' *' iilti ■v:'; • 'iivvv.?: _ ■ * *&\ št. 29 (1060) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A A 16. julija 1C M 1970 DOLENJSKI UST Sevnica: »Krivično za nas« Ce 'bodo železniška transportna podjetja oprošče- na plačevanja proračunskega prispevka, bo sevniški občinski proračun, ki ima že tako malo dohodkov, še ob 260.000 dinarjev. Mislimo, da ■je namen zgrešen; z oprostitvijo bodo prizadete občine, ki imajo zaradi posebnega prometnega položaja veliko železničarjev in železnic, s tem pa Se ni rečeno, da imajo od železnice največje koristi. Podobno je z vzdrževanjem prehodov cest četrtega reda, ki jih mora vzdržavati občina. Tako so sporočili iz sevniške občine organom republiške skupščine, ki je v torek obravnavala predlog, po katerem bi * železnici pomagali tako, da bi jo oprostili proračunskega prispevka. V nedeljo: slovenski modelarji v Prečni V nedeljo, 19. julija, se bo ob 9. uri na novomeškem letališču v Prečni pričelo letošnje republiško prvenstvo jadralnih modelarjev v kategoriji leteča krila in motornih modelov. Nastopili bodo modelarji iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel podpredsednik ObS Novo mesto "Avgust JTvLar. Prijave so že prišle iz Ptuja, Ljubljane, Kranja in Novega mesta. V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU V KOSTANJEVICI PO OTVORITVI RAZSTAVE »NAIVNI KIPARJI JUGOSLAVIJE«. Od desne proti levi: prof. V. Matekovič, predsednik obč. skupščine Krško Franc Radej, predsednik izvršnega sveta SRS in pokrovitelj razstave Stane Kavčič, Angelca Kavčič in Majda Radej ^ (Foto: M. Moskon) ODPRT JE XV. DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL Edinstven zbor kiparjev Jugoslavije Na dvorišču Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici so spet zadonele fanfare in predsednik izvršnega sveta SRS tov. Stane Kavčič je prižgal festivalski ogenj: začel se je XV. jubilejni dolenjski kulturni festival. Na otvoritveni slovesnosti, kjer so ss zbrali številni ljubitelji umetnosti iz Slovenije in Hr-- vaške, je stala tudi skupina 43 izvirnih kiparjev iz cele Jugoslavije. To je bil do zdaj največji zbor ljudskih oblikovalcev iz kamna, lesa in želeja v naši državi po številu del in po številu razstavljavcev. VSELJUDSKO PROSLAVLJANJE DNEVA VSTAJE Iz vseh krajev v Ribnico! Delegacije iz vseh krajev v občini naj bi z zastavami prišle na veliko zborovanje Občinska zveaa za telesno kulturo je dala svojevrstno pobudo za proslavo dneva vstaje 22. julija. Družbenopolitične organizacije naj bi ta dan priredile v Ribnici ljudsko zborovanje z veliko 25 let STILLESA Sevniško podjetje stilnega pohištva in opreme Stilles, ki je doslej imelo ime Mizarska zadruga, je v petek praznovalo četrt stoletja obstoja. V teku let so pridni sevniški mizarji dosegli velike uspehe. Njihovo delo odlikuje predvsem kakovost, ki podjetju odpira vrata pri najzahtevnejših naročnikih doma in v zamejstvu.- V čast jubileja je bila v petek proslava v domu TVD Partizan v Sevnici, v soboto pa je bilo še srečanje s poslovnimi partnerji v Tončkovem domu na Lisci. Za 25-letnico je izšla tudi prva številka tovarniškega glasila »Stilles«, ki bo izhajalo občasno. udeležbo občanov. Na stadionu bi nastopile telesnovzgoj-ne organizacije. Ob dogovorjeni uri naj bi se 22. julija zbrale v vseh večjih krajih v občini delegacije okoliških vasi, .sestavljene iz predstavnikov mladine, borcev, zadružnikov, gasilcev, lovcev, sindikata itd. z zastavami. Iz večjih središč bi vozili v Ribnico avtobusi. Pred Ribnioo bi se iz ene in druge smeri vse delegacije strnile v kolono, ki bi se v središču Ribnice združila in odšla na stadion. Tam bi bila tudi večja zabavna prireditev, v kateri bi za jedačo in pijačo poskrbelo podjetje JELKA. Zamisel občinske zveze za telesno kulturo je vredna vse podpore. —r *0*+ ^ VRATA f , 1 OKNA rnies polkna ribnica KREDIT Razstava »Naivni kiparji Jugoslavije« je prva prireditev letošnjega festivala. Oceno razstave je podal najuglednejši zagrebški likovni kritik, profesor umetnostne zgo. dovine Vladimir Malekovič. V svojem eseju je uvedel nov pojem »izvirni kiparji«, saj jim dela kulturna jav- nost veliko krivico s pridevki »naivni, primitivni« in podobnimi. Zaključil je z besedami: »če se ne vem kako prepuščamo uživanju te izvirne umetnosti, ne smemo niti trenutek pozabiti, da kiparji, (Nadaljevanje na 5. str.) Prihodnja številka Dolenjskega lista bo izšla izjemoma že v sredo, 22. julija. Zadnje vesti in oglase sprejemamo tokrat samo še v ponedeljek, 20. julija, do 9. ure dopoldne. UPRAVA LISTA OD 16. 10 26. JULIJA Nekako do 19. julija bo prevlado*-'to deževno in hladno vr me. Po 19. juliju se b ) vreme izboljšalo, ven«i ar bodo pogostne krajevna nevihte. Dr. V. M. SREČANJE DOLENJSKE MLADINE Na Mirni je bilo veselo Srečanje dolenjske mladine v nedeljo na Mirni je spremljala prava poletna pripeka. Morda tudi zaradi tega na srečanje ni prišlo toliko mladine, kot bi sicer pričakovali, saj sta se mladina iz Trebnjega, posebno pa mladinski aktiv na Mimi, ki sta srečanje organizirala, zelo potrudila in pripravila zanimiv program. Srečanja se je udeležil tudi sekretar republiške konference ZM Slovenije Dagmar Šuster. OD VIDA DO VIDA, kot pravijo nasi ljudje, poteka zdaj trdo življenje na Ni še povsod minila naporna košnja, že so vaščani sredi žetve. V soboto opoldne smo sredi najhujše pripeke na njivi Jožeta Petriča pod Trnovcem prosili žanjice, da so za hipec postale. »Moramo si pomagati! Tule je manjša reber, pa s kombajnom ne bi mogli do žita..nam je dejal gospodar Petrič, ki je prinesel pridnim sosedom in domačim na njivo hladne pijače. Tudi najmanjši radi poprimejo; zdaj jim je šolo zamenjalo pridno delo za vsakdanji kruhek. (Foto: Tone Gošnik) Potres v Metliki V petek, 10. julija dopoldne okoli 11. ure, so Metličani občutili pot-res. Po podatkih astronomsko-geofizika*-nega observat orija ljubij antske univerze je bil razmeroma močan potres • 4. in 5. stopnje okoli 90 kilometrov od Ljubljane na območju med Kolpo in 'Gorjanci. Ob potresu so se v Metliki zatresle mize. šiklepetalo je r omarah, šk .le pa potres ni naredil. Ljnclje so se preceij ustrašili. Okrog devetih dopoldne so začele prihajati na travnik pod mirenskim gradom skupine mladincev in mladink iz vseh krajev Dolenjske. Prišli so celo mladinci iz Črnomlja, Metlike in Vinice, ki so s tem vrnili obisk trebanjski mladini z mladinskega srečanja na Vinici pred tednom dni. Na srečanje pa je prišel tudi predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec, ki se je skupaj s sekretarjem republiške konference ZM Slovenije Dagmarjem Šusterjem pogovarjal z rjiladincl o vprašanjih, ki zanimajo mlade. (Nadaljevanje na 5. str ) šentjernejske jubilejne dirke so zadovoljile več kot 6000 gledalcev, ki so prinneii na to lepo prireditev Iz vse Dolenjske in Hrvaške. Na sliki — skok cez eno tezjilj ovir. Več o tem na 6. strani! i™*'- S. Dokl) »PRVI SLOVENSKI POPOTNIK, Ribničan (Jrban, pa morda tudi eden izmed prvih Slovencev, ki so šli za kruhom po širokem svetu,« tako nam je dejal pretekli teden oh novem spomeniku ribniškega krošnjarja pred lepo osnovno šolo v Šentvidu pri Stični tovariš Tone Kozlev* čar, priljubljeni baritonist Slovenskega okteta. Iz 200 let starega hrasta z Rake je Urbana izrezal Peter Jovanovič, kmet in kipar izpod Blegoša nad Poljansko dolino. — Več o šentviškem kulturnem tednu berite na 5. strani današnje številke. (Foto: Tone Gošnik) tedenski mozaik Na leto zapravi človeštvo 200 milijard dolarjev za oboroževanje. V Tant je dejal, da bi deset odstotkov tega denarja zadostovalo za. nujno potrebne kredite za razvhj nerazvitih. Toda tudi ti se oborožujejo. Leta 1964 so na primer nerazviti izdali za obroževanje 16 milijard dolarjev. Vsaj v nečem se svet zelo hitro razvija: v oboroževanju. ... Osemdesetletni hindujski verski voditelj Sri S vami Jogdži Devan je plačal 4000 funtov (12 milijonov starih dinarjev) za ves prvi razred v letalu. Možakar se je bil zaobljubil, da ne bo nikoli pogledal ženske in tudi ni pustil stevardes v prvi razred. V Britanijo je prišel odpret novo svetišče in zbirat denar za svojo vero. Kaže, da ga je zbral precej. ... Glasilo CK KP češkoslovaške »Rude Pravo« je obtožilo britanske laburiste, predvsem Wilsona in druge, da so se vmešavali v notranje zadeve ČSSR. če so se, je tnalo vidnih znamenj. Pač pa je tam več znamenj o vmešavanju nekoga drugega. ... Neki ameriški komentator je takole ocenil notranjo in zu-najo politiko predsednika Ni-xona: »Vsak demokratski predsednik nam je naprtil po eno vojno, vsak republikanski predsednik po eno gospodar-sko krizo. Predsednik Nixon, ki hoče biti predsednik vsega ameriškega ljudstva, nam je nakopal eno in drugo. ...Ko so člani ameriške komisije odkrili na kazenskem otoku južno od Saigona skrite »tigrove kletke«, 9 katerih čemijo jetniki, je poveljnik kaznilnice vzkliknil, da kršijo južnovietnamsko suverenost. Poveljnik je imel v nekem smislu prav, toda to pritožbo bi iporal nasloviti predsedniku Nixonu in poveljnU ku ameriških čet v Južnem Vietnamu. ... Britanski konservativci, ki so pred zmago na volitvah marsikaj obljub• Ijali volilcem (tudi znižanje davkov), zdaj izjavljajo, da je še naprej potrebna finančna disciplina. Trdijo namreč, da ne mislijo sprejemati prenagljenih sklepov. ... »Lačni so nevedni in nevedni so lačni. Frančišek Asiški bi danes pomagal ljudem v kaki nerazviti deželi, če bi ga cerkev pustila na cedilu, bi si poiskal mesto med revolucionarji.« — Zahodnonemški pisatelj Giinter Grass. ... Sporazum o cenah Neutemeljena zaskrbljenost - Urejen trg bo omogočal načrtnejšo rejo živine in boljšo preskrbo z mesom - Kmetovalci niso za špekulacije, temveč predvsem za red! Kaj spet kuhajo? Karkoli bo nastalo iz tega, bo v našo škodo. Tako so spraševali in zatrjevali ne-zaupni kmetje. Priznati je treba, da so doslej res premalo zvedeli o sporazumu o oblikovanju cen goveje živine in mesa, čeprav so priprave trajale več mesecev. Tisti, ki so slišali o tem, navadno niso verjeli, češ preveč je že bilo raznih obljub, a premalo dejanj. Po sporočilu, da se nekatere gospodarske organizacije resno sporazumevajo o oblikovanju cen, oziroma so se že dogovorile, pa so postali še bolj nezaupni. Najprej je treba povedati, da ne gre le za sporazum o cenah goveje živine in mesa, ampak za oblikovanje teh cen. Kakšna razlika je v tem? Cene svežega govejega in telečjega mesa lodo odvisne od cen živine ali obratno. V sporazumu, ki je neke vrste pogodba med podpisniki, je določene razmerje cen med živino in mesom in TELEGRAMI BONN — Bonska vlada je odobrila proračun za prihodnje leto, v katerem bo še naprej glavna postavka izdatek za obrambo — 5,9 milijarde dolarjev. Proračun bo za 12 odstotkov večji od sedanjega. HYANNIS — Senator Edward Kennedy je obtožil saigonski ježim, da nečloveško ravna s političnimi jetniki. Pozval je Nixono-vo vlado, naj zastavi svoj vpliv, da bi se ta zverstva končala. BUENOS AIRES — Argentinska vlada Je objavila imeni ugrabiteljev bivšega argentinskega predsednika Aramburuja. Aramburuja so ubili že 2. junija in policija je zdaj odkrila tudi njegove posmrtne ostanke. BOGOTA — Kolumbijska vlada je pripravljena izplačati ugrabiteljem bivšega zunanjega .ministra Londonoja 100.000 dolarjev. Lon-dono je bil ugrabljen pred nekaj dnevi, ko je bil namenjen v notranjost Kolumbije. VATIKAN — Papež Pavel VI- je pozdravil odločitev Kitajske, ki je izpustila iz zapora ameriškega katoliškega škofa Jamesa Edwar-da Walsha Walsha so aretirali le ta 1958 in ga zaradi vohunstva obsodili na 20 let zapora. BELFAST - Katoliki v Severni Irski so poslali mnogo otrok na jug v republiko Irsko pred 13. Julijem, glavnim protestantskim praznikom, v strahu pred spopadi in obračunavanjem. med različnimi kakovostnimi vrstami goved. Stroški klavnic, prodajaln mesa in drugi so določeni z natančnim proučevanjem, če bodo kje imeli višje, si jih lahko vštejejo v svojo škodo, če jih ne bodo znali znižati. Podobno bo veljalo za živinorejce. Torej ne gre za zaroto zoper njih. ■ Po uveljavitvi sporazuma o oblikovanju cen goveje živine in mesa naj bi bile te enake po vsej Sloveniji. In trajne, da bi rejci vedeli, ko bi začeli pitati' teleta, koliko dobijo za dopitano živino V prvi vrsti gre torej za urejanje trga, ki nam je v minulih letih povzročal največ preglavic. Včasih v škodo živinorejcev, drugič v škodo porabnikov mesa. ■ Kakšne bodo nove cene pitanih goved in mesa? Ni se treba bati velikih sprememb v primerjavi s sedanjimi cenami. V mnogih občinah so že dosegli zgornjo mejo, določeno v sporazumu, ki velja za sveže meso. V nekaterih so morda za malenkost pod njo. K temu so jih prisilile letošnje visoke cene živine. Odkupne cene pitanih goved in telet pa so bile v začetku leta prej višje kot nižje od zdaj dogovorjenih. Pozneje so začele popuščati, ker je bilo v zadnjih tednih premalo kup-cev^ živinorejci so morali prodati svoje živali po nižji ceni ali jih gnati domov. To pomeni, da bo sporazum o oblikovanju cen koristil tudi njim, čeprav bodo odkupne cene nekoliko nižje, kot so bile pred meseci. Gotovo bo bolje tako, ko da bi se ponovila kriza pri prodaji živine, ki se je še vsi dobro spominjajo. ■ Cene bo treba oblikovati tako, da ne bo preveč, ne premalo živine, da ne bodo prenizke in ne pretirane. Oboje so nevarne. Podobno velja za cene mesa. Komur se bo pitanje splačalo, bo redil živino, komur ne, pa se bo moral lotiti druge dejavnosti. Drugače ne bo šlo. To so I i BARI ZA LOČITEV ZAKONA — Demonstranti na trgu Navona v Rimu zahtevajo, naj senat čimprej odobri zakonski osnutek o ločitvi zakona. Na transparentih obtožujejo Vatikan, da je povzročil krizo vlade, da bi onemogočil ali vsaj zavlekel sprejetje zakona o ločitvah. Telefoto: UPI sicer trde zakonitosti. Ne veljajo pa le za naše kmetijstvo, ampak za vso blagovno proizvodnjo pri nas in drugod. Z raznimi gospodarskimi ukrepi jih lahko omiljujemo — hkrati z uveljavitvijo sporazuma o oblikovanju cen bo začel delovati tudi stabilizacijski sklad, ki bo blažil udar-ce_ zunanjega in domačega tržišča — ne moremo pa jih povsem odpraviti. J02E PETEK IZREKI Ko pogine šefov kanarček, jočejo tudi uslužbeni papagaji. Kdor ima ljudi za pajace, ta je med pajaci oficir. Človek postane svobodna osebnost, ko preneha biti klovn. Tudi najmanjše sovraštvo med ljudmi gre v prid jedrskemu uničenju. Preti nam, da bomo vsi nič, ker se še naprej gremo, kdo je več. Šala naj se ne druži z nasiljem! tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled U SKUPŠČINSKA RAZPRAVA O GOSPODARSKIH GIBANJIH — V sredo prejšnji teden je republiški zbor skupščine SR Slovenije obravnaval gospodarska gibanja v prvih petih mesecih letošnjega leta. V razpravi je sodeloval tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher. Ko je razčlenjeval izvore sedanje inflacije, je med drugim poudaril, da v celotni delitvi ustvarjenega družbenega produkta vlečemo za seboj še celo vrsto obveznosti iz starega sistema financiranja investicij. Celotnega procesa družbene reprodukcije še nismo osvobodili države, bank in drugih iz-vengospodarskih činiteljev. Sedanji način investicij prek bank zožuje materialno osnovo gospodarskim organizacijam. Gre za to, da se obratna sredstva uporabljajo za investicije. Tako se širi investicijska fronta ter povečuje denarna masa in emisija, skratka, povečuje se kupna moč na trgu, kar deiuje in flacijsko. Drugi izvor inflacije je v zunanji trgovini in deviznem režimu. Izvozna podjetja skušajo izgube, ki jih imajo aii pa manjši dobiček, ki ga napravijo pri izvozu, nadomestiti z zviševanjem cen na domačem trgu. Tretji izvcr inflacije pa je splošna potrošnja, ki jo financiramo predvsem na proračun ski način, večinoma s predpisanimi stalnimi viri financiranja. Sergsj Kraigher je zato poudaril, da inflacijske pojave lahko .zmanjšujemo in zagotavljamo hkrati hitrejši gospodarski razvoj le tako, da postavimo delovnega človeka v delovni organizaciji v tak položaj, da bo on odločal o svojih pravicah v skladu s sredstvi, ki jih ustvarja, da se bo zavedal, koliko sredsL-ov lahko po- Kako obvladati inflacijo? rabi in kateri obliki splošne potrošnje bo dal v danem času prednost. ■ PREMALO STANOVANJ GRADIMO — V zadnjih letih smo v Sloveniji zgradili letno po 9000 stanovanj (družbenih in zasebnih). Manjka pa nam kakih 55.000 stanovanj. Zato bi morali v naslednjih štirih letih zgraditi letno najmanj po 12.000 stanovanj, od 1975 do 1985. leta pa po 15.000 stanovanj, da bi zaustavili naraščanje stanovanjskega primanjkljaja. ■ ZDRAVNIKI NAJ IMAJO NAZIV »DR« — V socialno zdravstvenem zboru zvezne skupščine so govorniki v glavnem popolnoma podprli zahteve študentov medicin- skih in stomatoloških fakultet ter mladih zdravnikov, da jim je „reba vrniti naziv doktorja medicine, ser gre za udomačen strokovni naziv Poudarili so, da je torej treba spremeniti leta 1963 sprejeti zakon o strokovnih nazivih in akademskih stopnjah. Le-ta je namreč odvzel omenjeni naziv vsem zdravnikom, ki so diplomirali po letu 1963. ■ VINA NA PREOSTAJANJE — Od leta 1963 do 1968 se je poraba vina v naši državi zmanjšala (zaradi premalo zaščitenega ugleda kvalitetnih vin, uvoza slabih in cenenih vin ter večjega davka) za 19 odstotkov. Ob lanski trgatvi smo imeli v kleteh še 20.000 vagonov vina, zdaj pa znašajo zaloge kar 74.000 vagonov. Z 263.000 hektari vinogradov smo na šestem mestu v Evropi, po porabi na prebivalca (letno 26 litrov) pa smo med manjšimi potrošniki. ■ NIKOLA TESLA NA BANKOVCIH — Sredi juh ja bodo v zvezni skupščini obravnavah pred log odloka, po katerem bo na novih bankovcih za 500 din skulptura svetovno znanega jugoslovanskega izumitelja Nikole Tesle. Poleg skulpture- znanstvenika bo na bankovcih risba tuljave, naprave za visokofrekvenčni tok, ki je eden izmed njegovih izumov. Kovanci za 2 in 5 dinarjev pa bodo iz zlitine bakra (70 odstotkov), niklja in cinka. I tedenski zunanjepolitični ~pregjeJ Težko bi bilo reči, ali je sedanji Naserjev obisk v Sovjetski zvezi predvsem namenjen osebnemu zdravljenju ali »zdravljenju« zelo nevarnega položaja na Srednjem vzhodu, toda dejstvo je, da je Naser prispel v Moskvo že 29. junija in da se je do osmega ali devetega julija, ko je podaljšal svoj obisk za deset dni, bore malo zdravil. Morda mu je zdravje celo trpelo, ker se je v tem času izredno dolgo in naporno pogovarjal s sovjetskimi voditelji, predvsem z Brežnjevom in potem še s premierom Ko-siginom, ko se je ta vrnil z obiska v Bukarešti, kjer je z Romuni podpisal »pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči«. Spočetka je bilo znano samo to — in še to na temelju razumnega ugibanja — da se v Kremlju intenzivno pogovarjajo o Srednjem vzhodu in najnovejšem ameriškem predlogu. (Američani so v bistvu predlagali umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj vseh tistih arabskih držav, ki so sprejele resolucijo varnostnega sveta OZN iz novembra 1967 — Sirija je ni — trimesečno premirje oziroma prekinitev sovražnosti in obnovitev dejavnosti U Tantovega odposlanca Gun-nara Jarringa.) Prvi neuradni odmevi na ameriški predlog v Kairu in Moskvi so bili neugodni, čeprav komentatorji niso naravnost zavračali tega predloga, so poudarjali, da ne prinaša nič novega. Tako je moskovska »Pravda« pisala o »zakulisnih predlogih« in sam predsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni je v neki zdravici obsodil ameriški predlog. Toda polagoma so začeli tuji dopisniki iz Moskve omenjati možnost, da Sovjetska zveza le ni zaloputnila vrat Američanom pred nosom in da je celo že pripravila odgovor. Sovjetski tednik »No-voje vremja« je v najnovejši številki v petek celo zapi* sal, da »vsebujejo« ameriški predlogi stališča, ki so bliže WASHlNGTON — Ameriški obrambni minster Melvln Lalrd Je Izjavil, da bo VVnshington dal Seulu vojaško pomoć v zamenjavo za nekaj ameriških čet iz Južne Koreje. LONDON — Komaj mesec dni po zmagi na volitvah se Je novi konservativni premier Heath znašel v spopadu z britanskimi pristaniškimi delavci, ki so stopili v splošno stavko. Heath Je Izjavil, da je gospodarski položaj tak, da bo »moral biti trden«. BURGOS — Špansko vojaško sodišče v Burgosu je obsodilo štiri Baske, med njimi dva duhovnika, na zaporne kazni od treh do 33 let zaradi »upora, oboroženega ropa, nedovoljenega nošenja orožja in subverzivnih dejavnosti«. zakonitim zahtevam arabskih držav«. Hkrati so se razširile govorice, da Sovjetska zveza v svojem odgovoru zahteva od Američanov dodatna pojasnila. Ali to pomeni, da se vendarle utegnejo začeti resna pogajanja na Srednjem vzhodu, preden bi se super sili tam znašli iz oči v oči na bojišču? To je v tem trenut- ku lahko samo upanje, toda predsednik Nixon je nedvo- umno opredelil ameriško stališče, ko je v televizijskem intervjuju med drugim dejal, Zdravljenje da je po njegovem, mnenju položaj na Srednjem vzhodu še nevarnejši kot v Indokini, ker se na Srednjem vzhodu neposredno soočajo Združene države in Sovjetska zveza. In vplivni ameriški dnevnik »New ¥ork Times« je k temu zapisal, da so »ameriški in nasploh zahodni interesi na Srednjem vzhodu neprimerno večji kakor v Kambodži in Vietnamu«. Na pomolu je nov vietnamski »škandal«. Pravzaprav je že izbruhnil. Ni dvoma, da bo okrepil gibanje proti vietnamski vojni v ZDA. Dva ameriška demokratska poslanca sta prejšnji tedćn v VVashingtonu odkrito povedala, kako ravnajo saigon-ske oblasti v jetniki v kaznilnici na otoku Poulo-Con-dore (ki ga imenujejo tudi Con-Son). Ta otok je bil dolga leta mučilnica, kamor so francoske kolonialne oblasti pošiljale vietnamske rodoljube, in leži kakih 220 kilometrov južno od Saigona. Zaradi izjav ameriških poslancev je odstopil član komisije predstavniškega doma, ki je obiskala Vietnam in raz* iskovala tudi mučenja na otoku Poulo-Condore, Harkin. Ta je zdaj povedal, da so člani komisije poskušali vso zadevo »potlačiti«. Razlogov za strah pred javnostjo so imeli dovolj. V zaporih na otoku so jetniki vklenjeni v verige in stlačeni v »tigrovske kletke«, ki so tako tesne, da jim kmalu odpovejo udje. Jetnikom tudi trgajo nohte. Hrana je tako slaba, da jetniki rajši jedo žive insekte, kakor je izpovedal eden izmed redkih jetnikov, ki so jih izpustili. Zdaj je pričakovati uradne odgovore iz Saigona in Wa-shingtona. Ameriška javnost zahteva od Nixona, naj se ogradi od teh strahot. Toda kakor povsod po nesrečni Indokini so tudi v tej strašni mučilnici — ameriški svetovalci. ODBORNIKI O KOČEVSKI CESTI „Zahtevamo popolno rekonstrukcijo!" Ne le gradnja ceste proti Brodu, tudi rekonstrukcija starega asfalta -.Enkrat ni strojev, drugič denarja, kaj pa volja? - Strokovnjaki ne znajo preračunati, koliko stane asfaltiranje? Ko je občinska skupščina Kočevje prejšnji^ torek sprejela odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo ceste Kočevje—Brod, so nekateri odborniki opozorili, da ni dovolj le nadaljnja gradnja ceste, pač pa je nujno potrebna obnova uničenega cestišča med žlebičem in Prigorico. Urejanje tega cestnega odseka je dolgotrajen in razmeroma drag . posel, kot bi Območno načrtovanje gre prepočasi Pripravljanje 5-letnega perspektivnega območnega načrta razvoja se preveč zatika tako pri razgovorih o tesnejšem sodelovanju občin kot tudi v pripravljanju gradiva. Na seji medobčinskega sveta 2K Novo mesto so zato 6. julija menili, da je treba priprave tega načrta pospešiti. 3. stran kdo z rešetom nalival vodo v sod. Tu so položili asfalt že pred trinajstimi leti, niti malo pa ni bil primeren za sedanji promet. Že ob dograditvi kočevske ceste so govorili o obnovi- ceste, potem so govorili o tem še večkrat, vendar samo govorili. Lani je cestno podjetje zagotavljalo, da je na razpolago dovolj denarja, le strojev nimajo, proti koncu leta pa je bilo že premrzlo. Pred nekaj tedni so res delno asfaltirali cestišče, vendar le od kamnoloma pri Žlebiču do Gorenje vasi, dva najbolj potrebna odseka, nekaj deset metrov pred Žlebičem in skozi Gorenjo vas pa je prava muka, skoro samomor, in ni čudno, če se ljudje v teh občinah razburjajo. Iz razprav na seji občinske skupščine je bilo čutiti, da se je zaupanje v cestno podjetje že močno zrahljalo, nekateri pa so celo menili, da je podjetje del denarja' uporabilo drugje. Baje iz-, vaj alci pravijo, da je treba ta dva odseka obnoviti drugače, kar pa je precej dražje. Odborniki so menili, da bi strokovnjaki morali pač znati pravočasno preračunati, kako bodo kaj storili in koliko bo to stalo. Dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Glas o kočevski cesti, nje- nem zelo kratkem odseku, bo odvrnil komaj porojeno turistično rečico in od toliko obetavnega turizma v teh krajih spet ne bo nič. Navsezadnje, škoda je tudi tukajšnjih avtomobilov in živcev ljudi. Povsem upravičeno 'so se razprave okrog te ceste strnile v odločno zahtevo po popolni in čimprejšnji obnovi ceste do Prigorice. Doslej je bilo dovolj obljub, bolj ali manj svečanih, sedaj bodo verjeli le še položenemu asfaltu. Ob pereči potrebi po posodobljenju in obnovi pravkar omenjenih cestnih odsekov na kočevskem in ribni-škem območju pa bi kazalo opozoriti tudi na letošnje ugotovitve in dane obljube o večji pomoči nerazvitim območjem ‘ v SRS pri gradnji infrastrukturnih objektov. Te ugotovitve so bile samo nekakšen uvod, zaenkrat pa niso znana še prav nobena milejša merila za kreditiranje gradnje cest na nerazvitih območjih iz sredstev cestnega sklada SRS. Vsekakor je tudi čas, da vprašamo tudi to: kako dolgo bomo samo govorili o tem? Morda tako dolgo, da bodo nerazvita ob-močja sama izgradila svojo infrastrukturno omrežje? F. GRIVEC Albert Carron (na sliki) Je obiskal tudi lesni kombinat Novoles in se pohvalno izrazil o urejenosti tovarne. (Foto: S. Dokl) „Lesni kralj" gost Novolesa Obširne razprave o kmetijstvu. ki je dejansko že postalo problem celotne slovenske družbe, pa tudi .gospodarska nuja, so v Jcmetijstvu, še preden je družba začela s svojimi posegi, že spodbudili k združevanju. V Sloveniji smo že nekaj let priča nastajanja velikih kmetijskih kombinatov, ki svojo proizvodnjo specializirajo in si prizadevajo nastopati na trgu s končnimi izdelki. Kmetijska proizvodnja želi biti čimmanj odvisna od predelovalne industrije in od trgovine, ki sta ji doslej v nemajhni meri, brez posebnega truda, odvzemali sadove njenega dela. Kmetijstvo se loteva predelave in prodaje svojih izdelkov. Ustanavlja predelovalne obrate in tudi svojo trgovsko mrežo. Pri nas pa še vedno vse preveč molče in mirno i mazu jemo tak razvoj. V vsaki občini imamo (še vedno) po eno ali celo dve zadrugi, ki s svojo proizvodnjo že zdaj ne pomenita veliko na trgu, ki že zahteva velike količine. Pri tem pa ne gre samo za prodajo, tudi glede skupne nabave in specializacije proizvodnje na širšem območju bi se dalo narediti marsikaj. Pred nosom nam uhaja zadnji vlak. Skrajni čas je, da bi se naše kmetijske organizacije, ne glede na občinske meje, celo ob sodelovanju občin sporazumele za tesnejše poslovno sodelovanje. Novoles bo letos uvozil 8.000 kubikov eksotičnega lesa okoume iz Afrike - Zastopnik g. Albert Carron proda na leto 2 milijona kubikov lesa Edjno Črnomelj izboljšal Pred kratkim je Slovenijo obiskal gospod Albert Carron, zastopnik Gabonske republike oziroma republike Kongo-Brazzaville pri prodaji eksotičnega lesa okoume. Po vsem svetu znani zastopnik dveh afriških držav na leto proda blizu 2 milijona kubikov omenjenega lesa, ki ga v glavnem predelujejo v najbolj iskane vezane plošče. Gosta lesnega kombinata .Novoles g. Carrona- smo srečali na Otočcu in ga prosili za nekaj izjav. Gost, ki je prišel iz Pariza, je povedal, da je prvič v Sloveniji, o kateri je že veliko slišal, vendar da je dežela lepša in prijaznejša, kot so mu jo opisali. Presenetil ga je zlasti topel sprejem na naši meji in razgibana arhitektura Ljubljane. Pri nas bo precej časa živel kot poslovni človek, ker pa smo tudi prijazna turistična dežela, ne bo zamudil prilož- Amortizacija ne le v industriji! Gospodarstvo občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto iri Trebnje, je ustvarilo lani nekaj več kot 189 milijonov dinarjev za lastno obnovo. Od tega odpade 44 odst. na denar, zbran z amortizacijo, preostanek pa so podjetja zbrala v svojih skladih kot običajno akumulacijo. Visok odstotek amortizacije je zelo razveseljiv, žal pa moramo v isti sapi povedati, da je pretežni del te amortizacije zbrala industrija, ki že nekaj let povečuje stopnje amortizacije nad običajno, predpisano mero. S tem si industrija ustvarja zelo lepo osnovo za svoj razvoj. Prav bi bilo, ko bi temu lepemu zgledu čimprej sledile tudi druge panoge! Gospodarstvo v občini Črnomelj je lani za 19 oc#Hotkov povečalo celotni dohodek f za 11,9 odst. porabljena sredstva, za 25,8 odst. dohodek na zaposlenega, hkrati pa so število zaposlenih povečali za 4,7 odst. Družbeni proizvod je predstavljal 38 odst. ustvarjenega celotnega dohodka (1968. leta le 30 odst.!), neto osebni dohodki so bili za 27,5 odstotka večji, skladi za 35,7 odstotka, amortizacija pa za 17,9 odstotka večja. Bruto osebni dohodki so znesli 68,2 odstotka dohodka, ki ga je ustvarilo gospodarstvo, občina Črnomelj pa je bila glede tega na našem območju edina, ki je ta odnos v Nedelavski svet Študijski delegaciji CK KP Franoije, ki se je te dni na obisku v Litostroju še posebej zanimala za delavsko samoupravljanje, je predstavnik podjetja dejal naslednje: »Pri nas nimamo nobenega delavca v delavskem svetu. Veste, problematika, ki jo obravnavamo, je tako zapletena ...« »Odlična« reklama za našo pot! primerjavi z letom 1968 izboljšala, ker so ga vse druge poslabšale. NOVO V ZADNJIH DNEH —..—■A., I I M- Nekateri imajo radi penzi-on, drugi spet tavanje od kampa do kampa, vsakdo si privošči dopust po svojem okusu. Za tiste ki imajo raje penzion in nimajo predebele denarnice, je najbolje, če se odločijo za počitniški dom svojega podjetja. Tega pa, žal, vsa podjetja nimajo. Tokrat vam bomo predstavili spodbuden primer SGP PIONIR iz Novega mesta. PIONIR je imel do predlani počitniški dom v Piranu. Videti je bilo, da zanj ni zanimanja, vsaj dokler so ga imeli. Takoj ko so ga opustili, pa je bilo joj! Da bi izpolnili vrzel, so zgradili dom z 20 ležišči na otoku Hvaru, do konca letošnjega leta bo zgrajen počitniški dom z enakim številom ležišč na Veliki planini pri Kamniku, dom z enako zmogljivostjo gradijo na Gorjancih, pri Poreču pa so odkupili zemljišče za gradnjo doma z 20 ležišči, članom kolektiva bo prihodnje leto na voljo blizu 80 ležišč, nekaj ob morju in nekaj v hribih, tako da bo za vsak okus nekaj. Posnemajte! nosti in se bo odpočil ob Jadranu. Ko smo se pogovarjali o njegovih trgovskih podvigih, je povedal, da največ lesa okoume prodajo v Francijo, da so njegovi odjemalci vse države v Evropi, razen Sov-jetske zveze. Zadnje čase prištevajo med poslovna partnerja tudi Novoles iz Straže in Slovenijales iz Ljubljane. Ker so na tem razgovoru sodelovali tudi predstavniki Novolesa: direktor Jože Knez, inž. Mirko Pečar in inž. Boštjan Japelj, so nam ti povedali nekaj več o uvajanju nove vrste lesa iz Afrike. V No. volesu so morali zaradi stalnega pomanjkanja bukovega lesa poiskati rešitev v deželah onstran morja. Prvi poskusi z afriškim lesom so se odlično obnesli, saj se iz njega izdelujejo kvalitetne vezane plošče, ki so enakomernejše, umerjene in lažje od bukovih. IzkoHstek lesa je tudi dosti večji kot pri bukovini. Okoume plošče smo doslej uvažali iz Italije, kot kaže , pa bo kmalu tudi do-S DOKL Naša stališča so prodrla Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Novo mesito so govorili tudi o usodi predlogov in stališč o kmetijstvu, ki jih je izoblikoval medobčinski svet že pred II. sejo konference ZKS na osnovi široke razprave o kmetijstvu, ki je potekala po organizacijah ZK na našem območju. Ugotovili so, da je ustrezna komisija republiške konference, kj je pripravljala gradivo za sejo, naše predloge skoraj v celoti upoštevala. Največ zaslug ima pri tem tov. Roman Ogrin, član CK iz občine Trebnje, ki se je zelo zavzemal za naše predloge. Naša stališča so bila sprejeta v celoti, komisija je nekoliko omilila le naše predloge o gozdarstvu, izobraževanj u v kmetijstvu m pomoči nerazvitim. Združenje obrtnikov ima premalo članov Združenje samostojnih obrtnikov Dolenjsko, ki so ga ustanovili nekako pred letom in pol, dejansko le životari s denarjem, ki so ga zbrali z dvema obrtniškima plesoma ter z vpisnino in članarino. V združenje je vključenih le okrog 100 obrtnikov. Tudi po-smrtninski sklad združenja, ki naj bi skrbel za potrebe in pomoč v bolezni v prime-tuiran, zaradi pomanjkanja rih, ko je obrtnik slabo situiran, zaradi * pomanjkanja denarja ne more opravljati svoje naloge. Združenje si zelo prizadeva, da bi se vanj vključilo čimveč obrtnikov in si je zagotovilo 10 postelj za bi delo zaživelo. • • V v Sejmišča Novomeški sejem V ponedeljek, 13. julija, je bilo na novomeškem sejmu naprodaj* 471 prašičkov, prodali pa so skoro vse — 427. Kupci so plačevali prašičke po 160 do 450 din. V Brežicah na sejmu V soboto, >11. julija, so kupci na brežiškem sejmu lahko izbirali med • 560 pujski, pokupili pa so jih 336. Mlajših prašičkov ni bilo, večje pa so plačevali po 10 din kilogram žive teže. Kmetijski nasveti Trgovsko podjetje gradbeni material stavbno pohištvo obložne ploščice obloge za tla gospodinjske stroje in pripomočke tehnično blago elektromaterial Novo mesto obvešča, da lahko dobite v prenovljeni prodajalni B R S L I N nasproti železniške postaje tehnično blago: Pivovarniški ječmen Zadnja leta je poraba piva pri nas zelo narasla. Jugoslavija, ki je bila vsa leta izrazit izvoznik hmelja, porabi vse več te surovine tudi doma. Za več piva pa je potrebno tudi več ječmena, iz katerega delajo slad, ki močno vpliva na kakovost piva. Pridelovanje pivovarniškega ječmena, ki ima posebne zahteve, bi lahko dajalo precej več dohodka marsikateremu kmetu. | Pivovarniški ječmen je mnogo zahtevnejši od navadnega. Predvsem je važno, koliko vsebuje beljakovin in drugih dušičnih snovi, če je beljakovin v zrnu malo, imajo gljive kvasovke malo hrane, zaradi tega je pena neobstojna in okus »prazen«, če je beljakovin preveč, kar je pogostnejšd primer, tedaj se kvasovke pr©-bujno razvijajo, pivo naredi več-alkohol a, se slabo čist* in hiltreje kvari. Vsebina beljakovin je odvisna od sorte ječmena, podnebja, tal in gnojenja. Pivovarniški ječmen mora imeti kratka, trebušasta zrna, zakaj velja: čim večje je zrnje, temr več . ima škroba in tem bolje ima razmerje med beljakovinami in škrobom. Pivovarniški ječmen mora imebi dobro kaljivost, debela zrna, čimmanj vlage, odstotek beljakovin pa med 9 in 12. Piri nas sejejo v ta namen ječmen sort-ć union, sicer pa je znano, da so najboljši pivovarniški ječmeni iz vrste jarih dvoredcev. | Posebnega pomena je gnojenje. Pivovarniški ječmen potrebuje za rast lahko dostopno fosforjevo kislino, kalij in šele nato dušik. Kalij pospešuje »nalivanje« škroba v zrna. Glede dušika, ki sicer običajno povečuje odstotek beljakovin, velja, da moramo postreči rastlinam dovolj zgodaj, da ga porabijo predvsem za rast. Na kakovost pridelkov vpliva tudi kolobar. Pivovarniški ječmen moramo obvezno sejati aa okopavinamii, gnojenimi s hlevskim gnojem, nikakor pa ne za deteljar mi, ki povečujejo vsebnost beljakovin. Inž. M. L. ■ ':>Vv^WWX;^W-' '. • . ...... J . ■ . Morje, morje in zopet morje. Tisočkrat izgovorjena beseda, ki pomeni oddih, počitek, kopanje, skratka letovanje, oziroma dopust. Redko boste ob Jadranu našli kraj, kjer ne bi srečali Celjana, oziroma kjer ne bi med nepreglednimi vrstami osebnih avtomobilov, našli tudi takšne, ki nosijo oznako CE. In vendar so kraji, kamor se Celjani zatekajo v večjem številu kakor sicer. Med novejša odkritja na naši jadranski obali spada tudi NOV ALJA na otoku Pagu. Ta gostoljubni in idilični kraj privlači vse več slovenskih dopustnikov in prav zato ga je obiskal tudi poročevalec celjskega Novega Tednika. Reportaža, ki jo je napisal za naše tri časnike, bo nedvomno napotila v Novaljo tudi marsikakšnega Dolenjca in Pomurca - da se boste na sončnem Pagu bolje znašli, pazljivo preberite naš zapis, potem pa: SREČNO NA POT IN MIRNO MORJE! Plaža STRAŠKO: Sonce in senca, pesek in morje, predvsem pa velika razsežnost in veliko prostora KJE JE NOVALJA IN KAKO PRIDEMO TJA? Novalja je tipično ribiško mestece in leži na zahodni strani otoka Paga. Ker leži pač na otoku, je samo po sebi umevno, da pridemo v kraj lahko na dva načina: bodisi s potniško ladjo iz Reke, od koder iapljuje ladja vsako nedeljo ob 8, preko tedna pa ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ob 7. uri (vožnja traja okrog 5 ur) in pa s trajektom iz Jablanca ali Karlobaga. če potujete na dopust s svojim avtomobilom, potem lahko izbirate med dvema variantama (ki pa jih seveda lahko po svoje dopolnite) in sicer vas prva vodi preko Ljubljane na Reko in potem po jadranski magistrali do Jablanca ali Karlobaga, druga varianta pa je morda še zanimivejša od prve in vodi preko Karlovca na Plitvička jezera, od tam naprej preko Gospiča in nato po čudovito speljani gorski cesti do Karlobaga. Iz Jablanice vezi trajekt v Staro Novaljo trikrat na danjn sicer ob 9.00, 14.00 in 17.30. Do Jablanca pa lahko potujete tudi z avtobusom, nato s trajektom do Stare Novalje, od koder vas bo kombibus gostinskega podjetja »TURIST« prepeljal do vašega končnega cilja — NOVALJE. Iz Karlobaga vozi dnevno šest trajektov do mesta Paga, od koder pa boste morali s svojim avtomobilom prevoziti še približno deset kilometrov po ozki, vendar ne preslabi makadamski cesti do Novalje. Prav gotovo so zanimive tudi cene na trajektih. Za osebni av- NOVA NOVALJA — PANORAMA tomohil boste odšteli tri stare tisočake (za fička 500 Sdinmanj), za slehernega potnika poleg šoferja (ta ima vožnjo zastonj) pa še 390 starih din. Pri trajektih običajno ni »gužve«, kar pa seveda ne pomeni, da lahko pridete v pristanišče zadnji hip pred odhodom, malce več časa si že lahko vzamete, kakšna urica počitka po dolgi vožnji pa vam tudi v idiličnem Jablancu ne bo hodila odveč. Otok Pag je s kopnim povezan tudi z mostom; vendar morate v tem primeru z avtom po magistrali do kraja POSEDARJE, od tam po lepem asfaltu do MILETIČEV, tu pa preko krasnega mosta na otok Pag. ništvu . tudi turizem postal pomembna gospodarska dejavnost. In ljudje? Otočani pač! Gostoljubni, prijazni in vedno pripravljeni, da gostom priskočijo na pomoč, če bi jo le-ti potrebovali. Če vas zanima naporno delo ribičev, ko daleč na odprtih morjih razprezajo svoje mreže in preže za plenom, se kar pogumno obrnite na prvega, ki ga boste srečali ter ga pobarajte, če vas ponoči vzamejo s seboj. Na lastni koži se boste lahko prepričali, kako trd je ribiški kruh. če boste čutili potrebo, da si žejo pogasite s pristnim domačim paškim vinom, potem ne boste imeli nobenih problemov (razen če ne boste preveč pogledali v kozarec), kajti skoraj pri vsaki hiši imajo svojo klet, kjer boste' lahko kupili res pristno in kvalitetno vino po 2<50 do 300 starih din za liter. Cena pa taka? Povsod, kamor koli se boste obrnili, boste naleteli na dobrosrčnost, prijazen sprejem in resnično gostoljubje. Nekaj posebnega je v teh ljudeh, nekaj, kar marsikje toliko pogrešamo ... V privatnih sobah je na razpolago preko 1.000 postelj, prehrana pa je organizirana v restavraciji »Jadran«, ki leži v neposredni bližini same plaže Vrtič. Gostje, ki stanujejo privatno, so s strani gostiteljev deležni kar naj večje pozornosti. Sleherno željo in prošnjo vam bodo z največjim veseljem izpolnili, sicer pa vam bodo omogočili, da se boste pri njih počutili še bolje kot doma. čudoviti ljudje, skratka- ti Novaljci! PLAŽE-BISERI OTOKA Ena najprivlačnejših stvari za slehernega turista so nedvomno plaže, ki so nekaj edinstvenega, enkratnega. Vse naokrog so same plaže in težko bi ločili drugo od druge, vendar so nekatere med njimi, ki so najbolj poznane: Vrtič, Zrče, Caska, Straško in Trinčel. človek se kar s težavo odloča, kam bi zavil, kajti možnosti je res na pretek. In katere so osnovne značilnosti? O KRAJU IN LJUDEH Mestece Novalja je obrnjeno proti odprtemu morju, čeprav leži ob koncu idiličnega zaliva. Tipične primorske hiše so razporejene ob vzporedno ležečih ozkih terasastih ulicah. Mestece slovi po svoji čistoči in lepo urejenih hišah. Posebno privlačnost daje kraju sidrišče ribiških čolnov, ki zaradi plitvega morja in nizke obale plavajo lučaj daleč od obale. Druga posebnost Novalje je zelenje. Borovih gozdičkov nikjer ne manjka, najlepši med njimi pa leži na rtiču nedaleč od hotela Libumije, kjer je urejen tudi svojstven spomenik junakom iz druge svetovne vojne. Hotel Liburni ja s svojimi depandansami (250 postelj) daje kraju svojstven pečat in kaže na to,Mia je ob ribištvu in vinograd- Plaža VRTIĆ v neposredni bližini hotela Liburnija in restavraciji Jadran Nikjer ne manjka zelenja! Morda je najbolj tipična glede tega plaža Straško, ki je od mesta oddaljena približno kilometer. Do tja lahko greste peš, s svojim avtomobilom, ki ga pustite lepo v senci ali pa s čolnom, ki stalno prevaža sonca in vode željne kopalce. Druga velika prednost novaljskih plaž je to, da so kot nalašč za otroke. Ob obali in v vodi je droban zrnat pesek (ne mivka, ki jo otroci kale), po katerem lahko hodite bosi po mili volji, ne da bi se zbodli. In še nekaj, morda najvažnejše: na nobeni plaži se ne boste prerivali med številnimi kopalci, kajti plaže so takih razsežnosti, da se Kopalci dobesedno razgube. Mirno si boste poiskali svoj prostor in se razkomotili po mili volji, ne da bi kogarkoli motili. Približno tri kilometre po cesti, ki pelje v Pag, se v prečudovitem zalivu razprostira plaža Zrče, ki se ponaša s tem, da jo smatrajo za najlepšo plažo na otoku Pagu. Pesek, pesek in morje. Tišina in samota, sonce in voda ter veliko prostora in sorazmerno malo kopalcev. Pravi raj za otroke, ki jih brez skrbi prepustite njihovim igram. ZABAVA IN IZLETI > Preko glavne sezone je preskrbljeno tudi za ples ob dobri glasbi. Vsakodnevno pa so organizirani tudi razni izleti in sicer na Rab, Lošinj, Zadar in bližnje otoke. Izlete organizirajo z motornimi čolni, manjšimi ladjami, do Zadra pa tudi z avtobusi, če se boste naveličali kopanja in poležavanja na peščenih plažah, obstoje torej možnosti tudi za drugo zabavo, kjer lahko združite prijetno s Koristnim. In še nekaj napotkov: vse potrebne informacije lahko dobite v celjski poslovalnici Kompasa, ali pa direktno na Gostinsko podjetje »TURIST«, v Novalji. Informacije lahko dobite pismeno, Novalja pa je povezana tudi v telefonsko omrežje, zato lahko tja tudi kUčete — z veseljem vam bodo postregli z vsemi željenimi informacijami. B. STRMČNIK Uvodna slika Plaža ZRĆE DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izyodM > >^,TI \ tmtm i £•*•! f*"t r\ r*| pt /^v j[ *^v pl /**7 p,,M'Sfc r^j p*t rn ^r*\ fltt M| Ml jtt n sn Jflhk -—- >•—■■»...»................. ■ iiimww^"M .<*•;<•♦#* «*af> a . > •• ... - - ,u>#mikc. • •■'«*»• ••• — ......."111,1 <•• . *&4UMi 4 OGLE* DALO MLA »DIH ! Na Mirni je bilo veselo (Nadaljevanje s 1. str.) Slavnostni del srečanja mladih in praznovanje 25. obletnice osvoboditve sta se pričela s folklornim programom skupine kultumopro-svetnega društva iz Vinice, nato pa je zbranim spregovoril sekretar republiške konference ZM Slovenije Dagmar Šuster. Po govoru je sledilo nekaj recitacij mladincev iz Trebnjega, nato pa je mladino nekaj minut prijetno zabaval humorist iz Metlike Toni Gašperšič. Učenke vi-niške osnovne šole so zaplesale kazačok, ob koncu pa je predsednik občinske konference ZM Trebnje Lojze Ratajc prebral pozdravno pismo predsedniku Titu. Okrog poldne so se mladinci spustili s prizoriščnega prostora navzdol proti bližnjemu bazenu, icjer so se v hladni vodi osvežili in počakali na črnomaljske »Abadone«, kajti popoldne je bil na sporedu ples. I A. V. Srečanje radioamaterjev Občinska konferenca Zveze mladine Krško pripravlja za konec julija srečanje radioamaterjev dolenjske regije. Namen te prireditve je vzbuditi člmveč zanimanja za to dejavno^,' do katere ima družba nešteto koristi. Ce se bodo mladi radioamaterji iz Dolenjske odzvali povabilu Krčanov, bo srečanje gotovo uspešno. FRANC RADEJ „Uredili si bomo igrišče" Novoustanovljeni mladinski aktiv v Žabji vasi je začel delati z velikimi načrti Eden izmed najmlajših mladinskih aktivov v novomeški občini je gotovo mladinski aJktiv v Žabji vasi, ki so ga na pobudo krajevnih organizacij SZDL in KP ustanovili pred približno tremi tedni. 45 mladincev in mladink, od katerih je skoraj polovica zaposlenih, doslej ni bilo nikamor vključenih. Posebno tisti, ki so že v službah, niso imeli z mladinsko dejavnostjo nikakršnih stikov. Kako praznikom dneva borcev, smo pripravili del sporeda za komemoracijo pred spomenikom NOV v vasi. Doslej smo imeli dva sestanka kar v gostilni, ker še nimamo svojega prostora, upamo pa, da nam ga bo krajevna organizacija SZDL pomagala najti.« Emil Pureber: »2e na prvem sestanku smo se dogovorili, da bomo skrbeli za spomenik NOV, potem pa smo prišli na misel, da bi v nekdanjem »Osip Šest« na Sutjeski Letošnje tradicionalno srečanje mladine na Tjentištu je posvečeno mladim ustvarjalcem na področju pesništva, dramatike, f(>toamater&tva in pod. Mlatili bodo obiskali znane kraje iz NOV, na Sutjeski pa bodo odkrili spomenik pesniku Gqranu Kovačiču. Organizatorji srečanja, republiška konferenca ZM Bosne in Hercegovine, kultur-no-prosvetna zajednica BiH in odbor mladih književnikov, so "na to srečanje povabili tudi dramsko skupino iz Metlike, ki bo nastopila z pesnitvijo Gorana Kovačiča »Jama«. »Osip šest« je ena izmed petih ekip iz Slovenije, ki bo od 23. do 27. julija sodelovala na srečanju mladih ustvarjalcev na Sutjeski.. TREBNJE-SLOVENIJA iv a M i ii’ mr 27.Vl.-20. VII. 1070 bo pa odslej? O tem sta pripovedovala predsednik mladinskega aktiva Andrej Gosenca in tehnični vodja Emil Pureber. Andrej Gosenca: »O dosedanjem delu skoraj ne moremo govoriti, ker smo šele začeli. Nekako pred tremi tedni smo se prvič zbrali na pobudo starejših. Bili smo navdušeni nad mislijo, da bi ustanovili mladinski aktiv, saj je le nekaj mladincev vključenih v telovadno društvo Partizan, drugi pa smo prosti čas • preživljali vsak po svoje, največkrat pa* seveda* nekoristno. Na prvem sestanku smo izvolili odbor aktiva, in ker je bilo ravno pred kamnolomu v bližini vasi uredili igrišče za košarko, pozneje pa tudi pokrit prostor za namizni tenis. Naša blagajna je zaenkrat še prazna. Denar bomo zbirali s članarino in s prirejanjem veselic ob praznikih in podobno. Seveda bomo sami delali pri urejanju igrišča. Računamo, da bomo na njem igrali že letos.« Andrej Gosenca: »V ve liko pomoč in 'oporo nam je krajevna organizacija SZDL, v kratkem- pa se bomo povezali tudi z občinsko konferenco ZM. Nekateri izmed mladincev še malo neresno gledajo na naše načrte, vendar upam, da jih bodo kljub temu pomagali uresničiti!« Dolenjec v mednarodni brigadi Oddelek za mednarodne delovne akcije* pri mladinsiki organizaciji Anglije bo od 25. julija do 12. avgusta organiziral mednarodno mladinsko delovno brigado. Mladinci iz vseh strani sveta bodo pomagali pri gradnji bolnišnice. Namen, brigade pa je tudi širjenje prijateljstva med mladino. Komisija za mednarodne delovne akcije pri predsedstvu ZM Jugoslavije je letos izbrala 12 mladincev iz vse države, ki bodo sode-lovali v tej brigadi. Med njimi je tudi predsednik občinske konference ZM Trebnje Lojze Ratajc. Mladinska brigada v Trebnjem^ Občinska konferenca Zveze mladine v Trebnjem bo od 20. do 31. julija organizirala mladinsko delovno* brigado iz vrst trebanjske mladine ter pobratenih občin Zaprešiča in Obrenovca. Brigada bo štela okrog 35 mladincev. Tabor bodo postavili v bližini motela ob avtomobilski cesti. Brigadirji bodo pripravljali teren za smučarsko stezo, pod Trebnjim vrhom nad motelom. Za prehrano bo poskrbel smučarski klub v Trebnjem, ki namerava z novo smučarsko stezo pospešiti razvoj zimskega turizma na tem obmo&ju. Razen tega bo mladina v Trebnjem še nekajkrat organizirala enodnevne delovne akcije za ureditev smučarske steze. Na srečanju dolenjske mladine 12. julija na Mirni je govoril sekretar republiške konference ZM Slovenije Dagmar Šuster. Od leve proti desni: predsednik občinske konference Zivh Trebnje Lojze Ratajc, Dagmar Šuster in predsednik mladinskega aktiva na Mirni Tomaž Plažar. (Foto: A. Vitkovič) »i OBISKI NA TREBANJSKI RAZSTAVI. V minulem tednu so se na trebanjski razstavi likovnih umetnikov zvrstili obiski vod« n ih družbenopolitičnih delavcev Slovenije. V sredo si je doslej največji izbor slovenske samorastniške tvornosti ogledal predsednik ZKS Franc Popit, z njim pa še sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marinc, člana sekretariata Milan Kučan in Zvone Dragan, sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto Ludvik Golob in drugi. V petek si je razstavo ogledal tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher z ženo Lidijo Šent-jurc, članico sveta federacije (na sliki), v soboto pa Se predsednik IS SRS Stane Kavčič, z ženo- (Foto: M. Legan Edinstven zbor kiparjev Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. str.) ki' so se odločili z nožičem, široko tesarsko sekiro ali z ostro sekirico ustvariti svojo ;veliko realnost’, niso ne naivni ne primitivni, ampak zavestni, celo samozavestni umetniki.« šentjemejski oktet je zapel nekaj pesmi jugoslovanskih narodov, potem pa je pokrovitelj razstave »Naivni kiparji Jugoslavije« Stane Kavčič v pozdravnih besedah izrekel v imenu izvršnega sveta SRS priznanje in pohvalo ustvarjalcem in gorečim prirediteljem tega edinstvenega pregleda izvirne plastike. Umetniški hram Lamutovega razstavišča je tokrat še zlasti posrečeno urejen. Pregledno postavljena razstava daje domačen vtis ljubiteljske zbirke in obiskovalec potuje med kipci, kot da je v umetnostni prodajalnioi. Tu so se z izvirnimi umetniki pred njihovimi deli sproščeno pogovarjali dr. France Hočevar, akademika Božidar Jakac in Boris Kalin, Jože Borštnar, France Pirkovič, književnik Edvard Kocbek,. predstaynik British Councila, Janez Gartnar, predstavnika hrvaškega in slovenskega sekretariata za informacije ter mnogi zastopniki hrvaških, slovenskih in srbskih kulturnih ustanov. Vodič po razstavi pa je tudi vzoren umetniški katalog z esejem prof. Malekoviča in s slikami razstavljenih kipov. Izdajo zbornika je podprlo podjetje SLOVENIJALES, ki je poleg še nekaterih podjetij glavni mecen razstave. Po Večerji za vse razstavljavce je tovariš Kavčič izročil kiparjem spominske diplo. me Dolenjskega kulturnega festivala, Mijo Kuzman iz Hlebinja, Anton Plemelj iz Ljubljane in Milisav Stojanovič iz Leskovca pa so predsedniku poklonili tri svoja dela. Kulturni fenomen Kostanjevica, ki je že davno prerasel jugoslovanske okvire, je s svojimi pobudniki, in tovarišem Ladom Smrekarjem na čelu doživel novo zmagoslavje. Kot je rekel pokrovitelj po podelitvi priznanj: »To, kar smo danes videli, mora iti v svet in dolžnost naše skupnosti je, da vam pri tem prizadevanju pomaga. Prepričan sem, da je današnja razstava novo poglavje v vašem delu in uspehih. Živeli!« Do nedelje zvečer si je razstavo ogledalo že več kot 1.700 obiskovalcev. M. MOŠKON PRED 20-LETNICO SLOVENSKEGA OKTETA Šentviški praznik lepega petja V Šentvidu pri Stični bodo odkrili spomenik žrtvam vojne in spomenik slovenskim izseljencem - V kraju so zaživeli 4 novi pevski zbori, ki bodo tudi vsi prvič nastopili - Pokrovitelj tedna je tovariš Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije Prijazni Šentvid pri Stični, naravno središče krajevnih skupnosti Šentvid, Temenica in Dob s skoraj 3500 prebivalci, živi te dni samo še v pripravah za svoj prvi kulturni teden, ki bo morda trajal od 25. julija do 9. avgusta. Na tiskovni konferenci smo 9. julija zvedeli, da je v tem kraju natanko pred 20 leti prvič zapel takrat rojeni SLOVENSKI OKTET. Zdaj, ko je naš najbolj znani »kulturni ambasador« obšel s prelepo slovensko pesmijo ze skoraj ves svet, se po dveh desetletjih spet vrača med svoje -Dolenjce. »Spet bi radi zapeli našim kmetom, delavcem, materam in ženam pa mladini — med katerimi smo se prvič predstavili slovenska javnosti pred 20 leti,« nam je med drugim dejal tovariš Tone Kozlevčar, priljubljeni pevec »Ribničana Urbana« in sam častni občan Ribnice. Tu je tovariš Kozlevčar tudi doma; Šentvid z okolico slovi po čudovitih glasovih, samo v zadnjih mesecih pa so po spodbudah in zavoljo iskrene ljubezni do lepe domače pesmi zaživeli v Šentvidu kar štirje novi pevski zbori! 25. julija zvečer se bodo novi zbori prvikrat predstavili javnosti v dvorani zares praktično zgrajene domače osnovne šole. V nedeljo, 26. julija, bodo dopoldne odkrili spomenik žrtvam zadnje voj- ne na trgu, 240 m visok obelisk iz podpeškega , kamna. Govoril po Peter Stante-Ska-la, igrala pa godba milice. Ob 17. uri bo isti dan modna revija tovarne pletenin Rašica, dopoldne pa bodo v Pe-trušni odkrili spominsko ploščo Antonu Gerdenu, znanemu javnemu delavcu med slovenskimi rojaki v ZDA. 29. julija bo večer opernih arij prvakov ljubljanske Opere, katerega bo poslušalo tudi 170 novih domačih pevcev, v soboto, 1. avgusta, pa bo slavnostni koncert Slovenskega okteta. Naslednji dan bodo po sprevodu narodnih noš, pevskih zborov in godbe odkrili pred šolo spomenik slovenskim izseljencem, ki ga je izklesal kmet in kipar Peter Jovanovič. Spomenik bo odkril pokrovitelj tedna, predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, govoril pa bo domačin prof. dr. Jože Kastelic. Tovarna ZMAJ bo prevzela patronat nad domačo osnovno šolo. 9. avgusta bo v šent. vidu še medrepubliški moto-cross za pokal podjetja »Volan« iz Ljubljane. Zelja domačinov je, da bi šentviški kulturni teden pre rasel v, tradicijo: tu naj bi bila poslej plemenita tekmo vanja pevskih zborov, ki gojijo čudovito slovensko ljudsko pesem. Za pivi praznik petja pa živi zdaj Šentvid s svojo okolico kot prerojen TONE GOŠNIK kultura in izobra- ževanje Pek jemal avtomobile Franc Božič obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora - V štirih mesecih ima na vesti 6 tatvin DEŽURNI POROČAJO ■ VLOMILI IN ZBEŽALI — 7. julija so štirjfe mladoletniki vlomili v kopališki kiosk na Otočcu, vzeli nekaj pijače in takoj pobegnili v gozd. ■ DESKE SO UKRADLI — Marija Strajner iz Vel. Cikave je 8. julija zjutraj ugotovila, da ji je nekdo ponoči izpod kozolca odnesel 5 smrekovih desk, vrednih okoli 100 dinarjev. ■ PO 14 DNEH OB KOLO — 6. julija ponoči je neznan tat ukradel na Mimi kolo s pomožnim motorjem, last Pavla Kovačiča. Komaj pred 14 dnevi je kolo kupil od Stanka Rogla iz Vodal in ie je ob njega. ■ IZGINIL JE MAGNETOFON — 10. julija popoldne so v hotelu Metropol ugotovili, da jim je nekdo s točilne mize na terasi ukradel magnetofon, vreden 2.900 din. Novomeški miličniki zlikovca iščejo- ■ SKOZI STRANIŠČE NA PIVO — 11. julija ponoči je neznan vlomilec skozi straniščno okno zlezel v prostore delavske restavracije v Novem mestu. Privoščil si je tri steklenice piva in dve oranžadi iz hladilnika, odnesel p» je še kos salame. ■ IZ KOLESARNICE IZGINILO KOLO — 11. julija je Tončka Škufca iz Dol. Kamene spravila svoje kolo v kolesarnico pri novomeški pošti, ko pa je prišla ponj, ga ni bilo več. ■ VLOM V TRGOVINO — Po noči 7. julija je bilo vlomljeno v trgovino podjetja »Jelka« na Hribu pri Loškem potoku. Vlomilci — sodijo, da jih je bilo več — so odnesli precej blaga. Morali pa so biti izurjeni in korajžni, saj je bila trgovina razsvetljena. ■ SEVNICA: KRAJE V LISCI — 30. junija so bile delavki Jožefi Klukej v konfekciji Lisci v Sevnici ukradene nove sandale, iz ročne torbice pa sto novih dinarjev. Nekaj kasneje je bila »žrtev« Cvetka Slak, ki ji je zmanjkala ročna torbica z dokumenti in 90 novimi dinarji. Po poročilu ^seje osrednjega delavskega sveta tovarne, ki bi zaradi prisvojenega kupončka v vrednosti 1,66 din eni izmed delavk kmalu odpovedali delovno razmerje, je pričakovati, da bodo te kraje ostro kaznovane. ■ VEL. KLBAJNICA: TATVINA KOLESA — 5. julija je neznanec ukradel od voza Franca Žiberta iz Vel. Hubajnice gumijasto kolo. Voz je bil pod kozolcem blizu hiše. ■ ŠMARJE: SPET »OBISK« IZ RADEČ. — Eden izmed gojencev VPD Radeče, ki je pobegnil iz doma, se je spet napotil v smeri proti Sevnici. V Šmarju ga je Ladislav Močivnik zalotil, ko je prišel v hišo in že imel v roki 800 novih dinarjev. Ko je zagledal lastnika, je D. M. skočil skoz okno in pobegnil. Nekaj časa je bil doslej pred ubežniki iz doma Radeče mir. UKRADLI 2 STROJA — Pri novomeškem Pionirju so 13. julija ugotovili, da je nekdo v zadnjih dveh dneh odnesel iz mehanične delavnice dva brusilna stroja. ; Predrznega tatu iščejo. IZGRED V DELIKATESI — No vomeški miličniki so 13. julija popoldne pridržali do iztreznitve Novomeš?*na Staneta Ost rmana, ker se je opit grdo obnašal v delikatesi na Glavnem trgu. Našli so ga v zaporu 20-letni Milan Milojevič iz okolice Reke je v Novem mestu služil vojaščino, zato so nrm bile razmere v mestu znane. Zaradi tatvin je bid že kaznovan, in ko je bil 9. oktobra 1066 odpuščen, je še i»ti večer poskušal vlomiti v prodajalno Dolenjske v Bršli-f*i ter v lokal Lovske zveze na Cesti herojev v Novem mestu. Obakrat je ostalo pri poskusu vloma, ker ni moged premagati ovir, da bi prišel o Zdravi Mariji je bilo lepo ubrano pri trka vanje zvonov, goreli so mnogi kresi in pokali topiči. ■ (NOVOMEŠKI VODOVOD). — Toliko smo se veselili nad ugodno rešitvijo vodovodnega vprašanja, toda p*) dolgem času smo še vedno le pri upanju in nič dalje. Ne vidimo še nič razkopavati, tudi cevi ne voziti, novomeški vodovod nima biti za kakovo potrato, da bi samo razvajene sitneže zadovoljili, naš vodovod je živa potreba; brez vodovoda nam bivanje tu, vsaj včasih neznosno, postaja. Krka je za nezdravo konstatirana, studenci pa so ob letošnjem vednem dežju poplavljeni, in mnogokrat je komaj vodo od kave ločiti. Naj bi nam merodajni gospodje to že vendar enkrat izposlovali ter se na prizadevanje našega župana oerirali. Ako smo prav podučeni, imajo (»udi pri zgradbi sodnijskega poslopja, hterega zidarsko delo bo skoraj končano, pravo preglavico v tej zadevi, ker ne vedo, hočejo priprave za vodovod prirediti, ali hočejo vodnjak napraviti, kar bi zopet veliko veljalo. (IZ DOLENJSKI HNOVIC L julija 1900) sedo, kamorkoli so priSli. Dejal je, da je srečanje namenjeno temu, da se tovariško zbližamo in da bi dozi vetja v domovini „ slehernemu rojaku krepila vezi z domačimi kraji in ljudmi. Za tovarišem Kimovcem je spregovoril Stanko Vogrinec, podpredsednik glavnega odbora hrvaške Izseljeniške matice, in prenesel izseljen cem pozdrave dveh mest, Zagreba in Samobora. Na odru so se nato zvrstili pevci, plesalci, godbeniki in recitatorji. Izseljenci so z neprikritim občudovanjem spremljali vsako besedo, vsak gib .nastopajočih. Amaterske kulturne skupine iz brežiške občine, iz Karlovca in Samobora so požele navdušen aplavz. »VAŠI SPREJEMI NAS \ NAVDUŠUJEJO« Izseljenci so hiteli fotografirati in filmati dogajanje na odru, da bodo ponesli s seboj posnetke o srečanju v Toplicah. Franc Dvojmoč je imel s seboj celo kopico filmov v barvah. Nekaj časa je snemal sam, nato ga je zamenjala žena in tudi sin je že znal ujeti dogodke s kamero. Njegova družina si je ustvarila dom v Kanadi. Zdaj živijo v Calgeryju. Zena je doma iz Prilip, mož iz Zameškega. Zdaj so drugič doma v desetih letih. »Domotožje je najhujše prva leta,« sta dejala, »takih sprejemov naj bi tudi v prihodnje ne pogrešali.« Zanje je' to nekaj novega, nekaj, kar je kot balzam za rane domotožja. Zvedela sem, da se Slovenci v njihovem kraju radi sestajajo, prirejajo piknike in kulturne prireditve. Franc Dvojmoč je celo igral v dramski skupini Slovensko-kanadskega društva. Ko se bo z družino po dveh mese cih vrnil, bo rojakom prikazal vse, kar je zanimivega posnel na filmski trak v domovini. Marijo Jančar in Roži Kobe mi je predstavil znanec Peter Markovič. To sta mati m hči, 'ki živita v Minesoti. Zelo sta bili zgovorni in nista mogli prehvaliti tukajšnjih razmer, »še bolje se vam godi kot nam,« sta dejali. Mati je šla prvič od doma 1913. leta. Čez osem let se je vrnila v domače kraje, na Krko pri Ivančni gorici. Sele 1948. leta se je ponovno odpravila čez lužo za možem. Domovino je letos po 22 letih ponovno obiskala. Povabila jo je soseda in z veseljem je sprejela njeno gostoljubje. Tudi hčerka ima za moža potomca slovenskih staršev. Vnuku je 12 let in se zdaj uči slovenski. Od- ste si postlali v domovini zadnjih dvajset let,« je izjavila Marija Jančarjeva, ki je prvič šla s trebuhom za kruhom že 1913. leta. kar je tu, se zanima za dolenjske gradove in njihovo preteklost. Skoraj vse je že fotografiral. »V SAN FRANCISCU BOMO GOSTILI SLAKE« Zanimivo je bilo srečanje z Ano Stic, nekdaj Nemaniče-vo, potomko belokranjskih staršev. Rodila se je pred 62 leti v San Franciscu. Domovino svojih prednikov je letos prvič obiskala. Prišla je z možem in svojega obiska ni nič napovedala, da bi presenetila sorodnike. Nisem se mogla načuditi, ker je tako dobro govorila slovensko, celo bolje kot mož, ki je bil sicer rojen v Ameriki, vendar je nato z materjo živel do 13. leta v Sloveniji. V šolo je hodil v Črnomelj, tega se še doljro spominja. Ponosno sta oba povedala, da bodo v njihovem mestu gostovali Slaki in da so pred leti imeli priložnost poslušati Slovenski oktet. Slaki bodo nastopali v Slovenskem domu v San Franciscu, onadva pa bosta poskrbela za to, da bodo imeli dobro domačo oskrbo. Mož je tajnik Doma, zato se bo potrudil, da se bodo Slaki zares prijetno počutili pri njih. Stičeva imata pet otrok. Vsi imajo že svoje družine. Zdaj sta spet prosta in sta toliko laže uresničila davno željo po tem, da bi se srečala s tisto domovino, v kateri je tekla zibel njunim staršem in dedom. Slovence naši rojaki zelo cenijo. Pravijo, da so se povsod uveljavili kot pridni delavci in da je domovina lahko ponosna nanje. Pridni so tudi njihovi potomci, za katere menijo, da celo preveč delajo, da si skoraj ne privoščijo počitka. Poštenost' in delavnost sta lastnosti, ki so ju naši ljudje ponesli s seboj v svet, zato so tudi premagali vse težave, s katerimi so se srečevali daleč od domovine. JOŽICA TEPPEY NE HODI DOMOV BREZ NENAVADNA USODA DOLENJSKEGA ROJAKA Otroci dveh domovin ‘ VLOMILEC NA ZATOŽNI KLOPI Bratje in sestre so se prvič srečali, pa se ne znajo pogovoriti v očetnem jeziku - Ena družina, dve domovini, dva jezika, ena misel in ena ljubezen Ana Stic. Rojena je bila v Ameriki, obiskovala je an gleško šolo, in vendar ji slovenska beseda tako lepo teče. Dolga in zelo zapletena je zgodba o usodi dolenjskega rojaka, o usodi njegove družine, razdeljene v dve veji, med dve domovini, dve materi, čeprav vse povezuje enotno čustvo, ena ljubezen. Začenja se pred davnimi leti na Dolenjskem, na Golobinjeku nad Mirno pečjo. Tu je v skromni hišici sredi vinogradov in sadnega drevja, prislonjeno v strmi breg kot lastovičje gnezdo, živela družina Grivec. Življenje Je bilo trdo, neizprosno, letine slabe, potrebe vedno večje. Od same lepe narave človek z družino, s polno hišo lačnih ust, ne more živeti. Zato se je oče odpravil v svet po kruh. Tudi v svetu ga je bilo malo, premalo. Za njim so odhajali sinovi, Jože, Ivan, Alojz. Kot krti so rili globoko v avstrijski zemlji, se potili v tovarnah — in se vračali domov. Najmlajši je mlad umrl. Ivan se je po prvi vojni preselil v Ribnico, postal Ribničan, Jože pa je prevzel po očetu skromno posestvo, si ustvaril dom, otroci so se rojevali — Ma^ca, Vida, Jože, Štefka .. . Oče odide za kruhom v svet, žena se doma ponesreči in umre, otroci so prepuščeni milosti ljudi. Najmlajša umre, Jožeta pobere vojna, Marica odrašča pri stricu Ivanu, Vida pri dobrih ljudeh. Cez dolgo let pride očetovo pismo, eno samo opravičevanje. V Holandiji si je ustvaril nov dom, novo družino. Dolgo je kolebal med novo domovino in lepo Dolenjsko, sončno, vinorodno pokrajino nad Mirno pečjo. Odločil se je za prvo, Potem so prišli otroci: Angela,' Tereza, Bernard, Henrik, Leni, Jože. In dolga leta tišine . .. Nekega septembrskega dne pred dvema letoma se ustavijo pri Jesenovčevih v Dalmatinovi 3 v Ljubljani neznani ljudje in povprašajo po Marici. Hči Smiljana takoj ugotovi, da so lz Holandije. In res. Na poti z morja poišče v Ljubljani Bernard z ženft in sestro Leni sestri Marico Jesenovec in Vido Kovačič. Presenečenje je popolno, veselje nepopisno. Nastale so težave z jezikom; končno se s pomočjo prevajalca sporazumejo v — nemščini. Povedo, da je oče umrl pred šestimi leti, da Jih Je vedno vleklo v očetovo domovino in po nekem starem naslovu so sestri resnično našli. Kljub jezikovni pregraji po so srca dovolj zgovoren tolmač. Očetova domovina je bila zanje vedno skrivnost, skotsi katero se nikdar niso mogli povsem prebiti. Na zemljevidih so iskali, vendar, razumljivo, ndso našli Mirne peči, o kateri je oče toliko govoril. Vendar — kakor sta Marica in Vida našli v Holandiji šest novih bratov in sestra, so le-t4 našli, v Sloveniji novo domovino, • kateri »o doslej le sli- šali in drseli s prsti po zemljevidu, iščoč drobceno piko na Dolenjskem, ki naj bi predstavljala rojstni kraj njihovega očeta. Niuje, kraj je premajhen, preneznaten še za naše pojme, kaj šele za evropske . . . Lani je Marica z družino obiskala Holandijo. Marsikaj grenkega iz preteklosti je bilo pozabljeno, vse hudo je utonilo v solzah ves«f-lja. Postali so ena družina z dvema domovinama, vendar eno mislijo in eno ljubeznijo. Usoda se rada poigra s človekom. Življenje je drobcena lupina na razburkanem oceanu, katero valovje premetava na vse strani. Tujina je 'ogromna, nenasitna, temna, boleča, brezno, v katerem je izginilo tisoče naših ljudi. Malokdo se je rešil, kako bi se pre-» prost dolenjski rojak, katerega glavna skrb je bila, da bi v rudniku zaslužil za številno družino dovolj kruha?! Te dni je pri Marici in Vidi spet veselo. Gostijo holandsko mater ter Angelo, Bena, Henrika in Jožeta z družinami. Trinajst jih je, doma jih je ostalo še šest. Letos so videli, kje se je rodil njihov oče; brez dvoma je bilo najlepše v zidanici nedaleč od starega družinskega gnezda, iz katerega se je po nekaj kozarcih razlegla pesem: »Mi se imamo radi . . .« »še bomo prišli, vsako leto, saj je tu tako lepo!« neprestano ponavljajo. FRANCE GRIVEC Vedel sem, da bo enkrat konec“ . Adžić, ki je lani na veliko vlamljal v stanovanja Novomeščanov, je X»■-juiij« obsojen na 5 let in 8 mesecev strogega zapora - Priznal je, da si je med preiskavo izmišljal sodelavce , črnolasi mladenič v svetlo zeleni športna srajci in temno modrih hlačah, lepega obnašanja, sploh ni daj?1 videza vlomilca. In vendar je bil ravno on skrivnostni neznanec, ki se je lansko jesen prikradel v 9 novomeških stanovanj. Ko 50 Adžiča lani decembra prijeli* J® imel pri sebi 600 din. od sebe je iz nogavice P°tegnil še 900 dinarjev, K* ^ mu ostali od lahkoživ^ zivljenja in ukradenega ae£arja. Tako se je hotel P°Kazati odkritosrčnega. Dobr£ ^tiri mesece je po mestu £°stil anance, se vozjj s taKS'J®m in Spi0h razsipno živel- .i, *°< saj je v tem času J^adel 13.100 din- Na razprl rekel: — da bo enkrat konec jn da me bodo PreJ ^ dobili. Bilo pa mi je vse©n0> V S9 /)em j* priznal vsa očitan9 u kazniva dejanja, pač P8 med preiskavo zagovor reminjal. Trdil je, da je P Posameznih meščanih v^ manj, kot so oni navaj^,, ^ajbolj pa je javnost j * navedbo, da je in* mestu pomagače. družina. Grivec) Na obravnavi je to navedbo obžaloval. Kakor so povedale priče, je vlamljal v stanovanja na Grmu, po mestu in na Mestnih njivah vedno takrat, ko so bili ljudje zdoma. Na izredno vešč način se je prikradel v zaklenjene domove, vse premetal in iskal samo denar. Kjer ga je našel, ga je odnesel. Sodišče je smatralo za dokazane štiri velike vlome tatvine: pri Fiusovih in Kovačičevih na Marofu, pri Podbevškovih na Ragov-ski cesti ter pri Hrovatovih v naselju Majde Sile,, medtem ko je v nekaterih drugih stanovanjih le premetal omare in predale ter šel praznih rok. V Ulici talcev ga je Fani Lekše prepodila, ko ga je našla za vrati garaže. Rekel je, da išče WC, in se izmuznil. Kljub temu, da je bil mojster svojega dela, saj je bil zaradi podobnih 26 kaznivih dejanj že v Beogradu kaznovan, je v več stanovanjih le pustil za seboj odtise dlani in obutve. Obtoženec je bil na javni razpravi precej skesan, vprašanje je le, če je bilo obža- Jutri Jovanovičeva razstava \l Kranju Pod pokroviteljstvom Slovenskega okteta, na čigar pobudo je kot naše darilo slovenskim izseljencem kipar in kmet Peter Jovanovič iz 2eti-ne pod Blegošem izklesal Ribničana Urbana, ki že stoji pred novo šolo v Šentvidu pri Stični, bodo jutri ob 19. uri v Kranju odprli novo umetniško razstavo tega nadarjenega kiparja. Peter Jovanovič nam bo tokrat predstavil vrsto svojih najnovej-£ih del. lovanje iskreno ali zaigrano. Podrobno je opisal svojo ža-lastno mladost ter dobršen del mladeniških let, ki jih je preživel v poboljševalnih zavodih ali zaporih. Kot kaže, ga dosedanje kazni vseeno niso spametovale, saj je v Novem mestu nadaljeval z izkušnjami velikomestnega podzemlja. Dejstvo je, da je v Novem n^stu zagrešil 4 velike tatvine in 5 poskusov kraje,’ za kar mu je senat pod predsedstvom sodnika Janeza Pirnata prisodil 5 let in osem mesecev strogega zapora. S sod- bo mu je bila naloženo tudi, da mora oškodovancem povrniti stroške. Adžic je prosil, naj bi ga do pravnomočnosti sodbe izpustili na prostost, češ da pričakuje mamo iz Kanade, vendar mu sodišče ni ugodilo. R. B. Filatelistična razstava V domu TVD Partizan v Žužemberku so 12. julija v okviru praznovanja krajevnega praznika odprli I. dolenjsko pionirsko filatelistično razstavo. 30 razstavljal-cem in učitelju Srečku Kodre tu so podelili diplome in tudi nekaj praktičnih daril. Razstavo je odprl znani slovenski filatelist Andrej Arko. lAB/ BREŽICE' STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nagcljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja Je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte ? najbliinji cvetličarni nagel jeke ali vrtnice is vrtnarije Čatež Samoupravljanje • to sem jaz * Učiteljica Breda je z možem in sinom stanovala v majhni samski sobi učiteljskega bloka. £e iz otroških let je bila navajena na skromnost, zato je redkokdaj tožila o svoji stanovanjska stiski. Nekega dne ji je prijateljica, ki je stanovala v so sednji sobi, zaupala, da se bo poročila. »čez mesec dni se bom izselila, potem pa ti zaprosi za sobo,« ji je svetovala. Bredi so zasijal eoči. »Prav imaš, že jutri bom naipisala prošnjo. Kako srečna bi bila, če... Nimam upanja. Kolektiv bo na moji strani, toda ravnatelj...« »Ne bodi smešna! Kaj pa 'samoupravljanje?« jo je spodbujala prijateljica. »I>a, samoupravljanje. Toda na naša šoli...« Breda je le napisala prošnjo. Nestrpno je pričakovala sestanek delovne skupnosti. Še bolj nestrpen pa je bil ravnatelj, ki se je le s težavo odločil za sestanek. V soboto popoldne je predsednik delovne skupnosti začel sestanek z ugotovitvijo, da so vsi prisotni. Mirka je zanimalo, zakaj niso povabili zunanjih članov, predstavnikov političnih organizacij. Ravnatelj je pojasni1.: »Zadeva, o kateri bomo razpravljali, je interna. O tem odloča kolektiv samostojno. Tako določa statut.« Predsednik delovne skupnosti je povedal, da je glavna točka dnevnega reda prošnja učiteljice Brede za dodelitev samske sobe. Ko je predsednik prebral prošnjo, je prvi zaprosil za besedo ravnatelj. »Dobro moramo premisliti, preden se odločimo tako ali drugače. Soba, v kateri stanuje tovarišica Breda, je namenjena samcem. Na to sem opozoril Bredo, še preden se je poročila. Toda Breda je svojeglava. Poročila se je, ima otroka in zdaj hoče izsiliti še drugo sobo. Kot člani delovne skupnosti odločate samostojno, toda jaz sem proti temu, da Breda doba še eno sobo. Kdor glasuje Bredi v prid, je proti meni. če boste glasovali za Bredo, bom odstopil.« Nastala je tišina. Končno se je oglasila Breda. »Mislim, da ima vsak človek pravico do svoje družine. Varčujem in upam, da si bom lahko kmalu začela graditi hišo. Do tedaj pa prosim delovno skupnost, naj mi pomaga. Ko se pripravljam na pouk in popravljam zvezke, okrog mene skače otrok, in to prav gotovo ne vpliva dobro na učni uspeh...« V grlu jo je stiskalo in ni mogla nadaljevati. »Nobene sentimentalnosti!« se je oglasil ravnatelj. Predsednik delovne skupnosti je bil zmeden. Ne ba se bil rad zameril ravnatelju. Premalo je bil odločen, da bi povedal to, o čemer je bil prepričan. Potem se je oglasila ravnateljeva žena Povedala je, da njen mož zaradi tega vprašanja ne sipi vse noči in iz dneva v dan postaja bolj živčen. -Končno je bilo na vrsti glasovanje. Ravnatelj je predlagal, naj se člani delovne skupnosti javno »izjavijo«. Potem so se težave šele začele. Glasov ni in ni bilo mogoče prešteti. V zapisniku pa je pozneje pisalo: »Tovarišica Breda je hotela od delovne skupnosti izsiliti še eno sobo, vendar ji ni uspelo « V sobo, za katero je prosila Breda, se je v jeseni vselila mlada učiteljica. Lahko bi bila stanovala pri vaški šivilji, toda zakaj bi se potikala po vaških luknjah, če so v učiteljskem bloku samske sobe, je menil ravnatelj. Minilo je leto dni. Samska soba v učiteljskem bloku je bila spet prazna. Učiteljica Breda se je medtem preselila v skromno družinsko stanovanje, ravnateljeve potrebe so postale večje in zopet je sklical sestanek delovne skupnosti. »Kakor veste, imam le kuhinjo in dve sobi. Otroka spita v dnevni sobi. Kadar dobim obiske, gostov nimam kje prenočiti. Zato predlagam, da bi mi delovna skupnost dodelila prazno samsko sobo. V njej bi uredil otroško sobo. Spet je sledil molk, končno pa se je oglasila učite ljica Neža, rekoč, da bodo s tem poteptali ono, za kar so glasovali pred letom dni. Ravnatelj pa je takoj pojasnil, da je to povsem nov primer. Potrebe po samski sobi ni več, če pa bi potrebovali še kakšno moč, bi kaj lahko našli v vasi samsko sobo. In spet je bilo na vršiti javno glasovanje. Tokrat je delovna skupnost prošnjo ugodno rešila. TONI LEVSTIK (Honorar 100 din) Spodbuda V vasi Orešje pri š mar jeti je na eni izmed kmetij gospodarila Franca Klemenčič. Bila je krepke postave in moškega obnašanja. Nekega dne je na svojem travniku nakladala seno na voz, kjer je neki vaški otrok tlačil seno. Franca, močna kot je bila, je plast sena tako močno vrgla na voz, da je otroka s senom vred vrglo na tla na drugo stran voza. Franca tega niti opazila ni, Kar naprej qe metala seno na voz in šele ko je opazila, da na vozu nekaj nd prav, ker nihče sena ne tlači, je obšla voz in na tleh zagledala otroka, ki se je tako ustrašil, da je nemo sedel na tleh. Toda Franca se na zmenila za njegove občutke, temveč mu je osorno rekla: »Hudič, vsaj oglasi se, da bom vedela, da si še živ!« Tako spodbujen se je otrok kmalu spet znašel na vozu in tlačil seno. . JOŽE LUŽAR ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Predsednik občinske konference SZDL v Brežicah prof. Stanko škaler je na srečanju v čateških Toplicah v nedeljo, 12. julija, izročil rojakom majhen spomin na sprejem v domovini. Več o srečanju preberite na sredini lista. (Foto: J. Teppev) Aplavz za pesem v gradu Poslušalce je navdušil sobotni koncert APZ Koncert v slavnostni grajski dvorani v Brežicah je izredno doživetje. Ce si ga poslušal enkrat, se drugič temu ne moreš več odreči. Izseljencem v soboto zvečer res niso mogli izbrati boljše prireditve, kot je bil nastop slovitega Akademskega pevskega RADIO BREŽICE PETEK, 17. JULIJA: 16.00—16.10 — Napoved programa in poročila. 16.10—16.25 — Nove plošče RTB. 16.25—16.35 Regionalni razvoj SRS in urbanizacija — tema za javno razpravo. 16.35—16.50 — Obvestila in reklame. 16.50—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 19. JULIJA: 10.30 — Domače zanimivosti — Poročilo s seje občinske skupščine Krško — Sklepi 2: seje občinske konference ZK Brežice — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lubšina — Koliko plačamo za odstotek hranljivih snovi N, P in K v posameznih gnojilih in kdaj uporabljamo kompleksna ali posamezna gnojila — Minute z Metko Stok in Snežko Vavpetič — Iz naših krajevnih skupnosti — obisk v Kapelah — Dejavnost novega doma JLA in njegova vloga v prihodnje — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo ih pozdravljajo. TOREK, 21. JULIJA: 16.00 do 16.15 — Napoved programa in srečanje z ansamblom Alojza Gmja-ka in Tria Bordona. 16.15—17.10 — Poročila — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.10—18.00 — Madinska oddaja — zapis s počitniškega dela. Kje bo spomenik? V Brežicah so letos ponovno začeli akcijo za postavitev spomenika padlim za svobodo. O tem, kje naj bi stal, bo odločila komisija .po posvetu s predstavniki Regiona. Predvidene so bile tri lokacije: prva poleg gradu, druga ob Cesti 21. maja in tretja v nova šoli. zbora iz Ljubljane. Čudovita baročno poslikana dvorana je izredno akustična. Tisti, ki so doslej nastopali v njej, je ne morejo prehvaliti. Tudi v soboto se je reka mladih glasov zlila v mogočen osvajajoč tok, v katerem je občinstvo zaznalo vzgib še tako lahnega vala. Res škoda, da domače mesto ne zna dovolj ceniti tega, kar ima. Polovico sedežev v dvorani je bilo praznih, čeravno je bil koncert študentske mladine ena najlepših prireditev leta. Upajmo, da slabi sobotni zasedbi že zadnjič napovedane kulturne sobote v grajski dvorani ne bosta ostali brez odmeva pri občinstvu' in da jih bodo znala povezati s svojimi programi tudi turistična društva v posaVskih občinah. Zlasti pa velja to za domača društva, ki imajo zdaj lepo priložnost, da ogrejejo članstvo za mnogo obetajoče kulturne sobote za grajskimi zidovi J. T. Nagrajeni učenci Komisija za prenos in razvijanje tradicij NOB pri Zvezi združenj borcev v Brežicah je letos razpisala nagradno tekmovanje za najboljše sestavke iz zgodovine NOB. Tekmovali so učenci višjih razredov osnovnih šol. Najbolje so bili ocenjeni sestav ki Gorazda Skal er j a iz Brežic, Eme škvarčeve iz Dobove in Erike Brataničeve iz Brežic. Vse tri so nagradili z desetdnevnim letovanjem v Savudriji. Knjižna darila pa so prejeli vsi tisti, ki so napisali najboljše sestavke na vsaki šoli v občini. NOVO V BREŽICAH ■ KONEC JULIJA bodo na Čatežu odprli novo trgovino, ki jo ureja trgovsko podjetje Krka iz Brežic. Doslej no morali prebivalci Čateža ln okoliških vasi po vsako malenkost v Brežice. Tudi turisti, ki tam prenočujejo, so pogosto zaman spraševali po trgovini. Zdaj je Krka ustregla vsem željam. V novi prodajalni bo prodajala živila, gospodinjske potrebšine in tekstil. Potrošnike s tega območja bo trgovina zalagala tuđi s svežim kruhom ln mlekom. ■ S POČITNIC V SAVUDRIJI se Je v soboto zvečer vrnila že druga skupina Brežičanov. Za letovanje v občinski počitniški skupnosti se Je letos prijavilo tudi 45 članov Zveze združenj borcev NOV. Odziv Je majhen, kajti vseh članov Je v občini okoli 1.200. Občinsko združenje bo 12 borcem plačalo vse stroške letovanja, razen tega pa je vsak član deležen pet dinarjev popusta za vsak dan bivanja ob morju. Delno Je tako majhno število prijav razumljivo, kajti kmetje imajo ravno čez poletje največ dela in si zato dopusta ne morejo privoščiti. Morali bi jim omogočiti zimski počitek. ■ DANES SE BODO PREDSTAVNIKI občinske skupščine sestali z vodilnimi delavci nekaterih gospodarskih organizacij v Brežicah in se dogovorili za asfaltiranje zahodnega pločnika na Cesti prvih borcev v Brežicah. Največ naj bi za asfaltiranje prispevala tista podjetja, ki imajo poslovne prostore na tej strani ceste. ■ TRGOVSKI PODJETJI KRKA IN LJUDSKA POTROŠNJA resno razmišljata o navezavi tesnejših poslovnih stikov in morebitni integraciji. O možnostih za sodelovanje in združevanje kapitala bosta razpravljala oba delovna kolektiva. kakor hitro bosta imela na voljo strokovne podatke in utemeljitev za tovrstne predloge. V obeh podjetjih si obetajo, da jim bodo tesnejši poslovni stiki prinesli samo koristi. Pet tisoč sedežev zasedenih V nedeljo so imele Cateške Toplice ogromno obiskovalcev: nad pet tisoč se jih je izmenjalo v obeh bazenih, približno tri tisoč pa so imeli drugih gostov. Na ta vrvež so se pripravili in so imeli na voljo dovolj sedežev. Pričakovali so izseljence, za katere so posebej uredili kuhinjo v starem delu zdravilišča. Tudi postregli so jih v vrtni restavraciji pod kostanji. Popoldne so imeli zasedenih pet tisoč sedežev, zvečer pa še več, ker so se pri njih ustavili tudi obiskovalci motokrosa na Čatežu. Globočice - Čerina Letos je prišla na vrsto cesta Globočice—Čerina, za katero so prebivalci uredili traso s prostovoljnim delom. Na pomoč jim je priskočilo Gozdno gospodarstvo iz Brežic. Pomagalo jim je minirati skale, ki so bile za cesto največja ovira. Za dokončanje ima denar na voljo krajevna skupnost, in kot kaže, bo cesta kmalu končana. Dvanajst priznanj Za dolgoletno in uspešno delo pri pospeševanju turizma v brežiški občini je občinska turistična zveza podelila dvanajst priznanj. Prejeli so jih; Franc Avšič, Ivan Cizelj, Vlado Ceme, Ludvik Hren, Danilo Koritnik, Ivanka Ostrelič, Milan Šepetave, Milica Tomše, Ivan Urek, Damjan Vahen, Marjan Vizjak in Savica Zorko. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Lipej iz Glogov broda — Marico, Ivana Kozole z Malega Kamna — deklico, Amalija Jankovič iz Anž — dečka, Majda Kragl iz Šmarja — Matjaža, Julika Rubinič iz Samobora — Sandro, Zinka Koprivc iz Brežic — Kristino,' Emilija Florjančič iz Sevnice — Boruta, Marija Kastelic iz Glogov broda — Matejo, Ema Rožman iz Krškega — dečka, Marija 2itnik iz šentlenarta — deklico in Jožica Hercog iz Brežic — Sandija. — Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolniš. nici: Franc Molan, obč. podpiranec iz Stolovnlka, je padel z voza m si poškodoval prsi; Nevenka Bezjak, delavka iz Kladnika, si je pri prometni nesreči poškodovala desno ramo in roko; Julijana Glogušck, upokojenka iz Mlhalovca, Je padla na poti in si zlomila levo nogo; Drago Mežnarič, krojač iz Kraja Donjega, je padel z motorjem in sl poškodoval nogo; Marija Ferlin, gospodinja iz Piršenbrega, je padla s kolesom in sl poškodovala glavo' ln desno nogo; Marjan Gabrič, dijak iz 2enja, Jo padel s češnje in si poškodoval glavo; Ana Spllek, soc. podpiranka iz Čerine, si Je poškodovala glavo pri prometni nesreči; Milka Bračun, gospodinja iz Mrtvic, Je skočila z voza ln sl poškodovala levo koleno. V KRŠKEM BODO JUTRI SKLEPALI O NOVI OBLIKI SODELOVANJA Enotno Posavje ali 3 krat 7 je 21 Občine Krško, Sevnica in Brežice pravkar snujejo medobčinski svet^ ^ Za jutrišnjo sejo so dobili oclbomiki krške ob- žnost bo razpravljati o njib čine predlog sklepa za ustanovitev sveta posavskih ter o svojih stališem občin. To bo samoupravna oblika organiziranega so- ukrepih poročati svetu. ^ ^ delovanja v Posavju. Besede, ki so bile o skupnem dogajanju nič kolikokrat izrečene, bodo v tem svetu dobile svojo potrditev, če se bodo vse tri skupščine izrekle za posvetovalno delo. V svetu bo imela vsaka občina po sedem članov. V njem bodo; vsakokratni predsednik in tajnik skupščine, predsednik občinske konference SZDL, sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov, Predsednik obč. sindikalnega sveta, predsednik občinske Zveze združenj borcev NOV in predsednik občinske konference Zveze mladine. Punkcija v svetsu je častna družbena dolžnost. Svet bo na svoji prvi seji izvolil predsedujočega člana in njihovega namestnika za dobo enega leta. Slepi sveta bodo veljali le tedaj, če bo glasovala zanje večina članov vsake občinske delegacije. Torej ni nevarnosti, da bi, dve občini preglasovali tretjo. Najpomembnejše delovno področje sveta bo obravnava tistih vprašanj, ki zadevajo načrtovanje in usklajevanje gospodarskega in družbenega razvoja v posavskih občinah. Sem sodijo gospodarstvo, stanovanjska izgradnja, zaposlovanje, vzgoja in izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, davčna politika, narodna obramba, javna varnost in dograjevanje komunalnega sistema ter sodelovanje upravnih in javnih služb v Posavju. Svet bo sprejel sklepe, priporočila in predloge ter jih posredoval občinskim skupščinam in družbeno-politič-nim organizacijam občin u-stanoviteljie. Njihova dol- Delavci odločajo o delegatih čeravno je sezona letnib dopustov že nastopila, v politični dejavnosti organizacij po delovnih kolektivih tega ni čutiti. Priprave na kongres samoupravljavcev so zaposlile zlasti sindikate. Svojega delagata lahko pošlje na kongres samo podjetje z najmanj tisoč zaposlenimi. V krški občini pride po tem ključu v poštev samo tovarna papirja. Tam so med prvimi opravili volitve. Na kongresu bo zastopal kolektiv Zoran Dular. Rudnik Senovo zaposluje nekaj nad 900 ljudi. Ker le malo manjka do tisoč, so mu pri volitvah priključili še brestaniško termoelektrarno in Invalidske delavnice. Za kandidata skupnih delovnih organizacij je koordinacijski odbor predvidel predsednika občinskega sindikalnega sveta Eda Komočarja in prosvetnega delavca Franca Raharja iz Brestanice. Predlog so obravnavali samoupravljavci po delovnih kolektivih. Pri tem so se mnogi posebej zadržali pri zahtevah, ki jim mora ustrezati delegat. Četudi osebno ne bo prispeval k delu kongresa, je vsekakor nujno, da bo znal prenesti samoupravljavcem v domači občini vsebino in vzdušje te velike samo- upravi j avske manimestacije. Dvajsetletna šola je dala delavcem bogate izkušnje in napotke za delo v novem desetletju. S vsak mesec : I NOV PROGRAM j •••••••••«•••••••• Izpolnjen polletni plan Tovarna papirja v Krškem je v šestih mesecih napravila 45.000 ton celuloze, papirja in lesovine. Polletni proizvodni plan je tako presegla za 1,4 odst. Letošnji načrt je bil že zasnovan na predvidevanjih, da bo primanjkovalo surovin, zato so lani izdelali precej večje količine. Da ne bo pomot Odborniki občinske skupščine v Krškem sp decembra lani obravnavali predlog za dopolnitev imen nekaterih naselij, ki ga je predložil svet Za splošne zadeve. Po daljši razpravi so sklenili to odložiti in poslati krajevnim skupnostim v obravnavo. Predlog bo jutri, 17. t. m. ponovno pretresla skupščina za 41 naselij. Mladina na poletnih izletih Mladinski aktivi v krški občini tudi v vročih dneh ne pozabljajo na svoje člane. Tople dneve izkoriščajo za izlete. V nedeljo, 19. julija, bodo odšli na pot mladinci iz Koprivnice in Dolenje vasi. Skupaj si bodo ogledali lepote Plitvičkih jezer. OBLEKO, HLAČE ali HLAČNI KOSTIM boste najlaže izbrali v prodajalnah trgovskega podjetja SEVNICA Modni modeli in vzorci, kvalitetne tkanine, velika izbira! Koliko za nezaposlene? Število nezaposlenih krški občini zaenkrat ni zaskrbljujoče, v ^ sindikalni svet kljub vztrajno zahteva us vitev sklada za odpiraj novih delovnih nies. .> lovne organizacije naj po njegovem P«*“<$ prispevale v ta skl ^ odst. čistega dohodka. ^ sklepu skupščine boi s ustanovljen 1. 1971. leta. Radi bi se razšinj1 Servisne delavnice ^ ja-avta v Krškem so P° ^ pretesne za vedno v J lovni obseg. Stranke P ^ jajo celo iz Hrvaše... ^ je vozil toliko, da ,av0ijiti ne morejo sproti z®* pri naročnikov. Kolektiv J ^ matičnem podjetju zan ^ naj se z Zastavo dogovor . zvišanje cene delovne _ ^ popravljanju avtomoDn te tovarne. Tovarna bo na Senovem , Malodušje je mu*®» $ so Senovčani zvedeli, ^jc t tovarno keramičnih p ^ tem rudarskem kraju _ ^ kaže. Čeravno je $js pred meseci imenovala^, nirja Peternelja ^ 6P ja tovarne v pred kratkim še ni jj no, kje bo stala tovan* če jo bodo banke pnP p , ne financirati. Tova^jeii£* uporabljala za svoje glino iz Globokega i ga. A. * Skupščini v Pot^'V Zavod za komunam ^ javnost' v KrškemJ . let* ložil občinski skupš ii> ni načrt komunalnih ^ načrt investicijskega v< vanja komunalnih oi željo, da bi ga Potrrejeli * bomiki so gradivoP bodo jutri raZPr&vIJ njem. S. Smerdel " predsednik^ ^ V krški občinJ ^ pravili srednjeg P^J razvoja osn d ročilo zdr“ R^aško vaM k stroškom “t"*'/"' &s*isagj podpisu oetovf^roi^e Ssmitun„jr* Region iz ® Sestein sodeloval ISTo 7.STI Vlvs! (>!*< _________ St. 29 (1«6#> * N»yi direktor KSP -inž. Jože Kolar jl ®t Komunalno stanovanj-pc^et.ia Sevnica je na Prejšnji teden imenoval tetJ1<^ega ,direktorja inž. Jo-zaTwi-ar^a’ ie bil dosleJ CaS ?0t tehnični vodja. sdbje k imenovanju mora Na ^ občinska skupščina. so imenovali tudi po- obraJn ^hor podjetja ter vo^^avali sodelovanje z no- jenl gradbenim pod stan,? Pionir glede prodaje Vanj ^ trg ^Valežni kozjanski v otroci ^škn se vrnilo v sev-biii da no 15 otrok, ki so krajevriSet 11111 gostje članov saVje 0rganizacije ZB Po-JHh J Stožicah. Na spreje- VpriJ?^ Sa ob P°vrat-Čine . ^ predstavniki ob-kako nrf° m°gli prehvaliti, •o itaj jetno so se počutili j~, Js,e so videli na nino-Jia sg lb> Občinska skupšči- 10 javno . zahvaljuje S(L ! so pripomogli, da kry,;„ . Prizadeti otroci tiekai arLs^ih vasi doživeli J nepozabnih dni. ^abukovje: še sejmi flriske ski?^-Zadnji ob' °bčinsk; i;me dopolnjeva- ? d°gonskiIf ° sejemskih ^ bon mestih, po kakimi vsako leto štirje ^arca ic* na Studencu (31. in 30-'ov^Jna^a’ 8- avgusta Vali tud; n ra*> so obravna-h?r?fnjo iz Zabukov-> ■e ^0sedanjim tam-Stiri- Odiv!ejmom dodali še 5a^Lniki 80 bili «<*- ^ Prebivii’ da treba ust- Ct£Vin^eSjaVUDtega kraja’ . Ja Pomeni po- lr Preživljanja. °ka: zakaj tako &aJ°časi? ^PravhHn na^rt za Loko je Sfet, v '/« ' tako tudi gradbenega ceno * °<*lo^Q na dražbo, ’,>k0 1)0 s Pa jp °^insk0 Var im* v dni« ^radi .sodišče, ki Urediinlti 1)0 v^Hce druge£a (J:110- Tak i mesecih nd ke krnika Straeinbil od8°vor ^eV6 na zacini11-12 L°' C® vpraša, *wjl seji skupim >aio za/in tak0 P°' Cni,kra^- Na t m okoliš v v ^ da hi K i ^ so tudi jo, jiSče vseeno m°žno dati J 6110 Pa vn na lici(;aci-_^*iesti kasneje. Letnik SREČANJE Namesto pilota - novinar Pomenek s Pavletom Percem, ki bo odslej pripravljal oddaje lokalne radijske postaje vsak dan novo, spoznavati ljudi, javno življenje ...« Pavleta Perca . sevniška mladina dobro pozna. Do junija je dalj časa vodil mladinski klub, ki je kljub skromnim možnostim uspešno tekmoval z drugimi mladinskimi klubi iz večjih krajev. Samo - za en nasvet smo vprašali Pavleta: »Kako je treba voditi klub, da bo uspešno opra. vičeval svoj namen?«’ Odgovoril je: »Naše načelo je bilo in je: z za- ’ bavno dejavnostjo in plesom ob novih ploščah pritegniti mladino, ob tem pa ji nuditi še več. Tako smo organizirali razgovor z mladim likovnikom Tonetom- Zgoncem iz Tržišča, predsednik občinske kon. ference ZMS Alfred Železnik pa nam je predaval o vtisih iz Združenih držav Amerike. Trenutno je najvažnejše, kako bomo uredili novi prostor v sev-niškem gradu, ki smo ga dobili v zameno za sedanji klubski prostor. Naši mladinci so pripravljeni pomagati, kar so dokazali že s preurejanjem starega klubskega prostora v stari šoli.« M. L. Ni se dalo spremeniti: bolezen je tako hotela, da 19-letni Pavel Perc iz Sevnice ne bo meril višav neba, temveč se po posvetil povsem drugemu poklicu. Po nekaj časa trajajočem študiju je moral pustiti pilotsko šolo v Mostarju, te dni pa se je zaposlil pri sevniški radijski postaji. »Rad bi postal radijski novinar, z dodatnim izobraževanjem bi nadoknadil, kar sem izgubil zaradi prekinjenega šolanja. Poklic mi je všeč, čeprav ga še ne poznam. Mislim, da je prijetno srečevati PREGLED GASILSKIH ENOT Kar dobro pripravljeni Ob ostrih merilih ocenjevanja se je izkazalo, katera gasilska enota je bolje pripravljena V nedeljo je bilo v Sevnici ocenjevanje gasilskih desetin ie vse občine. Gasilci so morali najprej pismeno odgovarjati na vprašanja iz gasilske teorije in taktike, nato pa so bile še praktične vaje — polaganje cevi in trodelni napad. V A skupini je zmagala desetina iz Stillesa, ki je od 1000 možnih zbrala 690 točk. Na drugem mestu je bila desetina prostovoljnega gasilnega društva Sevnica s 665 točkami itd. V B skupini je bil prvi Ju-eotamn s 766 točkami, drugi Boštanj s 756 točkami, tretji Pokleks 677 točkami, Studenec je zbral 591 točk, Loka 533 in Blanca 429. I^NIŠKI s1'1 spovedan tr ške8n vr>Hravneua od' L '?S nVtUki Občin‘leea sklada-v^rne hmožnostih%!* 1)0 po' VH> \preUvSem^ „.** ^gulaci-VrieW u* Je pravnv ^Deea izlivii £jfar ob vi^l°len n;l ‘ok *58? £s&£Eifflk il&M?, v^i, uf1(^n Bučke in z C;Lju^Je s!> v°dovodnegu du' Sifcj*«Ji todeSRl,10DNJI imiS. ?e je se’ S> bo^°dslej Sn||h tednih. V]>lo^roresionlw P£vel Perc. '®?k.1)o>>35 vlvar,jaI s delrT 80 sicer . slonelo fe^,hcfrM “ %N tudi *'° otežuie IH *"«, ^ggr® PABERKI ki jo je, kot kitže. povsem prenehalo vzdrževati. Trdijo, da bi podjetje moralo narediti vsaj najnujnejše, da cestišče ne bi propadalo, kar se sedaj dogaja. ■ /DAJ ŠK JLRKOVA KOCA. Za modernim hotelom, ki je bil odprt 4. julija, bo na Lisci urejena še Jurkova koča v neposredni bližini hotela. Prizadevni planinci dokončujejo nekatera obrtniška dela,. tako da bo koča odprta v nekaj tednih, seveda če bo šlo vse po sreči. ■ SPET OMEJITVE NA MOSTU. V četrtek so na lesenem mostu čez Savo spet namestili prometne znake, ki dovoljujejo prehod le do 3 ton težkih vozil. Vse lepo in prav, doslužen most je treba popraviti, vprašanje pa je, če lahko delavci podjetja po svoji volji nameščajo te znake, ne da bi poprej sporočili milici, ki skrbi za promet. Na sevniški postaji milice so povedali, da ni nihče ne vprašal ne sporočil; to pa ni v skladu s predpisi. Milica bi z obvestilom lahko prihranila nepotrebno pot tistim vozilom, ki so pripeljala do mostu, čezenj pa niso mogla. Te dni so most usposobili za 12 ton nosilosti. ■ SPET CIRKUS. V bližini osnovne šole (hvala bogu zdaj ni pouJcn) se je spet namestil cirkus. Kaže, da gre tokrat vendarle za malo boljše zabavišče, ki nima samo igralnih avtomatov. Cirkus ima namreč tudi napravo za vožnjo z električnimi avtomobilčki. ■ nadlegujejo dekleta. Na postaji milice sta se zglasili dve stanovalki samskega doma in zaprosili delavce milice, naj posredujejo. Bilo je 2e več primerov, ko so sezonski delavci, ki stanujejo v železniških vagonih na stranskih tirih v Sevnici, na različne načine nadlegovali stanovalce doma. Zatajil je stari voz Na ocenjevanju gasilskih enot v Sevnici je sodelovala tudi boštanjska Jesetina.- Njeni gasilci so bili mladi, v povprečju komaj 18 let. Ni pa samo mladost zbujala pozornost, še bolj njihova konjska' vprega in zastarela oprema. Mi moramo biti prvi, so mladi gasilci govorili med seboj, ker so vedeli, da je za zmagovalca predvidena nagrada. Nesreča pa je hotela, da se jim je zlomilo oje pri vozu, toda navzlic temu so osvojili le 10 točk manj kot zmagovalci. Gasilci so grajali izostanek industrijske gasilske desetine iz Kopitarne, zlasti še, ker je Kopitarna lesno predelovalno podjetje, ki ga rdeči petelin lahko obišče. Izostali sta tudi vaški društvi Breg ki Bučka. Razveseljiva je pripravljenost nedavno ustanovljene gasilske enote s Pokleka. A. 2. RADIO SEVNICA NEDELJA, 19. JULIJA: — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — Zdravstveni rapotki — Poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Predstavlja se vam VIS »The Cream« — Turizem in gorske postojanke bližnje okolice — Promet in mi — Zabavna glasba z uganko — Kako se pripravimo na dopust — Zaključek. SREDA, 22. JULIJA: — Reklame in oglasi —- Zgodilo se je v preteklosti — Nekaj o vzgoji — Moški pevski zbor z Mirne — Kratek sestavek ob dnevu vstaje — Glasba za mlade — Zaključek. SLIKARJEVO DARILO. Slikar samorastnik Konrad Peternelj (levo) je predsednika ZKS Francu Popitu, ki si je v spremstvu sodelavcev v sredo ogledal trebanjsko razstavo, poklonil eno izmed svojih dd- Kratko poročilo o, obisku gostov je na kulturni strani. (Foto: Legan) VELIKO NAŠIH BORCEV 2IVI V BEDNIH ŽIVLJENJSKIH RAZMERAH . Enakost v boju- enakost v pravicah Posebno so prizadeti kmetje - Predlog: republika naj z zakonom uredi, njihovo socialno varnost - Za začetek zdravstveno varstvo Izmed 467 anketiranih borcev NOB v trebanjski občini jih je 88 ali skoraj petina vseh materialno ogroženih, saj imajo le do 300 dinarjev dohodka na družinskega člana. Kar polovica med njimi je kmetov. če upoštevamo, da so mnogi med njimi stari, bolehni in da nimajo poravnanih davčnih obveznosti in s tem ne popolnega zdravstvenega varstva, da so kmetje borci v primerjavi z drugimi skupinami borcev zapostavljeni glede pravic. Te in še nekatere, s podatki utemeljene ugotovitve je pokazala analiza o življenjskih razmerah udeležencev narodnoosvobodilnega boja, ki je bila nedolgo tega opravljena v trebanjski občini in ki je doslej najbolj celovito prikazala dejansko stanje. Značilna je ugotovitev, da je od skupno 467 borcev kar 334 začelo sodelovati v partizanskih enotah pred razsulom Italije septembra 1943.. To da zelo velik odstotek borcev z zgodnjo udeležbo, kar pomeni, da je družbena pomoč pri njih še bolj potrebna, saj so ti delavci veliko pretrpeli. Dosti povedo tudi številke o starosti, po katerih je na primer nad 60 let starih že 172 borcev. V popisu so bili ugotovljeni tudi sedanji dohodki udeležencev NOB. Trije so brez rednih dohodkov, 10 jih ima do 100 dinarjev mesečnih dohodkov na družinskega čla- na, 27 100 do 200 din, 48 200. do 300 dinarjev 68 300 do 400 din, 74 400 do 500 din, 58 500 do 600 din, 35 600 do 700 din, 24 700 do 800 itd. Pri kmetih borcih je naj-pogostejši dohodek 100 do 200 dinarjev, pri drugih skupinah borcev pa 400 do 500 dinarjev. Ker prvi nimajo sistemsko zajamčene varnosti, je njihov položaj še težji. Njihov dohodek je razen tega ocenjen na podlagi katastrskega dohodka, ki pa ga zaradi starosti, bolezni in onemoglosti vedno ne dosegajo, ker polja slabo obdelujejo. Občinska komisija za zadeve borcev invalidov in borcev NOB in z njo tudi občinska skupščina vztrajata, da je treba z zakonom urediti socialno varnost kmetov borcev ter za začetek zagotoviti vsaj zdravstveno varstvo, ne oziraje se na plačane davke. Nasploh pa je treba povečati družbeno pomoč za vse tiste, ki imajo majhne dohodke in se ob stalno naraščajočih življenjskih stroških le stežka preživljajo. M. L. Izobrazba se popravlja Občinska uprava v Trebnjem trenutno zaposluje 56 ljudi ali 4 manj, kot je predvideno s sistemizacijo, čeprav se je zadnja leta razkorak med zahtevano in'dejansko izobrazbo njenih uslužbencev precej zmanjšal, še vedno ni odpravljen. Po sistemizaciji delovnih mest bi morala šteti 22 ljudi z visoko in višjo izobrazbo, ima pa jih le 12. Na višjih in srednjih šolah izredno študira sedem delavcev. Delo občinske uprave je lani veljalo 1.527.655 dinarjev, povprečni osebni dohodki pa so znašali pri visoki izobrazbi 2.061 din, pri višji 1.511 din, pri srednji 1.109,9 din, pri nižji 887 din in za tehnično osebje 714 din. Celotno povprečje je znašalo 1.138 din. TREBANJSKE IVERI Šentrupert: Glasovanje bo 30. avgusta Po sklepu občinske skupščine Trebnje bodo prebivalci na območju krajevne skupnosti Šentrupert v nedeljo, 30. avgusta, odloči- li na referendumu, kako bo z modernizacijo ceste Šentrupert—Slovenska vas. Kot je znano, je predlagano, naj bi delavci, upokojenci in kmetje plačevali po 2 odst. od zaslužikov, pokojnin in katastrskega dohodka, obrtniki pa 4 odst. od osnov. Samoprispevek bi plačevali 3 leta, od 1. oktobra 1970 do 30. septembra 1973, zbrali pa bi 275.000 dinarjev ali približno eno tretjino potrebnega denarja. Regulacija Bistrice Predsedstvu občinske skupščine se je posrečilo pridobiti del denarja za regulacijo struge Bistrice, ki večkrat poplavlja travnike in njive ter dela kmetom precejšnjo Škodo.. V Šentrupertu in v Bistrici skorajda' ne mine sestanek, da ne bi govorili o tem. Delo bo stalo okoli 100.000 dinarjev, z njim pa bodo začeli še letos. ■ 8« KMETOV NA EKSKURZIJI. V- soboto sta upravni odbor •sklada za pospeševanje kmetijstva in KZ Trebnje priredila za kooperante enodnevno ekskurzijo v Savinjsko dolino, katere se je udeležilo skoraj 80 kmetovalcev. Z zanimanjem so sl ogledali več preurejenih in specializiranih kmetij v Grižah. Taboru, Pongracu in Vranskem, nazaj grede pa so se ustavili tudi na zloglasnem Urhu pri Ljubljani, kjer je bilo med vojno pobitih veliko rodoljubov. ■ VOLITVE PRESTAVLJENE. Prejšnji teden smo poročali, da bodo v Trebnjem 15. julija volitve delegata za kongres samoupravljal-cev. že na prvem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih in delovnih organizacij so ugotavljali, da je premalo časa za predkongresno dejavnost in da bi bilo dobro volitve prestaviti na jesen. To se je tudi zgodilo, kot je znano, so tudi kongres samoupravljalcev prestavili v maj 1971. ■ POMOČ IZ KMETIJSKEGA SKLADA. Upravni odbor kmetij' skega sklada je prejšnji teden namenil 2o.000 dinarjev kot pomoč pri nakupu plemenskih svinj, krav in semenskega krompirja. Sklad bo prispeval 30 par za kilo gram elitnega krompirja ter 10 odst. od vrednosti plemenskih svinj in krav. Razen tega je upravni odbor dodelil 2.000 dinarjev za ekskurzijo v Savinjsko dolino, ki je bila v soboto. ■ MANJ CRNIH »GRADENJ. Urbanistični Inšpektor ugotavlja, da je bilo lani na območju trebanjske občine precej manj gradenj kot prejšnja leta. Lani je bilo samo še >0 primerov, predlanskim pa še 24. Graditelje so izučile izkušnje in nevšečnosti, ki jih imajo s pridobitvijo različnih soglasij ali posojila. t ■ NOV PROSTOR ZA »SUROVINO«. Za odkupno postajo mariborskega podjetja »Surovina«, katere poslopje je spomladi pogorelo do tal, so izbrali novo lokacijo v bližini tovarne Kemoopre-me. Ce ne bc večjih ovir, jo bodo začeli graditi že spomladi. ■ VESELICA ZA KONEC. Go-stlina Skoda z Vine gorice je ▼ nedeljo Imela zadnjo veselico, ker se je lastnik odločil, da sredi julija gostilno zapre. Pred nekaj dnevi so zaprli tudi gostilno Škerjanc v Dobrniču, še prej pa gostilni na Selih—fiumberku in v Veliki Loki. Lastniki trdijo, da so davčne obveznosti prevelike in jih majhen promet ne zmore. ■ ŠENTLOVRENC: POI>RAVI-IX) SOLE. V šentlovrencu bodo ▼ letošnjih šolskih počitnicah popravili šolsko poslopje, kjer je dotrajala streha, zelo slaba pa so tudi stopnišča. Z delom so te dni že začeli Popravilo šole, ki je lani slavila stoletnico obstoja, je v programu, ki je bil sprejet ob uvedbi krajevnega samoprispevka za šolstvo. ■ DOL. DOBRAVA: GRADIJO VODOVOD. Sprva .je bilo nekaj nesporazumov, vendar niso bili tolikšni, da ne bi vaščani vseeno začeli graditi vodovoda. Ob nedeljah zdaj skupno primejo za de- lo, tako da se naglo bliža čas, ko jim bo po ceveh pritekla pitna voda. TKGBA.NJSKE novice ........>>...v.s..v.• v. V•• r-vo* . ■. ' : Mesnica, ki jo je odprlo kočevsko gozdarsko podjetje v Stari, cerkvi pri Kočevju, prihrani prebivalcem marsikatero pot v Kočevje, saj ima mesar Franc Tušek vedno dovolj vsakovrstnega svežega mesa. Tudi izletniki, ki bi si radi sami spekli ražnjiče ali čevapčiče, bodo z njegovo izbiro zadovoljni (Foto: France Brus) Jamarski piknik Piknik slovenskih jamarjev bo priredil kočevski jamarski klub v sodelovanju s turističnim društvom v nedeljo, 19. julija, v Rožnem studencu pri Kočevju. Na zabavi bodo igrah »Roški fantje«. Posebnost prireditve bo »ja-morski golaža. Rudarska priznanja Na slavnostni sejd delavskega sveta Rudnika Kočevje, ki je biila na dan rudarjev, 3. juiioa, so podelili priznanja dosedanjim predsednikom delavskega sveta, upravnega odbora in sindikalne podružnice ter sekretarjem osnovnih organizacij v tem kolektivu. Pismena priznanja so dobili: Prane Ahac, Ivan Benčina, Abel Cingerle, Karel Cuk, Dušan Figar, Miro Heg-ler, Leopold Hribar, Rajko Jenko, Ignac Kamšek, Fran-Cj Korelc, Alojz Kavs, Srečko Kirn, Tomaž Kavs, Rafael Lavrih, Branko Marinčič, Marjan Mrvar, Stane Nose, Mirko Ožbolt, Prane Oberč, Drago Podrebaršek, Jože Pirman, Ivan Planinc, Ludvik Sočič, Ivan Skrabar, Ludvik Šmuc ui Prane Zakošek. Velika večina nagrajencev še dela na Rudniku, nekateri so že upokojena, nekateri pa so zaposleni tudi še drugje. Nadoknadili zaostanek Turiste privlači tudi čist zrak Julija letos so v HOTELU PUGLED v Kočevju zabeležili 959 nočitev ali 155 več kot v istem mesecu lani. Medtem ko so v prvih štirih mesecih letos imeli v hotelu kar 275 nočitev manj kot lani, so v maju in juniju zaostanek nadoknadili in dosegli v pr- Kdo naj uredi otroška igrišča? Problem je, star in že večkrat obravnavan: kdo naj uredi otroško igrišče v novem naselju? Z njim si belijo glavo tudi pri krajevni skupnosti v Kočevju. Štiri stolpnice v Kidričevi ulici nimajo otroških igrišč, prav tako ne stolpiči v P6dgorski ulici. Menda jih tudi v načrtih ni bilo, čeprav je okolica bloka z otroškimi igrišči med najpomebnejšim, kar sodi v ugodje številnih stanovalcev. Kje in kako naj se igrajo in prebijajo prosti čas številni otroci iz več deset družin, stlačenih na kupu? Iz vajalec gradbenih del bi moral pomisliti na to, saj otroško igrišče,' nekaj malega prostora na soncu, sodi verjetno k vsakemu stanovanju! Krajevna skupnost ne more urediti sama vsega, ker ima premalo denarja. DROBNE IZ KOČEVJA pripomb pa je bilo glede sprejema Poleg rednih motenj pri oddaji iz studia je vse preveč motenj, ki jih povzročajo neblokirani elektromotorji v mestu. Naročniki upravičeno pričakujejo, da bo direkcija TV prisilila uporabnike ne-blokiranih elektromotorjev, da bodo spoštovali predpise in blokirali motorje ■ ■ ■ Pričela se je sezona nabiranja gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. V kočevskih gozdovih in na travnikih je dovolj zdravilnih zelišč, žal pa ljudje te rastline premalo poznajo. Ne bi bilo odveč, ko bi na primeren način ljudi podučili o teh rožah, seme nih in koreninicah, ki pridejo v poštev za nabiranje in sušenje. To bi bil lep vir zaslužka. S tem bi oteli velik del bogastva, ki si c (Ti vsako leto neizkoriščeno propada v gozdovih. ■ ■ ■ V knjigami Državne založbe v Kočevju smo končno prejeli dolgo pričakovano knjigo Dru e svetovna vojna C. L. Sulzberger-, katere prevod je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. Knjige so dobili vsi naročniki, knjigama pa ima še nekaj prostih zvodov Tisti, ki so naročili knjigo pri raznih potnikih, knjig še niso prejeli. ■ ■ ■ Preteku četrtek je ob 14. uri divjalo nad Kočevjem veliko neurje s treskanjem, iialivom in končno s točo. Gosta in velika toča je povzročila ne polju in po vrtovih veliko škode. Po nevihti je bilo po tleh mnogo pobitih ptic, ki sta jih zajela nenadna toča in naliv. Tudi čebelarji se pritožujejo, da je bilo potolčeno mnogo čebel, ki se niso mogle pravočasno ogniti nevihti na povratku s paše. ■ ■ ■ Rodno grudo, mesečno revijo za Slovence po svetu, ki jo izdaja Slovenska Izseljenska matica, sedaj tiskajo v tiskarni »Kočevski tisk« v Kočevju. Kot prva je bila tiskana dvojna številka 7—8, in to slikovni material v barvnem in čmo-belem tisku. Barvni tisk je jasen in čist. Tudi ostala tehnična izvedba tiska v reviji je odlična Z novimi stroji je uspelo tiskarni prodreti na trg tudi z najzahtevnejšimi izvedbami tiskarskih proizvodov te vrste. > i ■ ■ ■ Uprava za vzdrževanje Športnih objektov OZ TK v Kočev-. ju je dala, kljub temu da ima skromna sredstva, popraviti stre , lišče Ker je bila streha precej dotrajana, je bilo treba prekriti celotno ostrešje z novimi salonit-, nimi ploSčami. Kako je bilo nuj-. no popravilo, se je videlo že v tem, ker so se stare plošče kar drobile in prepuščale. Ureditev strelišča je bila potrebna tudi zaradi tega, ker ga bodo v bodoče večkrat rabili za vaje oddelkov ljudske obrambe. Zaželeno pa je tudi. da bi strelska zveza poživila svoje delo in da bi usposobila čim več mladih strelcev in strelk. ■ ■ ■ Ob podražitvi pristojbine za televizorje je bilo med naročniki precej negodovanja. Veliko je bilo pripomb zoper letni program in poročila, ki sestojijo večinoma iz prikazov raznih konferenc. zasedanj in simpozijev z isto vsebino že leta in leta. Največ vih 6 mesecih letos celo 101 nočitev več kot v istem obdobju lani. V zadnjih dveh mesecih je obiskalo Kočevje predvsem več tujcev, pa tudi domačih skupin iz oddaljenih krajev Slovenije (štajerska, Pomurje) je bilo zelo veliko. Na skupinske izlete v Kočevje prihajajo predvsem delovni kolektivi, šole, skupine učiteljev in profesorjev ter celo nekaterih krajevnih skupnosti. Zanimanje za Kočevsko vedno bolj narašča tudi v drugih delih države, predvsem obmorskih. Turisti hvalijo predvsem dober zrak. Morda je zanimanje za Kočevje in Kočevsko še bolj poraslo zato, ker je bilo v nekaterih naših časopisih objavljeno, da je prav v Kočevju najmanj obolenj dihal, se pravi, da je zrak zelo, če ne celo najbolj čist. J. P- Sklad za borce NOV Občinska skupščina Kočevje je za zadnji seji sprejela tudi statut sklada za borce NOV. Denar iz tega sklada bodo uporabljali za stalne, občasne in enkratne družbene pomoči udeležencem NOV. ki nimajo sami dovolj sredstev za preživljanje in zdravstveno varstvo. V lani ustanovljenem skla du za reševanje stanovanjske problematike borcev je bil zabeležen izpad dohod kov, ker republiški odbor ZZB ni nakazal dotacije. Dotacijo oz. kredit občinske skupščine so razdelili neposredno uporabnikom, to je kmetom borcem. Ves ostali denar so oročili pri banki za 20 let s pogojem, da sklad dobi letos na ta znesek 170 odstotkov posojila. -vec Avtobusi mimo nove čakalnice Lani in letos so v Stari cerkvi zgradili novo avtobusno čakalnico izven po. stajališča na križišču pred gostilno. Staro postajališče, čeprav za marsikoga zaradi gostilne hudo primerno, je bilo tudi nevarno, ker se je tu zgodilo že precej nesreč. V tem času so že bile pobite v čakalnici vse šipe in namestili so nove. Avtobusi, čeprav je postajališče na pogled povsem urejeno, pa še vedno vozijo mimo in ustavljajo po starem na križišču. Težko se je pač ločiti od gostilne... Našli so skupni jezik V Sodražici bodo gradili šestorček - Nove cene gradbenih zemljišč in samoprispevek? V Sodražici so se dne 15. maja sestali predstavniki sveta za komunalne zadeve občine Ribnica ter domače krajevne skupnosti in družbeao-političnih organizacij. Na to so predstavniki Sodražice seznanili načelnika za gospodarstvo in finance občine Ribnica še s potekom priprav za razpis referenduma o uvedbi krajevn^a samoprispevka. Referendum naj bi bil predvidoma v drugi polovici julija. , Danes seja skupščine Za danes je predsednik občinske skupščine Ribnica sklical 8. sejo. Odborniki bodo obravnavali vrsto zanimivih vprašanj: poročilo o delu stanovanjsko komunalnega podjetja, poročilo o delu in problemih veterinarske postaje Ribnica. Govorili bodo še o pripravah na srednjeročni plan ter obravnavali vrsto poročil svetov in komisij. Več bomo o poteku skupščine poročali prihodnjič. V dneh, ko odhajamo na dopust Medtem ko odhajamo mi na počitek drugam, prihaja k nam vedno več tujcev in turistov tudi maline bodo kmalu zorele. — r Volitve in imenovanja V upravni odbor sklada za štipendije in posojila pri temeljni izobraževalni skupnosti Ribnica so delovne organizacije, občinska skupščina, politične organizacije in TIS imenovali: inž. Andreja Miheliča, Jožeta Debeljaka, Dragana Golijo, Mojco Henigman, Olgo Mohar, Nado Blatnik, Draga Turersška, Ivana Petriča, Mirka Gorši-ča, Dušana Lavriča in Antona Petka. Sklad, ki ga je ustanovila skupščina TIS na seji 30 junija, bo do jeseni sprejel finančni načrt, pravilnik o podeljevanju štipendij in posojil ter še pred 1. septembrom razpisal štipendije. ORTNEŠKI POROČEVALEC ■ TURIZMU DOBRE CESTE — Tako meni tudi občinsko komunalno podjetje, ki je začelo popravljati orfneSko ln poljansko c«- sto. Prebivalci si želijo, da bi cestarji škodo, ki jo na cesti povzroča deževje, sproti popravljali. ■ SLADOLEDA MANJKA — Puljska mladina, ki je na letovanju v Ortneku, ter nedeljski izletniki zaradi poletne vročine zelo povprašujejo po sladoledu in lučkah, vendar tega tu ni moč kupiti. Ljubljanske mlekarne naj bi komu poverile prodajo svojih izdelkov, po katerih je čez poletje veliko povpraševanje. Morda bi tako prodajo lahko organiziralo turistično društvo. ■ LEPAKI V AVTOBUSNI CA-KALNICI — V avtobusno čakalnico v Ortneku prihaja veliko domačih ln tujih turistov, ki pa tu ne dobijo lepega vtisa. Lesene stene zunaj in znotraj čakalnice so namreč oblepljene in obite z različnimi lepaki, ki velikokrat kvarijo podobo čakalnice. Krajevna skupnost, ki je lastnik čakalnice, in turistično društvo naj v bližino čakalnice postavita razglasno desko in tako uredita lepljenje vabil in lepakov, prebivalci pa naj za pritrjanje uporabljajo le risalne žebljičke in naj lepake po končanih prireditvah odstranjujejo. ■ KOPALNI BAZEN — Velika pridobitev za Ortnek sta tudi kopalni bazen in športno igrišče, kar so uredili vojaki enote v Ortneku, ki prebivalcem vsepovsod priskočijo na pomoč. V. P. Posvetovanje je imelo namen razčistita in uskladiti vprašanja s področja bodoče družbene in zasebne stanovanjske gradnje v Sodražici ter uvedbe krajevnega samoprispevka za bodočo komunalno ureditev Sodražice. Z družbenim denarjem bo v Sodražici zgrajen šestor-ček. Denar bodo zagotovili s prodajo starejših zgradb splošnega ljudskega premoženja in iz že obstoječih sredstev, ki so namenjena za to gradnjo. Gradnja bo oddana v izvajanje na podlagi javne licitacije. V komisiji za izbiro najugodnejšega ponudnika bosta dva predstavnika krajevne skupnosti. Zasebnja gradnja je bila v zadnjih letih v zastoju zaradi sporov okrog prodaje oziroma odkupne cene zemljišč. Iz razprave je bilo povzeto enotno stališče, da se oblikujejo tri kategorije cen zemljišč. Za zemljišče I. kategorije oziroma v središču naselja naj bi dobili lastniki po 10 din, za obrobna ali zemljišča II. kategorije po 8 din in za zamočvirjena ali zemljišča III kategorije po 6 din za kvadratni meter. Poudarjeno je bilo, da morajo biti zemljišča lastnikom plačana, preden bodo prodana naprej drugim kupcem. Janez Novak, delegat za kongres Volilno telo za izvolitev de legata za II. kongres samo upravljavcev je na nedavni seji v občini Ribnica izvolile za delegata za kongres Janezs Novaka. Tov. Novak je pred sednik centralnega UO v pod jetju INLES, dela pa v eno ti SMREKA v Loškem Potoku. Tovariš Novak je znan družbeno-politični delavec in prizadevno študira ter bo v jeseni diplomiral za inženirja organizacije dela. Star je 33 let' —f Obvestilo oglaševalcem Mnogi naši bralci, ki po .Šiljajo ponudbe na razne oglase, zlasti pa na tiste, ki so objavljeni pod šifro, želijo v pismih, naj jim pošljemo naslove strank, ki take oglase naročajo Ker ne moremo vsakomur posebej odgovarjata, po novno sporočamo: pisma (odgovore) na male oglase s iifro oddajamo neodprta v roke tistim, Id so tak oglas naročili. Nasilova take stranke ne moremo izročiti NIKOMUR. Zlasti velja to za vse ženltovanjske ponudbe in podobne zaupne oglase. UPRAVA LISTA Julij in avgust sta meseca t dopustov. Precej Ribničanov i je že odšlo: nekateri na r*'r-je, drugi v planine, nekaj jih je ostalo tudi doma. Največ naših ljudi je odšlo na počitek v Novigrad, Malinsko in Banjole pri Pulju, kjer so v tamkajšnjih domovih dostopne cene. Večina delovnih organizacij je zaposlenim že izplačala denarno nadomestilo za K-15, kar mnogim precej zaleže. In naši delavci, ki delajo na tujem? Precej jih je te dni doma, vendar ne mislijo na počitek, ampak hite z de- j lom na kmetijah. Mnogi ta čas bolj garajo doma, kot pa na delu v tujini. V Ribnico prihaja tudi vedno več dopustnikov od drugod. Tujci radi obiskujejo Travno goro, sicer pa je v občini precej krajev, ki so zanimivi za turista in vredni ogleda. Tudi postrežba v gostinskih obratih je v redu. To velja predvsem za Ribnico, Sodražico* Loški potok in še nekatere kraje. Mnogi obiskovrflci izkoristijo izlet i- za nabiranje gob, borovnic in Nova številka »Naše vezi« V novi številki glasila INLES so sestavki o položaju in delovanju družbenopolitičnih m drugih organizacij v podjetju, o usklajevanju notranje zakonodaje in o delu samoupravnih organov. V številki so bralcem predstavljeni člani novih samoupravnih organov, priobčen je sestavek o pripravah na II. kongres samoupravljavcev, zelo zanimiv pa je odgovor na odprto pismo, naslovljeno na predsednika ZMS v INLESU. Sestavek ob 20-letnici samoupravljanja v podjetju ima posebno ceno. V številki je razen omenjenega še veliko zanimivega drobiža. — r , ČREPINJE IZ L0NČARIJE TREBNJE-SLOVENIJA IIV a M E l ' 27.V|.-20lVII,l970 ■ Nevarni kozolci — Pri Dolenji vasi je bilo na novi cesti že precej prometnih nesreč. Najbolj nevaren del ceste Je križišče proti Lipovcu. .Križišče ja sredi ovinka, dovoz na glavno cesto je z obeh strani strm, proti Kočevju pa kozolci in drevje. Preko tega križišča Je vedno velik promet, saj tu ljudje največ voaijo na polje. Pred nekaj dnevi se Je tu apet zgodila nesreča, na srečo brez hujših posledic. V voz, ki je prečkal cesto, se Je z vso hitrostjo zaletel osebni _ avtomobil s kočevske strani. Etažen nekaj razbite pločevine ni bilo hujšega, vendar na drugo tako priložnost ne smemo čakati. Baje je cestno podjetje kozolce in drevje že med gradnjo ceste plačalo, le podreti Je fse treba — vendar, kdo je odgovohn za to? Bomo čakali na smrtno, žrtev? ■ Sena dovolj — Letos se Je koš*\ja zaradi deževnega vremena nekaj zakasnila, kaže pa, da bo sena vseeno dovolj. Ljudje so izkoristili vsak lep dan in postorili res veliko. V veliko pomoč so kosllnioe, saj le redkokdo Se ko$ s koso, kjer j® le mogoče uporabiti stroj. Celo Veliki L»K. ravnina pod Jasnlco. Je bil v ne- kaj dneh pospravljen. — Tudi sicer je na tem območju košnje vedno več. Kmetov je čedalje maj\j, zemlje preostaja in košnjo dajejo v najem oz. jo prodajo. Kogar je volja, lahko redi precej glav živine, čeprav nima lastne zemlje. Živino pa, pravijo, se sedaj !— razen za mleko — ne splača rediti. ■ Prenovljena gostilna — Sprva skromni bife v Grčaricah bo prerasel v lepo gostilno. Lastnik Černe je sklenil temeljito preurediU hišo in tako še bolj poskrbeti za goste, po možnosti tudi iz drugih krajev. ■ Prvomajski mlaj že stoji —" V Grčaricah še vedno stoji prvomajski mlaj, kat or©** so letos postavili po večletnem premoru. Se vedno vihra na vrhu že močno obledela zastava. Na vprašanje, zakaj ga še niso podrli, so povedali, da ne zato, ker bi ne bilo v vasi dovolj sposobnih moških, pač pa je še vedno sporno lastništvo posekane smreke. •vec REŠETO KOČEVSKE JNOVICE ^ §n „Sem za vrabca v roki, ne za goloba na strehi" i ------------------------------------- V enem tednu dve priznanji Etbinu Černetu Malokdo tako sovraži besedičenje o velikih načrtih, ki so dvomljivi, ter površnost pri delu kot tov. Černe. 2e od leta 1942, ko je kot domačin začel delati za partizane, se drži svojih načel. Kasneje, ko sta trgovina in zadružništvo postajala vse bolj pomembni za osvobodilno gibanje,' se je znašel sredi organizatorjev teh dveh dejavnosti. Po osvoboditvi je bil tehnični sekretar iniciativnega zadružniškega odbora za Slovenijo. Iz Ljubljane je odšel v Beograd v šolo. Pred upokojitvijo pa je bil skoro deset let direktor kmetijske zadruge Črnomelj. S turizmom se je tovariš Černe že od nekdaj uk- varjal iz čistega veselja. Njegovo delo na tem področju je tako pomembno, da so mu pred kratkim izročili zlato značko turističnega delavca Slovenije, v domači občini pa so se mu oddolžili z občinskim priznanjem Osvobodilne fronte. — Kakšen človek ste pravzaprav, tovariš Černe? Kaj vas je vselej gnalo k delu in vas še danes spodbuja k ustvarjalnosti? Vsaki stvari skušam prodreti v globino. Površnost mi je tuja. Zmeraj imam raje vrabca v roki kot goloba na strehi. Delo v službi, doma na vrtu ali v organizacijah mi je pomenilo veliko zadovoljstvo. Našo Belo krajino spraviti med turistično znana območja, je moj cilj. — Kaj je po vašem mnenju glavna ovira, da se turizem ob toliko naravnih lepotah Bele krajine ni že bolj razmahnil? — Nimamo izkušenj ne kadrov, včasih pa smo tudi nerodni. — Zadnje čase kažejo veliko zavzetost za turizem celo najodgovornejši ljudje v občini. Mislite, da z njihovo podporo ne bo mogoče premagati težav? — Kljub previdnosti le nisem pesimist, če ne bi verjel, da bomo uspeli, bd že zdajnaj vrgel pu^ko v ’ koruzo. R. B. V četrtek, 9. julija, so v Semiču končno odprli bencinsko črpalko, na katero so domačini čakali leto dni. Črpalka je založena z vsemi gorivi in je lepo urejena, v bližini pa bo treba preurediti izpuščanje žagovine iz obrata IM V. Če piha veter, nese žagovino naravnost k-črpalki, kar je nevarno. (Foto: R. Bačer) ČRNOMALJSKI DROBIR ■ NOVI DIREKTOR V ZADRU- *«1 — V sredo, fr. julija, je zasedal zadružni svet in med drugim »a novega direktorja združenega podjetja izvolil veterinarja Danila Rusa. Doslej je bil tovariš Rus veterinarski inšpektor. ■ ZASEBNIKI ZNAJO — Ko je ob sobotah ali nedeljah pri Skubicu ples, je toliko ljudi, da morajo čakati na proste stole in mi-ste. istočasno Je navadno hotel •hužbenega sektorja prazen. Se je *e kdo vprašal, zakaj tako? ■ GOVEDA VEDNO MANJ — Leta 1960 je bilo v črnomaljski občini še 8.283 glav goveje živine, «*> koncu leta 1968 pa samo 7.200. Od tega je bilo 3.475 krav ili junic, 1.792 volov, 1.993 mlade živine, 6.544 prašičev in 1.002 konj. Medtem ko se je število volov v primerjavi z letom 1900 zmanjšalo »a 33 odstotkov, je krav za 17 odst. več. Brez dvotna je k temu pripomogel organiziran odkup mleka. ■ PAZITI BO TREBA NA VSAK DINAR — Krajevna skupnost Črnomelj je za letošnje leto sestavila predračun za plače 5 cestarjev in 2 vrtnarjev, za vzdrževanje javne razsvetljave in zimsko pluženje cest, za gramoz in drobna dela v znesku SS6.045 din. Iz občinskega proračuna bodo dobili samo . 215 tisoč din, zato bodo morali pri izdatkih zelo varčevati. ■ PRIPRAVE NA OBČINSKI PRAZNIK — 12. avgusta bodo v Črnomlju praznovali občinski praznik v spomin na nnpad pri Vra-novičih in prvi oborožen spopad partizanov z okupatorjem ▼ Bel! krajini. V okviru teh praznovanj bodo odprli tudi novi gasilski dom. Poseben odbor pripravlja podroben program celotnega praznovanja. ■ DVA AVTOBUSA IZLETNIKOV — V poletnem času imajo v Črnomlju veliko obiskov članov borčevskih organizacij iz raznih krajev Slovenije. V soboto, 11. julija, sta prišla dva avtobusa izletnikov, članov ZZB iz Dobrave pri Ljubljani. Obiskali so spomenik na Gričku, ogledali pa so si še Prosvetni dom in druge zanimivosti te NOB. Semič: rekorden uspeh osemletk Minulo šolsko' leto je seml-ško šolo obiskovalo 334 učencev; od teh je bilo 29 odličnjakov, brez slabe ocene pa je izdelalo 296 učencev ali 88,63 odst. vseh šolarjev. Učni uspeh je letos boljši, kot je bil lani, in najboljši v vsem povojnem obdobju. V osmih razredih so imeli 31 otrok in so vsi izdelali. Celotna šola s podružnicami v Rožnem dolu, štrekljevcu, Črešnjevcu in črmošnjicah vred pa je dosegla 89,29-od-stotni učni uspeh. Za 23 učencev, ki imajo popravne izpite, so takoj po končanem rednem pouku organizirali dodatni pouk. Ko bodo jeseni izpiti opravljeni, bo končni šolski uspeh še veliko boljši. če upoštevamo, da so .otroci doma precej zaposleni s kmečkim delom, da je večina staršev zaposlena in da je na šoli 150 vozačev, so lahko z uspehom letošnjega leta zelo zadovoljni. Jutri občinska seja V petek, 17 julija, bosta oba zbora občinske skupščine obravnavala poročila občinskega ' sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, poročilo o delu občinske uprave, zaključni davčni račun za leto 1969, poročilo inšpekcijskih služb in odlok o spremembi delovnega časa v upravnih organih. Priložnosti ne zagrabijo Temeljna izobraževalna skupnost Črnomelj je sklenila podpreti pri šolanju večje število gimnazijcev, razen tega 11 ljudi, ki bi se z nadaljnjim študijem usposobili za razredni pouk. Ob tarnanju, da je malo štipendij, so se bali, kako bo težko izbrati med številnimi interesenti, a javila sta se le dva. Za pedagoške poklice torej ni zanimanja, ugotavljajo pa, da tudi na Iskrine razpise za študij tehničnih ved ni odziva. Kje je vzrok? Čestitke Flajnikovima 4. julija sta na matičnem uradu Vinica svečano potrdila 50 let skupnega življenja Jure in Ana Flaj-nikova iz Vukovcev. Njihov dom je znana partizanska hiša, Jure Flajnik pa je bil tudi odposlanec Kočevskega zbora. Zlato poroko so praznovali še doma na gostiji, kjer so bili zbrani otroci in vnuki pa znanci in sosedje. Flajnikovima za jubilej čestitajo tudi tovariši iz borčevskih organizacij. Otroci na Mirni gori 8. julija je odšlo na tritedenske počitnice na Mimo goro 24 otrok iz Črnomelj ske občine, ki jim je gorski zrak potreben za zdravje; Večina teh otrok je tudi socialno ogrožena. Red v hrani, dovolj spanja, mir in dobra hrana ter oddih od težaških del doma bo za. skromne otroke nepozabnp doživetje. Število prekrškov raste Sodnik za prekrške je dobil lani v obravnavo »35 zadev, kar je polovico več, kot jih je imel leto dni prej. Rastejo predvsem cestnoprometni prekrški, več je izgredov zoper javni red in mir, pa tudi mladoletnikov je bilo več kaznovanih. Kar 16 osebam so lani odvzeli vozniško dovoljenje, ker so jih zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola, dva huda kršilca pa sta bila kaznovana celo z zaporom.. Vinogradništvo dobi največ Letos bo 120.000 din v skladu za pospeševanje kmetijstva - Zmenjeno je, kam bo šel denar V sredo, 8. julija, je zasedal upravni odbor občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva in si belil glavo, kako bi čimbolj koristno porabil 120.000 dinarjev, kolikor jih bodo letos zbrali. Računali so na dosti večji priliv denarja, vendar zaradi razne proračunske stiske občina ni mogla sklada izdatneje podpreti. Možaki so sklenili, da bodo 700.000 din iz sklada nameni- li kreditiranju vinogradniške obnove. Na osemletno odplačilno dobo bodo dajali posojila kmetom, ki bodo rigolali večje površine vinogradov, morajo pa biti sposobni polovico bremen prevzeti nase. Od vinogradnika bodo zahtevali delo in gnoj, posojilo pa bodo dali za rigolanje, nabavo trsnega materiala in žične opore. Tako posojilo bodo ljudje začeli odplačevati šele po štirih letih, ko bodo novi vinogradi že rodili. 100.000 din bodo iz sklada dali za 3 štipendije mladim ljudem za šolanje na srednji kmetijski šoli, obvezati pa se bodo morali, da bodo potem ostali doma na kmetiji. Iz letošnjih sredstve sklada je približno 100.000 din že porabljenih za regres za semenski krompir, 8.000 din pa bo šlo za regres pri odkupu mleka. Prodajalec mleka bo dobil iz sklada 0.20 din, namenjenih za zbiranice mleka, sicer bi moral te stroške plačati vsak sam, ljudje pa se že zdaj pritožujejo nad nizko odkupno Ceno. Veselje v domu počitka V sredo, 8. julija, je uprava doma počitka v Metliki pripravila svojim oskrbovancem lep dan. Skupno * zaposlenimi v ustanovi so organizirali piknik ob Kolpi in na ražnju pekli odojka. Ljudje, ki živijo v domu, so prikrajšani za prave počitnice, izlet pa je v njihovo vsakdanjost prinesel veselje. Bolni oskrbovanci, ki se piknika niso mogli udeležiti, so dobi- li priboljšek doma. L Kaj dela sindikat? Ta teden bo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Metliki razpravljalo o novem zakonu o usmerjanju osebnega dohodka v delovnih organizacijah, ocenjevali bodo sestanke po delovnih kolektivih in razpravljali o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva. Kljub temu da je poletje čas počitnic, v Metliki vodstvo sindikate ne počiva. Razen vsega tega računajo na 150.000 din stroškov z organizacijo razstave o plemenski živini in kmetijski mehanizaciji, 100.000 din pa bodo dali za kritje stroškov za osemenjevanje krav. Kmetovalci so najbrž pričakovali več pomoči, upoštevajo pa naj, da je to le začetek* in da čez noč ni mogoče vsega spremeniti. A 26. julija praznuje Gradac Kakor vsako leto bodo tudi letos Gradčani počastili svoj krajevni praznik v spomin na 26. julij 1942, ko so Italijani požgali in izropali vas ter prebivalce množično o^ gnali v internacijo na Rab. Dopoldne 26. julija bo slavnostna in delovna seja občinske skupščine Metlika, ob 15. uri popoldne pa bo slovesnost pred spomenikom. Sledila bo zabava na vrtu za prosvetnim domom. Ker je med upokojenci Bele krajine večina bivših borcev in aktivistov, bo 26. julija tudi srečanje upokojencev v Gradcu. Vaščani se na krajevni praznik dobro pripravljajo in vabijo na slavje čimveč ljudi. Na Božakovem žanjejo Proti koncu prejšnjega tedna so božakovski kmetje začeli žeti pšenico. Nekateri žanjejo še ročno, v glavičem pa bo pridelek požet s stroji. Računajo, da bo letošnji pridelek pšenice manjši od lanskega, pa tudi žetev se je nekoliko zavlekla. Klavnica bo preurejena Inštitut za higieno živil biotehniške fakultete v Ljubljani je pripravil idejni osnutek za preureditev metliške klavnice. Poleg sedanje klavnice je predvidena gradnja novega objekta, kjer bodo prostori, za čiščenje in nasoljevanje črev ter garderobe in sanitarije za zaposlene. V isti stavbi bodo tudi hle- vi za govejo živino, pri-šiče in teleta. V posebnem oddelku bo urejena predhladilnica s hladilno komoro. Nova stavba, ki bo dolga 20 metrov in široka 14 metrov, bo po oceni veljala najmanj 600.000 dinarjev. Idejni‘osnutek mora obdelati še gradbeni projektant, m če bo le mogoče, bodo v Metliki še letos začeli s preureditve-nimi deli. Klavnica s tem ne bo povečala sedanjih zmogljivosti (okoli 2.700 kg mesa na dan), pač pa jo bodo le uredili tako, kot zahtevajo novi predpisi. Sredstva so že zagotovljena. NOVOTEKS gradi Skladiščnih prostorov ▼ metliškem obratu tovarne NOVOTEKS že dolgo primanjkuje. Letos so stara skladišča preuredili v proizvodne prostore, za skladišča pa gradijo nov objekt, ki bo imel okoli 900 m2 jaovršine. Dela se ne odvijajo tako hitro, kot so predvidevali, zavoljo pomanjkanja gradbenega materiala. Računajo pa, da bo avgusta 650.000 din vredna investicija končana. SPREHOD PO METLIKI ■ V DOMU UPOKOJENCEV V METLIKI je tamkajšnja skupnost izvolila svojega zastopnika, ki jo bo zastopal v svetu Doma počitka in Doma upokojencev. Izvoljen Je bil Slavo Rajmer, upokojeni predmetni učitelj, ki je od 39 oddanih glasov dobil 26 glasov. Upokojenci upajo, da bo tov. Rajmer dobro zastopal njihove koristi. ■ BELOKRANJSKI ČEBELARJI so se v nedeljo, 12. julija, zbrali v Naklu pri Črnomlju, kjer jim je strokovnjak iz Ljubljane predaval o vzrej) čebelnih matic, točenju medu in kuhanju voščin. Predavanje je bilo povezu /, s praktičnim poukom pri čebeljnaku Jožeta Medica, ki velja za dobrega belokranjskega čebelarja. ■ POMANJKANJE CEMENTA in nekaterih vrst betonskega železa je opaziti tudi v Metliki. Vsak tovornjak, ki pripelje »sivo zlato« — ta izraz za cement se je zadnje čase pojavil v našem časopisju — je že vnaprej razprodan. Nekateri čakajo na čemet že od februarja letos, zato ni čudno, da prodajalci komaj vzdržijo red, ko kak kamion cementa pripelje na trg ali pred trgovino. ■ NOVOMEŠKI PEVCI - UPO- KOJENCI bodo v soboto, 18. julija, obiskali metliške upokojence. Zapeli jim bodo več pesmi, nato pa naj bi na prijateljskem srečanju obnovili ali pa navezali nove prijateljske stike. Novomešeani bodo hkrati obiskali tudi - svoje dolenjske znance, ki preživljajo Jesen življenja v metliškem Dotnu upokojencev. ■ RIBIŠKA DRU2INA V METLIKI bo v nedeljo, 19. julija, priredila za svoje člane ribiško tekmovanje v Gradcu. Tekmovanje bo trajalo od sedmih do desetih dopoldne. Prt lovu so dovoljene vse vabe in tudi kostni črvi. Tekmovanje, ki mu bodo verjetno pri. sostvovali mnogi gledalci, je obvezno za vse člane družine. Kdor bo neopravičeno manjkal, bo moral odriniti v društveno blagajno deset dinarjev. V metliškem obratu tovarne NOVOTEKS so letos preuredili obrat družbene prehrane. Sodobno urejena kuhinja in čedna jedilnica sta veliko pripomogli k izboljšanju standarda zaposlenih. Na fotografiji: 8. julija med dopoldansko malico. (Foto: R. Bačer) NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE METLIŠKI TE D MK GOSTA IZ CK ZKS NA OBISKU V NOVEM MESTU Marinc in Dragan v IMV in v KRKI Predstavnika CK ZKS sta bila presenečena nad skokovitim razvojem proizvodnje v IMV in KRKI in nad prizadevnostjo obeh kolektivov____ 8. julija dopoldne sta prispela na obisk v Novo mesto sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marinc in predsednik komisije za druž-beno-ekonomske odnose pri CK Zvone Dragan. V sprem- Upokojenci bodo obdarovani Društvo upokojencev v Novem mestu je lani prispevalo za urejanje domov oddiha v Impoljci pri Sevnici in v Metliki 120.000 din. S tem si je zagotovilo 10 postelj za člane društva, ki bi jih v primeru potrebe sprejeli v domova v popolno oskrbo. Društvo posveča veliko skrbi oskrbovancem domov.- 18. julija bo obdarilo upokojence v domu oddiha v Metliki z obleko in perilom, ki so ga dobili pri občinskem odboru Rdečega križa. V kratkem bo društvo na podoben način obdarilo tudi upokojence v domu v Impoljci. mumrn PORODNišNiCEJši Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Dušica Guštin iz Metlike — Mojco, Ana Vrščaj iz Škocjana — Jožeta, Štefka Šinkovec s Potoka — Štefko, Jožefa Virant iz Pijavec — Stanislava, Marija Šuštaršič iz Malega £od-ljubna — Dušana, Marija Flajnik § Hrasta — Zdravka, Alojaija Sintič iz Črešnjevca — Jožeta, Bariča Bahor iz Dragovanje vasi — Zdravka, Pavlina Metež iz Črnomlja — Dušana, Jožefa Vene iz Travnega dola — deklico, Francka Brudar iz Vinje vasi — Ivana, Dragica Furjanič iz Metlike — Nikola, Marija Robek s Krke — Marjeto, Jo. žefa Pavlovič iz Sevnice — Francija, Marija Dolmovič s Pristave — Alojza, Stanka Pečaver iz Rodin — Rajka, Marija Šuštarič iz Pril ožja — dečka, Jožefa Urbič iz Dolnje Dobrave — dečka, Alojzija Urek z Luže — deklico, Nada Ri-stovska iz Loke — deklico, Vida Klobučar z Uršnih sel — dečka, Ana Novak s Senovega — dečka, Francka Doblehar s Hudega — dečka, Alenka Mežnarič iz Metlike — dečka, Vida Pezdirc iz Gribelj — dečka Nada Mržljak iz Kanižarice — dečka in Marija Hrovat iz smihela — 2 dečka. — Čestita mo! stvu sekretarja medobčinskega sveta ZKS Novo mesto Ludvika Goloba in sekretarja komiteja občinske konference ZK Novo mesto Borisa Gabriča sta obiskala najprej IMV, nato pa še tovarno zdravil KRKA. V obeh industrijskih obratih sta si gosta ogledala tudi proizvodne naprave. V razgovorih so razen direktorjev Jurija Levičnika in mr. ph. Borisa Andrijaniča sodelovali še predstavniki samoupravnih organov, organizacije ZK in sindikata ter ne- SUH0KRAN1SKI DROBIŽ ■ 9. JULIJA STA TOČA IN NALIV NAPRAVILA VELIKO ŠKODO v vaseh Pleš pri Hinjah in Prevole pri Hinjah. Neurje je trajalo kar od pol dveh do pol štirih popoldne. Razen na poljedelskih posevkih je škoda tudi na gospodarskih poslopjih in poteh. ■ V HINJAH PRIHAJAJO JF. LEM IN DIVJI PRAŠIČI kar na gospodarska dvorišča in vrtove. Zato morajo imeti kmetovalci krmo dobro spravljeno, škodo pa delajo tudi po vrtovih. ■ OBČANI IZ HINJSKlII VASI NIMAJO PRAVE PROMETNE ZVEZE Z NOVIM MESTOM. Včasih, ko je dobrepoljski avtobus vozil skozi Hinje, je bila zveza z Vovim mestom dobra, zdaj pa morajo na avtobusrfo postajo na Smuko ali pa v Žvirče. Do teh avtobusnih postaj imajo nekateri tudi dve uri hoje. Boljšo prometno zvezo imajo z Liubljano, kamor pelje avtobus s hinjske avtobusne postaje. ■ AVIONSKO BOMBO SO NA ŠLI DELAVCI NA DVORU, ko so kopali temelje za Plutovo hišo. Bomba je težka okoli 25 kilogramov in Je ostala tu nedotaknjena od začetka leta 1945, ko so partizanska letala bombardiral* Dvor. ■ ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA so gasilci z Dvora dobili novo brizgalno, gasilci iz Šmihela pri Žužemberku pa nov avtomobil. Del denarja so zbrali sami, v pomoč pa sta j'im priskočila tudi občinski gasilski sklad Novo mesto in krajevna skupnost Žužemberk. Gasilski brizgalni je Novo mesto tov. Avgust Avbar, botroval podpredsednik občine gasilskemu avtomobilu pa načelnik oddelka za upravno-pravne zadeve občine Novo mesto tov. Jože Suhadolnik. M. S. kateri strokovnjaki. Gosta sta prišla v Novo mesto zato, da bi neposredno spoznala utrip življenja v obeh kolektivih, in sta v razgovorih načela vrsto zanimivih vprašanj. Največ so govorili tako v IMV kot tudi v KRKI o načinu organiziranosti podjetja in samoupravljanja, o razvojnih načrtih obeh tovarn, o velikih prizadevanjih obeh kolektivov za izvoz in o delu političnih organizacij v podjetju. Predstavnika CK ZKS sta se laskavo izrazila o izrednem razmahu naše industrije, ki se povsem s svojimi močmi in ob zelo neznatni pomoči bančnega kapitala tako skokovito razvija. V IMV so v razgovoru ugotovili, da Ljubljanska kreditna banka kaže premalo razumevanja za kreditiran ie razvoja ‘industrije na Dolenjskem, saj bo IMV dosegla letos 55 milijard Sdin proizvodnje z zelo majhnimi investicijskimi krediti. V KRKI so opozorili na preveliko zaprtost univerze, ki se preveč zateka v financiranje z državnimi skladi in ne mara ra-' zumeti potreb družbenih in gospodarskih tokov, ki bi ji lahko zagotovili dovolj dela in denarja. M. J. Slavje v Žužemberku V lepem vremenu je v nedeljo, 12. julija, slavil Žužemberk svoj krajevni praznik, hkrati pa tudi dan šoferjev m avtomehanikov ter dan borca in vstaje. Po žalni slovesnosti na grobišču na Cviblju so odprli filatelističr no razstavo in življenjsko razstavo del slikarja amaterja, domačina Franca Mlakarja’, nato so skozi Žužemberk v slavnostnem sprevodu peljala vozila, ob koncu pa je bilo ljudsko zborovanje na trgu, na katerem je govoril zvezni poslanec Bogdan Osolnik. V kulturnem programu so nastopali pevci, recitatorji, harmonikaši in godba na pihala. V okviru proslave je bilo več športnih tekmovanj. Novomeška kronika ■ V KINU DOMA JLA so si Novomeščani ta teden po dolgem času spet lahko ogledali enega izmed najbolj znanih filmov povojne kinematografije »Salemske čarovnice«, ki ga je režiser Ray-mond Roullou posnel po istoimenski drami ameriškega dramatika Arthurja Millerja z znanimi francoskimi filmskimi igralci Yvesom Montandom, Simone Signoret, Milene Demongeot in drugimi. ■ DELA PRI IZKOPAVANJU temeljev za nova dva prizidka novomeške bolnišnice zelo hitro napredujejo. Te dni bodo temelji izkopani, potem pa bo gradbeno podjetje Pionir začelo z betoniranjem in gradnjo. Računajo, da bosta oba prizidka pod streho do začetka jeseni. ■ Z LEPIM VREMENOM prihaja v Novo mesto veliko tujih turistov, posebno iz severnoevropskih držav, ki se pri nas ustav ljajo na poti na morje in si želijo mimogrede ogledati zgodovinske posebnosti mesta. Največje .zanimanje je za ogled Tintoretove sliktf u. kapiteljski cerkvi, za muzej in galerijo, ne nazadnje pa tudi 7,a stavbo občinske skupščine in sodnije. Zato bi bilo prav, da bi okolico teh zgradb očistili in olepšali z rožami. ■ TERASA nad kavarno hotela Metropol je postala zelo priljub-ljen lokal za večerne osvežitve. Stran od izpušnih plinov z avto bušne postaje, ob prijetni glasbi ter vonju domačih specialitet No vomeščanl ob večerih radi pose dajo na terasi. ■ PRVA SKUPINA OTROK, ki so bili na zdravljenju na Debelem rtiču, se le vrnila domov v pone-deliek. TsU dan pa ie na Debel) rtič odpotovalo naslednjih 21 otrok. ki bodo tu ostali na zdrav-Ijeniu 21 dni. ■ NOVI NEONSKI NAPISI so se zadnje čase spet pojavili na Glavnem trgu. Zlasti ponoči so ' ' < & ***. MORJE, SONCE, IGRE IN LEPE POČITNICE — le kdo jim vsega tega ne bi privoščil! V drugi izmeni v koloniji Fazan pri Portorožu je te dni 69 otrok iz raznih krajev novomeške občine. Rdeči križ jim je s prispevki delovnih organizacij omogočil priietne dneve ob slovenskem morju. Več o njih: prihodnji četrtek! (Foto: Tone Gošnik) TEŽAVE NAŠE VSAKDANJE: Kruha resnično n« sme zmanjkovati! Kruha zmanjkuje samo zaradi malomarnosti trgovcev, ugotavljamo! Novomeški potrošniki so bili v mesecu juniju kar precejkrat ogorčeni ob dejstvu, da je v mestu že v zgodnjih popoldanskih urah zmanjkalo kruha. Takšni sorazmerno redkii primeri so bili v časih, ko je oskrbovala mesto s kruhom dotrajana pekama, vsaj deloma opravičljivi. Od novembra lani, ko imamo novo, sodobno pekarno ŽITA, ki je veljala 5,500.000 din in lahko speče 20 ton kruha in peci- va na dan, pa je pomanjkanje kruha nedopustno in neopravičljivo. Pri vodstvu pekarne smo se pozanimali, kako je s preskrbo mesta s kruhom. Zvedeli smo: kruha napečejo toliko, kolikor ga trgovska mreža naroči Naročila zberejo prejšnjega dne za naslednji dan, v tekočem dnevu pa lahko do 9. ure trgovci naročila še spremene ali dopolnijo. Trgovini priznajo 12 din marže pri kilogramu belega in 8 din pri kilogramu črnega kruha ter 8 odst. pri ceni peciva. Kruh in pecivo dostavljajo trgovini franko, 3 odstotke neprodanih količin kruha pa vzamejo nazaj. Ob takšnih, vsekakor ugodnih pogojih nabave je odgovornost za preskrbo kruha v Novem mestu v rokah poslo-vodij 12 prodajaln, ki prodajajo kruh. Kruh je zdaj v Novem mestu naprodaj v dveh specializiranih prodajalnah in ga prodajajo poleg ostalih živil. Brez dvoma so se trgovci v prodajalnah z živili odločili za prodajo kruha med drugim tudi zavoljo tega. ker s tem pritegnejo potrošnika k drugim nakupom. Odveč bi bilo iskati pri prodaji kruha zaslužke, čeprav se da zaslužiti tudi s tem. Trgovci so povedali, da jim kruh redkokdaj ostane, da pa pekarija neprodani stari kruh vzame nazaj, jim r>dbije 30 odst. vrednosti in jim v zameno dobavi drobtine. Glede naročil so povedali, da jih v dnevu nabave ne morejo več spreminjati. Zakaj torej kruha zmanjkuje in kdaj ga zmanjkuje? Kadar ga zmanjka v eni prodajalni, ga navadno zmanjka v vseh. Pekama lahko napeče enkrat toliko kruha, kot ga porabimo, marža, ki jo trgovci dobijo, jim zagotavlja pokritje rizika, prevelika opreznost pri naročilih, pa je pri tako pomembnem živilu kot kruh odveč in nedopustna. Na dlani je ugotovitev, da kruha zmanjkuje samo zaradi malomarnosti trgovcev! V kolikor se bodo primeri, da bo kruha zanjkovalo, še ponavljali, bo treba proti krivcem odločno, ostro in brez usmiljenja ukrepati! Potrošniku mora biti zagotovljena možnost nakupa kruha, v prodajalnah in v delikatesah pa ne bi smelo zmanjkovati niti peciva! M. JAKOPEC mestu v lep okras. Seveda pa bodo morala podjetja, ki so sl jih omislila, skrbeti, da bodo res raz-svetljeni, in Jih sproti popravljati. ■ CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take: čebula 5 din, če-»n 10 din, strogi fižol 4 din, krompir 2 din. korenje 5 din, kumare 4 din. ohrovt 2 din, pesa 3 din, peteršilj 5 din, paradižnik 5 din, paprika 7—9 din, solata 3 din. zelje 1 din, jabolka 3 din, limone 5 din, pomaranče 4 din, suhe slive 4 din, banane 5—6 din, jajca 0,60 do 0,70 din, brčskve 6 in 7 din. lisičke 5 din, jurčki 15 din. hrušk® 6 din. ■ RODILE SO: Anica Pureber iz Volčičeve — Melito, Silva Ko-strevc iz Kettejevega drevoreda 16 — dečka, Agata Dular iz Pader-šičeve 6 — Roberta, Ana Simonič, Nad mlini 44 — Alenko in Ida žitnik iz Adamičeve 49 — Stanislavo. Društvo upokojencev Novo mesto Društvo upokojencev bo 11. avgusta organiziralo četrti izlet. Pot bo vodila z Novega mesta v Begunje, na Bled, Pokljuko, v Bohinj, na Vogel in nazaj v Novo mesto. Odhod bo tega dne ob 5. uri z avtobusne postaje, povratek pa okrog 22. ure. Stroški prevoza in kosila znašajo 55 din. Reforma želodcev? Krivdo je težko priznati, zato je najboljše, če jo naprtimo za dvojno pomanjkanje v Novem mestu kar reformi: reforma naj bo kriva, da zmanjkuje mesa, ker smo zamudili vlak pri gradnji klavnice, reforma naj bo krivi tudi večkratnega pomanjkanja kruha, ki ni opravičljivo ob dejstvu, da imamo v Novem mestu novo pekarijo. Pomanjkanja kruha ni kriva pekarija in tudi trgovci zanikajo svojo krivdo, čeprav so v celoti prevzeli skrb za preskrbo mesta s kruhom. Naj bo torej tudi v tem primeru kriva reforma. Morda pa se nam prav ob krivdi reforme » onuja rešitev: kaj, ko bi začeli z akcijo za reformo želodcev, ki tako požrešno zahtevajo kruh in meso? Prav lahko, da bi se na to povpraševanje po kruhu in mesu zmanjšalo in obojega ne bi več '} zmanjkovalo!? VSE ZA KOPALNICE! V prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu lahko dobite vse, kar potrebujete za kopalnico iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiHHitiiiiiiii^iiiitiiiHiniiiHttiiMiiiitiiiinniiiiiiiuiiMuitM ........................... Hvala za vašo kri, ki rešuje živliema! j Po prizoriščih bojev Medobčinska organizacija prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918/19 namerava prirediti izlet po Koroškem, če se bo prijavilo dovolj udeležencev. Podrobna obvestila dobite v pisarni društva v Novem mestu, v Vrhovčevi alici 5.' Posebno priporočamo kombinirane peči na elektriko in trda goriva, sanitarno keramiko v raznih -barvah, armature, pip«, podne in obtožne ploščice, kadi, toaletne omarice in drugo. (PO-E) Ena gospa je rekla, cia oi že posvetila tistim nepridipravom, ki uporabljajo Kettejev vodnjak na novomeškem Glavnem trgu za odlaganje odpadkov! Druga pa je primaknila, da bi jim raje nastavila poseben koš za smeti, kot da bi jih vedno opozarjala na njihove pobalinske razvade . . . Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Martin Plantan in Jože Božič, člana Novotejista, Novo mesto; Karlo IVI a je tič, Jože šere, Franc Pavlenic, Gregor Bajer. Anton Lobe, Franc Grabi jevec in Slavka Dular, člani IMV Novo mesto; Justi Saje. Draga Cesar, Ivanka 1’irnat in Cirila Gradišar, članice splošne bolnice Novo mesto: Jože Puš. član Inštalaterja. Novo mesto; Jane* Kerne, Milan Zakrajšek, Amalija Bobek in Franc Šinkovec, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Slavko Picelj ;n Jože Kastelic, člana Novolesa, Straža; Ivan Vidic, član Pionirja, Novo mesto; Anton Homan in Franc' Kuhar, člana osnovne šole Šentjernej; Viktor Bartolj, član Centra za socialno delo, Novo mesto; Anica Berus in Jože Blažič, člana občinske skupščine Novo mesto: Stojan Majcen, član Zavoda za zdravstveno varstvo, Novo mesto; Andrej Zupanc in Zofka Kotar, člana PTT Novo mesto; Anton llervol, član Mesarije. Novo mesto; Julij Skubic, član Kovinarja, Novo mesto; Jane* Kastelic, član Elektrotehničnega podjetja, Novo mesto; Jane* Majcen, član IMV Novo mesto. — Iskrena hvala! Zaščitite posevke pred divjadjo s FENOLINOM, ki ga ima na zalogi lovska zadruga LOVEC Novo mesto, Cesta herojev 8 Oglejte si tudi pribor za lov, ribolov, taborjenje in druge športe. Opozarjamo na kuhalnike in plinske bombe PRIMUS. Poslovalnica je odprta od 7.30 do 16. ure. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE MIRNA razpisuje ' naslednja delovna mesta: 1. učitelja - ze-zg 2. učitelja - gl. pouk 3. učitelja - ne. j. - sl. j. 4. učitelja - fi - teh. p. 5. dveh učiteljev - za posebni oddelek -ortopedagog 6. dveh vzgojiteljic 7. kurjača - hišnika Pogoji: od 1 do 5 višja ali visoka izobrazba odgovarjajoče smeri, pod 6. vzgojiteljska šola, pod 7. kvalificirani delavec lesne ali kovinske stroke z opravljenim kurjaškim izpitom in da je sposoben opravljati hišniška dela, delo na vrtu in parku. Kandidati naj vložijo prošnjo, kolkovano z 0,50 din na naslov: Osnovna šola Mirna, najkasneje 10 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do konca meseca avgusta. Stanovanj ni. AVTO-MOTO DRUŠTVO Novo mesto razpisuje.prosto delovno mesto kvalificiranega avtomehanika z delovnim mestom v Žužemberku. POGOJI: stanovanje v Žužemberku in urejena vojaščina. MATURANTI GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL! ABSOLVENTI OSNOVNIH ŠOL! ŽELEZNIŠKA PODJETJA VAM NUDIJO štipendijo in brezplačno šolanje v železniških šolah, po šoli ustrezna zaposlitev in možnosti napredovanja oziroma nadaljevanja šolanja. Maturante gimnazij, ekonomskih in tehniških srednjih šol sprejemajo: V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO V LJUBLJANI, KURILNIŠKA 3, kjer se v enem letu izšolajo za prometno-transport ne tehnike oziroma vlakovne odpravnike na železni širi h postajah. Najboljšim v šoli se po nekajletni praksi omogoča študij na višji prometni šoli. Absolvente osnovnih šol sprejemajo: V ŽELEZNIŠKO — PROMETNO — TRANSPORTNO ŠOLO V MARIBORU, PRERADOVICEVA 33, kjer se izšolajo: v 2 letih za osnovne poklice v železniškem prometu, v 3 letih za sprevodnike ali skladiščnike. V šolo se sprejemajo tudi kandidati z nedokončano osnovno šolo. Najboljši učenci lahko nadaljujejo šolanje na prometni šoli v Ljubljani V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO—KOVINAKSKO ŠOLO V LJUBLJANI, KURILNIŠKA 3, kjer se v 3 letih izšolajo za enega naslednjih poklicev: elektromehanika, mehanika železniških v>ail, strojnega ključavničarja, strugarja. Po končani šoli in ustrezni praksi v železniških delavnicah lahko postanejo strojevodje električne ali dizelske lokomotive. Prijave za šolsko leto 1970/71 sprejema za vse navedene šole do 15. 8 1970 in daje ustrezne informacije: ZŽTP — Transportno podjetje Ljubljana, splošni sektor, Ljubljana, Moše Pijade 39, prijave samo za elektro-kovinarsko šolo v Ljubljani pa: Podjetje za popravilo voz Dobova. Mladinska knjiga, Novo mesto, Glavni trg 9 sprejme v uk vajenca (vajenko) za papirnlcr« v Novem mestu vajenca (vajenko) za poslovalnico‘v Metliki Interesenti, pošljite prošnjo in spričevalo o končani šoli na gornji naslov do 25. 7 1970. VELETRGOVINA MERCATOR import-export, Ljubljana Poslovna enota Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58 PRODA s pomočjo pismenih ponudb svoja stanovanja v Metliki v poslovno stanovanjski hiši Cesta bratstva in enostnosti 83 štiri dvosobna stanovanja in sicer: dvosobno stanovanje v I. nadstropju v velikosti 61.10 kv. m dvosobno stanovanje v I. nadstropju v velikosti 61,20 kv. m dvosobno stanovanje v II. nadstropju v velikosti 61.10 kv. m dvosobno- stanovanje v II. nadstropju v velikosti 56,30 kv. m Navedena stanovanja so zasedena in niso vseljiva. Komisija za gospodarjenje pri PE bo sprejemala oi-smene ponudbe in dajala podatke interesentom osem dni po dnevu te objave. ŽIVE IN ZAKLANE PIŠČANCE -BROJLERJE odlične kvalitete lahko vedno dobite v perutninski klavnici pod Trško goro po-ugodni ceni. Priporoča se Perutninska klavnica KZ »KRKA«, Novo mesto tel. št. 21-417 »NOVOTEHNA« Novo mesto o b j a v . j a prosto delovno mesto SALDOKONTISTA POGOJ: končana ESŠ. Prednost imajo kandidati s prakso. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi RAZGLAS Hotel »Kandija«, Novo mesto vabi K sodelovanju naslednje delavce: diplomiranega ekonomista za določene naloge za določen čas; kvalificirane in priučene kuharice in natakarice za nedoločen čas več vajencev za uk v kuhinji in strežbi Osebni dohodek po pravilniku in dogovoru. Interesente vabimo da se osebno zglasijo v upravi podjetja na razgovor ah pismeno pošljejo prijave. SVET POČITNIŠKE SKUPNOSTI KRŠKO »MATERADA - POREČ« razpisuje vodilno delovno mesto UPRAVNIKA počitniškega doma »Materada - Poreč« Kandicati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: višja strokovna izobrazba in tri leta praktičnih izku šen j na podobnih delovnih mestih; srednju strokovna izobrazba in pet let praktičnih izkušenj v vodenju podobnih delovnih organizacij. Ponudbe z dokazih o izpolnjevanju pogojev ter življenjepisom pošljite v 30 dneh po objavi tega razpisa — RTV LJUBLJANA želi v sezoni 1970-71 poživiti svoje glasbene oddaje z novimi melodijami. Zato razpisuje NATEČAJ ZA NOVE MELODIJE Najboljše melodije, ki jih bo izbrala strokovna komisija, bodo izvedene v eni javnih radijskih oddaj, ki bodo enkrat na mesec v Slovenski filharmoniji pod naslovom NOVE MELODUE. Melodije, predložene za natečaj, naj vsebujejo napisano melodijo v dveh izvodih, označeno s harmonijo in vpisanim besedilom, poleg tega pa še posebej v dveh izvodih na pisalnem stroju napisano besedilo. Natečaj je anonimen. Avtor naj svoj prispevek označi s šifro, v zapečateno kuverto, opremljeno prav tako s šifro, pa naj napiše svoj naslov. Prispevke je treba poslati na naslov: Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljana, Tavčarjeva 17 — NOVE MELODIJE — najpozneje do 15. septembra 1970. Avtorji melodij, ki jih bo izbrala žirija RTV Ljubljana, dovolijo Radioteleviziji Ljubljana izvedbo svojih skladb na oddaji NOVE MELODIJE, arhivni posnetek, natis in objavo posnetkov na gramofonski plošči, vse avtorske pravice pa jim seveda os ta nejo. Na zaključni oddaji cikla NOVE MELODIJE bodo najboljše melodije nagrajene: NAGRADE: Za vokalne melodije: 1. nagrada občinstva 2. nagrada občinstva 3. nagrada občinstva 4. nagrada strokovne žirije Za instrumentalne melodije: 1. nagrada občinstva 2. nagrada občinstva 3. nagrada občinstva 4. nagrada strokovne žirije Najboljše besedilo bo nagrajeno s 500 din. 1000 din 800 din 500 din 1000 din 1000 din 800 din 500 din 1000 din UPRAVNI ODBOR SKLADA »JOŽETA SLAKA-SILVA« OBČINE TREBNJE razpisuje na podlagi 22. člena statuta sklada POSOJILA ZA IZOBRAŽEVANJE Na razpis se lahko prijavijo tisti učenci m itudent-i občine Trebnje, ki dosegajo odlične učne uspehe in živijo v slabih materialnih razmerah, izjemoma pa tudi tisti, ki dosegajo vsaj dobre učne uspehe, živijo pa v izredno slabih materialnih rassnerah. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po razpisu. Prosilec mora prijavi priložiti dokae. o zadnjem učnem uspehu in mnenje šole, kd jo je obiskoval. ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE Ljubljana. Lepi pot 6, tel. 22-270 razpisuje v šolskem letu 1970/71 naslednje oblike izobraževanja. 1. FUNKCIONALNO OZ. DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE ZA: terminerje in planerje kontrolorje vodje skupin in oddelkov vodje obratov tehnologe normirce višje tehnologe in normirce komercialiste 2. ENOLETNO ŠOLANJE ZA ABSOLVENTE GIMNAZIJ IN NJIM USTREZNIH SREDNJIH SOL ZA: v tajnice kozmetičarke komercialiste korespondente 3. POKLICNO IZOBRAŽEVANJE ZA: inštruktorje priučevalce Pogoje za vpis posreduje zavod tudi pisme-no na željo kandidatov ali delovnih organizacij. Vpis je na zavodu od 10. 8. do 15. 9. vsak dan od 7. do 14. ure. v torek in petek od 7. ure do 17.30, razen sobote. Izobraževanje bo v Ljubljani, na željo delovnih organizacij ter posameznih interesentov za profile pod tč. 1 in 3 pa tudi v središčih izven Ljubljane. .}/ .s KAKO NAJ VARČNA GOSPODINJA IZBERE MED ŠTEVILNIMI PROPAGANDNIMI SPOROČILI? GORENJE PRIPOROČA: PRALNI STROJ SUPERAVTOMAT PS-663 BIO VPRAŠAJTE SOSEDO, ZNANKO, PRIJATELJICO, VPRAŠAJTE TISTO, KI GA ŽE IMA PA BO SUPERAVTOMAT PS-663 BIO TUDI VAS PRALNI STROJ! Šola za voznike motornih vozil Ljubljana-Ježica kreditira kandidate, ki se žele usposobiti za poklic: VOZNIK MOTORNIH VOZIL Pričetek pouka 7. 9. 1970. Informacije po tel.: 341-037 Avtopromet in tuzemska špedicija GORJANCI Novo mesto - Straža objavlja naslednja prosta delovna mesta: a. voznike avtobusov na rednih progah 1. žužernberk — Novo mesto 2. Sevnica — Novo mesto 3. Gabrje — Novo mesto b. več voznikov tovornih avtomobilov POGOJI: pod a) voznik motornih vozil kategorij DE in najmanj dveletna praksa; pod b) voznik motornih vozil Kategorij CE Poskusno delo traja 2 meseca. Nagrajevanje po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Ponudbe naslovite na: Avtopromet GORJANCI Novo mesto, p. Straža — komisija za zaposlovanje in prenehanje dela. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. PUTNIK MOTEL TREBNJE razpisuje prosto delovno mesto 1. RECEPTORKE 2. KUHARICE POGOJI: pod' 1. končana gimnazija ali ESŠ in znanje vsaj enega tujega jezika — pod 2. kvalificirana kuharica. RAZPIS OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS razpisuje delovno mesto . TAJNIKA POGOJ: ekonomska srednja šola ali tej ustrezna šola.. Praksa zaželena. Plača po pravilniku. Nastop službe 1. septembra ali po dogovoru. — Razpis velja 14 • dni po objavi Na podlagi 16. in 17. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list št. 24/68) razpisuje posebna komisija za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč pri KOMUNALNEM STANOVANJSKEM PODJETJU SEVNICA XIII. JAVNI PISMENI NATEČAJ o oddaji stavbnih zemljišč za gradnjo v občini Sevnica G ' d) -*2 c3 >0 'O rt I. «?i »I si I p, £ . > S g ^ 6 3 2 51 j^c M & 0..1Ž di > On N x WJ3 CO-S I. k. o. SEVNICA Nad Ribnikom — stanovanjske hiše 1. 683/4 500 12,00 6.000,00 8.228,95 14.228,95 2. 683/6 658 12,00 7.896,00 8.228,95 16.124,95 3. 683/7 608 12,00 7.296,00 8.228,95 15.524,95 Dnevna preskrba paviljonskega tipa 4. 419/4 528 18,00 9.504,00 15.000,00 24.504,00 Dobrava — stanovanjska hiša 1. 530/37 400 15,00 6.000,00 9.295.90 15.295,90 Garaže (tri enote) — Center I. 382/2 60 20,00 1.200,00 3.000,00 4.200,00 II. k. o. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU individualne hiše 1. 5/6 425 12,00 5.100,00 2.253.05 7.353,05 2. 5/7 338 12,00 4.656,00 2.253,05 6.909,05 3. 5/8 400 12,00 4.800,00 2.253,05 7.053,05 4. 5/9 392 12,00 4.704,00 2.253,05 6.957,05 dvojček 5. 5/4 620 12,00 7.440,(JO 3.722,80 11.162,80 6. 5/5 615 12,00 • 7.380,00 3.722,80 li.102,80 OPOMBA: * g 1. Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. 2. Pismene ponudbe sprejema' Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica, Kvedrova cesta 28 a z oznfiko na zaprti kuverti »XIII. javni natečaj« od 20. julija 1970 do 20. avgusta 1970. Udeleženci natečaja morajo pred’ izvedbo natečaja vplačati varščino na račun Komunalnega stanovanjskega podjetja Sevnica št. 5161-601-576 pri SDK Sevnica z oznako »varščina za XIII. javni natečaj«. Varščina znaša za vse objekte po 1.000,00 din, razen za garaže po 200,00 din. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, ostalim pa poračuna z računom natečajne vrednosti. Će uspeli ponudnik odstopi od natečaja, mora plačati natečajne stroške 300,00 din. * 3. Natečaj bo opravila posebna komisija za urejanje in oddajanje gradbenih zemljišč pri Komunalnem stanovanjskem podjetju Sevnica v pisarni tehničnega vodja KSP Sevnica v ponedeljek, 24. avgusta 1970, ob 9. uri. 4. Podrobnejše informacije, pogoji in grafični prikazi so na razpolago pri KSP Sevnica v natečajnem roku. 5. V stroških za urejanje zemljišča v k. o. Sevnica je zajeta izgradnja glavnih vodov vodovoda in kanalizacije do gradbene parcele, dovozna cesta in stroški zazidalnega načrta. Stroški elektrifikacije niso zajeti. V k. o. Loka so zajeti stroški izdelave zazidalnega načrta, nakupa zemljišč za ceste in pločnike, odškodnina za posekano sadno drevje, stroški parcelacije in natečajni stroški. 6. Za plačilo odškodnine za zemljišče in stroškov za urejanje zemljišča je treba skleniti s Komunalnim stanovanjskim podjetjem Sevnica posebno pogodbo pod natečajnimi pogoji. Številka: 465-4/70-1 Sevnica, dne 9. 7. 1970 KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE SEVNICA Mrčes ni samo jmm j! fl 4IM .. prenaša tudi bolezni. Pl PS uničuje muhe, molje, komarje, in ostali uporabljajte f * a. ! J -ŠVfS 4s Sipi& .. "v\ v TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA. 19. julija 8.40 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MIHE DOVŽANA (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Sebastijan in odrasli. Skrivnosti morja (Ljubljana) 11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) * 12.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN — informativno zabavna r,'i-daja za delavce t tujini (do 12.46) (Izubijana) ŠPORTNO POPOLDNE 1*10 BEG IZ TRDNJAVE — ame-riški film (Ljubljana) 18.45 CIKCAK 'Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3—'J—l (Ljubljana) «.35 M. šušmel: NA DEŽEVNI DAN — oddaja iz cikla Na-o- (JRT) (Ljubljana) 21.30 VIDEOFON (Zagreb) 32.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.30 PROPAGANDNA ODDAJA -■*> o« izbijana) 22.30 TV DNEVNIK (Beograd) Drugi spored: M ™ DNEVNTK (Zagreb) -50.30 SPORED ITALIJANSKE TV **ONEDEUEK, 20. julija 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 RISANKE IN ŠE KAJ (Lju-™ b!Jana) (Ljubljana) 9.05 DIAPAZON — glasbena od- io Saja (Beograd) 9-o0 CIKCAK (Ljubljana) JV DNEVNIK (Ljubljana) th1 (Ljubljana) Meša Selimovič: UŽALJENI ČLOVEK — drama (Ljubija na) ČLOVEK S KAMERO: Kenija II. (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) 18.30 ODDAJA O PROMETU (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 NARODNA GLASBA (Skopje) 19.20 TV POŠTA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) SREDA, 82. julija 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.00 OBZORNIK (Ljubljana) 18.10 PLUS PET — mladinski qulz TV Sarajevo (Ljubljana) 18.55 KONCERT GODBE MILICE (Ljubljana) 19.20 SPOMENIK V BARLETTI — reportaža (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Ivan Potrč: SREČANJE — ponovitev (Ljubljana) MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL V LJUBLJANI: The Swingle Singers (Ljubljana) - POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RASTIMO (Beograd) 18.30 REPORTAŽA (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb) 19.06 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA TV SARAJEVO (Sar) 19.20 SKRIVNSTI MORJA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 23. Julija 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 RISANKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubllana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) Okoli 5. avgusta v vseh kioskih- v Sloveniji NOVA REVIJA Najpopularnejši ansambel narodno zabavne ♦ glasbe Slovenije - popularni Slovenci o na* ♦ rodni glasbi - zabavna glasba - naši zbori ♦ velika nagradna križanka - zgodbe, ki jih ^ piše življenje - nenavadni dogodki - humor ♦ -♦ ♦ ♦ in druge zanimivosti Drugi spored: Y££ERNI ZASLON (Sa) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zugreb) 17.50 LUTKE (Zagreb) ^ VRTEC (Zagreb) iS ZNANOST (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.® DIAPAZON (Beograd) IV PROSPEKT (Zagreb) M^V DNEVNIK (Beograd) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 21. julija 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) # 18.30 PRAVLJICA O SESTRI KO VILJKi (Ljubljana) 18 45 RISANKA (Ljubljana) 19.00 SREČANJE V STUDIU 14 — Kvartet Cetra (Ljubljana) !9.30 VOZNIK V PROMETU- oddaja it cikla Cesta in mi (Ljubljana) «<45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana). 20.35 MOST — Jugoslovanski film (Ljubljana) 22.05 KULTURNE DIAGONALE — 25 let slovenske kulture (Lju- _ bljana) 22 40 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: % 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANKA (Zagreb) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 20.35 REKVIEM ZA BOKSARJA — ameriški film (Ljubljana) 22.15 3—2—1 (Ljubljana) 22.ao ZNANI OBRAZI: Anthony Quinn (Ljubljana) 23.05 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 TRAPOLLO HH 33 — oddaja rv Ljubljana (Zagreb) 18.30 JAZZ GLASBA (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 ZNANOST (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA. 25. julija 18.00 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 JAIMIE MC PHEETERSOVA POPOTOVANJA — serij, film Pihalnim orkestrom Harry Mor-timer; 10.15 Pri vas doma; 11.00— 11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Modic: Pra. vi čas za obiranje sadja; 12.40 — Lepe melodije z orkestrom 101 Strings; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Mladinska oddaja: Na poti s kitaro: 14.40 Priietni zvoki: 15.30 Glasbeni intermezzo, 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra -. Ciril Zlobec: Moška leta našega otroštva. SREDA, 22. JULIJA: 8.05 Umetniška pripoved — Kristina Brenkova: Dolga pot; 9.05 Vesele pesmi za mladi svet; 10.05 še pomnite, tovariši... Spornim na dan vstaje slovenskega naroda; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.10 Popevke in melodije iz jugoslovanskih studiev; 13.30 Po domače z godci in pevci domačih viž; 14.05 Silvo Matelič: Socialistična Slovenija 1970 pred mikrofonom; 15.05 Zvone Kržišnik: Slovenska popevka 70; .17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Slovenske narodne in ponarodele pesmi in plesi; 19.00 Lahko noč, otroci! ČETRTEK, 23. JULIJA: 8.10 — Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.25 S Pihalnim ansamblom bratov Avsenik; 10.1F Pri vas doma; 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. TOka Krivic: Priporočamo /ečji vpis na agronomski oddelek biotehniške fakultete; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam 14.10 »Pesem iz mladih grl«; 14.25 Iz repertoarja orkestra Franck Poreel; i5.3G Glasbeni intermezzo; 17.10 Opemi končen; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 PRAZNIK V ŠVICI — zabavno glasbena oddaja iz Montruxa (Beograd) 21.35 VEČER Z ANTONOM INGOLIČEM (Ljubljana) ‘<2.15 MANNIX — serijski film — (Ljubljana) 23.06 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 DALJNOGLED (Beograd) 18.30 NARODNA GLASBA (Skopje) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.02 ZGODBA O ZRAKOPLOVU (Zagreb) 19.20 MARTY FELDMAN (Bgd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 24. julija 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SEBASTIJAN IN ODRASLI (Ljubljana) 19.00 OBIŠČITE Z NAMI SARA-/ JEVO (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) Ker perilo \biooxym 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 17. julija — Aleš Sobota, 18. julija — Miroslav Nedelja, 19. julija — Vincenc Ponedeljek, 20. julija — Marjeta Torek, 21. julija — Zorka Sreda, 2i'. julija — Dan vstaje četrtek, 23. iulija — Branislav Brežice: 17. in 18. 7. franc, barv film »Zbogom, prijatelj«. 19. in 20. 7. amer. barv. film »Krvava obala«. 21. in 22. 7. špan.-ital. brv. film »Noč je ustvarjena za krajo«. Črnomelj- 17. in 19. 7. amer. barvni film »Moji otroci, tvoji otroci, naši otroci«. 21. in 22. 7. amer barvni film »Izobčenec prerije«. Kočevje — »Jadran«: 17. 7. jug. —amer. barv. film »Divji angeli«. 18. in 19 7. franc. barv. film »Gospodar podzemlja«. 20. 7. amer. barv. film »Bandolero«. 21. 7. ital. barv. film »Nezvesta zaročenka«. 22. 7. jug. film »Moja stran sveta«. Kostanjevica: 18. 7. amer.. film »Tarzan in njegov sin«. 19. 7. franc, film »Judoka, tajni agent«. 22. 7. ’ amer film »Wintchester 73« Krško: 18. m 19. 7. amer. barv. film »Slavni bratje«. 22. 7. Šved. ban’, film »Streljaj prvi, Freddy«. Metlika: 17. do 19. 7. franc.-ital. barv. film »Neukrotljivi« in danski barvni film »Odkritje ljubezni. 22. in 23. 7. angl. barv. film »Ferry-boat za Hong Kong«. Mokronog: 18. in 19. 7. amer. barvni film »Zavezanih oči«. Mirna: 18. in 19. 7. amer. barv. film »Grofica iz Hong Konga«. . Novo mesto — »Krka«: 19. 7. amer. barv. film »Psyho«. 20. in 21 7 franc. barv. film »Zlata vdova«. 22. in 23. 7. franc, barvni film »Velika ljubezen«. Sevnica: 18. in 19. 7. meh. film »Velika vstaja«. Sodražica: 18. in 19. 7. češki film »Strogo kontrolirani vlaki«. Ribnica: 18-. in' 19. 7. amer.— franc, film »Voz«. Šentjernej: 18. in 19. 7. amer. film »Napredovanje v zaledje«. Trebnje: 18. in 19. 7. amer. barvni kriminalni film »Ubijte Johny-ja Ringa«. Anton Grahek iz Dobličke gore 10, p. Črnomelj, preklicujem hojo in pašo kokoši ter živine po mojih “njivah ter vrtovih. Kdor tega ne bq upošteval, ga bom sodno preganjal. MMiOS Ljubi mami, stari mami Pepci šivak iz Noveg^ mesta želijo za njeno praznovanje vse lepo in ji kličejo še na mnoga leta vsi njeni otroci z družinami. OBLAČILA OČISTI ekspresno družbeni servis Pralnica in kemič na čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure. ENODNEVNE PIŠČANCE, bele; lahke, ter rjave in črne, srednje težke, lahko tudi samo petelinčke, prodaja valilnica v Naklem pri Kranju. Piščance pošiljamo tudi po železnici. * STRliGAR.il! Nudim v izdelavo enodelne in dvodelne držaje za kvačke. Intereseti naj pišejo na naslov: Vitomir Vovk, Beograd, Narodnog fronta br. 6. [PBEIEKB® Podpisana Alojzija Luštek, Le-deča vas 7, Šentjernej, preklicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega govorila o Ivanu Zorku iz Novega mesta, Sokolska 2, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Preklicujeva vse, kar sva govorili o mladoletnem Dragu Grmu. Katarina Kordiš in Dunja Klarič. Ob izgubi našega dobrega ANTONA STRUPEHA iz 'Vrlia nad Mokronogom se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, z nami sočustvovali in pokojnika sprerl®li na zadnji poti. Iskrena zahvala častnemu spremstvu lovcev, gasilcev in pevskemu zboru iz Mokronoga. Zahvala tudi gospodu kaplanu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči sorodniki Ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZIJA KASTELCA s Pristave pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vaščanom za pomoč, vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nam izrazili sožalje in mu poklonili vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Orehovica, PGD Mokropolje in Orehovica in LD Orehovica in Šentjernej za spremstvo in poslovilne besede ob SLUŽBO DOBI ZAPOSLIMO gostinsko delavko, ki je vajena kuhanja. Jožefa špo- lai — Verče, Mirna peč 67. KOLARSKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Karel Medic, kolar, Novo mesto, Irča vas 7. TAKOJ SPREJMEM dva mizarska pomočnika za furnirana dela. Plača in stanovanje po dogovoru. Mizarstvo Albin Kajzer, Vižmarje, Tacenska 64. Ljubljana — sentvid. IŠČEM ZENSKO, ki bi pazila na dva otroka v starosti 4 in ^ leto. Naslov v upravi lista l1519/70). VDOVEC brez otrok sprejme za gospodinjo starejšo žensko Nudi stanovanje in hrano, lepo mesečno nagrado in socialno za varovanje. Ponudbe na upravo Dol. lista pod »Gorenjska«. ZA LAŽJE DELO na mali kmetiji iščem dekle od 15 let starosti dalje v stalno zaposlitev. Ce bi se želela zaposliti v tovarni, ji preskrbim tudi dobro službo. Oglasite se na naslov: Janez Trkov, Sadinja vas 24, p. Dobru-nje pri Ljubljani. SPREJMEM vajenca za kovaško stroko. Hrana in stanovanje je preskrbljeno. Marjan Učakar, splošno kovaštvo, Ihan — Domžale. 8 VAJENKI za gostinski poklic vzamem (za kuho in za strežbo). Nudim v 3 letih vso oskrbo brezplačno: Šolanje, hrano in stanovanje. Anica Cerar, gostilna, Ivančna gorica GOSPODINJSKO pomočnico sprejme tričlanska družina. Nudimo sobo s centralno kurjavo in hra no. Plača po dogovoru. Venturini, Koper, Prisojna pot 7. TK It LANSKA družina iz Ljubljane išče dekle za pomoč v gospodinjstvu. Stanovanje s centralno kurjavo — gospodinjski stroji. Nudimo posebno sobo, dobro plačo. Inž. Mitja Kovačič, Ljubljana, Cojzova 9. PEČARSTVO Ivan 2agar, Ljubljana, Vodmatska 2, sprejme pe-čarske pomočnike za polaganje keramičnih ploščic — delo na terenu IŠČEM mizarske vajence. Mizarstvo Matena 31 a, Ig pri Ljubljani. T vtkD.1 sprejmem brivsko-frizer-sko vajenko. Pismene ponudbe pod »Pridna« ZAPOSLIMO vestno gospodinjsko pomočnico, nudimo dober zaslužek. Gostilna Germovšek. Trebnje. KVALIFICIRANA trgovska pomočnica, zaposlena več let v enem podjetju. Išče zaposlitev, najraje v Metliki. Zlatko Denič, Knezova 18 Ljubljana MOTORNA VOZILA PKODAM DKW kombi, letnik 1961, generalno popravljen In prebarvan, po zelo ugodni ceni. No- vak. Roška 8, Kočevje, telefon 86-257. PRODAM MOPED na 4 prestave, prevoženih 1500 km. Naslov v upravi lista (1515/70). PRODAM moped T—12 , 4000 km, betonski mešalec 1501, mizarski skobelni/ stroj in stroj za izdelavo betonskih kvadrov. Milan Kostevc. Cesta 4. julija 52, Krško. PRODAM fiat 750, letnik 1965, ali novega, letnik 1970. Anton Lakner, Bistrica 1, Črnomelj. PRODAM odlično ohranjen opel rekord 63 ali zamenjam za pol-tovorni avto. Naslov v upravi lista (1489—70). PRODAM nov motor Sachs s petimi brzinami, .uvožen, neregtstri ran. 4 okna (trodelna) 150 x 130, malo rabljena. In 4 sobna vrata. Prevzamem tudi mizarska stavbena dela. Ogled lahko vsak dan. Jože Meke, mizarski mojster, Krška vas 41 pri Brežicah. STANOVANJA ZA ENO ALI DVOSOBNO stano van.fe v Novem mestu dam visoko nagrado. Naslov v upravi lista (1513/70) IšCEM enosobno stanovanje ali neopremljeno sobo v Novem mestu. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista (1510/70). IšCEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Nujno« STAREJŠA ženska — samska, išče sobo in kuhinjo v centru Novega mesta ali bližnji okolici. Nudi visoko nagrado. Naslov v upravi lista (1497—70). SOBO oddam osebi, ki bi v izmeni pazila na dva otroka. Naslov * v upravi lista. (1491—70). PRODAM PRODAM otroško posteljico. Vprašajte na naslov: Stanka Dokl, Paderšičeva 8, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen ročni voziček z nosilnostjo do 500 kg Vitkovič, Prisojna pot, 6, Npvo mesto MIZARJI: turnirsko prešo, originalno, železno, na tri vretena, vel 210x110, fcezar z elektro motorjem in format krožno žago ugodno prodam. Pohištvo Kurnik, Sevnica, telefon 74-191. PRODAM Dieslov motor 7 KM, generalno popravljen, znamke Deutz Hrastar, Kronovo 21, šmarješke Toplice. P(K:ENI prodam transistor z magnetofonom znamke »Grundig« in transistor »Saba« ter globok In športni otroški voziček Jožefa Miklavčič, češfc vas 3, Novo mesto MIZARSKI stroj s štirimi opera cijaml prodam. Ogled vsak dan Jože Žagar, Mokronog 62. PRODAM industrijski pletilni stroj znamke »Stoli 7—80«. Naslov v upravi lista (1501—70). PRODAM ostrešje za hišo 10 x 9 m in dobro ohranjeno pohištvo za dnevno ^obo in kuhinjo ter divan. Jože Brodar, Slovenska vas 22, Dob, p. Šentrupert na Dol. PRODAM globok In športni otroški voziček za dvojčke. Plačilo lahko tudi na obroke. Bojič Slavica, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno žensko kolo znamke Rog. Kink. Otočec 22 ob Krki. PRODAM zelo starinsko sobno kredenco. Gutman, Kandijska 2, Novo mesto. UGODNO prodam stroj za izdelovanje betonskih kvadrov in podložne nastavke. Peter Radovan, Trebnje 22. PRODAM motorno žago Stihi (novo) ali zamenjam za stroj za izdelavo cementne strešne opeke. Naslov v upravi lista (1490—70). KUPIM ŠTOK URO, empire ali biderma yer kupim. Ponudbe pod »Starinska ura«. SLIKO Maksima Gasparija, Božidarju Jakca in sliko Ivana Vavpotiča kupim. Ponudbe pod »Slika«. KUPIM rabljeno mlatilnico »Ježek«. Jože Bohorč, Dovško 63, Senovo. POSEST PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem v bližini Sevnice. Ugodne prometne zveze. Možnost delavnice ali gostilne. Interesenti lahko dvignejo naslov pod šifro »Sončna jesen«. PRODAM vinograd in travnik v bližini Dolenjskih Toplic, primerno za počitniško hišico. Naslov v upravi lista (1476—70). PRODAM ali dam v najem posestvo (7,5 ha) z gospodarskim poslopjem v češči vasi. Angela Jakše, Cešča vas 9, Novo mesto. PHODAM takoj vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem ali brez njega v Orehovici in žago na vodo. Vprašajte pri Mileni Hosta, Sela 16, p. Šentjernej. KUPIM hišo v Novem mestu ali bližnji okolici, lahko tudi parcelo z vsemi dokumenti, plačam takoj. Anton Kovač, Stettener-str. 3, Schniden 7012, Stuttgart, Deutschland. RAZNO PREPROSTA vdova, upokojenka, stara 43 let, z 10-letnlm sinom želi spoznati moškega do 55 let, s hišo ali stanovanjem v ravnini. Alkoholiki izključeni. Ponudbe pod »Oglasi se, ne bo ti žal, ljubila bom samo tebe«. BOLEZNI JETER (zlatenied. vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU). HMELJ NIKU in pri DOLENJKI. CE ŽELITE OSREČITI In razveseliti svoje dekle; ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). odprtem grobu. Prav tako tudi g. župniku za spremstvo in poslovilni govor. Žalujoči otroci z družinami, sestre in drugo sorodstvo Vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu se najlepše zahvaljujem za zdravljenje in vso nego moje hčerke Suzane. Hvaležna Kristina Majerle iz Novega mesta. Ob bridki izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE RICHLY iz Krškega, Aškerčeva 10 se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili v soboto, 27. junija 1970, na njeni zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo g. dr. Mlakarju za lajšanje bolečin na domu, g. dr. Tepinu, primariju splošne bolnice Brežice, in zdravstvenemu osebju, ki so naši dragi mami nudili vso zdravstveno pomoč in nego. Enako prisrčno se zahvaljujemo tukajšnjemu pevskemu zboru in godbi na pihala tovarne Celuloze iz Krškega za lepe žalostinke, častitemu g. kaplanu pa za ganljive besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala vsem, ki so darovali vence in šopke cvetja, še enkrat: prisrčna hvala! Prosimo, da našo ljubo mamo ohranite v lepem spominu. Žalujoči: hčerke in sinovi, zetje In snahe, vnuki in nravnuki. Krško, 3. 7. 1970. Ob nepričakovani izgubi dragega moža in brata SIMONA KOROŠCA iz Regerče vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom. prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vs*:?V.ki so Sa spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Službe družbenega knjigovodstva Novo mesto za podarjene vence, dr. Zoriču za zdravljenje in gospodu župniku ter novomašniku Marku Burgerju za obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena, sestra in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in nečakinje JOŽICA ŠERCELJ iz Meniške vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje in za izraženo sožalje ter vsem, ki so sočustvovali z nami in jo spremili do njenega preranega groba. Posebno zahvalo smo dolžni tistim, ki so nam pomagali v hudi stiski, ter gospodu kaplanu za obred, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: ate, mama, sestri Anica, lUnika. brat Ivan, stara mama ter drugo sorodstvo Ob nenadni smrti našega dobrega in dragega moža, ala. starega ata, brata in strica FRANCETA SLAKA Gornji vrh 4 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožulje, vsem, ki so darovali vence, cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem, častiti duhovščini za spremstvo in poslovilne besede in zdravstvenemu osebju za vso skrb in nego. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ani, sin Jože z ženo, hčerka Francka z možem, Mici in Ani z družinama, ter drugo sorodstvo Julijsko vreme v starih pregovorih (10. julija): Kakor se kaže vreme ta dan, tak bo mali ali vel'ki »erpan (mali serpan je julij, veliki šerpa n je avgust). 22. julija): Svete Magdalene če dežt. dolgo slabo vreme nam preti. — (25. jidija): Svetiga Jakoba jasno če je neb6, tud’ o Božiču bo krasno kot ribje oko. Oblačno ti priča odjugo Božiča. Pasji dnevi mrzli in deževni vincarju so res moč-n6 težavni. — Je tega mesca presuhd, ostane grozdje prav drobnć. Včasih le če dež pomočt, debeli in dobro se osoči: — Mrzel in . moker mali serpan trtnemu sadu močno je v bran. LUNINE MENE 18. 7. ® ob 20.59 25. 7. € ob 12.00 2. 8. • ob 06.58 l : : : : TOVARNA ZDRAVIL • NOVO MESTO ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA KR KA IVANČNA GORICA Nabiralcem zdravilnih zelišč PRIPOROČAMO, da nabirate v naslednjih 14 dnevih predvsem naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po teh cenah: CVET: ranjaka 6 din, rmana 2 din, močvirskega oslada 4 din, njivske mačehe 20 din LIST: jedilnega kostanja 1,20 din, šmarnice 12 din, slezenovca 4 din, regrata 4 din RASTLINO: hribske rese - navadne plahtice 6 din, kopitnika s korenino 3 din, dišeče perle 5 din, škržolice 5 din, ženiklja 5,50 din, zimzelena 3,80 din LUBJE: krhljike 5 din SEME: jesenskega podleska 70,00 din Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem. Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale. Če se bodo cene zvišale, pa bomo plačali po višjih cenah, t.j. po tistih, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš' cenik! Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v IVANČNI GORICI (Zadružni dom) in na odkupni postaji Novo mesto, Novi trg 9. K Mg^A ^ VA^ !{ PODJETJE DOMIMVEST Novo mesto razpisuje na podlagi 24. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gosp> darjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SFRJ št. 35/65) ✓ JAVNO DRAŽBO za prodajo treh praznih prostorov v pritličju stavbe na Dvoru št. 10 za izklicno ceno 12.690 N din. Javna dražba bo v petek, 24. julija 1970, ob 9. uri na kraju samem. Pred pričetkom dražbe je treba položiti varščino v znesku 1.000,00 Ndin. Vse druge informacije dobe interesenti na sedeifr* podjetja Dominvest v Novem mestu, Prešernov trg DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Milo6 Jakopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 4# dinarjev, polletna' naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za InozemStvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekodi račun pri podružnici SDK v Novem meetu: 631-8 9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068) 31-227 — Nenaročenih rokopisov ln' fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« v Ljubljani