Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. septembra 2017 - Leto XXVII, št. 36 stran 2-3 DÜHOVNIKA STA ZIDALA INO GORDRŽALA SLOVENSTVO NOVI SLOVENSKI VELEPOSLANIK OBISKAL PORABJE stran 3 Mislili smo, ka grünt moraš delati stran 8 AGRA, NAJVEČJI KMETIJSKI SEJEM V SREDNJI EVROPI stran 10 2 Slovenci smo bili, Slovenci smo, tau naj ostanejo naši mlajši tö… Na konci prejšnjoga kedna smo se na Gorenjom Seniki spominali na dva župnika, stera sta dosta napravila za svoje vörnike, za svoje skupnosti. Gospaud Janoš Kühar so trno dosta naredli za tau, ka so lidgé na Gorenjom Seniki, njini vörnicke Slovenci ostali, nejso pozabili slovenski gučati, spejvati pa moliti. Kakkoli so je v tisti žmetni petdeseti lejtaj preganjali, celau v drugo, vogrsko faro poslali, oni so svojo vöro v svojoj (našoj) rejči držali. Za svojo geslo so meli: Slovenci smo bili, Slovenci smo, Slovenci ostanemo, tau naj ostanejo naši mlajši. Pa tak so živali vse do svoje smrti, stera nji je leta 1987 najšla pred oltarom. Božji služabnik Alojzij Kozar so bili v gorenjesenički cerkvi krščeni, svojo poslanstvo so pa opravlali v Sloveniji, najbole v Odrancaj. Oni so tö meli velke baje z oblastjo (hatalommal), pa nej samo te, gda se je med zidanjom cerkve zgodila nesreča, stera je vzela živlenje osmim lidam. Dapa Porabja so se nigdar nej spozabili, nej kak župnik pa nej kak pisatel. V stari časaj je cerkev (vöra) dosta napravila za tau, ka bi Slovenci med Mürov pa Rabov, steri smo devetstau ali gezero lejt živali pod Vaugri, pod vogrsko administracijo, Slovenci ostali, nej pozabili slovenski. Če po pravici povejmo, je dugo-dogo tau bila ena sama takšna inštitucija, v steroj se je smelo uradno (hivatalosan) slovenski gučati, pa župniki so bili edini vönavčeni ligdé zvün školnikov, steri so pa nej bili vsigdar Slovenci, če so pa bili, so nej vsigdar pravo slovensko düšo meli. Župniki so njim dali štölati slovenske cerkvene novine (Marijin list), kalendare (Kalendar srca Jezušovoga), ka bi leko v maternoj rejči kaj brali. Če je trbelo, so njim pomagali pisati uradna pisma, njim pomagali, če so meli kakšne baje z birovijov ptt. Zatok se pa nej trbej čüdivati, če so Slovenci na Vogrskom vörni bili pa vörni ostali. Na gnes se je situacija spremenila, na slabše obrnila. V Porabji nejga slovenskoga župnika. Leko se gnešnji župnik trüdi, se navči ništrne slovenske molitve, leko liturgijo prešté v našov domanjoj rejči, dapa prédgo nigdar nede po naše pa mislo tö nigdar nede po naše. Ka je pa najvekša baja, po düši nigdar nede Slovenec (ka od njega ranč ne moremo čakati). Pomauč župnikov z Goričkoga je trno dobrodošla, prav pride, dapa oni ne morejo namesto domanjoga župnika storiti vse tau, ka bi leko napravo, če bi bijo Slovenec. Vej pa ne živijo med nami. Zatok bi pa po zadnjom tali gesla Janoša Kühara mogli dati vprašaj (?). Dapa za zau, ka naj bi Slovenci ostali naši mlajši, več nej samo cerkev kriva ali odgovorna, liki vsi po vrsti: držine, vrtec, šaula, cerkev. Samo ka tau je že ena druga nauta. Marijana Sukič DÜHOVNIKA STA ZIDALA INO GORD »Slovenci smo bili, Slovenci smo, Slovenci ostanemo - tau naj ostanejo naši mlajši tö« - so leko vörnicke dostakrat slišali od pokojnoga gorenjesinčarskoga plebanoša gospauda Janoša Kühara, šteri so pau stoletja slüžili svojomi lüstvi pod Srebrnim brejgom. Mrli so 6. septembra 1987 med pripravlanjom na sveto mešo, štero so vsikdar držali v slovenskoj rejči. Državna slovenska samouprava se je že leta 2007 z veukim svetkom spominala 20. oblejtnice smrti düšnoga pastera, leta 2010 küplenomi staromi farofi na Gorenjom Siniki dala ime »Küharjeva spominska hiša«, letos dala obnauviti njini grob, 2. septembra pa je ob 30. oblejtnici njine smrti vküper z domanjov Slovenskov narodnostnov samoupravov ino Cerkvenimi kotrigami (Egyházközség) vörnike pozvala k svetoj meši, štero sta slüžila murskosoboški püšpek msgr. dr. Peter Štumpf ino sombotelski püšpek msgr. dr. János Székely. Cerkev Ivana Krstitela v najvekšoj porabskoj vesnici se je napunila z domanjimi vörniki ino trestimi prauškarami iz Sombotela pa petdesetimi s prekmurski Odranec. Med gosti smo leko vidli glavnoga organizatora svetka predsednika DSS Martina Ropoša, slovensko zagovornico v madžarskom parlamenti Eriko Köleš Kiss, generalnoga konzula RS dr. Borisa Jesiha, čér Avgusta Pavla Judito Pavel Simon ino porabskiva župana Gábora Ropoša pa Valerijo Rogan. Gda sta se dva gospauda püšpeka približavala k oltari, so jiva sprevajali eške generalni vikar in kancler murskosoboške püšpekije Lojze Kozar ml., tamkajšnji vikar za narodnosti Franc Režonja, splošni vikar sombotelske püšpekije István Császár, kermendinski plebanoš v pokoji László Gyürki, zalski plebanoš v pokoji, narodjen v Slovenskoj vesi István Šömenek, markovski plebanoš Dejan Horvat ino dolenski plebanoš Vili Hribernik. Zbrani slovenski vörnicke jim kazali paut, pa gordržali njino vöro v Kristuši ino narodne korenjé. »S toga se je narodila Evropa pa de ostala, Püšpeka Peter Štumpf pa János Székely pri grobi Janoša Küharja, kama sta šla na čeli procesije z baklami so zadobili veuko poštenjé: sombotelski püšpek dr. János Székely so je pozdravili v njinoj maternoj rejči. V skoro brezhibnom slovenskom geziki so povödali, ka trbej Jezuši Kris- dokeč má skrb na té korenjé« - so svoje slovenske misli končali dr. János Székely. Jubilejna sveta meša je vcejlak slovenska bila, navzauči vörnicke so slovenski vküper molili s koncelebrantom murskosoboškim püšpekom dr. Štumpfom. Dosta glasov je pri spejvanji sveti pesmi sprevajalo domanji Cerkveni zbor svete Cecilije, šteri je meši dau pravo atmosfero. Štenjé je bilau v slovenskom geziki, evangelij pa tak v slovenskoj kak vogrskoj rejči. V svojoj predgi Odkrivanje spominske table Božjomi služabniki so se soboški Alojziji Kozarji v senički cerkvi (predsednik DSS püšpek dr. Peter Martin Ropoš pa predsednik cerkveni kotrig Robi Štumpf - v našoj Bajzek) domanjoj prektuši slovenski tö valo davati. mursko-porabskoj rejči - zaBaug je lidi prej tak stvauro, ka valili sombotelskomi püšpeki, aj bi bili narodi vsefelé cvejtke ka so komaj v drügom mejsena tranki, človek pa leko svojo ci imenüvanja že prišli med človečnost pokaže prejk dosta Porabske Slovence ino kak kultur. Gospaud püšpek so se madžarski püšpek oprvim zavalili za vöro slovenski bra- šteli slovenski pri svetoj meši. tov ino sester, pa je prosili, aj Dale so gučali, ka má človek se spominajo na svoje apoštole »dvauje oči, ka leko gleda, Jožefa Košiča, Janoša Kühara dvauje vüje, ka leko poslüša, ino Alojzija Kozara, šteri so dvej naugi, ka leko odi, dvej Porabje, 7. septembra 2017 3 NOVI SLOVENSKI VELEPOSLANIK OBISKAL PORABJE DRŽALA SLOVENSTVO rauki, ka leko dela. Mi pa mamo gnes pred očmi dva človeka, ka jiva leko poslüšamo, ka leko odimo po njüni pauti, pa leko delamo tau, ka sta njiva delala.« Gospaud püšpek so na kratko nutpokazali žitek Janoša Kühara pa Alojzija Kozara, šteriva sta prej vöpostavila tri stvari. Prva stvar je krst, šteri je fundament žitka, brezi šteroga nas čaka vökivečna smrt. Janoš Kühar so nej völičili krstni stüdenec, pri šterom so 12. novembra 1910 krstili Božoga slüžabnika Alojzija Kozara. Pokojni odranski dühovnik so večkrat nazaj ojdli na Gorenji Sinik valo davati za krst. Drüga stvar je prej sveta meša pa prečiščavanje. Leta 1938 so Janoš Kühar dali zozidati nauvo cerkev na Seniki, za nji pa je na prvom mesti ostala sveta meša - pred mešov so mrli tö. Alojzij Kozar so ranč tak zidali cerkev, zmejs pa so mogli v komuništarsko vauzo. orgol ranč tak napuno cerkev. Prauškarge z Odranec pa so zavolo toga prišli na Gorenji Sinik, ka bi si poglednili, kak blagoslovijo spominsko tablo krsta njinoga nekdešnjoga plebanoša Božega slüžabnika Alojzija Kozara. Generalni vikar Lojze Kozar ml. so tapravili, ka so njini stric radi gučali, ka »po krsti spadamo v občestvo svetih, po krsti smo že na pau v nebesaj«. Alojzij Kozar so živeli sveto živlenje, njino svetost pa more potrditi eške Mati Cerkev pa Baug s čüdežom. Spominsko tablo nad krstnim stüdencom sta odkrila Martin Ropoš ino predsednik cerkveni kotrig Róbert Bajzek, blagoslov je dobila od murskosoboškoga püšpeka. Po svetoj meši so se vörnicke pod pelanjom düšni pasterov z baklami (fáklyákkal) napautili na cintor. Po pauti sta spejvala badva zbora, ništerni pa so nesli svejče, ka aj bi je postavili Seničko cerkev so ob domanji vörnikov napunili vörnicke iz sosednji vesnic, Varaša pa Sombotela. Prišli so vörnicke z Goričkoga pa iz Odranec tö »Tretja stvar so dühovniški poklici« - so kraug zaklüčili dr. Štumpf. Tau je prej sveta slüžba, ki vodi lidi v nebesa. Janoš Kühar so v vesi Izsákfa, Alojzij Kozar pa med bojnov na Vogrskom nej zgübili volau za slüženje Baugi. Moliti moremo za slovenske dühovnike v Porabji, se je končala predga. Navzaučo lüstvo sta prečiščavala badva püšpeka, zmejs je štiriglasno spejvo Cerkveni mejšani zbor iz Sv. Jurija ob Ščavnici, šteri je brezi glasa na obnovleni grob Janoša Kühara. Graubišče se je napunilo s posvejtami pa glasom pesmi ino molitve, eške dež je vödržo do konca spominanja. Organizatorom je gratalo napraviti lejpi duplanski svetek, eške posaba, če pomislimo, ka sta ga počastila badva cerkveniva voditela, pod šteriva slišijo Porabski Slovenci. -dmFoto: K. Holec 31. avgusta se je na nastopnem lokalnih slovenskih narodno- Porabjem in Prekmurjem, ki jih bomo tkali tudi na obisku v Porabju mudil novi stnih samouprav. področju« veleposlanik Republike Slo- Gostitelj, generalni konzul gospodarskem venije v Budimpešti dr. Robert Kokalj. Tekom dneva ga je na sedežu Državne slovenske samouprave sprejel predsednik Martin Ropoš, prav tako na Gornjem Seniku pa si je visoki gost v spremstvu ravnateljice Ildiko Dončec Treiber ogledal Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Slovensko vzorčno kmetijo v največji porabski vasi je veleposlaniku predstavila vodja RA Novi veleposlanik v Budimpešti dr. Robert Kokalj (na sredini), ob njem Slovenska krajina Andregeneralni konzul dr. Boris Jesih in predsednik ZSM Jože Hirnök ja Kovač, medtem ko je ambasadorja na svojem mo- Boris Jesih, je podčrtal, da so - se je problematike manjnoštrskem uradu sprejel tudi edine konstantne stvari spre- šin dotaknil novi slovenski župan mesta Gábor Huszár. membe, zato si obeta od priho- veleposlanik in podčrtal, da Pot slovenskega diplomata je da novega veleposlanika novo sta obe obmejni narodnostni od andovskega Malega Trigla- kvaliteto v odnosih tako med skupnosti pomembna gradniva in Hiše rokodelstva vodila Slovenijo in Madžarsko kot ka v sodelovanju obeh držav. Izrazil je svojo naklonjenost mimo graničarskega muzeja med Slovenijo in Porabjem. in Dvojezične osnovne šole v V svojem pozdravnem nagovo- slovenski skupnosti v Porabju Števanovcih. V monoštrskem ru je veleposlanik Kokalj naj- in pripravljenost pomagati pri Slovenskem kulturnem in in- prej podčrtal, da zanj Porabje dejavnostih, ki jih »uspešno že formacijskem centru so gosta in Madžarska nista nekaj no- počnete«. Po besedah Roberta sprejeli direktor Radia Mono- vega, saj je svojo diplomatsko Kokalja je potrebno poglobiti šter Francek Mukič, odgovor- kariero leta 1995 začel prav vitalnost in povečati blagostana urednica časopisa Porabje na konzularnem oddelku v nje manjšine, torej uresničiti Marijana Sukič in predsednik Budimpešti, del podiplomske- pomembne gospodarske proZveze Slovencev Jože Hirnök. ga študija pa prav tako opravil jekte, še posebej evropske. »Vse Veleposlanika sta vseskozi v madžarski prestolnici. Tako to z ohranjanjem kulturne spremljala generalni konzul prihaja na nov položaj z lepi- tradicije« - je poudaril ambaRS v Monoštru dr. Boris Jesih mi spomini in naklonjenostjo, sador in ponudil partnerstvo in pooblaščena ministrica Met- in seveda zazrt v prihodnost. budimpeštanskega veleposlaka Lajnšček. »Odnosi med obema država- ništva pri tem. »Hvala za vaše Ob prej naštetih zastopnikih ma so odlični, imamo dina- predano delo in opravljanje porabskih organizacij so na mičen, celovit politični dia- življenjskega poslanstva« - je sprejemu ob koncu nastopne- log« - je poudaril ambasador svoj monoštrski nagovor zaga obiska Roberta Kokalja v in dodal, da imata obe sosedi ključil slovenski diplomat. razstavnem prostoru Sloven- več strateških skupnih projek- Robert Kokalj je po izobrazbi skega doma pričakali še zago- tov. Od teh se bodo nekateri z doktor znanosti s področja vornica slovenske narodnosti v veliko verjetnostjo tudi uresni- ekonomskih ved in magister madžarskem Parlamentu Eri- čili, je veleposlanik izpostavil mednarodnih odnosov in ka Köleš Kiss, ustanovitelj slo- projekt 2. tira med Koprom in evropskih študijev. Ima dvajset let delovnih izkušenj na podrovenske katedre v Sombotelu, Divačo. član predsedstva ZSM prof. dr. Kokalj vidi dodatne priložnosti čju zunanjih zadev, na svoji Karel Gadányi, sedanji profe- v krepitvi gospodarskega sode- bogati poklicni poti je deloval sorici Ibolya Dončec Merkli lovanja, kajti Madžarska je iz- med drugimi na Slovaškem in in dr. Elizabeta Emberšič jemno pomembna partnerica tudi v Egiptu, od koder je zastoŠkaper, predsednica Društva Slovenije v trgovini in investici- pal interese Republike Sloveniporabskih slovenskih upoko- jah, tudi kar se tiče sodelovanja je v številnih arabskih državah. Je poročen in oče dveh otrok. jencev Klara Fodor, porabska v energetiki in infrastrukturi. -dmžupana Gábor Ropoš in Va- »S sodelavci se bomo potrufoto: K. Holec lerija Rogan ter predsedniki dili, da okrepimo vezi med Porabje, 7. septembra 2017 4 … DOKEČ MO SLOVENSKI POPEJVALI P PREKMURJE Začetek šaule Pred kratkin san pisala o tom, ka je 10. augustuša, gda je v Prekmurji velki viher biu, odneslo strejo osnovne šaule v Bogojini. Te smo vsi tak brodili, ka se 1. septembra na toj šouli, na stero odi malo menje kak dvejsto mlajšov, šolsko leto nikak nede moglo začniti. Pa se je, čiglij nej 1., liki 4. septembra. Samo učenci so se nej vseli v šolske klopi v zidini domanje šaule liki v Murski Soboti. V tom cajti, ka takši in ovakši meštri popravlajo strejo pa tüdi drüge kvare, stere je dež napravo na samoj zidini in v učilnicaj, bus šaulare, steri odijo od 1. do 4. razreda, vozi do soboškoga dijaškoga dauma (po pravici je tau po nauvom Center šolskih in obšolskih dejavnosti), tiste višiši razredov (od 5.-toga do 9.-toga) pa do srednje ekonomske šaule, stera stogi nej daleč vkraj od baut pri BTC-ji. Tak naj bi bilou najmenje en mejsec, te pa vsi vküper vüpajo, ka de šaula v Bogojini pa leko odprla svoje dveri. Največ nauvoga so prve dni doživeli tisti mlajši, steri so prvo paut staupili v šaulo. Brodim, ka so njihovi starši bili po eni strani veseli, po drügi pa nej tak trno, sploj gda so zračunali, ka vse trbej küpiti za njihovoga prvošolca. Občina Murska Sobota se je letos odlaučila, ka de jim pomagala. Občinska kotriga se je meseca junijuša tak odlaučila, ka v proračuni (költségvetés) »najdejo« 22.500 evronov za tau, ka naj bi vsakši prvošolec daubo 134 evronov pomoči. Stariške, steri do zaprosili za tau pomouč, do mogli v trej mesecaj od prejema odločbe na Mestno občino Murska Sobota poslati ali nesti dokazila (račune) o tom, ka so rejsan küpili učbenike in vse drügo, ka njihov prvošolec nüca v šauli. Silva Eöry »Tak dugo mo Slovenci, dokeč mo slovenski popejvali pa slovenski plesali,« so bile uvodne misli na 20. obletnici folklorne skupine Slovenske zveze iz Sakalauvec, stero so svetili 2. septembra v domanjoj vesi. Té misli si je povezovalka na pausadbo vzela od vogrskoga etnologa Zoltána Kallósa, steri je biu doma na Erdéljskom pa je tau pravo za Madžare, misleč na več kak milijaun Madžarov, steri živejo v Romuniji. Dapa če njegve misli velajo za tako völko manjšino, staukrat bole velajo za »prgiško« Slovencov ob Rabi. Tau soboto je vrejmen nej bilau naklonjeno jubilantom, vej je pa kauli tretje vöre začno dež titi pa mrzlo gračüvati. Dapa zatok se je do štrte vöre napuno šator, steroga je dala postaviti Slovenska zveza. Prišli so domanji lidgé, med njimi nekdenešnji plesalci, steri so zdaj že dejdeki pa babice, dapa prišli so iz drugi vesnic tö, prišli so mladi (pada- županjo Valerijo Rogan pa predstavnika sakalovske slovenske samouprave Lacina Nemeša. Program so začnili nekdenešnji folkloristi, plesalci, steri so za tau priliko pá vküpstanili pa probali. néni pa začnili probati. Tak je te 1997. leta bila ustanovljena folklorna skupina, stera je té den svetila 20 lejt svojoga dela. Plesalci, steri so gnauksvejta plesali, dapa zdaj so več nej aktivni, so se za te jubilej znauva starejše lidi, naj ma plešejo tak, kak so inda plesali. Mladi plesalci so meli takše gvante, kak ji je raziskala pa dala namalati slovenska etnologinja Marija Makarovič. S skupinov že sedem lejt dela kak mentorica Dragica Kolarič, na harmoniki ji sprevaja Boris Velner. Onadva nej samo, ka ji včita plesati, spejvati, liki jim malo vlejvata gezik, steroga starejši eške razmejo pa gučijo, mladina pa na žalost bole malo. Na jubileji je mlada skupina zapleJubilantna skupina je plesala avtohtone plese iz Porabja sala plese iz naši vesnic, z GoričV Sakalauvcaj je že 1970. leta vküpdobili, pa so publiki poka- koga pa Ravenskoga. Sprvajo začnila delati folklorna skupi- zali, ka tisto, ka so se inda nav- nji je ansambel, steri je zdigno na, stero sta najprva včila škol- čili, ka majo v nogaj pa v vüjaj, kvaliteto nastopa (Boris Velner so nej pozabili. Njini gvant pa na harmoniki, Zora Vrečič na njini ples je ovakšen bijo, kak gosli, Mojmir Volf na bögőni, gnéšnje skupine. Gvant je bijo Dani Kolarič na cimbalaj), plezašit ešče tistoga ipa, gda so salci so bili mladi, lejpi pa so se strokovnjaki iz Slovenije ešče flajsno vrteli, muziko je pa binej raziskali porabsko nošo, lau trno fajn poslüšati. zatok je stilizirani, sivo-bejli ali Porabje, Goričko in Ravensko zašit iz blaudruka (kékfestő). so krajine v dvej razni rosagaj, Plesali so koreografijo Elizabe- dapa v nji gučijo gnaki ali pote Kovač z naslovom »Ou, ne dobni slovenski gezik, popejvavöri…«. Istina, ka so ništrnim jo gnake ali podobne slovenske lejta že redno odletejla, dapa naute, plešejo gnake ali podobplesali so s takšnim veseljom, ne plese. kak če bi nigdar nej enjali, pa Tau smo doživeli na nastopi Vodstvo skupine: (z lejve) gnešnja mentorica Dragica Kolarič, tau se je čülo pa vidlo na plo- etnoglasbene skupine Gorički bivša mentorica Elizabeta Kovács pa vodja skupine Jožef Illés. skanji publike. Njini ples pa je lajkoš tö, stero je ustanovila Ob njih predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. biu v spomin dugolejtnomi ple- glasbena pedagoginja Marija ši gnešnji folkloristov) pa malo nik Tibor Németh pa njegva salci, zdaj že pokojnomi Jožini Rituper. Skupina je v Sakalastarejši (njini stariške pa stari žena Ema. Za kakšno leto nji je Makoši tö. uvcaj zašpilala pa spopejvala stariške). Dapa preci gledalcov prejkvzela Elizabeta Kovač, Erži Za njimi so oder (színpad) pa arhaične naute iz Prekmurja je prišlo iz Prekmurja tö. néni, iz Varaša. Ta skupina je publiko prevzeli mladi folklo- pa Porabja, tak kak so ji špilaMed gosti smo leko pozdravili enjala delati na sredini 80-i lejt. risti, jubilanti, steri so po za- li gnauksvejta. Zatok naj se ne slovensko zagovornico v vogr- Za par lejt je folklora zamrla v misli njine mentorice Dragice pozabi, naj se ohrani kulturna skom parlamenti Eriko Köleš vesi, dapa 1997. leta so ništrni Kolarič vseskozi bili na odri, dediščina, erbija naše krajine. Kiss, generalnoga konzula RS prešnji plesalci pa mladi – med kak kakšen lejpi živi kejp. Ta Mužikašom, steri so vseskauz v Varaši dr. Borisa Jesiha z sterimi so bili že njini mlajši, skupina je plesala avtohtone, špilali folkloristom, se je priženo, predstavnika Javnega otroci tö – meli željo, ka bi zna- originalne plese Porabja pa družo pevec Boris Kočiš. sklada za kulturne dejavnosti uva začnili plesati v folklorni Prekmurja tak, kak ji je dojspi- Jubilante je s svojim nastopom R Slovenije Gezo Kisfalvija, skupini. Tak so se obrnili za so profesor Mirko Ramovš, ste- pozdravila Folklorna skupina predsednika Slovenske zveze pomauč na Slovensko zvezo, ri je v sedemdeseti lejtaj večkrat Slovenske zveze z Gorenjoga Jožeta Hirnöka, sakalauvsko ziskali bivšo mentorico Erži ojdo po naši vasnicaj pa proso Senika tö. Skupina je začnila Porabje, 7. septembra 2017 5 Šolski zvonec je privabil tudi porabske učence PA PLESALI delati 1985. leta, pred tistim so že meli mlašečo skupino na senički šauli. Leta 2008 je dobila priznanje Pro Cultura Minoritatum Hungariae od Inštituta za kulturo na Madžarskem. Plesati nji včita Gyöngyi Bajzek pa Andraž Sukič. Na sakalovskom odri so zaple- je 10 lejt vodila skupino, Mariji Rituperjevi pa Zorani Domjani, steriva sta skaučila na pomauč, gda so mladi ostali brezi strokovnoga vodstva. (Škoda, ka sta onadva nej mogla priti na jubilej.) In gnešnji mentorici Dragici Kolarič, stera od 2010. leta dela s skupino. 1. septembra so se po vsej Madžarski odvijale slovesnosti ob otvoritvi šolskega leta 2017/18. Tako se je to zgodilo tudi na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Zjutraj ob osmi uri se je na dvorišču DOŠ Števanovci zbralo vseh v središče Gornjega Senika pripeljali učenci tamkajšnje DOŠ Jožefa Košiča. Tudi tam se je slavje začelo z dvojezičnim programom mlajših in starejših dijakov. V svojem pozdravnem nagovoru - v prisotnosti prej omenjenih posebnih gostov Nekateri učenci seniške šole so začetek šolskega leta popestrili z dvojezičnim programom Veterani, bivši folkloristi pred nastopom sali domanje porabske plese tak, kak njim je na oder postavo prof. Mirko Ramovš. Sprvajala sta nji Benjamin Sukič na harmoniki pa Patrik Bajzek na klarineti. Po drugom nastopi jubilantov Najvekše veselje je pa bilau na konci, gda so vsi vküper zaplesali. Na odri so plesali mladi, pred odrom so plesali pa popejvali eške tisti nekdanešnji folkloristi tö, steri so med veterani nej gorstaupili. Daleč se je čülo 50 šolarjev manjše porabske dvojezične šole, med njimi prvošolčki, od katerih je kar pet prišlo iz domačega vrtca. Po krajšem dvojezičnem programu - ki so mu ob starših prisluhnili še zagovornica slovenske narodnosti Erika Köleš - je ravnateljica Ildiko Dončec Treiber izrazila veselje nad visokim vpisom, šolo namreč letos obiskuje kar 70 šolarjev. Tudi na večji od obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol so se zgodile nekatere kadrovske spremembe (upo- Ravnateljica Agica Holec (z leve) je pozdravila vseh 50 števanovskih šolarjev Gledalci pa gostje, med njimi (z lejve) predsednik ZSM Jože Hirnök, predstavnik JSKD Geza Kišfalvi, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, generalni konzul Boris Jesih, sakalovska županja Valerija Rogan in soproga generalnoga konzula Breda Jesih je predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök prejkdau mladim zahvalne listine Zveze, Geza Kišfalvi njim je podeliu Maroltove značke. Bronaste tistim, steri plešejo že pet lejt, srebrne tistim, steri 10 lejt, zlate pa tistim, steri 15 ali več lejt. Slovenska Zveza se je zahvalila mentorom tö. Elizabeti Kovač, stera veselo djufkanje (vriskanje). Zadvečerek se je zaklüčo s kratkim filmom iz posnetkov pa kejpov, steroga so pripravili sami mladi o tom, kak delajo pa kak nastopajo. Den (nauč) pa s plesom, na sterom je špilo ansambel D-dur iz Prekmurja. Marijana Sukič Foto: K. Holec Kiss, predsednik vzdrževalke šole, Državne slovenske samouprave, Martin Ropoš in vodja Urada DSS Andreja Labric Lašič - je zbrane dvojezično nagovorila ravnateljica Agota Holec. Pozdravila je vse učence in jih opogumljala za učenje slovenščine ter izrazila pomen vsakodnevne komunikacije v tem jeziku. Predstavila je še nove pedagoške kolege ter prosila za ohranitev družinskega vzdušja na šoli. Začenjajoče se šolsko leto je blagoslovil markovski (porabski) župnik Dejan Horvat in vsakega učenca pozval, naj vselej ostane le človek. Tri ure kasneje so se z avtobusom kojitev, prihod novih učiteljev), za zagotovitev nemotenega delovanja pa se je ravnateljica zahvalila sodelavcem vzdrževalke DSS. Tudi tukaj se je proslava zaključila z blagoslovom in skupno molitvijo Gospodove molitve v slovenskem in madžarskem jeziku. Učenci so se razkropili po učilnicah, da bi jih seznanili še z nekaterimi pomembnimi informacijami, nato pa odšli na zadnji svobodni konec tedna pred »pravim začetkom šole«. (Intervjuja z obema ravnateljicama boste lahko prebrali v naši naslednji številki.) -dm- Porabje, 7. septembra 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Koncert za kapejlo v vesi Šitke V vesi Šitke sta na brgej Köveš leta 1871 Sándor Nagy pa žena Teréz Weidgang dala zozidati kapejlo Kalvarija. 14. februara eno leto kasneje so go blagoslovili. Kapejla Kalvarija je 16. junija leta 1946 prišla pod faro, dapa meše v njej so samo po vekši svetkaj držali. Ta mala neogotična kapejla je bila zozidana z dvömi törmi, kama je sledkar gronska strejla vdarila. Potejn je samo tak stala kapejla pa se je začnila rüšiti. Vse, ka je v njej bilau, je lüstvo raznosilo, pa tak se je dosta vse starinskoga zgüblo. Najprvin je domačini Zoltáni Ódori prišlo na pamet, ka bi obnoviti trbelo kapejlo. Dapa zavolo toga, ka je tistoga reda nej emo 63.000 forintov, je tau samo ideja ostala. Potejm en čas je vse samo tak stalo, dočas ka muzikanta Feco Balázs pa Ferenc Kovács sta nej ta zablaudila pa sta prajla, s pomočtjauv muzike obranimo tau kapejlo. Glavna sprememba je te gratala, gda sta Katoliška župnija Šitke pa Kulturno in športno društvo leta 1988 nej podpisala od tauga edno pogodbo. V tej pogodbi je tak napisano, ka župnija za 50 lejt prejkdá kapejlo za nüc društvi, dapa lastnik fara ostane. Od tistoga mau vsakšo leto na brejgi pri kapejli držijo velki koncert, pa iz tisti pejnez, ka dobijo za koncert, kapejlo obnavlajo. Tak so leko obranili tau kapejlo od tauga, ka bi se vküporüšila pa preminaula. Kak vsakšo leto, te koncert je zdaj tö slejdnjo soboto avgustuša biu organiziran. Na koncerti - kak vsigdar - so zdaj tö spoznani pa menje spoznani ansambli nastopili, steri so nej tak fejst popularni, dapa kvalitetni. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Cerar opozarja Zagreb Potem ko je hrvaški premier Andrej Plenković vnovič zavrnil arbitražno sodbo, se je slovenski premier Miro Cerar odzval z opozorilom, da ima tudi njegovo potrpljenje meje. Premier Miro Cerar je namreč opozoril, da bosta njegovo potrpljenje in pripravljenost na dialog s Hrvaško izpuhtela, če septembra na srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem na hrvaški strani ne bo »izkazana jasna volja, da gremo skupaj v implementacijo« arbitražne sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Tuji vozniki bolj zadovoljni kot domači Medtem ko polovica domačih voznikov meni, da v zastojih na slovenskih avtocestah izgubijo več časa kot v drugih državah, tako meni zgolj 15 odstotkov tujih voznikov, je pokazala raziskava Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Po letošnji raziskavi 36 odstotkov anketirancev meni, da na slovenskih avtocestah v zastojih izgubijo enako časa kot v tujini, 30 odstotkov jih meni, da izgubijo manj časa, devet odstotkov pa jih je prepričanih, da izgubijo veliko manj časa. S stanjem na slovenskih avtocestah so sicer bolj zadovoljni tuji vozniki: indeks zadovoljstva znaša pri domačih voznikih osebnih vozil 66,5, pri domačih voznikih tovornih vozil 70,4, medtem ko je indeks zadovoljstva s stanjem slovenskih avtocest pri tujih voznikih, tako osebnih kot tovornih vozil 82,6. Vozniki iz Slovenije so ocenjevali tudi delo družbe Dars, ki upravlja 610 kilometrov avtocest in hitrih cest, 163 kilometrov avtocestnih priključkov in razcepov ter 27 kilometrov počivališč. Večina je ocenila, da je to uspešno, pri čemer imajo boljše mnenje vozniki domačih tovornih vozil. Iztok Rodež – mužikaš, steri rad odi po sveti Od džeZZve do Sarawak lakse Iztok Rodež žive v Murski Soboti, gé je tüdi gorraso. Svoj vsakdanešnji krü si slüži z delom v marketingi - njegovo velko veselje pa je že od malih naug muzika. abrahama, me je pozvala in prosila, če bi leko s kakšnimi mužikaši špilo na njenom slavji. Ona tüdi rada popejvle jazzovske pesmi. Pauzvo sam dvorišči – tak se zovejo sobotni koncerti, steri so se v letnom cajti v Murski Soboti trno dobro prijali - posneli tüdi svoj drugi CD, prvoga so vödali že prva, 2014. leta. »Té koncert je biu neka posebnoga. Špilati pred domačo publiko je furt en poseben izziv (kihívás). In energija, za fligar daubili, pa tüdi zatau, ka je eden bole varnih rosagov v Aziji: »Za tau, kama mo šli, ge mo spali in ka mo si poglednoli, si že dosta doma poiškemo, neka pa ške odprejto pistimo, pa te sprauti plane menjavamo. S tem se najbole moja žena Nana ukvarja, Mladi Iztok in žena Nana »V moji mladi lejtaj smo deca bili bole sproščeni (felszabadultak), kak pa so gnesden mlajši. Tüdi cajti so bili drügi. Iz leta v leto je šlo na baukše. Držine so leko küpile stanovanje ali zozidale ram. Naši stariške so brez problema daubili slüžbo. Tüdi v šauli je nej bilo telko stresa, kak ga majo zdaj,« pove sogovornik, steri je te, gda je odo v drügi razred osnovne šaule, začno oditi v glasbeno šaulo tö. Tam se je navčo špilati na kitaro: »Muzika me je te zastrupila. Rad sam jo tüdi poslüšo, nej samo špilo. Dosta energije smo te ponücali, ka smo prišli do muzike, stero smo radi poslüšali. Gnesden z dvema klikoma maš vse, ške prva, kak se tau da dobiti v bauti. Samo mi smo zatau tiste plošče, do sterih smo žmetno prišli, rejsan preposlüšali.« Kak kitarist je začno špilati v različni glasbenih skupinaj. V študentski cajtaj je biiu tau Gospoud Srmak, kesnej pa pri Balladeroji in Zdenek Bily Dixieland Bandi. Komercialna muzika ga je nikdar nej brigala. Furt ga je zanimo jazz, in tak je v zadnji lejtaj zaživela skupina džeZZva. Nindri sam štejla, ka so mužikaši prišli vküp zavolo enoga rojstnoga dneva. Pitam sogovornika, če je tau rejsan tak bilou? »Točno tak. Ena pajdašica, stera je praznovala Dejana Berdena, Mirana Celeca in Mojmira Wolfa. Z njimi sam že špilo tüdi v drügi skupinaj. Malo smo si nekši program pripravili, sprobali in odšpilali. Med nami se je zgodila nekša kemija. Povid- džeZZva na ljubljanski vilici stera se je na koncerti odvijala, se čüti tudi na CD-ji,« ške pove sogovornik in cujda, ka so se pred kratkim uspešno predstavili tüdi v Bosni in Hrcegovini – na 17. mednarodnom jazz festivali Zelenkovac. Tau je eden najbole zanimivih festivalov v tom tali Evrope, steroga pripravlajo sredi gouške. Ljubezen do glasbe prenaša Iztok tüdi na obadva sinova, steriva sta tüdi oba odila v glasbeno šaulo. Starejši, 17-letni Svit, se je včiu igrati na saksoTüdi na potovanji paša kava fon, samo ka zdaj telko več ne špila, lo se nam je in zgučali smo se, ka ga drüge reči bole zanimajo. ka se ške dobimo. In te smo nej 11-letni Vitja pa najrajši kučé po več špilali samo muziko do bobnaj in drügi tolkalnih inštrudrügih, liki tüdi svoje, avtorske mentih. Što zna, mogauče pa pesmi. Tau je nej klasični jazz, kda svejta napravijo svoj držindosta je tüdi improvizacije. ski ansambel. Dostakrat ponücamo tüdi ka- Sicer pa ma držina ške veselje s kšne prekmurske ljudske pes- potovanji. V eton leti so tak šli mi, stere malo po svoje obrne- na zanimivo potovanje v Malemo,« raztolmači Iztok Rodež in zijo. Za té rosag so se odlaučili ške pove, ka so lani na Skriton zavolo toga, ka so bole fal karte Porabje, 7. septembra 2017 gledamo pa tüdi, ka je za oba sina kaj zanimivoga na pouti. Tak smo šli tüdi na otok Borneo, tau je tretji najvekši otok na sveti, steri je razdeljeni na tri rosage. Tam smo se tüdi po džungli šetali in smo si šli tüdi orangutane v naravnon okolji poglednot. V glavnon, tau so nej počitnice, na steri bi samo ležali, tau so rejsan aktivne počitnice. Domau prideš fizično zmantrani, psihično pa se rejsan spočineš.« Že prvi den, gda so prišli v glavni varaš, Kuala Lumpur, so nej počivali, že brž so šli po varaši, steri je mešanca modernoga in staroga. »Dosta smo peški odili, vej pa tak največ vidiš in se staviš, gé se škeš. Pauleg Bornea smo obiskali ške najbole turistični otok Malezije, Langkawi, gé smo tri dni rejsan počivali. Te pa smo šli s trajektom ške na drügi otok, Penang. Središče varaša Georg Town, steri je kulinarični glavni varaš Malezije, je pod zaščito UNESCO-ja. Tü je rejsan dosta dobroga gestija bilou, zrankoma, podnevi, ponoči, gdakoli si leko daubo gesti. Meni se je najbole povidla župa Sarawak laksa,« je na konci ške povedo Iztok Rodež. Silva Eöry 7 Ptuj-Potrna V künji inda in gnes (35) DNEVI POEZIJE IN VINA - FOKUS MADŽARSKA Mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina se je udeležilo 21 pesnikov iz 15 držav, največ iz Evrope, pa tudi iz Indije, Združenih držav Amerike in celo Mehike. Država v fokusu je bila letos Madžarska, prvič pa so poslali Pismo Evropi (avtor belgijski pesnik Stefan Hertmans), v katerem opozarjajo na aktualne družbene probleme. Festival, ki je del evropske pesniške platforme Versopolis, je organizirala Založba Beletrina pod vodstvom pesnika Aleša Štegerja. Pesniki so svojo poezijo predstavili v trinajstih mestih in krajih, Pod košatim orehom na dvorišču Pavlove hiše v Potrni, kjer je tudi Knjižnica pod krošnjami, je bral tudi Milan Vincetič (cikel Pripevi). Ob njem moderatorka Martina Erhart enajstih v Sloveniji ter Potrni/Laafeldu v Avstriji in v Varaždinu na Hrvaškem. Prvič je udeležence festivala gostila Lendava, kjer so brali János Terey, Ottó Tolnai, Krisztina Tóth in István Vörös iz Madžarske ter Andrej Brvar, Kristina Kočan, Ivo Svetina in Milan Vincetič iz Slovenije. V Potrni/ Laafeldu, v Pavlovi hiši, pa Helwig Brunner iz Avstrije, Krisztina Tóth iz Madžarske in naš prijatelj Milan Vincetič iz Slovenije (ali, če hočete, iz Stanjevec). Največ dogodkov se je zvrstilo na Ptuju, kjer so bila Velika pesniška branja, koncerti, pokušine vina in vinski kviz, promenada poezije, likovne razstave in razstava skulptur, pester program za najmlajše ljubitelje poezije in še marsikaj so ponudili Dnevi poezije in vina. Kljub številnim in raznolikim dogodkom le v nekaj dneh so Ptujčani in okoličani množično obiskovali prireditve, med katerimi naj posebej omenim zasebna branja, ki spadajo med najbolj priljubljene dogodke festivalskega programa. Ta branja so bila v osmih skritih in ne vnaprej napovedanih kotičkih, kjer so se predstavljali slovenski in tuji avtorji, katerih prevode so v slovenskem jeziku interpretirali člani Teatra III. Ob podpori Balassijevega inštituta v Ljubljani in Društva madžarskih pisateljev so v Fokusu 2017 izpostavili sodobno madžarsko poezijo in vino. Pri izvedbi je sodelovala prevajalka Gabriela Gaál. Dnevov poezije in vina, letos so bili 21., se je doslej udeležilo le nekaj manj kot 500 pesnic in pesnikov iz številnih držav in z različnih koncev sveta. Gre za dogodek, kot se je zapisalo novinarki Dela, Ko si gledata iz oči v oči poezija in vino. Letos ob slovenskem še madžarsko in hrvaško vino, s katerim so postregli na Vinskem oltarju, kjer so bile hude pokušnje. Tekst in foto: Ernest Ružič Špajet – štedilnik – sparhelt V črnoj künji so inda na gnišči küjali. Male piskre so posta- vili na drajfus, pod tem pa so kürili s parkauli. Pri vekši piskraj pa so kauli piskra dejvali parkauli pa tak so küjali na vaugaldji. Sledik so veuke špajete zidali v künje, šteri so bili vösklajeni s kaklinami. Küjali so na plautlini, pekli so v re(j) dlinaj, krü pa v peči. K špajeti je biu cüzozidani koteu tö, v šterom so küjali krumpline pa repo za pujčke. Te špajetke so veuki, šurki raur meli. Rafankerar se je leko nutpotegno, gda je vömeu. Pa šunko so tö leko v tom rauri sölknivali. V 1960-i lejtaj so začnili lidge kipüvati šamedli špajete. Te je biu iz železa z bejlim emajlom in je emo samo eden redli, edne dveri za küriti pa kišto za pepeu. Stau je na štiri nogaj, nej je biu nutzozidani. V piskraj so küjali ranč tak na plautlini. Gnes je špajet pá nutzozidani, zdaj med künjske omare. Ništerni majo ejkstra plautni pa ejkstra redli. Gnešnji špajetke so na elektriko ali na gaz. Marija Kozar Meša za stariše župnikov Že enajstič se je darüvala zahvalna meša za stariše župnikov v sombotelski püšpekiji, stero je v somaševanju z župniki slüžo nauvi sombotelski püšpek dr. János Székely. Pri meši se je zahvalo starišom, najbole materam, ka so dale svoje sinove cerkvi, župniki so se zahvalili za župniške poklice. Meša je bila pri spominski kapelici Jánoša Brennerja na Židovi, katera je posvečena Dobromi Pastiri. L.R.Horváth Porabje, 7. septembra 2017 ... DO MADŽARSKE »Danes več ni sramota, če pripadaš eni od manjšin« Danes več ni sramota pripadati neki manjšini na Madžarskem, saj država podpira manjšine pri nihovih prizadevanjih,« je povedal državni podsekretar Ministrstva za človeške vire Attila Fülöp na Srečanju mladih pripadnikov narodnosti v kraju Gárdony. Attila Fülöp je izpostavil, da se bo podpora narodnostnih skupnosti v letu 2018 še dvignila, tem ciljem bo namenjeno 10,3 milijarde forintov, kar je trikrat več, kot so dobivale manjšine leta 2010. Srečanje v Gárdonyu je imenoval kar posebno, ker gre za mlade vseh 13-ih narodnosti na Madžarskem, ki bodo spoznali kulturo in identiteto drug drugega. Obnovili bodo več kot 500 šol Vlada namenja več kot 80 milijard forintov za obnovo kakih 500 šol, je seznanil novinarje minister za človeške vire Zoltán Balog. Konkretno gre za 527 osnovnih in srednjih šol, pri 436ih gre za obnovo, pri ostalih pa za dograditev. V projekt je zajetih kakih 400 krajev, od teh je 292 t. i. malih krajev, z nizkim številom prebivalcev. Šole so državne šole, ki jih vzdržuje Zavod Klebelsberg, sredstva so proračunska sredstva, projekti se izvedejo v okviru Razvojnega operativnega programa pri Ministrstvu za človeške vire. Na podoben način se je začela tudi obnova cerkvenih šol. V okviru projekta, ki bo olepšal šolsko okolje približno 200 tisočim učencev, bodo obnovljene učilnice s sodobno opremo, obnovljeni jezikovni laboratoriji in učilnice za računalništvo. Madžarsko je v zadnjih letih zapustilo več kot pol milijona ljudi Po ocenah spletnega časopisa Portfolio je Madžarsko v zadnjih letih zapustilo kakih 600 tisoč ljudi, večina le-teh se niti ne misli vrniti. Točnih podatkov ni, kajti v državah Evropske unije ni enotne statistike, zato Centralni statistični urad operira s podatkom, da je le 350 tisoč ljudi zapustilo državo. Najbolj priljubljene države so Velika Britanija (250 tisoč), Nemčija (192 tisoč) in Avstrija (72 tisoč). 8 Mislili smo, ka grünt moraš delati Kak sem se v Števanovci pelo gora na Bedi brejg pa na lejvo pogledno, kak so Kerni doma, nika mi je falilo iz tistoga tala, dapa nej sem vedo, ka mora tau biti. Na lejvo se obrnem, ka mo se skrjej pelo, samo paut mi je sfalila, zato ka eden ram je stau na pauti. Najprvin sem mislo, ka lagvo vidim ali ka sem zablaudo, dapa nej. Tü, gde je že več kak stau lejt paut bila, so zdaj ram zozidali. Tak ka sem rükverc nazaj na poštijo tisko pa tam sem te zagledno, ka niša nauva paut je, stera vöokrauži pa pela proti rama kak so Kerni, po iži Pöjštja doma. - Tetica Anuška, tau mena povejte, zaka mi je tak prazen té brejg? »Zato je tak prazno, ka töj že rami falijo, starci so vöpomrli, mlajši so ram odali, ka ga je dolatjöjpo, tisti ga je pa dolarazmeto. Töj taši vikend ram štjé zidati, lesenoga, zato je do nas že paut dau naprajti, pa tau vse s svoji pejnaz. Tadale ta gora nede redo. Pravo je, aj tam občina da naprajti, dapa oni pa tau pravijo, ka zdaj nejmajo pejnaz na tau.« - Tam vrkar, kak so rami, zaka je paut zaprejta, pa nauva vönapravlana? »Gda so tam ram dolatjöjpili, te so oni paut dolazaprli, zato kak so prajli, tejsto je nej prava paut bejla, samo tisti par ramov go jo melo zasé, prava paut kaulak pela, kak si se ti pripelo.« - Zdaj tak vögleda, ka ste töj na taum brgej sami ostali od domanji lidi. »Čejstak sama sem ostala, sploj pa od sprtulejti, ka mi je mauž mrau. Zato je tau dobro, ka vsakši den pride ta socialna delavka sé k mena, tak kauli edne vöre. Ka mi trbej, mi pomaga, vodau mi nanosi, zato ka samo v kopalnici mam vodau, v tjöjnji nej, v zimi drva prinese, tjöjnjo vtjüpzamete. Ka mi trbej, tejsto ji gora napišem pa v bauti mi tjöjpi, tak ka je mena tau fejst velka pomauč. Pa vejš, sto je še najbaukši, ka mena vse včini, tau je Šanji Csapi, steri veški bus vozi. Gda je te velki bi leko üšla že večer, gda oditi ne morem. Te sem zvala mlajša, ka če leko, te aj dejo, dapa nikan nej trbelo titi, zato Anuška Kern viher bejo pa črpnjé mi je vse dolazmlato, nejsem vedla, ka mo delala, zato ka je sin delo pa nej mogo pridti. Šanji, gda je prejšo, sem ma prajla, pa on mi je nazaj sklau, pa ranč tak napravo mi je ograjo tö, zato ka kokauši so mi prejkskakale. Furt mi pravi, ka koli baja je, samo aj telefoniram, tak ka on je fejst dober do mene. V soboto pa v nedelo te pa hči Erži pa pojep pridata, tak ka te sem tö nej sama.« - V leti zato bola dejo dnevi kak v zimi, gda so tak duge noči, nej? »Zdaj pa sploj, ka sem sama ostala, ranč ne vejm, ka baude v zimi, gda so tak doudje noči. Zdaj sem zato ta, zato ka sem vanej, malo kokauši polagam pa mačke pa kaj tagledam. Dočas je kokauši sir moj mauž polago, steri je do slejdnjoga delo. Večkrat je pravo, ka on je betežen, pa ka nej ma je dobro, dapa zato delo. Te so ga gnauk v špitala odpelali, eden mejsec je tam bejo, vrezali so ga pa mrau, 20. marciuša.« - Lagvo je bilau, gda ste sami ostali? »Vejš, ka tau sem mislila, ka od pameti pridem da v ausmoj vöri v petek, 24. marca telefon cinga pa doktor tau pravi, ka na žalost mauž mi mira. Če škemo, te aj še zdaj demo, ka te se še leko poslovimo. Kama ka je telefon znauva cingo, pa so pravli, ka mauž je mrau. Name tau najbola mantra, zaka so nej prvin prajli, še vodne, pa te bi ga še leko poglednili. Vsakši den je goučo z menov po telefoni, vsigdar mi je pravo, kokauši skrb mej, vej dja domau pridem pa mo je polago, pa ti se tö skrb mej. On - Malo daleč kraj ste, dapa ovak je tau edno najlepšo mesto v Števanovci. »Lejpo mesto je, samo pomalek od tec že nika nede vido, vse nutra zaraste, zato ka niške vö ne sejka pa ne puca. Prvin sem odtec vidla poštijo pa cerkvin tören tö, samo te je še vse spucano bilau. Vejš, kelko smo delali pa se mantrali, vse smo z rokami delali, te je še nej bilau mašinov kak zdaj, pa itak smo vse obredli.« - Lejpe rauže mate. »Zdaj so nej taše lejpe, kak so lani bile, zato ka te je vse on na skrbi emo. Dja že tau vse tak ne ladam, štiri male mačke mam, zato ka že velki so bili, gda ji je naprej pripelala, pa ka mo zdaj te delala.. Zdaj že morajo ostati, prvin je mauž vsigdar tazlüčo, gda so še mali bili, zdaj je pa v klejti mam, tam se špilajo. Gda do vekši v zimi, mo je v štali mejla, tam tak samo drva mam, aj mi nej trbej vö odti. Sejnca že tak samo vtjüpar dé, Ram, v sterom živijo Anuška sami je tau napameti nej emo, ka bi on na tau mislo, ka on zdaj mrdjé. Tak so mi te kokauši ostale, nika mi je lisica odnesla pa zdaj samo pet mam, dapa te tö tazapravimo. Dja v zimi, gda snejg baude, nemo mogla vanej odti pa je polagati. Tau je najvekša baja, ka tejti ne morem, leko, če bi se dala operirati, dapa vejš, kak je tau, že sedemdesetštiri lejta stara sem. Etak pomalek sem ta, pa ka bau tau bau.« tak ka moramo go razmetati, pa ranč go že nej trbej. Drva smo že vse razkalali pa nutra sprajli v štalo, dapa ranč tak bi v škednji tö leko meli, zato ka tista je tö prazna, vse smo že dolazavertivali. Ka mo, če smo že stari gratali, rada sem, če mi kaulak rama na leto dvakrat dolaspucajo, aj mi ram ne zaraste.« - Tista drejva je gröjška, gde sem dja vas gnauk z možaum tam na stolici sliko? Porabje, 7. septembra 2017 »Vidiš, tista stolica je ranč tak na nikoj prišla kak müva, dja sem sama ostala pa stolica že tö samo na edno nogači stoji. Gda je tisti velki veter bejo, te go je gora obrno pa go vküperstrau.« - Vi ste se töj naraudili pa v cejlom življenji ste v tau rami živeli, nej? »Töj sem se naraudila pa zvün dvej leta, gda smo v arandi bili, v cejlom življenji sem töj živela. Da sva se oženila z možaum, te sta brat pa sestra še doma bila, dapa sledkar, gda sta odišla z daumi, te sva müva z možaum nazaj domau prišla. Brata pa sestro sva vöplačala, dočas sva mogla, sva delala. Tri krave smo meli pa vsigdar lejpe bujcetje smo zabadali. Vejš, ka v noči mi dostakrat namisli pride, kak smo tau vse leko ladali pa delali, vej pa do stau križov smo samo žetva meli, pa tau sva vse müva z možaum dolasprajla. Tau kaulak rama je vse našo bilau, cejlak dola do dolej, gde zdaj tejsti djalenšček raste. Zdaj tau eden Slovenčar ma, zato ka sestra tisti falat doladala zavolo velke porcije (velikih davkov), da so odškodnine bile, te so tihinci sé prišli pa vse so dolaspoküpli. Zdaj je že pomalek tak, ka tü pa tam ostane eden-eden Slovenec, zato ka te prazne rame so že Peštarge vse dolapoküpli.« - Tau ste prajli, ka preveč dosta ste delali. Če tak nazaj mislite, vrejdno je bilau? »Nej, če bi tau vejdla, te bi vse prvin tak njala, vej pa zaman si se samo mantrau, nika si nej mogo vküpersklasti. Če bi še gnauk leko znauva začnila, te bi v Varaš üšla delat, z grüntom pa s kravami bi se sploj nej spravlala. Te je pa človek tak mislo, če petnajset hektarov grünta mamo, moramo delati, zato ka ovak ka povej lüstvo. Zdaj pa te tau maš, brezi nyugdíja (pokojnine) sem ostala, samo telko mam, ka za možaum malo dobim. Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 1. GDA SO NAŠI STARCI SVOJ NAUVI DOM NAJŠLI V prvoj polovici toga leta ste leko v naši novinaj s kedna v keden šteli pripovejst slovenskoga naroda. Ne smejmo pa pozabiti, ka so v preminauči gezero lejtaj naši starci, vogrski Slovenci, v drügom rosagi, pod drügimi gospodari živeli. Kak je njina paut od prvi leseni iž kraj Müre do vihérov 20. stoletja pelala, leko zvejte z naše nauve serije. Pojte z nami na paut! Arheologi (régészek) so v našom Porabji eške nikdar nej kopali, vej pa do leta 1989 se je tü ranč špancerati nej bilau dopüščeno. Pravijo pa, ka so med Mürov ino Rabov že od negda živeli lidgé. V sausednjom Prekmurji so po drügoj svetovnoj bojni najšli dosta vse, na priliko male »vesnice« s kufernoga cajta (rézkor), v Čöpinci ino Büdinci na Goričkom pa med drügimi kamene peči, stüdence ino graubišča. Najbole pa posaude svedočijo tau, ka so v krajini med Mürov ino Rabov že tistoga ipa živeli Slavi. Stara domovina Slovanov je bila nindrik v gnešnjoj Ukrajini, Belorusiji ino Poljskoj. Na konci 4. stoletja so se začnili pakivati v drüge tale Srejdnje Evrope, v gnešnjo Avstrijo so prišli kauli leta 550. Za en malo so vküper z Avarami V takši leseni-slamnati ižaj (»zemlankaj«) so živeli naši stari starci topače. Krajina med Mürov ino Rabov je v rimski cajtaj slišala k provinci »Illiricum inferior« ali kisnej »Pannonia«, gde je lüstvo pomalek prejkdjemalo rimske navade. Nej daleč od našoga Porabja so najšli rimska žarna (urnás) graubišča v Čöpinci, Dolenci pa Boreči. Na Goričkom so vöskopali ostaline z deset vesnic s tistoga cajta. V lejtaj med 2000 ino 2002 so slovenski arheologi kopali na njivaj niže Murske Sobote tö, gda so redili avtocesto, pa najšli ostaline od stari Slavov (Slovanov). Tau so bile zvekšoga »zemlanke«, male iže z enim talom pod zemlauv, gor so pa prišli, ka so je napravili že v drügoj polovici 6. stoletja. Arheologi so eške najšli prejkvzeli Panonijo tö, tistoga ipa so oprvin prišli v gnešnjo Prekmurje. Za dvejstau lejt smo najšli Slave vse od Baltskoga maurdja do južnoga Balkana. Slovani so nej prišli vseposedik na čistak prazno zemlau, čednjaki pa za zdaj tak znajo, ka je bila krajina med Mürov pa Rabov tistoga ipa vöspraznjena. Prva so eške bile rimske »vesnice« kauli gnešnje Murske Sobote ino Lendave, depa té so v 4. stoletji na nikoj prišle. Ništerni brodijo, ka je starejšo lüstvo živelo na gorički bregaj ranč tak, v Mačkovci so najšli na priliko graubišče s paverskimi škermi iz 6. stoletja. Slavi so si vöodebrali zvekšoga ravnice blüzi veuki rek pa potokov, tak na priliko med V 9. stoletji je gnešnje Prek- Prekmurji, pa tau, ka so svoMürov pa Murskov Sobotov, murje cerkveno slišalo pod jim sinauvom davali tau ime. gde je bila zemla ali z ilojce nadpüšpekijo v Salzburgi, Gda so v 10. stoletji v tau krajiali pa bole rodovitna. Prausne štera je dobila cejlo krajino no prišli Madžari, so »vužigali »agrarne vesnice« so gratale söverno od reke Drave. Tak so Bože cerkve ino na nikoj dejna sploj mali bregaj, v nji so tistoga ipa bili panonski Sla- vali vse zidine tak, ka v cejloj živeli od 6. do 9. stoletja. Stari vi eške vküper s starci drügi Panoniji, našoj najvekšoj Slovani so pauvali na zemlej gnešnji Slovencov na zemlej krajini, nega več ranč edne pa krmili maro. Gauščo so vö- više Drave, vküper so meli cerkve nej« - pišejo bavarski zažigali pa tak dobivali nauve püšpeka za Karantanijo ino püšpecke. Gnes pa že vejmo, njive, ka pa je šlau samo sploj Spaudnjo Panonijo. ka so Madžari krščanjsko vöro pomalek. Doma so držali kra- Tau začeto cerkveno delo sta v Panoniji nej vcejlak na nikoj ve, kokauši, birke, svinjé, depa dale pelala svetiva brata Ciril djali. meli so pisauve tö. Djagri so bili, lovili so djelene, divdje svinjé ino srne. Geli so ribe tö, vej so pa živeli pri Müri pa pri vekši potokaj. Svoje zemlanke so napravili iz leseni dremlov, kauli šteri so pleli vejke pa je pokrivali s slamov. V taBazilika svetoga Adrijana v Blatogradi je dala ime prekmurskim vesnicam kši mali ižaj so živeli, držali gesti pa delali tö. Zemlan- ino Metod, gda sta prišla h Istina je, ka so bile tistoga ipa ke so bilé večféle forme, naj- knezi Koclji. Vküpni slavski skoro vse cerkve iz lesa. »Tak več pa ovalne, štera je tipična gezik ino apostolska krv sta so vövidle kak srmačke veške za najstarejše Slave v našom jima dosta pomagala pri gor- paverske kuče« - leko nindrik tali Evrope. Znautra svojoga držanji krščanjske vöre - na preštémo. Zidali pa so vekše »lesenoga šatora« so kürili od- zemlej med Mürov ino Rabov pa lepše ranč tak. Prva cerkev jen tö. Vekši tau té prausni iž ranč tak. Ta krajina je tistoga v Murski Soboti je bila postavje na nikoj prišo, gda so kisnej ipa slišala direjktno pod Bla- lena eške v cajti salzburškega prejk nji orali. tenski kostel. gospostva. Gda so Madžare pri Tistoga ipa je slavsko lüstvo V tisti cajtaj je v gnešnjom Prek- Augsburgi leta 955 dojzbili, so živelo pod Avari, šteri so bili murji nej bilau dosta vesnic. se potegnili nazaj, Salzburg sodacke na konjaj. Do veuki Kisnej so Madžari od Slavov pa je nazajdaubo mauč nad sprememb je prišlo, gda so prejkvzeli tri takša imena nekdešnjimi panonskimi cergermanski Franki na nikoj dja- (Zumbota, Lendava ino Ven- kvami. li avarski rosag, pa tak prejk- česlav-folua), štera majo tak- Gnešnje Prekmurje je nej gravzeli Slovane v svoj imperij. zvani »nosnik« ali nausni glas talo včasik en tau vogrske cerkDosta slavskoga pa nemškoga v sebi. Tau pa svedoči, ka so vene pa civilne organizacije lüstva se je na zapovejdanje tam živeli Slovani že v 10. pod prvim kralom svetim Štezemliški gospaudov začnilo stoletji, gda so té stare slavske fanom, liki samo kisnej pod pakivati v Panonijo, štera je glase eške nücali. svetim Ladislavom I. Kak se bila vničena ino prazna. Bla- Panonski Slovani so med je začnilo gezerolejtno gospotenski kostel (gnes Zalavár) je Mürov pa Rabov ranč tak stvo Madžarov nad vogrskimi pod slavskima knezoma (her- čestili svetoga Adrijana, pat- Slovenci, pa leko preštete v cegek) Pribino ino Kocljom ronuša cerkve v Blatenskom naši prišešnji novinaj. grato pravi center slovanske kosteli. Tau svedočita imeni -dmPanonije. vesnic Adrijanci ino Odranci v Porabje, 7. septembra 2017 10 Gornja Radgona AGRA, NAJVEČJI KMETIJSKI SEJEM V SREDNJI EVROPI Čeprav tudi v poslovnem svetu pogosto pretiravajo, reči za Agro v Gornji Radgoni, da je največji kmetijski sejem v Srednji Evropi, ni pretiravanje, am- je bil na Agri, ki jo je odprl predsednik Slovenije Borut Pahor, tudi Porabski dan, za vse Slovence iz sosednjih držav pa srečanje organizacije Agroslomak, pogovori, je zadovoljen tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je dejal, da v Sloveniji že potekajo priprave na razvoj kmetijstva do leta 2020. Slovenija se je začela skupaj z nevladnimi organizacijami aktivno pripravljati na naslednjo evropsko finančno perspektivo, ko bo, po napovedih, na voljo manj denarja za kmetijstvo. Minister je izrazil prepričanje, da evropsko kmetijstvo na to zaradi Takoj po otvoritvi Agre: ministra za kmetijstvo Kitajske in Slovenije Han Changfu in Dejan podnebnih spreŽidan, predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik uprave Pomurskega sejma Janez memb, na katere Erjavec. Na otvoritev so prišli številni kmetijski ministri in drugi visoki gostje, predvsem nima vpliva, ne veleposlaniki iz številnih evropskih držav bo pristalo. Kot pak dejstvo in pomenljiv do- ki peto leto povezuje kmete in drugod po Evropi se tudi slovengodek v Sloveniji, z žarčenjem kmetijske organizacije iz Avstri- sko kmetijstvo spopada s poslev mednarodni prostor, letos v je, Italije, Hrvaške in razvojno dicami klimatskih sprememb in največjo državo - v Kitajsko. Kot agencijo Slovenska krajina iz s škodo, ki jo povzročajo zmrzal, se je slikovito izrazil predsed- Madžarske. suša in tudi občasne poplave, je nik uprave Pomurskega sejma Predsednik Borut Pahor je ob opozoril Cveto Zupančič, predseJanez Erjavec, so morali pripra- otvoritvi poudaril, da je trajnost- dnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Zakaj je izbrala Slovenija za Agro prav partnerico Kitajsko, pravzaprav ni presenečenje, kajti trg te države daje neslutene možnosti za sodelovanje. Kar je bila tudi tema ministrske konference, 12. foruma kmetijsko-trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Kitajsko ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Kitajski kmetijski minister Han Changfu je na konferenci posebej poudaril Na Agri niso pokazali samo največjih in najmodernejših strojev, zlasti potrebo po zagotavljanju vartraktorjev, ampak nekdanje delo na kmetih, obdelavo lanu in konoplje ne hrane. Zato je tako za Agro viti tako obsežno 55. Agro, ker ni razvoj edina alternativa za kot za celotno slovensko kmeje tokrat partnerica Kitajska, ohranjanje narave in naravnih tijstvo in živilskopredelovalno največja država na svetu (lani danosti, ki jih ima Slovenija, in idustrijo to srečanje izrednega je to bila Madžarska). Kitajska nam jih mnogi zavidajo, kar je pomena in hkrati priložnost. je pripravila tudi privlačen kul- bil letošnji motto sejma. To naj bi Kitajska je močna kmetijska turni program, med gosti iz te dokazovalo, da smo Slovenci do država, ki svoje tradicionalne velike azijske države pa so bili svojega okolja ves čas trajnostno pridelke izvaža in je sočasno tudi novinarji. naravnani. (Ali res? Pustimo za velika uvoznica hrane. Zavrtelo Organizatorji niso prezrli tudi kdaj drugič). S sejmom, tako se vam bo v glavi, če v forinte manjših razstavljalcev in z nji- z njegovim razstavnim delom preračunate podatek, da je letni mi povezanih dogodkov. Tako kot številnimi posvetovanji in kitajski uvoz hrane okoli 130 milijard dolarjev. Zdaj izvaža Slovenija na Kitajsko vino, mlečne izdelke, nekaj ribjih konzerv in še kaj, za tamkajšnje razmere malo več kot nič, kar pa ne pomeni, da bo tako ostalo. Zelo pohvalna mnenja, ki ne morejo biti ocenjena zgolj kot vljudnost, je kitajski kmetijski minister izrekel tako v nagovoru ob otvoritvi Agre in veliko število najrazličnejših in najsodobnejših najmanjših in največjih kmetijskih strojev za velike ravninske površine, za hribovite kmetije in delo v gozdovih. Letos je tudi petletnica Agroslomaka, v katerega je vse od začetka vključena razvojna agencija Slovenska krajina, ki jo vodi Andreja Kovač. Ob oblet- Kako dober je naš kruh vsakdanji... ponovil v posebni izjavi na novinarski konferenci. Po obiskih in pogovorih na različnih koncih države je še polaskal, da je Slovenija skriti vrt v Evropi ali nici je izšla vsebinsko pestra brošura, ki jo bomo predstavili v eni naslednjih številk Porabja. Agra beleži tudi odličen obisk, saj zadnja leta privablja prek Na prostoru, namenjenem slovenskemu ministrstvu za kmetijstvo, se je predstavila tudi razvojna agencija Slovenska krajina. Njeno stojnico sta obiskala minister za gospodarstvo Zdravko Počivavšek in kmetijski minister Dejan Židan evropski bonsaj. Na Agro 2017 je prišlo iz 38 držav kar 1.820 razstavljalcev, ki so imeli za predstavitev na voljo 53 tisoč kvadratnih metrov površin. Večje površine so bile namenjene tudi vzorčnim nasadom in razstavam krav, konj in drobnice. Predstavljenih je bilo Porabje, 7. septembra 2017 120 tisoč domačih in tujih obiskovalcev ne samo iz sosednjih, marveč tudi iz bolj oddaljenih držav. Dogodek, na katerega je Slovenija upravičeno ponosna, majhna obmejna Gornja Radgona pa še bolj. Tekst in fotografije: Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 08.09.2017, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 12.00 Druga violina, drugačnost med nami, dokumentarna oddaja, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Majski izlet, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2017: Zdravje, 18.10 Pujsa Pepa: Prosti dan gospodične Zajec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ptuj 2017: 1. del, glasbena oddaja TV Maribor, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pogrešam te, angleški film, 0.30 Profil, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal PETEK, 08.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Slovenski vodni krog: Pišnica, dokumentarna nanizanka, 9.05 Bleščica, oddaja o modi, 9.45 Na obisku: Glasbena skupina Etnoploč, 10.25 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 11.05 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 14.40 Dober dan, 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 16.20 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 17.05 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program: Op! 20.05 Državnik, francoski film, 21.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 22.50 Polnočni klub, 0.05 Glasbeni spoti, 1.10 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SOBOTA, 09.09.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.40 Najbolj nenavadne hiše na svetu, angleška dokumentarna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Ambienti, 15.05 Skrivnosti mest: Sankt Peterburg, britanska dokumentarna serija, 16.00 DNK – Družina Na Kavču: družina Buh, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 17.50 Taksi, kviz z Jožetom, 18.05 Z vrta na mizo, 18.35 Ozare, 18.40 Kalimero: Metuljev učinek, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 City Games – Igre mest 2017, 21.25 Pogrešani dekleti, britanska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Velika hiša, brazilski film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal SOBOTA, 09.09.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.20 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 11.20 Na lepše, 12.00 10 domačih, 12.45 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 15.45 Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dokumentarni film, 16.50 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.00 Nič ni sveto, ameriški film, 19.20 V svojem ritmu: Elektronska glasba, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 19.45 Infodrom, poletje 2017: Zdravje, 20.05 Zločin se izplača, ameriški film, 21.45 Zvezdana: Rak na duši, 22.35 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men, 0.15 Glasbeni spoti, 1.20 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 2.55 Zabavni kanal, 5.50 Glasbeni spoti NEDELJA, 10.09.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Načrtovana zmešnjava, risanka, 10.10 Nabriti detektivi: Geolov, nemška otroška nanizanka, 10.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Ptuj 2017: 1. del, glasbena oddaja TV Maribor, 15.00 Slovenska polka in valček 2016 - Alpski kvintet, 15.15 Pasje življenje, ameriški film, 15.50 Prijeten dan, ameriški film, 16.10 Brezdelni razred, ameriški film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Lahko noč, ljubezen moja - film o Simoni Weiss, 18.40 Dinotačke: Skozi kar smo gledali, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (III.): Biti ali ne biti, španska nadaljevanka, 21.20 Intervju, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dokumentarni film, 23.30 Big band Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Info-kanal NEDELJA, 10.09.2017, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Glasbena matineja, 9.15 Kulturni vrhovi: Crngrob, dokumentarna oddaja, 10.05 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 10.50 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 11.50 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 15.40 Odsev zmage, dokumentarni film o Iztoku Čopu, 16.35 Pozabljeni Slovenci: Lili Novy, dokumentarna oddaja, 17.05 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 17.55 Zvezdana: Spremeni svoje misli, spremeni svet! 18.40 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dokumentarna oddaja, 19.05 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Skrivnosti mest: Sankt Peterburg, britanska dokumentarna serija, 20.55 Nesmrtni, filmi o športnih velikanih, 21.25 Popravljena krivica (III.), ameriška nadaljevanka, 22.20 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 23.10 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 0.45 Glasbeni spoti, 1.50 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 11.09.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Z vrta na mizo, 10.40 10 domačih, 11.25 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.55 NaGlas! 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Nedeljske jedi iz litoželeznega lonca, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Na poti k dialoški človečnosti, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O mravljišču, frizbijih in gospodu predsedniku, mozaična oddaja za otroke, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Narodno-zabavna glasba, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Človek na luni 2, risanka, 18.10 Vila Mila: Krivica, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Referendum 2017, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Opus: Muzikal na Slovenskem, 23.30 Glasbeni večer, 0.25 Profil, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal PONEDELJEK, 11.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Ižica, dokumentarna nanizanka, 8.40 Tihotapci identitete, dokumentarni film, 9.45 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 10.45 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.25 Ljudje in zemlja, 15.20 Polnočni klub: Poklon Vilku Ovseniku, 16.35 Nesmrtni, filmi o športnih velikanih, 17.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Studio kriškraš: Bruuuum brrrum, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Derren Brown: Strah in vera, 20.50 Kjer bom doma (IV.), avstralska nadaljevanka, 21.50 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 22.50 Sanje o prihodnosti: Spolnost prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 23.50 Glasbeni spoti, 1.00 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti TOREK, 12.09.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.45 Obzorja duha: Župnijski pastoralni svet, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Zvitki in cmočki, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 14.40 Kino Fokus, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Z menoj po mestu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Poldi: Dan, ko je sonce začelo utripati, risanka, 18.10 Niko: V vsakem vremenu, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Turisti, domov! Neznosno oblegani evropski biseri, nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pričevalci: Anica in Alojz Markič, dokumentarna oddaja, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, 1.20 Info-kanal TOREK, 12.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Oplotnica, dokumentarna nanizanka, 8.40 Village Folk - Ljudje podeželja: Ribiči iz Camoglia, dokumentarna serija, 8.50 Gozdna dediščina Franje Pahernika, dokumentarna oddaja, 9.55 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 11.00 Porabje, 7. septembra 2017 OD 8. septembra DO 14. septembra Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.25 Dober dan, 15.10 City Games – Igre mest 2017, 16.45 Čarokuhinja pri atu: Kras, 17.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Iz popotne torbe: Druženje z živalmi, poučna oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Človeški laboratorij: Obujanje spominov, britanska dokumentarna serija, 20.55 Prava ideja, 21.2 Kjer bom doma (IV.), avstralska nadaljevanka, 22.30 Vera (VI.): Temačna pot, britanska miniserija, 0.00 Glasbeni spoti, 1.00 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 13.09.2017, I. spored TVS 5.45 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Opus: Muzikal na Slovenskem, 12.2 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Renata Salecl, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Na poti: z Markom Prezljem, dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Zadruga Bike Lab, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Čarli in Lola: Moje malo mesto, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Danny Collins, ameriški film, 22.00 Odmev, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Na poti: z Markom Prezljem, dokumentarna serija, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal SREDA, 13.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Koprski zaliv, dokumentarna nanizanka, 9.30 10 domačih, 10.20 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 12.10 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.30 Lahko noč, ljubezen moja - film o Simoni Weiss, 17.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Mulčki: Predvolilni boj, risanka, 19.00 Firbcologi: O mravljišču, frizbijih in gospodu predsedniku, mozaična oddaja za otroke, 19.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 65 let Beneških fantov: Preuoske so stazice - Od ljudske do narodnozabavne glasbe, 20.55 Moj klasični hit: Ivo Boscarol, 21.00 B. Smetana, Vltava (Simfonični orkester RTVS), 21.15 Kjer bom doma (IV.), avstralska nadaljevanka, 22.15 Moj boj, nevarna knjiga, nemška dokumentarna oddaja, 23.15 Vikend paket, kratki igrani film, 23.55 Glasbeni spoti, 1.00 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 14.09.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Na poti: z Markom Prezljem, dokumentarna serija, 12.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Gorski potoki in zelena dolina, japonska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Srečevanja, dokumentarni film, 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.45 Prava ideja, 16.20 Večni študent, dokumentarni feljton, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Badolato – prvi dom za begunce v Kalabriji, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Zu: Zu pleše, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Češko stoletje: 1918 – Veliko rušenje, češka nadaljevanka, 0.50 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dokumentarna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal ČETRTEK, 14.09.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Tolminka, dokumentarna nanizanka, 8.40 Na lepše, 9.20 Kino Fokus, 9.45 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 10.45 Slovenski magazin, 11.10 Halo TV, 12.20 Dobro jutro, 15.25 Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dokumentarna oddaja, 16.10 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 17.00 Hišica v preriji (IV.): Zavržena, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Ribič Pepe: Prijazno prestrašeni po velenjsko, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 20.00 Ikar - sen o letenju, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Kjer bom doma (IV.), avstralska nadaljevanka, 21.50 Trinajst, britanska nadaljevanka, 22.55 Slovenska jazz scena, 23.35 Glasbeni spoti, 0.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Sončni zahod v Piranskem zalivu Posodobitev športnih objektov v Slovenski vesi S pomočjo sredstev, ki so jih dobili na natečaju TAO, so posodobili športne objekte v Slovenski vesi. Kot so načrtovali v natečaju, so posodobili razsvetljavo na nogometnem igrišču za treninge, je povedal predsednik NK Slovenska ves Gabor Bartakovič. Začela je delovati tudi namakalna naprava na osred- Ta fotografija je bila narejena prav na tistem območju v Piranskem zalivu, ki je osnova za diskusijo o morski meji med Slovenijo in Hrvaško. Morda bodo tudi žarki sončnega zahoda pomagali k rešitvi tega problema. Attila Fáczán njem igrišču, nabavili so tudi drese in druge potrebne športne rekvizite. L.R. Horváth Na monoštrskem proščenju koncert rock ansambla WestAlfa Pregled dreves Kulturno društvo »Pannon kapu« je s pisanim programom vabilo domačine in tudi turiste ob državnem prazniku, 20. avgustu, ki je obenem tudi praznik tukajšnje župnije. Skupaj so se zabavali mali, mladi in starejši, prisluhnili so pevcu slovaškega rodu, ki je zaslovel na enem od programov komercialne televizije, v katerem nastopajo nadarjeni mladi. Otroci so se veselili interaktivnega kulturnega programa, moški pa izbiranja lepotne kraljice območja ob tromeji. Program so zaključili z živim koncertom gornjeseniškega rock ansambla WestAlfa. L.R. Horváth TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Mesto Monošter načrtuje od leta 2016 obnovitvena dela svojih zelenih površin s pomočjo rač u n a l n i š ke g a sistema. Namen je, da bi drevesa v mestu čim dalj časa živela, nam je povedal glavni mestni vrtnar Gergő Gyökös. Prav zaradi tega so pred kratkim pregledali vsa drevesa, da bi ugotovili njihovo zdravstveno stanje. Na sliki inženir gozdarstva Gábor Ócsvári namešča senzorje na drevo. L.R. Horváth porabje.hu