi zakona o brezimnih delnicah na Sardiniji, medtem ko ni dovolila, da bi se ta zakon raztegnil na Tržaško ozemlje, ki poleg vsega tudi še vedno čaka na avtonomijo. Morda pa vsi delamo g. Segniju krivico. Morda on le ni vodil politike po osebnih simpatijah in nagnenjih. Verjetno pozabljamo, da je Tržaško ozemlje nekaj drugega kakor Sardinija. Kaže, da ima vse smole, poleg drugih tudi to, da je ob meji; to predstavlja v očeh rimskih državnikov veliko obteževalno okolnost, ko gre za prosto cono, avtonomijo ali morda celo za brezimne delnice. Kaj naj po vsem tem pravzaprav storijo rimski državniki za Gorico? Kaj za Trst? Gorica je bila odrezana od zaledja, je torej glava brez telesa. Trst je bil tudi odrezan od naravnega zaledja ter je tudi on glava brez telesa. Obe področji zaslužita izjemne ukrepe gospodarske narave, kakor je n. pr. resnična prosta cona za Trst. a proti njim se puntajo enkrat v Vidmu, drugič v Benetkah, tretjič v Genovi. Tako se vrtimo v začaranem krogu, ki se vije od tržaških predlogov do rimskih proučevanj, do protestov videmskih tovarnarjev, beneških in ge noveških brodarjev, ter se zaključi ob nepremakljivi meji. Po nekih čudnih a neverjetno stabilnih zakonih se onemogoči vsak temeljit ukrep, ki bi dvignil gospodarsko življenje v Trstu, medtem ko se Gorica rešuje z obmejnim prometom. • • • »Dovolj bi bilo, ako bi prišlo v nekaterih vodečih glavah do skoraj neopazne motnje ravnotežja in že bi se svet potopil v krvi, ognju in radioaktivnosti«. (To je zapisal slavni švicarski du-šeslovec C. G. Jung v uvodu k svojemu članku o končni propasti sedanjega sveta.) V Italiji je vina že preveč ALI BO ITALIJA KRENILA NA DESNO? Senator Zoli je sestavil vlado, v kateri so samo krščanski demokrati; v njej torej ne sodelujejo več socialni demokrati pa tudi ne liberalci. Ta tako imenovana enobarvna vlada je močno pobarvana »na desno«. V njej prevladuje desno krilo krščanskih demokratov. Zunanji minister je postal Pella, ki pripada tej skupini; med Tržačani je tudi znan, ker je bil predsednik vlade v času diplomatske bitke za Trst. Svoje borbenosti v tem pogledu ni nikdar prikrival. Pella je tudi edini podpredsednik vlade. Fanfanijeva skupina, ki se zavzema za politiko sredine, je V vladi v manjšini. Nova vlada nima lastne večine v parlamentu, pač pa bo odvisna od glasov liberalcev, monarhistov in drugih desničarjev. Druge stranke jo bodo lahko podprle tudi s tem, da se bodo njihovi predstavniki vzdržali glasovanja. Nennijevi socialisti in Togliattijev! komunisti so se že izrekli proti Zoliju; gledišče Saragatovih socialistov še ni popolnoma jasno. Zolijeva vlada naj bi vladala do novih volitev, ki bodo spomladi prihodnjega leta. ZA ZBLIžANJE MED BEOGRADOM IN MOSKVO. Centralni komite sovjetske komunistične stranke je čestital predsedniku Titu ob priliki njegovega 65. rojstneag dne. Izrazil je željo po prijateljskih odnosih z zvezo jugoslovanskih komunistov in med obema državama. Predsednik Tito je izjavil, da je Jugoslavija dala pobudo za novo zbli-žanje s Sovjetsko zvezo, ker bi nadaljnje poslabšanje odnosov bilo nesmiselno. V tem duhu je Zveza komunistov Jugoslavije odgovorila centralnemu komiteju sovjetske komunistične stranke. Jugoslovanska vlada je odklonila dobavo ameriškega orožja pod pogoji, ki so jih postavili Američani. Ti bi lahko vsak trenutek prekinili dobavljanje orožja, ako bi se jim zazdelo, da vodi Jugoslavija drugačno zunanjo politiko, kakor si jo oni želijo. NEMČIJA NA RAZPOTJU. Že pred svojim odhodom v Združene ameriške države, je kancler Adenauer izjavil, da Zahodna Nemčija noče ostati drugo razredna sila, to se pravi, da se tudi njena vojska hoče oborožiti z atomskim orožjem. Vrsta nemških znanstvenikov je namreč pogumno nastopila proti oborožitvi z atomskim orožjem. Tudi politična opozicija je proti oborožitvi nemške vojske z atomskim orožjem, zlasti tudi zaradi tega, ker je Sovjetska zveza opozorila Zahodno Nemčijo pred nevarnostjo, ki nastaja za nemški narod, ko Adenauer dopušča, da se na zahod-nonemškem ozemlju postavljajo atomska oporišča. Na Francoskem in na Angleškem se oglašajo ugledni javni delavci, češ da postaja Zahodna Nemčija z ameriško pomočjo premočna. Tako je tudi neki francoski razumnik med svojim predavanjem v Švici izrazil bojazen, da se ZDA in Zahodna Nemčija že preveč razumeta. Adenauer je odletel s svojim zunanjim ministrom v A-meriko tudi zato, da se Amerika ne bi sporazumela z Rusijo o razorožitvi in drugih vprašanjih ter bi tako priznala sedanjo delitev Nemčije na dvoje. RUSIJA BO DOBAVLJALA INDIJI OROŽJE Sovjetska vlada je obvestila Indijo, da je pripravljena dobavljati orožje (tudi letala vseh vrst). Pripravljena je tudi dovoliti Indiji dolgoročna posojila. Indija je že enkrat odbila takšne predloge, vendar jih bo zdaj proučila na novo. Prav tako so Rusi ponudili orožje (tudi letala Mig-17) indonezijski vladi. Carinske olajšave v Jugoslaviji Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o carinskih tarifah za pošiljke za privatno uporabo iz inozemstva. Jugoslovanski državljani ne bodo pri vračanju iz inozemstva plačali carine na blago do vrednosti 50.000 dinarjev. Prav tako so carine proste darilne pošiljke do vrednosti 20.000 dinarjev. Carine prosti so tudi predmeti osebne uporabe, zdravila po zdravniškem receptu in blago, ki ga prinašajo s seboj izseljenci, ki se za stalno vračajo v domovino. V zvezi s škodo, ki jo je povzročila te dni pri nas in drugod po Evropi zmrzal, naj omenimo, da je lansko leto nenadna pozeba napravila ogromno škodo v Emiliji in Romagni, kjer je pobrala okoli 4 milijone stotov grozdja. Pred dvemi leti je tudi na našem Krasu trtam škodil spomladanski mraz. Škoda, ki jo prizadenejo vinogradom v posameznih predelih vremenske nesreče, je toliko večja, ker se navadno cena pridelka, ki je še ostal ne dvigne tako kakor bi prizadeti vinogradniki pričakovali. Cena se namreč ne ravna po razmerah v posameznih krajih, temveč upošteva razmere na trgu v vsej državi in celo v več državah. Tako se zgodi, da je v nekaterih predelih slabo vreme uničilo pridelek, medtem ko ga je drugod na razpolago dovolj, včasih tudi preveč. Danes je v Italiji na trgu toliko vina, da je morala vlada s posebno uredbo poskrbeti za to, da bi olajšala destilacijo vina v alkohol in tako spravila s trga velike količine vina, ki pritiskajo ceno navzdol in kvarijo trg. V tem pogledu je italijanska vlada sledila francoskemu zgledu. V Franciji namreč že več let destilirajo vino v alkohol; pri tem pomaga država z raznimi olajšavami in podporami. Lani je bila vinska letina v Italiji izredno dobra; saj so pridelli 99 milijonov 685.000 stotov grozdja, to je 7,4% več kakor leta 1955. Iz tega grozdja so pridobili 63 milijone 500 tisoč hektolitrov vina, tp je 8,8% več kakor leta 1955. Namiznega grozdja je. bilo 3 milijone 760 tisoč stotov. Toliko vina so v Italiji pridelali, čeprav je zmrzal v Emiliji in Romanji zmanjšala pridelek za 4 milijone stotov ter je bilo tudi v ne-iiatenh drugih italijanskih deželah, kakor na Beneškem in v Lombardiji, manj grozdja kakor prejšnje leto. italijanski gospodarstveniki se posebno ne veselijo tega napredka, ker še bojijo, da tako ogromne količine vina ne bodo našle zaželenih kupcev. Nekateri celo napovedujejo, da bo Italija pridelala tudi po 100 milijonov stotov grozdja, ko bodo pričeli roditi novi nasadi. Tedaj bo še bolj pereče vprašanje, kam z vinom. V Franciji je od prejšnjih letin ostalo pri vinogradnikih okoli 17 milijonov 338.000 hektolitrov vina, pri trgovcih pa okoli 12 milijonov 332.000 hektolitrov vina. V Italiji niso stare zaloge tako velike, vendar priporočajo gospodarstveniki, naj se že zdaj izdela primeren načrt, ki bi urejeval pridelovanje in razpečavanje vina. Te dni je bilo v Rimu v tem pogledu važno posvetovanje v ministrstvu za kmetijstvo, katerega so se udeležili tudi predstavniki vinogradnikov. LANSKI IZVOZ VINA IZ ITALIJE Pozeba trt v Avstriji, Zah. Nemčiji in Švici v začetku leta 1956 je imela v teh deželah za posledico povečano povpraševanje po tujih vinih. Ker je imela Italija lani ne samo bogato, marveč tudi dobro vinsko letino, je prišla pri tem na svoj račun; njen izvoz vin, vermuta, grozdnih sokov in moštov je znatno narasel in dosegel po vojni najvišjo raven. V primerjavi z letom 1955 se je izvoz dvignil od 1,263 na 2,006 milijonov hi, oziroma po vrednosti od 17,5 na 24 milijard lir. Zah. Nemčija, Švica in Avstrija so tradicionalne uvoznice proizvodov italijanskega vinogradništva in absorbirajo tudi do 80% vsega izvoza. Lani je Nemčija uvozila iz Italije 1,054.000 hi (od česar je odpadlo na grozdne sokove in mošte 356.000 hi) v vrednosti 8.744 milijonov proti 475.600 hi v vrednosti 3.992 mil. v letu 1955, Švica 387.400 hi v vrednosti 4.255 mil. proti 361.800 hi v vrednosti 4.035 mil. v letu 1955, Avstrija pa 170.600 hi v vrednosti 1.482 mil. proti 66.650 hi v vrednosti 713 mil. lir v letu 1955. Znatne količine je izvozila Italija v ZDA (124.470 hi v vrednosti 3.480 mil. lir) ter v Veliko Britanijo in Francijo. KOLIKO VINA JE UVOZILA ZAHODNA NEMČIJA V tej zvezi so zanimivi podatki o skupnem zahodnonemškem uvozu vin v lanskem letu. Uvoz (vin in vermuta) je dosegel 3,540.451 hi v vrednosti 46 milijonov 075 tisoč dolarjev; od tega je Zahodna Nemčija uvozila iz Francije 1,830268 hi (23 387.000 dol.), iz Italije 634.150 hi (9,459.000 dol.), iz Španije 432 864 hi (4,611.000 dol.), iz Grčije 179 tisoč 739 hi (2,246.000 dol.) in iz Jugoslavije 197.144 hi (1,975.000 dol.). Jugo- slovanski izvoz vin v Zah. Nemčijo je takole naraščal: 1952 ( 45.924 hi — 817 tisoč dol.), 1953 ( 49.906 hi — 764.000 dolarjev), 1954 (55.159 hi — 800.000 dol.), 1955 (65.540 hi — 641.000 dol.), 1956 (197 tisoč 144 hi — 1,975.000 dol.). Kava se je zopet podražila Cene kave na viru proizvodnje so se zvišale. Indonezijska kava se je podražila, ker so oblasti ustavile izvoz kave zaradi majhne razpoložljivosti. Zdi se, da ne bodo cene popustile najmanj dva meseca. Splošen porast cen kave na mednarodnem trgu je pripisati več čini tel jem, med katere prištevamo naraščajočo potrošnjo in dejstvo, da si velike zasebne tvrdke in tudi vlade kopičijo zaloge v skladiščih. Izvedenci predvidevajo, da bo letina 1957-58 vrgla okoli 40,150.000 vreč kave, in sicer 17 milijonov 500.000 vreč v Braziliji, 6,250.000 v Kolumbiji, 7,500.000 v Srednji Ameriki, 7,700.000 v Afriki in 1,200.000 v Aziji. Svetovna potrošnja kave je znašala lansko leto 37 milijonov vreč; letos se bo gotovo dvignila na 38,500.000. Presežek pol drugega milijona vreč bo znatno vplival na razvoj cen. Na italijanskem tržišču je precejšnje zanimanje zlasti za slabše vrste kave. Tržaški trg je precej razgiban. Zlasti se zanimajo za kavo Avstrijci, ker se bojijo, da se bodo cene še dvignile. Na tranzitnem trgu so bile zaključene kupčije za vrsto Uganda oprana in prečiščena po 268 šilingov za cwt cif Trst proti takojšnjemu vkrcanju; za vrsto Victoria 5 crivello 18-19 po 365 šilingov za 50 kg proti takojšnjemu vkrcanju; za vrsto Santos extra prime po 500 šil. za 50 kg fco vagon — odhod Trst, blago ponovno pretehtano proti vkrcanju v septembru; za vrsto Malesia A. P. 1 po 280 šil. za cwt cif ter za vrsto Gua-temala po 560-565 šil. za 50 kg cif Trst. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N. Y. 5 620; Rio N. Y. 3 655; Santos extra prime good to-large bean 855; Victoria 5 good to large bean 560; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra superior 51; Haiti naravna XXX 59; San Salvador naravna 65,50; Kostarika 74,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg fob: Gimma 370; Moka Hodei-dah 480 šil. 50 kg cif; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 273; Malesia A.P./l 270; Malesia A.P./2 230; Indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 267. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca za kg neto ponovno pretehtano: Rio N. Y. 5 1430; Rio N. Y. 3 1450; Kakšnim vsakovrstnim namenom služi les, ki ga dajejo naši listavci in iglavci, je vsakomur dobro znano, četudi ne pozna vseh tehnoloških postopkov za predelavo. Letna poraba tega lesa gre v milijone ton. Znatno pa je po svetu tudi povpraševanje po raznih vrstah lesa, ki pri nas ne raste. V starih časih so imeli posebno v čislih cedro, južno predstavnico iglavcev, ki so je bili polni gozdovi v libanonskem pogorju. Cedrovina je bila na glasu, da je vprav neuničljiva. Asirci in Izraelci so jo uporabljali pri zidanju templjev, Feničani in za njimi Egipčani pa za gradnjo ladij. Dandanes je libanonska cedra redka; druge vrste cedre rastejo v severozahodni Afriki, na južnih pobočjih Himalaje in v Sibiriji. Njen les služi predvsem ladjedelnicam, tovarnam furnirja in strugarjem; iz njega izdelujejo tudi škatle za cigare. Izredno trdna in težka je ebenovina, črna kakor prebivalci Nubije, od koder so jo uvažali stari Egipčani. Svetlejši je eben z malabarske obale v Indiji in s Ceylona. Glavnino ebenovine pa daje danes Afrika, predvsem Madagaskar, Tanganjika (nekdanja Nemška Vzhodna Afrika), Kamerun in Kongo. Malabarska obala razpošilja v svet, tekmujoč z Burmo, Tajlandijo in Borneom, les, ki ga imenujemo »teofc« (izg. tik). Odraslo teakovo drevo ima tudi do 7 m obsega; njegov les je rjavordeče barve, iz njega pa hlapi vonj, ki spominja na kavčuk, žužel- Santos extra prime good to large bean 1720; Victoria 5 good to large bean 1400; Ecuador extra superior naravna 1530; Haiti naravna XXX 1640; San Salvador 1730; Kostarika 1860; Gimma 1520; Moka Hodeidah 1 1700; Uganda oprana in prečiščena 1300; Malesia A.P. 1 1310; Malesia A.P./2 1230; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1260. Močna udeležba Jugoslavije na Tržaškem velesejmu Med predstavniki Trgovinske zbornice za Slovenijo, ki s sodelovanjem Trgovinske zbornice za Hrvatsko organizira jugoslovansko udeležbo na tržaškem velesejmu, in upravo tržaškega velesejma so bile izmenjane misli o letošnji jugoslovanski udeležbi. Zagotovljena je močna udeležba Jugoslavije; saj bo na letošnjem velesejmu razstavljalo kar 58 jugoslovanskih podjetij, in sicer 31 iz Slovenije ,18 iz Hrvatske, 3 iz Srbije in 1 iz Bosne. Lesne razstave se bo udeležilo kar 6 jugoslovanskih podjetij. Dogovorjeno je bilo, da bo »jugoslovanski dan« dne 25. junija. Med tržaškim sejmom bodo važna posvetovanja med tržaško delegacijo Italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, Trgovinsko zbornico v Trstu in predstavniki trgovinskih zbornic v Ljubljani in Zagrebu o pospešitvi trgovinske izmenjave. Kakor je bilo že napovedano, bo lesna razstava 27. junija. Jugoslavija je letos zaprosila za dovolitev sejemskega kontingenta v višini 300 milijonov lir. Kaže, da bo to zadovoljivo rešeno. jst&fabGZCtft----------------j Portorož, maja 1957 Še nobeno leto, odkar se je Portorož pričel razvijati pod jugoslovansko u-pravo, ni bilo v tem kraju že meseca maja toliko turističnega prometa kakor letos. V vseh portoroških hotelih so zabeležili za ta. čas vprav izreden dotok tujih gostov, v prvi vrsti Nemcev in Švicarjev. Za glavno sezono pričakujejo rekorden obisk tudi iz Francije in Avstrije. Potovanja na morje so dobro organizirana. Nemci se najraje poslužujejo zračne poti do Celovca, od koder nadaljujejo potovanje na morje z jugoslovanskimi avtobusi. Inozemski potovalni uradi, ki sodelujejo z jugoslovanskimi v organizaciji skupinskih in individualnih potovanj na jugoslovansko obalo, poročajo, da so njihovi klienti z bivanjem v Portorožu zelo zadovoljni in da je zanimanje za to letovišče vedno večje. Dotok gostov iz inozemstva bi se pa po njihovih poročilih utegnil še znatno povečati, če bi jugoslovanska konzularna zastopstva mogla ke ga ne napadejo; vanj zabiti žeblji ne porjavijo. Z Daljnega vzhoda, namreč z malajskih in južnomorskih otočij, potujejo vsak dan v Evropo in Ameriko zaloge dišeče pražiljke in barvilne sandalovine, na Filipinih rase pan-duk, na Japonskem kafrovec. Med najkoristnejše vrste lesa sodi evkaliptovec, ki ga je polna Avstralija. To drevo, ki doseže ogromno višino, daje zelo trden in netrhljiv les, ki ga uporabljajo zlasti v ladjedel-stvu. Pri gorenju hlapi iz njega prijeten vonj. Iz evkaliptovih listov pridobivajo evkaliptovo olje, ki je med drugim tudi primes znanih bonbonov in pilul proti hripavosti. Znan eksotičen les, ki ga uporabljajo za izdelovanje pohištva, je maha-goni; drevo rase zelo počasi in doseže polnoletnost, če se smemo tako izraziti, šele pri starosti 200 let! Njegova domovina je Zahodna Indija (v Ameriki) in Južna Afrika. Tam je doma tudi palisander (imenovan tudi »jacaranda«), iz katerega izdelujejo glasbila, biljardne mize, dragoceno pohištvo. V Floridi je doma posebna vrsta cedre, katere les je posebno pripraven za izdelovanje svinčnikov. Ta ameriški polotok je sploh raj nešte-vilnih vrst črnega, modrega, rumenega in rožnatega lesa, ki se bodisi pisano sveti ali je videti kakor kačja ali tigrova koža ali pa se odlikuje s tem, da je trd kakor železo. Vse te vrste si utirajo pot v proizvodnjo, da bi zadostile človeškim potrebam in željam. TUJE VRSTE LESA Problematika kratkoročnega kreditiranja v Jugoslaviji Podjetja naj rastejo na lastne sile Ljubljana, 28 ma-ja V dosedanjih poročilih smo že omenjali spremembo, ki je nastala z letošnjim letom glede sistema kratkoročnega kreditiranja v Jugoslaviji. Bistvo te spremembe je, da so podjetja p:ejela lasten sklad obratnih sredstev, oziroma kolikor tega niso prejela deloma ali v celoti, so pa postala deležna tako imenovanega posebnega kredita; ta se obravnava v bistvu po istih načelih kot navedeni sklad. Do 1. januarja so namreč bila podjetja glede obratnih sredstev v celoti odvisna od Narodne banke oziroma od bank, ki so nastale v zadnjih letih v zvezi z decentralizacijo in specializacijo bančnega aparata v Jugoslaviji. Ne bi navajali vzrokov, ki so dovedli do tega, da so bila svoj čas podjetjem odvzeta lastna obratna sredstva in naložena na poseben sklad obratnih sredstev pri Narodni banki. Pač pa bi se zadržali pri vzrokih sedanje spremembe. Vzroki za vrnitev in dodelitev sklada obratnih sredstev so v samem družbenem in gospodarskem razvoju, ki gre v smeri tržnega gospodarstva z njegovo značilnostjo, ki je v medsebojni konkurenci, zlasti pa v temeljni zahtevi po donosnem poslovanju. Drugo, kar je treba poudariti in kar je s prvim v zvezi, je vedno bolj utrjajoči se sistem samoupravljanja podjetij po delavcih in uslužbencih, skratka po delovnih kolektivih. Ta bi bila v nasprotju s preveliko odvisnostjo od bank, ki predstavljajo v bistvu aparat, v katerem načela samoupravljanja še niso v celoti uresničena. Pomislimo še, da so morale gospodarske organizacije biri poprej odvisne od bank celo glede sredstev, ki so jim bila potrebna za redno poslovanje. Prehod na nov sistem, ki je značilen po dodelitvi začetnega sklada obratnih sredstev podjetjem, je doživel več stopenj in tudi sedanja ni zadnja, temveč je le prehodna. Predvideno je, da bodo popolne izvedbe zastavljenih načel preteklo vsaj še leto dni in več. V načelu naj bi namreč podjetja ustvarila svoj sklad obratnih sredstev (v kapitalizmu bi našli primerjavo z lastnimi sredstvi podjetij) in to na ta način, da bi izločala potrebne zneske iz dobička ali dohodka. Na ta način naj bi si ustvarila sklad, ki bi jim služil za redno poslovanje in sredstva za vsa nadaljnja povečanja proizvodnje, blagovnega prometa in drugega poslovanja. Kolikor pa takih sredstev ne bi mogla podjetja takoj ali postopno ustvariti, bi lahko zaprosila za dolgoročna posojila, toda iz investicijskih skladov, iti bi jih vračala iz istih virov kot bi jih morala ustvarjati, to je iz dobička oz. dohodka. Tako bi kratkoročni krediti služili res le za kritje občasnih, izrednih in sezonskih potreb po obratnih sredstvih. V okviru teh načel, ki so gospodarsko utemeljena in tudi pravilna, gre torej razvoj dalje v smeri, ki smo jo v uvodu nakazali. Prehod v tej smeri pa pomeni dodelitev začetnega sklada obratnih sredstev in posebnega kredita iz že razpoložljivih skladov oz. sredstev banke. Razpoložljiva sredstva izvirajo v prvi vrsti iz sklada, ki je ležal pri banki in ki je predstavljal svoj čas odvzeta lastna sredstva podjetij. Ta pa je bil prenizek in je bilo zato potrebno glede na izračunane potrebe, ki so presegale 600 milijard, dobiti razliko pri banki. Ta del, ki so ga prejela podjetja, predstavlja omenjeni posebni kredit, ki ga bo treba postopoma vračati oziroma zniževati. Rok za vračanje sicer še ni določen, vendar je načelno jasno, da bo po stopoma ugaševal in se spreminjal v sklad obratnih sredstev. Določbe o ten* še niso izšle in tudi še ni določeno, ali se bodo ti krediti nižali iz splošnih družbenih sredstev ali jih bodo morala podjetja »odplačevati« iz dela svojega dobička oziroma dohodka. Morda bi prikazali in obrazložili sedanje stanje tudi s številkami. Ob koncu lanskega leta je bilo pod kratkoročnimi krediti odobrenih nad 1.123 milijard dinarjev. V tem znesku pa so všteti tudi kratkoročni krediti za negospodarska namene, kot so krediti proračunom za prebrodenje težav zaradi neenakomernega dotoka dohodkov in krediti socialnemu zavarovanju. Slednji' predstavljajo poseben problem, ki se že dalj časa obravnava. Lahko računamo, da bo ta postavka kmalu zginila iz kategorije kratkoročnih kreditov. Ko je bil v začetku leta letos dodeljen podjetjem začetni sklad in poseben kredit, se je slika spremenila. Konec februarja je namreč ta sklad s posebnim kreditom presegel 803 milijarde in kot tak izpadel načelne iz vrst kratkoročnih kreditov, čeprav se to vsoto še nadalje obravnava skupno z njimi. Od te vsote je samo industrija prejela 234.2 milijarde, kar je nekaj nad polovico kratkoročnih kreditov, ki jih je lani uživala za svoje redne in izredne potrebe. Po računih bi tako podjetja prejela v obliki sklada in posebnega kredita 70% sredstev, ki so jim potrebna za kritje njihovih rednih in izrednih potreb. Toda... V tem »toda« se pojavlja vrsta vprašanj, ki jih je treba rešiti brezpogojno v prehodnem času, ki naj bi trajal nekako do konca 1. 1958. Zaradi splošnega dviganja proizvodnje, blagovnega prometa, uslug in drugega, kar predvideva tudi letošnji družbeni načrt se morajo nujno dvigniti tudi kratkoročni krediti. Predvidoma naj bi se letos dvignili za okoli 160 milijard, kar bi bilo upravičeno in ekonomsko utemeljeno; vendar pa pred- stavlja samo del te vsote in to okoli 60 milijard, ki bi jo bilo treba pokriti s kratkoročnimi krediti iz emisije, ostanek pa bi bilo treba pokriti iz investicijskih sredstev. Le na ta način bi dosegli normalen prehod v nov sistem kratkorpčnega kreditiranja in ne bi ogrozili že postavljenih temeljev. Kajti le 60 milijard od celotnega predvidenega porasta predstavlja kratkoročne naložbe, vse ostalo pa gre za povečanje proizvodnje in prometa po družbenem načrtu, torej v bistvu za trajno vezanje sredstev. Znano pa je, da so letošnja investicijska sredstva že vezana in bi bilo težko z njimi razpolagati drugače, kot je po načrtu predvideno, če ne bi hoteli ustvariti motnje drugje. V tem pogledu se pripravlja ukrep s katerim bi se novi sistem uresničil v celoti; glede tega je letošnje leto prehodno leto in priprava na dokončno uresničenje postavljenih načel. Moramo pa ugotoviti, da ne gre mor da samo za uresničenje nekih načel, ki ne bi imela podlage v samem razvoju in stvarnosti, temveč nasprotno. Gre končno za to, da se doseže, da bi proizvodnja in sploh gospodarstvo ra stlo samo iz sebe, iz ustvarjenega lastnega presežnega dela in ne na račun povečanih zadolžitev zlasti s kratkoročnimi krediti pri bankah. Ko pri tem presojamo prehodne težave za uresničitev novega sistema, ki so lahko tehničnega ali drugačnega značaja, zadenemo vsekakor na neko posebno težavo. To težavo je predo-čil tudi guverner Narodne banke FLRJ, ko je razpravljal o prehodu na nov sistem finansiranja in kreditiranja obratnih sredstev v 263. številki »Ekonomske politike«. Dejal je, da eno izmed težav pri prehodu na nov sistem predstavlja vsekakor tudi ustvarjena navada in naziranje ljudi v podjetjih, češ da se obratna sredstva za vsako razširjenje proizvodnje in prometa lahko zagotove z zahtevo po kratkoročnih kreditih pri banki. Vsekakor je to subjektivni element, toda z njim je treba računati morda bolj kot z drugimi. — žj — pospešiti in olajšati postopek pri vidi-ranju potnih listov za turistična potovanja. Glede reševanja lokalnih vprašanj, ki so v zvezi s turističnim prometom, je treba priznati, da obstajajo še vedno nekateri nedostatki, čeprav se pristojni organi in ustanove resno trudijo, da bi jih odpravili. Ni dovolj, da so hotelski in gostinski obrati lepo in dobro urejeni in da nudijo vse, kar je od njih mogoče zahtevati. Tudi za turistični promet velja načelo, da se mora orga-nično razvijati. Zmogljivost kakega turističnega kraja v pogledu sprejemanja gostov ni še podana s samim številom razpoložljivih prenočišč v hotelih in pri zasebnikih, marveč je potrebno še marsikaj, da bi se vsak gost v letovišču res dobro počutil in da bi po povratku v svoj domači kraj le ugodno poročal o svojem bivanju na morju. O nedo-statkih, ki jih je treba še odpraviti, objavlja domače časopisje od časa do časa razne podrobnosti in vrši s tem zares konstruktivno koristno kritiko. V njih dopolnitev bodi tu le omenjeno, da bi bilo prav, če bi se jakost zvočnikov, ki prenašajo zvečer pevske in glasbene točke zabavnih prireditev na prostem, nekoliko omilila in če bi se določbe o »policijski uri« za zvočnike resno upoštevale, kajti mnogo je gostov, ki prihajajo na morje zaradi zdravja in počitka in ki jim preglasni zvočniki niso všeč. Tudi bi bilo umestno, če bi se za vožnje motornih vozil po cesti skozi strnjeni del letovišča določila zelo zmerna maksimalna brzina in če bi se izpolnjevanju določb o brzini vozil in o ropotu stalno posvečala vsa pozornost. Dr. O. Nedopustna diskriminacij a V »Vestniku Slovenskega gospodarskega združenja« priobčujemo glavne določbe o novem občinskem davku na javne napise. Tržaška javnost se je lahko sama prepričala, kako so tržaški trgovci, obrtniki in profesionisti reagirali na ta davek, ki je gotovo ena izmed najbolj nespretnih zamisli obdavčevanja in pada v čas, ko so pritožbe zaradi posledic tržaške gospodarske krize splošne. S premnogih trgovin, delavnic, pisarn in celo zdravniških ambulant so zginili napisi, drugod pa so jih skrčili. Prizadeti niso biU samo tisti, ki bodo neposredno obdavčeni, temveč tudi slikarji, električarji in mehaniki, ki izdelujejo napise. Zginil je tudi velik del reklamnih napisov z neonsko razsvetljavo, ki so bili mestu v okras. O-pozarjamo pa zlasti na diskriminacijo, ki je v tem, da je isti napis obdavčen dvakrat, ako je dvojezičen, to se pravi enkrat v italijanščini in drugič v slovenščini. Kaj se to pravi? To se pravi, da bo moral plačati denarno kazen za svojo narodno zavednost, kdor bo hotel imeti dvojezičen napis. Posebni statut londonskega sporazuma izrecno prepoveduje vsako razlikovanje med Slovenci in Italijani pri odmerjanju davkov. ZA POSPEŠITEV TURIZMA. Avstrijsko finančno ministrstvo je odredilo, da smejo tujci potovati v Avstrijo z lastnim vozilom brez triptika oziroma kameta. Istočasno so odpravili potne liste med Avstrijo in Francijo. BLED ŠT. 17 nudi svojim gostom pri-jeten oddih - 320 postelj lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - jadrnice - tenis. Predsezonske cene od 1240 do 1840. V sezoni od 1550 do 2330. Po sedemdnevnem bivanju 10% popusta. J at k Motel - t0fed največje gostinsko podjetje Vas vabi v sezoni 1957. - Dan-cing - casino - bar - restavracija - prvorazredne sobe in kuhinja. Penzion v predsezoni od 930 dalje do 1230. V juliju In av-guslu od 1350 dalje do 1550. Telefon 338 Bled. HOTEL KRIM - Bled Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julij- . ske Alpe in Karavanke. Cene v predsezoni od din 750 do 909. V sezoni din 950 do 1430. Znižane cene Vam nudi prvorazredi i HOTEL SLOVENSKI DOM z dependansama v »Rogaški slatini«. — Uspešno zdravljenje jeter, živčevja, obisti, dia-betisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion od 650-950 v predsezoni od 1. maja do 30. junija. — Na vprašanja odgovarjamo takoj. Telefon št. 8. Najlepše in najceneje boste preživeli Vaš letni dopust v Hotelu SOČA ROGAŠKA SLATINA, z dependansami hotel SONCE, hotel POŠTA, hotel SLATINSKI DOM in hotel BELLEVUE. Cene penzionu v predsezoni in po sezoni din 571-fOO. Cene v sezoni (junij, julij in avgust) din 700-1100. Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. PORTOROŽ RESTAVRACIJA T A Tl A XJ IN KAVARNA J Jr\. U JtV IN v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj. Obiščite GOSTILNO v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, odlična domača in istrska vina po zmernih cenah. TRIESTE Ubtcmouljena lata 19i$ IMPORT-EXPORT j c O O 1 q> | t 2aloga Ulaga na ien&ke \ In moike otleke 1 O O o in podlo# ( I ‘ 1 c S 1 1 TRST-RIVA TRE NOVBMBRS' j TEL. 34-883 J TELEGRAMll DONAGGIO CHIESAGRBCI 1 TRIESTE 1 t -________________________-j 1 1 Vozni red autobusO( ! za Jugoslavijo ! Proga: Trst - Postojna - L j ubijat1 j Od 1. maja do 30. septembra dne\ j Od 1. oktobra do 30. aprila vsako j do, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Lju Od 1. maja do 30. septembra Od 1. oktobra do 30. aprila vsak to četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 Č Proga: Ljubljana - Postojna -Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RI0l Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 . (AUTOTRA) vsaKo sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSlO S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedt! Odhod pl'j 7.30 TRST 8.35 SEŽANA 8.50 SENOŽEČE 9.25 POSTOJNA 10.30 LJUBLJANA Prevažajo se samo potniki, ki p<>r; jo preko meje. Dnevna proga od 1-ja do 30. septembra 1957. Nadalje'1 do Bleda od 16. junija do 15. sep*1 bra. »AUTOVIE CARSICHE« — TR®1 AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPEUE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod j 8.15 prih. HERPEUE KOZINA odh- Vozi vsako sredo in soboto- Proga: Trst — Opčine — Seža1 V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in '■ soboto ob 7. in 15.30 (S AT/S A ! — vsak ponedeljek in vsako nesati v celoti, po SO' di črkami. Treba je navesti tu- lco ali trg na katerega gledajo ali jt(j^aterega so vidljivi napisi ali znaki (Z.kater ter tudi številko stavbe na kateri jljai11 nahajajo in nadstropje, v kolikor ni dDs’, pr -V pritličju. Znake in grbe je treba ak® samo z navedbo (brez besedi- zn v mere obsega. Pred besedo Znr ^reSio) je treba razumeti razne 3 oht - nad trgovinami, gostilnami in ubij1; zi/lf^bimi delavnicami, kakor razne dne’ stil Ce U.r na urarnah, svetilke na go-tk t ^ot svetilk na gostilnah ;a. i K^ajSa na javne napise se bo plačeva-I : sn °° jauuarja 1957 dalje, toda po jAP) obT321^1?11 Prizadetih kategorij, bodo vir ayčili uapise, katere bodo prijalo ta l. davkoplačevalci do 31. maja. Nova TlBl- ra? vi fa^unana na vsako črko in je deljena na pet kategorij: eka | . • kategorija obsega ožje središče me-(Largo Barriera Vecchia, ul. Car- .00 k3 ICl 5, I' 11, J lxnl KoiutoVANSKO ' JUGOSLOVANSKA 30, ^MISIJA NA DELU. Mešana italijan-( Srn-J,ugos'ovanska komisija, ki naj v '0, nadz'U ^?nc(onskega posebnega statuta I kori,1,13 ‘bajanje določb tega statuta it i0’ t' ;o,21 nad od od pod 2. kat. nad od od pod 3. kat. nad od od pod 20 let 18-20 let 16-18 let 16 let 20 let 18-20 let 16-18 let 16 let 20 let 18-20 let 16-18 let 16 let 122,— 124.- 90. — 71,— 114.50 107.- 84.50 59,— dnevno 108.50 91, — 85.50 76,— 102.50 86,— 76.50 66.50 96.50 81,— 72.50 58.— ^7 . ____________ ___________ . ■n 1 la ^st,nar°dnostnih skupnosti, je priče-> ’ 'J s,,*?08 ovati; v Rimu je bil namreč do- Po zo-G. odboru au, v iviitiu je Dii namreč do tgr-11 sP°razum glede pravilnika po ka-m P? komisija poslovala in spreje-pra ?. Pritožbe. O teh bo komisija raz-i ca nit 3 na Prihodnjem sestanku mese-odnn i°^ra v Beogradu. Italijanskemu Pr«rl ?nstvu i® Pri rimskih pogajanjih I slov 7°Val svetnik Pasquinelli, jugo- J-Pei' Mh]aevošnfakrŽaŠki generalni k°n' ■“j, dobf' ,I3ARTOLI ZOPET ŽUPAN. ' J Defg; 0b,čmski krizi je občinski svet —y Bartnr?111 za tržaškega župana ing. so -0itla• V novem občinskem odboiu krščanski demokrati, ki sicer SvetfJ0 Potrebne večine v občinskem tuni •' "rej^nji odbor je bil sestavljen ^ Cev lz socialnih demokratov in liberal-n Časa I?e recimo Vsaj “°JP^ tU(li umetno napravlje' ^°L..aka .S_ko!Iljo ,da, trava DOBRA ŽITNA vancem ______ škoda v teh krajih tako velika 50o/0 pomagalo, in da bodo trte deloma še letos rodile, ne drži in je menda le tolažba, že samo dejstvo, da gre med uničenim in novim mladjem za razliko okrog 5 tednov, govori proti temu, ker Kmetijsko nadzorništvo je pri tej nezgodi pomagalo boij simbolično. (Tako smo slišali iz ust kompetentne osebe). Prizadetim je razdelilo bone za ni med. Kakor cvetnih rastline odcvete v upanju, da bo več s pestrimi barvami sena. Ce tudi bo pokosil kak-vencev tako vabijo šen kg. sena več, bo njegova tudi s sladkim nek- kakovost neprimerno slabša. LETINA (S V JUŽNI ITALIJI ^ Aprilski mraz je sicer zaus1^, vil razvoj kultur v Južni liji, vendar bo letošnji pri'* tarjem razne žuželke (poseb- Odlašanje košnje gre samo v no čebele) k sebi, da jih oplo- škodo naše živinoreje. Po kon- lek bolj zgoden Kakor lani. dijo s prenašanjem cvetnega čani košnji bomo polili po trav- t° se v deželah Molise, K9 L LGV_ll iVJ V , 1/^11X14, XVVsl , ... . . . . O Cii CbOCl 11J Clil Vj V C L/11 C ^ tv —Celili LICI V ----- -------, _ J pomeni ta razlika toliko kot ume na Snoji a m mo 10 ga i ^ peloda z istorodnih niku gnojnico, kateri bomo do- brija in Apulija pa tudi na:5ik nemožnost zoritve. Takemu co- Verujemo, da so v taki na- na istorodne cvete. Nektar, ki dali nekaj superfosfata. S tem čiliji lepo razvija. Kaže, grozdju pravimo mihelčki. Ti S^ci možni v spiskih pogreški, gg nabira v cvetnih čašicah, je gnojenjem bomo dosegli hiter bo pridelek boljši kakor lar^ns pa ne dajo vina, marveč le ki- A verujemo, da so tudi možni m0čno voden in vsebuje le pri- učinek. Trava bo takoj pogna- leto. Cena pšenici na detrie shco. Morali bi biti v času ustrezni popravki. Razmerje bližno 20% saharozija. Pii la še posebno če pade kaj dež- je 8.500 lir, med sueško IdjPo razvoja izredno ugodni pogoji,' meri številom trt in podeljeno vsrkavanju ter s prenašanjem ja da bi ti dozoreli. Takih poletij količino modre galice, kot je odlaganjem v celice ga če- in jeseni pa pri nas, žal, ni. n- Pr- to-le: na okrog 4000 trt bele Zg0Stij0 na specifično te- Priznavamo, da je treba pri- 4.8 kg, na okrog 800 trt pa ž0 140-145, tako da 1 liter me-zadetim in onemoglim trtam 4 kg vzbuja med ljudmi nepn- da tehta 140-145 dkg. Z dolo-pomagati, a ta pomoč je v jetna čustva. V korist stvari čenimi sokovi (encimi), ki jih primerih stoodstotne škode, bi bilo, da bi v takšnih prime- izločajo iz ustnih žlezic, spre-kot je — to povdarjamo — v rih ravnali z vso natančnostjo menijo saharozij v sadni slad-prej imenovanih občinah, na- in uvaževali upravičene proš- kor (levulozij) in grozdni slad-menjena zarodu v prihodnjem nje. kor (dekstrozij). Ta dva slad- korja naj finejše vrste vseh sladkorjev sta v medu v količinah približno 30% ali 42%. Kdo bi mislil, da je tudi ži- nuti. V okajenem mesu se . razmera teh dveh slari-vina našega Krasa, ki je bila bakcil TBC uniči šele po enem kor)ev ie odvisno ah med kn-do sedaj znana kot varna pred mesecu. Na pljučih bolna ži- stahzira ah ne. Večja količina val izloča bakcile TBC s kaš- dekstrozij*. povzroča strjenje Ijanjem, s slino in z nosnimi meda. večja količina levulozi- Goveja jetika razsaja na Krasu jetiko, zapadla tej bolezni. Veterinarji, ki so ponekod raz- poznavno cepili živino s tu- izločki, bolna na jetrih ali na pa ga PrePrečuje. berkulinom, so ugotovili večja črevesju pa z blatom. žarišča goveje jetike tudi na našem Krasu. Kmetje — last- Poznamo tri tuberkuloze: človeškega, Mano izločajo ob ugodnih hakcila vremenskih prilikah na svojih iglicah ali listih razna dreve- sa, kakor jelka ali hoja (ne specifična za do- smreka!), akacije (robinije), hrbtne jetike. Obolele živali ločeno vrsto živali: človeški Jesenovje, vrbovje hrastovje niso tako donosne kakor zdra- bakcil TBC lahko napade tu- J11 druga drevesa. Od rastlin, ki izločajo mano, naj omenim niki obolelih živali, ne vedo, vejega in pa kokošjega. Vsa-kaj ukreniti, da se rešijo za- ka vrsta je ve. Poleg tega skušajo oblast- di pse, mačke, prašiče, in pa- va preprečiti prodajo bolnih pagaje. Goveji bakcil napade koruzo. Hrastova mana tudi živali, ako ne gre za zakol. (S razpoznavnim cepljenjem dobi), se ne da vedno ugotoviti kate- kozo ra žival je bolna in močno je bila napadena. To je odvisno od občutljivosti ži- vali za tuberkulin, s katerim ka. človeka (zlasti v otroški temne barve m zelo trpkega m prašiča, psa, ovco, zoprnega okusa po Čreslovini. ____ in konja. Kokošji umetm med delajo iz ko- kak° KTin^c1« tudfpra-' tS šiča, govedo, konja in člove- med se rabi_ za izdelovanje pe- jo cepimo. So primeri, ko hudo bolna žival zelo malo rea- veji gira na cepljenje, medtem ko pa malo bolna zelo reagira. V Italiji so v boju proti go-tuberkulozi storili prav civa v veleobratih in za industrijske namene. Najfinejši med, ki ga uporab-malo, in to“za7adi” pomanjka- ‘j31110 kot namizni med za ne- nja sredstev. V Združenih Posredno uživanje m se proda- Cilj vsakega našega kmeta ameriških državah se mora !a najciraze Je d°bro izči- naj bo, da se obolelih živali vsaka bolna žival takoj zakla- f?en.'n PriPravlJen Y 'ePll:l s*;e‘ ti • država izplača oškodovan- k enlh kozarcih primemo m cu’ odškodnino po vrednosti okusno prirejen), je lipov, aka- obolelosti vseh živali v hlevu, enake zdrave živali. Tudi raz- C1iev. (robmijev) čresnjev m prodaj mesarju najprej hudo ne evropske države kakor An- cvetlični med. Mešanica vseh glija, Švica, Nemčija, Holan- medov napravljena pri in Belgija so mnogo sto- temperaturi 65 stopinj C, se-boju proti goveji tuber- Sreta v dvojni posodi (bagno- čimprej reši. V ta namen svetujemo naslednje: v primeru bolno (z odprto tuberkulozo), pozneje pa naj gredo iz hleva dija malo bolne. Tako ne bomo rile v utrpeli prevelike škode hkrati, kulozi. Nekatere teh držav bo- ^mria) in precejena skozi svi- Ce pa veterinar ugotovi s cep- do v kratkem popolnoma re- leno sit:o v pocinjeno posodo s Ijenjem, da so bolne samo ne- šene vsake okužbe po jetiki, spodnjim odtekom, je kristalno katere živali, odpeljimo zdra- Tudi v Jugoslaviji so znatno ,fe Pan? tl ne kah (vlagi in toploti) se utegne buhu je rdečkastorumen. Ovrat- . Z1J0 za gradnjo ah izpopol-bolezen tako razširiti, da nam nik je svetlordečkaste rumene popolnoma uniči rastline. Pro- barve in je popisan z enajsti ti tej bolezni moramo škropiti mi črnimi lisami, od katerih z 1, 5% bordoško brozgo. je srednja največja in ima ob- Drugi nevarni nasprotnik liko črke V. krompirja je koloradski hrošč. Jajčeca imajo pomarančaste Ce ugotovimo na krompirjevih rumeno barvo, so valjasto po-rastlinah temnordeče ličinke z dolgovata in so združena v navzgor izbočenim in grbastim kupčkih na spodnji strani lista zadkom, ki se proti koncu zoži Hrošči prilezejo spomladi iz ter z črno glavo in dvemi vrsta- zemlje, kjer so prebili zimo. mi črnih pik ob straneh trupa. Nekaj dni objedajo liste in primešajmo na vsakih loo li- nato se parijo. V tem času je trov bordoške brozge še 0,4 — pobiranje takih hroščev in za-0,5 kg. apnenega arzenata. S tiranje s kemičnimi tem bomo te ličinke, ki pred- najbolj učinkovito. nitev krone. Pazimo tudi na pojav češnjeve muhe; to zatremo, če drevo poškropimo z močljivimi praški DDT. Prvič škropimo 10 dni po prvem pojavu muh ali ko češnje začno rdečiti. V vinogradu: V vinogradu ne pozabimo na peronosporo in oidij. Posebno pažnjo moramo posvetiti trtam, ki so trpele zaradi mraza. Pri zdravih trtah bomo odstranjevali zalist-nike in privezovali mladike. V sredstvi tem času se lahko opravi zeleno cepljenje. stavljajo začetno razvojno Krompir pregledamo med 9. V vrtu: Moramo pridno oko- stopnjo koloradskega hrošča, in 15. uro. Ko se namreč oz- pavati rastline; na lehah naj pa je šlo žito po 10.500 lir stwa bi; d. d. IMPORT - BXPORT V«eU rrst lesa, trdih goriv In strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Ctcerone 8/U - Telefon: ul. Clceroiic 30914 - Sculo Legnuml 06710 Vi- *a trt lo lij in St; Et 10 Pr Vi Pr so tOi lil Po Ce hočeš spoznati deželo, ljudi In zgodovino JUŽNE AMERIKE nabavi si knjigo: MIRKO RIJAVEC: Južna Amerika dežela v razmahu Pi Pl dr si- In še Pa zv to So Cena 300.- Lir Pisec knjige je živel 22 let v tej deželi- ra Knjigo lahko nabaviš v slovenskih knji’ sp gamah v Gorici in Trstu ter pri upravi ^ »Gospodarstva« v Trstu (ulica Geppa 9) tiu Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1 Podružnice: Trsi. Ul. Flavia 23 Milje, Ul. Roma 1 ni: Nudimo l/am vso potrebščine za vinogradništvo, polje* E\ delstvo in živinoreja 1 ^3 Aoki osere/ci. / _^nn i £ k vo ro ho ev VRI UIURTIJSKI ZdDRUGI, ulica ligo Foscolo 1 Va lelef. 94-38G Vam bo na razpolago strokovnjak i tvrdke EIVCIA za k)r SVETOVANJE IN BREZPLAČNO TEHNIČNO POMOČ Po Vsak potek od 10. do 13. ter od IG. do 19. are % Pi _______________________________________________>Ud Golob Jvo v GORICA - Trg E VE AMICISl Telefon 21-38 Prodajo in Ittlaža nado- lSQ( mestne dele in pritikline ^ za avtomobile, motorje In ka,esa____________________JTa SPLOSNA PLOVBA ke hit lat [SVl Pri ( dolg8 Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,98 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Uv ski ži Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljan« PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIKA PODJETJE L, A. GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. GG • TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAG* kil Tr za( 9u im Pri žte str hi st\ Žti Je be m.' Ka da ko bi v i Vo, Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavija to\ ski IMPEXPORT TRST, ul. Cicerone 8 - Tel. UVAŽA 38-136 37-72! na Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE ^ la! Ta IZVAŽA dir ba tekstil, kolonialno bl&S* pri in raznovrstne stroi* E01 vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ1 / SK skl .0 r