Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Te čaj
Ljubljani y saboto 15
aprila
1854
List

Ne
jemati smemo zemlji, tuđi dajati
• t
11 cl Z â J •	111 Vf v/v uv 11 ca o IIMUIU^V; i/d 1 VJ U ^
košna se bo še le naslednikom našim godila!"

• v
nic.
Če že nas nadloge tarejo
moramo
(Dalje.)
ka

„Potřeba,
„Tacih stvari,
so gnoj, je na svetu
le
vpijoca potreba je tedaj, da sker bimo za se, da mislimo na svoje sinove in vnuke
, — živa potreba je,
eliko. da nam Je mar za občinstvo gn°j
5
Škoda le, da većina kmetovavćov edino le iše gnoj in da predolgo zanemarjene reći se lotimo resno: da spod živine. Gnoj nam daje rastlinstvo, živalstvo namrec po vsih potih skerbimo za množitev gnoja
in rudninstvo. Dosto je tacih rokodelstev in fabrik
za krepčanje zemlje. Meč je rešil že cesarstvo
5 5
v kterih odpada mnogo stvari
ki
u v 111 u* v i 1 f\ *	1----o -----j	----- .j --------------- v ;
rokodelcu in tudi na plug zna versta priti, da ga bo
fabrikantu za nobeno rabo in so mu celô na poti
ako se jih veliko nabere Kar je unima mertva g dobiček".
?
resiti imel!" (Dalje sledi.)
?
t
za gnoj so pa dobre r, je kmetovavcu živ
Gospodarske skušnje

55
fKako popolnoma suhe cepiče spet oživiti), Ivako pa se vse te stvarinabirajo, spravljajo Vzemi vinskega cveta (špirita) in raztopi v
del kmetijstva, ki je
5
in ravnajo, da so gospodarstvu v prid, to uči tišti
se imenuje gnojarstvo. Gotovo da je ta nauk naj važniši celega kmetijstva, pa ravno tako gotovo je tudi, da je kmetovavcem za to vednost premalo mar, in da so se je premalo izučili. Jez pa pravim: dokler ne bo prava vednost od gnoja se globoko vtisnila v glavo tudi naj manj
šega kmeta, ne bojo kmetije naše dosegle tište sto pnje, na kteri bi jih radi imeli. Prava vednost od gnoja mora kmetovavcem priti do muzga in mora
njem toliko kafre, kolikor se je stopiti zamore v
njem. Na vsaka 2 lota merzle vode vzemi potem kaplje tega kafrovca (na 4 lote vode 8 kapelj in tako dalje, kolikor se po številu cepičev vode potřebuje) in vse dobro skupej pomešaj. V to vodo položi cepiče ali tudi druge rastline tako, da cez in čez ta kaferna voda stoji, in pusti jih ~ ure namakati. „Frauendorfl BI."	^
do
terdijo
5
da se go
prešiniti kri vsacega; potem še Ie bo pridelkovveč potem še le bode stan kmeta veselejší kakor je
tovo ožive. Poskušnja je lalika in ne draga pa pomoc tudi
5
al
gotova, ne vemo.
Da se s kafrov
cem oživlja člověk in žival, nam je znano
dan današnji.
Sto
tudi
in sto reci
je
5
kterih se mali
rast lin je, ne vemo.
5
ali
kmetovavec lotiti ne more , ker mu dnarja in višjih
vednost manjka, obernjene, po gnoju
bere
, in s tištim, ki ga ima,
ali na gnoj imeti oči povsod hrepeneti, da si ga več na
prav in umno rav
nati: to za nobenega ni pretežka
rec, in se plača
(Ce krave malo molzejo). Ze lani smo sve tovali gospodarjem in gospodinjam neki pomoček, kterega so zdaj tudi drugod napravljene skušnje poterdile in ki v tem obstojí, da se dá taki kravi na teše pol bokala toplega mleka, kteremu je ~
ocitno".
bi kmetijske družbe to reč neprene
lote zmletega janeža in 3 lote ku mne primešano bilo. Tudi med pičo se zná kravi ta zmes dati. Če
homa ponavljale! Naj bi se pogostoma o tem pi salo prav po domaće, ne preučeno, tako davsak tudi prosti kmet bo zapopadel, kar bere".
ne pomaga v
dnéh
5
se dá še enkrat. Pa ne,dabi
po
5
ov, » ^X.iw vw.ivv, »Itum, V...
vlečejo člověka nehotoma k posnemanju. Al če bi
Dobri izgledi so veliko veliko vredni
oni
nasi gospodarji mislili, da ta pomoček vsel ej maga, kadar krava ob mleko pride. To ne, le ta krat je dober, če ni nobenega pravega vzroka naj ti
5
me kdo prašal: naj mu povém gospodarja, kjer se in ne prežvekje, če zavoljo brejosti
zakaj da je krava ob mleko prišla. Ako je živina bolna, ali vime bolno, če si je jéd ustavi
odvimlja, če
pridno vse smeti nabirajo, kjer se z gnojem v hlevu
«	• • V	•	I	1	f	1	f • V «
dovelj piče ne daješ itd. — takrat nikar ne po
in na gnojnišu umno in skerbno rafná^ da bi šel skušaj svetovanega pomočka, ker v tacih okoliši ogledavat tako gospodarstvo, odkritoserčno bi mu nah pomagati ne more. Vsaka reč je dobra le ob
mogel reci: da ga ne vem. Ce bi kje tako go- pravém casu. spodarstvo bilo, bi smelo biti našim kmetovavcem
prava Meka in Medina, kamor bi mogli romati od blizo in deleč!"
Premišljevanje
ljud
55
Ali ni od leta doleta povsod več ljudi?
ima pa več ust, in vse usta hočej
jesti
In
od leta do leta jih bo več. Ce ne bo zemlj
rodila, če ne borno več přidělovali kakor dan da-	—----,	-------- r-----
našnji, nam tudi dobre letine ne bojo pomanjšale	večkrat viditi, je tudi megla našega prevdarka vredna
1 m 1 i 0 « « • v ^ ^ * _ _ « - « « v *	1 • 1 Ï •
narave in previdnosti božje v nji
Poslovenil Mihael Verne.
Megla.
Med prikazni na nebu, ki jih je sosebno pozimi
drag
5
ktera je gotov následek, če ni prave
1 ^	• I 1 » • •	«	v®	•	1
Megla ni dražega ko množica vodnih puhov

mere med pridelk
in
ci v lastni v spodnjem zraku zberaj
m
zgosté,
ki so pa vendar
deželi
"ViiViu 0.1» pridelke, rv 1 oc nam VU/ilJU 1 Ai lUj 1 U uu»uij muni)	ov uHvuniM«	"" •—J ~
dežel, se ne smemo zanašati: naš dnar gré po njih zgostovanje in vsedanje napravlja posebno zrak
se
nam vozno iz
tuji h
dovolj lahki, da se naenkrat spod neba ne vsujejo
m^KK^^Ě I	Zato
na ptuje; kaj pa imamo mi, da ga privabimô spet je treba5 če ee ima megla napraviti, da je zrak doeto
118
merzlejši od
zemlje, ker
se iz oje obilo puhov dviguje. rali Isidino častje, io césar Komod se je sam dal po-
Iseuma
svetiti za Is i din eg
duh
S
je
n
Zato se vidijo megle naj bolj pogostoma pri velikih vodah in pri jakih slapih. Tudi 00 spomladí in v jeseni nar olepsati dal in nar lepsa njena veža je bila na Marto bolj navadne. Spomladi zato, ker je poveršje zemlje vem polju „campus martins" imenovanem (Juvenal
od poprejsnje zime se
merzlo, in se tedaj puhi blizo njega
Satyr. VI. 329.)
y
zate^
volj
se je I
posebno zgosté. V jeseni pa zastran obilega puhtenja, pensis" (Apul. Met. XI. p. 259). Tudi na I
. .	«	««i	• va	ur iTïr Iv vïî	_____• • i_ _
velela „cam
y
II
9
III
y
kterega posamezne delce merzel zrak kmalo zdruzi.
Megla daruje verh blage vlažnosti, s ktero polje namaka, tudi prijeten razgled očém. Vse, kar od blizo
IV
i si d
>
VII
9
IX
9
XII. strani rimskega mesta so se našle
veže (Rosin, antiquit. rom. I. 13)
Iz tega vidimo tedaj, da je ćastje egipčanskega in od deleč vidimo, je z nekakšno sivo zmotnjavo za- božanstva v rimsko deržavno vero přijeto bilo. Noriško gernjeno, in nebo in zemlja ste z nekaksno enolično božanstvo Nor ej a, ktero se, kakor smo vidili, pod odejo prevlečene. Dalječ verh sebe ne vidimo druzega mim imenom No rej a, pa tudi tolmačenjem I si de
na
ko tèmo, in oko brede komaj od ene strani do druge, rimsko-slovenskih spomenicih nahaja
>
ni
drugo,
kakor
in ne more nobene stvari prav razločiti. Sonce prisijalo, ima
9
ki je
doslavensk
Z
N
namera v tem članku ne more biti. vso I
d
dolgo opraviti, da megle přežene in zemlji nje pervo podobo spet dá. Poslednjič razkropi puhe ali sopare, ki se sedaj na tla pogreznejo, sedaj pa kvisko vzdignejo. Malo po malem se vzdigujejo reci iz svojega enoličnega omraknjenja in se prikažejo spet v svoji na- membe njenega častja ne jemljemo v obzir, ampak samo
__	_ - ___....«v«	- -	- -	~	«	.	1 J _ 1 • 1. _ *____	1 • 1____•	1 • V , « t	• • •	«• v
) in Živino častje razjasnovati, temoč hoćemo samo kost obéh božanstev primerjevati. Razvitek častja
, in poedine spre-
egipčanske Iside ni tu naloga
naša
vadni podobí. Nebo blesci v svoji jasnosti, in hah se najde se kakosen sled megle , ki je nekoliko ur zemljo zagrinjala.
le na stre- gledati hoćemo: koliko je
disk i boginji slična.
Ze
Diodor
11.) je Isid
oglasil
za božanst
m
sec a, in sicer jo nahajamo kot tako v naj obširnišem
Ta prikazen me pomnje na case, ko so bile zna- pomenu, kterega je stari svet m
prilastil. „Mesec
X a. JJI I »«	IIIO fill II) g UU tunu , nu DU Uliv JUUU—	^ ^ »« >- " , ---- - ~ O	W« ... v U V V U pii.Mjvm JJUJIWOVV
nosti z gosto meglo vražtva in nevednosti zagernjene. je rodivuik in redivnik sveta, življenje narave z njim
vr i	»A a »	•	i « t	i	i	A 1 _	:n	Ci	______«• _	___
Kako grozovita tema je pokrivala svet prej ko je moglo prijemlje in odjemlj
sonce resnice svojo svetlobo razširiti ! Vid duha je bil
tako omejen
9
da ni se tistih reci spoznal, ki so mu nar
bliže bile: in moč zmote je bila tolika, da ni moR
or
el no
moci sodili je bila Ž Ž i va-t í
or
lej
ali
P
B h a vany
tako so stari narodi o nje
Hist. Nat. II. 99). Ravno tako
1
ben žarek v serca vdreti, ki so jih predsodki in vraže
k
reci
stvarjala
Baba boginja luna in žena, s pomočjo kterega je pod-
(Giej
Paull. Syst
pa®-
9*
99.)
tèmneli. Poslednjič je sonce spet prisijalo, in je raz- Kakor boginja se je luna I
velela stark
svetlelo hipoma vse, kar je dosto vekov v temni senci
baba, kakor Diodor njeno ime razlaga
11.) in tudi
ležalo. Sposobni smo postali, zmoto od resnice lociti in prost razg
zadobili.
/
Baba pomeni toliko kot stark
I
pa
UU) nil» U [MJOiail , /J III l> l U U U ICDIIILC I U 1/111,	" " " "	»v.inv nvv u v v. m i*, v. »u » u f*
led v srečno příhodnost věčnosti smo ni samo boginja luna, temoč tudi namestnica prirodne
In tudi to je tvoje delo, dobrotljivi Bog!
rastivne močí, in se zatega voljo veli délit
jenja (Diod
Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak.
Tretji članek.
(Dalje.)
vr
Zi
vis
I. 14. 27. V. 69.) in ravno to j
z i v-tudi
1
9
za tega volj
ime S a k t
Parašakt
y
y
vis energetica
ima kakor slavenska C
stevilo cickov, kteri njo kot d
življenj
veliko a oči-
tujejo. Kakor Z velí G au rî
ima černo stran in se za tega volj
Gangetica
9
Bengalina,
n
animas eorum
judieans; qui in lluvio Gauge loti et expiati expirant"
Tako smo našli napise „App
je celtiški G
Gran no", ker kakor v ti zadevi je Zîvi slična severno-slavenska
G
enafc bil solnčnemu
bogu
d
2
9
kakor je Ž
kot Ba d r a k
černá bo
Appolonu ; pa tudi so božanstva celtiške, ktere nimajo ginja in maševavka (glej: P
Systema 13. 14. P
sličnih latinskih. Te vse so brez tolmacenja, kakor, postavim, Deae Hl uda na e sacrum (slej : Cuper Monum
Univ. Lex. III. B. str. 435 ), in kakor je v tem mo
mentu Z
pet
slavenska Bab
J
antiqua 226, Orelli 2014, Steiner 632) C
9
to je,
Baba enaka 3), tako je tudi I
boginja černá in na
sedanji C
na Nemškem, božanstvo, kakor se mi stenah njenega tempelnja v Tebah je obrazovana kot
dozdeva nemsko imenovano Huld
9
ker !Ilud
ni
nič druzega, kakor latinizem in metatez kakor p
m p
9
solnce in slunce. Ra
tako belgiško
dnica mertvih (glej: Descr. de V Egit. Vol. II. Antiq 165. Primerjaj tudi : Herodot II. 120). Kakor bogiuja
božanstvo D
Ne h
ni imelo slićnega
pekla
pravija I
nm
tudi s sanjami in ponočnimi pruazni
to službo
skega, zato naravnost belgiško ime stoji (glej : Spon. M
(Paus. Phoc. cap. 32. Ovid. Met. IX. 685.) ima tudi Ž i va Ma r r i j am a in severno-
9
slavenska M
y
110, 90. Janussen Rom. beeld 75. De Wal. 188)
Egiptiška I
je svoje častje v Rimu dobila
9
ka
drug
ktera ni
egipčanska I
kakor černa stran Babe 4
Kakor je
iskala svojega umorjenega moža
kor Apulej (Met. XI. str. 262) terdi, ob času S u II
tove ga vladařstva. Po Varronu tion. I. c. 10. coll. Apolog. c. 6. Arnob. adv. Gentes. II. cap
d
(apud. Tert. ad N
f glej •
kot D
K
73.) je Isid
Ziva terganega sopru
Ish
r Symbol. I. 258 itd.), tako tudi
svojega pri Gangesu na
častje za kratek cas iz kapitola pre- k
gnano bilo, pa je sopet postalo navadno. (Glej Dio C
(glej: Barth
Ish vara in
Altdeutsche Relig.
kose
sicer spremenjena v
II. 129). Egip-
čanska I
jaše na psih
5
9
ker je pes posvećen bo
XL. 47.) Ob casu Augusto v em je Isis smela svoje žanstvom pekla, ravno tako tudi v Ži vatové m častji
veze samo
j mesta Rima imeti (Dio. Cass. LIV. 6.) nahajamo psa
6
(Dalj
di.)
m sicer jezero stopinj dalec od mesta. Pod Titom je
velik požar pokončal tudi Isidin tempelj, vendar je Flaviancem, posebno Vespasianu,
asi an u, bilo Isidinc tje zlo milo (Tac. Hist. IV. 81. Svet. Vit. Vespas
kteri je nekdaj v vitelskem boj
oblečen. sovražnikom ušel
je pose
cap. 7.) Domici£ v haljino I si dino
ben tempelj imenovan Iseum postaviti dal (Eutrop Brev. VII, 15). Odzdaj so rimski cesarji posebno podpi
9
Glej
pag,
H
v \\
Jahrbiicher der Literatur B
II
291. in Will
Dr. Hauuš
J
Asiatic. Researches Tom. I. 9
mi uš Slav. Myth. 410 Wiss. des slav. Myth. 145. 168. 412
3
I Glej Dr. Hanuš 4~) Dr. Hanuš 142
5
D
Cass. LXXIX. 10. Muller Archaeologie der Ivunst
408
6~) Dr. V oil m
s. v. Shiva
119
Slovansko slovstvo

skim prevodom tudi takim čitateljem pripraven, ki ne umejo nemškega jezika, latinskega pa. Pridjana je 1.
bece d
k
Drobtince za leto 1854. IX. leto. Na světlo dal zvezku slovarja tudi ćirilska in rusk
Jožef Rozman, korar stolne labudske cerkve in zvezku bo pridjal zraven slovarja tudi vseslaven vodja škofijnega seminisea pri sv. Andrejů. V Celovcu natisnil Janez Leon.
Po nekterih overah, ki se primerjajo dostikrat o
j
primirjaj
oco slovnico. Predplačilna cena za vsaki zvezek s slovarjem in postnino vred je 1 fl. 10 kr.
(v bukvarnicah 1
15 kr.)
Gosp
zdajatelj se nadja
j
izdavanju knjig, letos enmalo nam došle pred dvěma tednoma. ako tudi
zakasnjene „Drobtince"
so
serčnim veseljem

pozneje, smo vas sprejeli, mile cvetlice napolju domaćem, in vas bo sprejel, tega smo si svesti, vsak rodoljub. Ozaaniti „Drobtince" le — in naj većja hvala jim je gotova, dokler je vredništvo takemu možu izro-čeno, ki ne opravlja kot najemnik važno nalogo svojo,
da bode pozneje zamogel naročnikom tudi s Smi do vim rusko-nemškim slovnikom postreći ; kdor ga pa že zdaj imeti želi. mu ga pošlje za 2
Poklady kazatelského rečnictva. Ta knjiga bo
od 3. tečaja začemši v 30 zvezkih, 12 do 1
pol de
belih, ves keršanski nauk v 653 krepkih in lahko umev-nih ogovorih obsegla in v 7 letih na svetio prišla, tedaj
ampak ki je vča včs nadušen za imenitni poklic svoj
i
bota vsako leto 2 tečaj
v
zvezkih izhajala. Pred
ki ga je přejel iz rok preblagega utemelitelja letopisa P
V «
za 4 zvezke vsacega leta je 5
Kdor bo prebiral letošnje „Drobtince", se bo sam
tui
vselej do konca maj
• in se odraj-To veličansko delo. ktero
tega. ■■■■■ prepričal , da so
gospod Rozman niso le vrednik, temuč tudi spisatelj priporoča tudi Slovencom, kteri naj gosp. izdajatelj
resnične
besede naše, ker prcčastiti v českem in slovaškem jeziku izhajalo. se iskreno
le
k e m ali
k em
^ U il u U JL% \J Mé III I* Il lllk/v/ IV f m V M 11 1 II y lavinu v 1* ** v* t	ai^mk wvbj	m	M	—	7
večjega delà „Drobtinc", kakor so v poprejšnih letih pre- naznanjajo: jeli ga želé v svitli knczoškof Slomšek bili. Naloga je težka, truda jeziku dobivati. Osnovo tega delà pa lahko vsakdo pri
al kadar delo mojstra hvali, zamore po znoju
veliko
vendar le mojster tudi vesel biti. Ne tedaj
?
da
nam
nas vidi zvezki
Od 1. tečaja se dobita še 2, od 2. pa vsi
eno leto še"
„Drobtince" naše le za „ Verlim možém, ki so letos in vse leta podpírali
zagotovljene bile!
Drob-
5?
Nabo&né vy levy srdea katolického krest ana.
Ker se je od teh molitvinih bukev v letu 1850 na Dutince" z izverstnimi doneski, se bo gotovo vprihodnje naji izdanih 2000 iztisov v enem letu poprodalo in je pridružilo več domorodcev, kteri so sposobni biti sode- to očitno znamnje izverstnosti njih, jih je dal gosp. izda-lavci njih, in kterih tudi druge delà tako ne dervé, jatelj tudi prestaviti v slovenski, ilirski in poljski
delà tako ne dervé, da bi ne mogli stopiti v kolo spisateljev tega slavnega
jezik.
Převod v slovenski jezik je že izgotovljen, in
letopisa. Slovenci! čujte prijazno povabilo marljivega se bode povabilo na naročbo kmalo razglasilo.
gosp. izdatelja in darujte „Drobtincam" prikladnih so- češki ali slovaški knigi je 1 stavkov dovelj
zmoznosti je dosto, in tudi do- pirju 1
Cena
na posebno lepem pa-30 kr. Tudi osnovo teh bukev v slovaškem
* 9
bre volje menda manjkalo ne bode.
Tudi letošnje z lično podobo slovenske knežinje sv. Heme ozaljšane ..Drobtince" so si v vsih razdelkih
zvezek
obsega
zveste ostale svojim starejim sestricam in v teh so přineslo mnogoverstnega prelepega blaga za dom in šolo
y
za poduk in kratki čas
vsakemu stanu na izbiro.
jeziku pri nas vsakdo lahko vidi.
Prostonárodnia bibliotéka. 1.
z v ez d o slo vj e, zemljopisje, naravopisje in na ravoslovje po domaće v kratkih vprašanjih in odgo
2. in 3. zvezek obsegata v slovaški jezik pre
vorih
?
Pridružili so se neutrudljivemu gospodu izdatelju
letos sledeci gg. pisatelji: světli knezoskof lavantinski z mnogimi doneski, opat Vodušek, dr. Muršec, J.v Vari Virk, Oliban, A. Pintar, Arko, J. Kumar, K. Černic,
stavljeno „napeljevanje h kristjanskemu življenju
B. Ga! ura-ta.
«
škofa
?
Orlovski. Rečiški, Grizold.

i
In tako srečno pot mile „Drobtince" po vsih slovenskih deželah! Kdor koli je prijatel prave omike naroda našega, naj jih priporoča sosedom svojim, da pri-dejo križem sveta.
Z veseljem smo brali v pridjanem naznanilu slovenskih knjig, ki so prišle pri J. Leouu,v Celovcu na
Na ročila na vse te knjige sprejema sam gosp izdajatelj dr. Andrej Radlinski v Budinu (Ofen Landhaus-Brunnengasse Nr. 104), ali pa vredništvo „No
9 rů	-	v	-
VIC
9
* »
Zgodnje Danice", „Solskega Prijatla", ali gosp. prof. Kociančič v Gorici, ali gosp. prof. Janežić v Celovcu — pa tudi vsaki buk var.
Naj bi se oglasilo v zastavo slovanské slovstvine vzájemnosti mnogo naročnikov, v kterih okrožje pripo-ročane knjige posebno spadajo!
svetio, da se ravno natiskuje obče ljubljena in novo popravljena kníga „Blaže in Ne žica", in pa „Domaći zdravnik v navadnih boleznih člověka" ki ga je spisal gosp. prof. Robi da poleg Hufelanda Rusta, Tisota in druzih.
Novičar iz austrianskih krajev

9
Lz zlatnega Praga 10. aprila
Gosp
1	99 % 0
knjižni
©
muzeuma, slavni Hanka izdal je ne
car narodne
davno tukaj krasne podobi preučenega jezikosl
5
V pospéh vzájemnosti slovanski je tudi nam slav
likega Slovana Dobrovské g
Perva teh podob
ve
v ff
oci
tuje našim očém slavnega korifeja znanstvene literature
noznani gosp. dr. Andrej Radlinski, duhoven Ostři- slavenske kot poštovanj
gonske nadškofije in vrednik c. k. deržavnega slovaškega eliko rj8al je Benedett
Ine^ra sta reka. Krasno to
zakonika v Budinu (Ofen)
9
zelj
pole
ar &
slikaríje rajnega redi
^lasili bravcem
razodel: naj bi raz- telja slikarske akademije česke. Kadlíka. Druga manjša

55
Novic" sledece od njega izdavane knige : slika pa nam kaže Dobrovskega, kakoršni je bil še v
Sobranija russkieh propovjede] (zbirka cerkve- mlajših letih duha in nade poln. Ta obraz slikal in iz
nih ogovorov v rusinskem jeziku)
1
zvezek s slo var- dělal je g. Brk
Ker dobro vem , da so mno

j e m vred. Namesto naročnikom izperva obljubljenega Smidovega rusovsko-nemškega slovarja se je
telji
slim
n
N
iskreni poštovatelji Dobrovskeg
cita
mi
premislil gosp. izdajatelj inje v razumljenje omenjenih
vorov pridjal in bo
k e m
zvezku prideval v nem
da jim bode milo zvediti to novíco (posebno pa onim, kteri ne berejo čeških časopisov), da se znajo ravnati. Obe sliki se morete naročiti pri knjigarju g.
skem in latinském jeziku napravljeni slovar vsih v pro povedih zapopadenih rusinskih besed, ki niso navadne v
druzih slov. narečjih, da bode slovar s pridjanim latin-
F. R
?
založniku knjig česke matice v Pragu
Zorislav
JK,
Bodemo natisnili kmalu.
Vred.
120
Iz Ljubljane. Ker je rusovska vlada troje svojih vojnih bark, ki so prijadrale v Terst, prodala gerški
80 mož (?)
P a skie vic, iz voljeni visji vojsko
vodja
i
je imel 15. t. m. v Bukurešt priti in potem berž
vladi (nek za 140.000
v srebru), grejo sedaj vo- k Donavi iti.
Cesarica rusovska z vso ces. rodovino
?
ki so na teh barkah bili, pes domu na Husovsko
vred se bo res iz Petrograda preselila v Varšavo; car
V
iakî
skoz Ljubljano in dalje po železnici. Grejo pa v 3 raz-	pa in carjeviči ostanejo v Petrogradu pri armadi.
delkih: per vi h 189 mož z 6 oficirji pride v Ljubljano	terdnjavah vjetih 7000 Turkov z 2 pašama peljejo Rusi
na veliko noč, drugi (146 mož s 5 oficirji) pridejo	v Bender.— Od esa se bo vojnim barkom angležkim in
velikonoční ponedeljk, tretji pa (tndi 146 mož s 5 ofi-	francozkim v bran postavila; mnogo družin je za tega
cirji) pridejo 19. aprila. Vsak oddelk ostane 2 dni v	voljo že zapustilo mesto.—Na Poljsko se bodala sila
Ljubljani in bo stanoval v Ternovski kosami.
Iz Ljubljane. Ker je po novem ministerském sklepu
nadgledništvo katoliških gimnazij in realk po vsem ce-sarstvu izročeno dotičnim škofijstvom, ki opravljajo to oškerbovanje po izvoljenih poročnikih, so nas světli knez izročili to opravilo visoko učenemu in v šolskih rečéh zvedenemu gosp. drju. J. Pogačarj u, vodju Alojzjeviša v Ljubljani.
Spet se v še druzih kosarnah na Dunaji
poskuša Pajkova vodna pumpa, Pajk se neki zboljšek pri ti mašini iznajdel in za c. k.
in ker je gosp
ga
J.
visjemu vodstvu vojaških stavb na znanje dal, se mu je
■HHHHHMHI^H^MHHbbíí p»
1
gnati.
ono te dní z lepim pismom zahvalilo za to popravo kteri bojo v stanu prav lahko in z majhnim trudom vodo iz dvora vsake kosarne v 1., 2. ali 3. nadstropje Zares je taka štirna imenitna znajdba za vsako hišo, da se pelje voda kamorkoli se hoče, in ker ta naprava ni predraga, bojo menda Pajkovi vodnjaki v malo letih
spodrinili vse
druge
štirne.
Novičar iz mnogih krajev
t
Pri c. k. ministerstvu unanjih oprav ste bile 7. dan t. m. izmenjane ženitbene pismi, ki zapopadate zakonske pogodbe med presvitlim ćesarjem in svitlo zaročnico. Iz vsih kronovin austrianskega cesarstva bojo šli poslanci na Dunaj srečo vošit o veseli poroki in se v imenu dežele poklonit Njih veličanstvu in presvitli novi cesarici. Tudi bojo nek gg. škofje vsih kronovin pričujoči pri slovesní poroki; poročal bo Dunajski nadškof v cerkvi dvorne fare pri sv. Augustinu, ktera je že zaperta za
vsih
svetih stopi tudi po celi vojaški granici D un aj ska mer a
velike priprave, s kterimi bo ta dan okinčana.
in vaga v veljavo.
Lansko leto je 41 milionov in
711.000 pišem po poštah našega cesarstva šio
>
tedaj
v poslednjih 2 letih za 10 milionov več kakor popred.
Repata zvezda, ki se je prikazala 1. aprila
>
je hi
tro zginila spred
y 9
oci ;
zvezdoslovci pravijo
9
>
ki se je lani vidila, ampak nova.
da ni tista
V
Po Ceskem
>
bila
Ogerskem in v Austrii žito večidel prav lepo stoji, in če ne pridejo pozneje uime čez-nj, dobro letino obeta. Na Tcržaškem pa je jela v sredo taka burja razsajati da je sadnemu drevju, ki je že cvetelo pa zavolj silne
t
suše še nič perja ni imelo, vès cvet pobrala; kakor s snegom je pokrita zemlja krog drevja. — Unidan je iz Ogerskega spet 3000 prešičev po železnici in po vodi na Nemško šio. — Naj novejši novice iz Turškega segajo do 9. t. m. Ne Ie na več krajih male Valahije, temuč tudi v Dobruči, kjer kristijani Ruse s kruhom in soljó v zuamnje prijaznosti sprejemajo,v so neprenehoma bitve ; posebno huda bitev je bila pri Černo v o d i (un-kraj Trajanovega nasipa), kjer je nek na obćh straneh
velika armada. — Zedinjene barke stoje pred Varno parobrodi švigajo ob bregu Do bruče noter do iztokov
9
D o na v e.
6. aprila je bil razglas vojske
»
ste jo
angležka in francozka vlada napovedale rusovski, v tur
škem taboru v Kalafatu slovesno oznanjen
26. aprila
je po celem Angležkem dan pokore in molitve za

se bode (ali se je ze)
Na mostu
9
ki so
tu sem vleče armade kar le more na tem městu vnela huda vojska, ga Rusi dělali do otoka med Oltenico in Tu rtu kaje m 12. sušca, so drugo jutro sprijeli Turki Ruse s takim etrelom, da je Rusov padlo 1400; Turki so nek zgubili
srečen izid vojske.
Francozka vlada bo spet po
množila armádo za 60.000 moz.
Por uska vlada bo
najela 30 mil. tolarjev za vojskine potrebe.
Naša in
pruska vlada sklepate med seboj
posrodbo
©
za brambo
in u por; ker pa. pruska vlada hoče še posebne določila
imeti, še ni popolnoma sklenjena ta pogodba.
Povelj
nik angležkih bark na izhodnem morju, admiral Napier je razglasil svoji armadi sledeče: „Fantje! Vojska je na-povedana. Imeli borno opraviti s pogumnirn in številnim sovražnikom. Ce nas napade, ga boste vedili v kozji rog vgnati. Će pa ostane v luki, moramo skusiti, mu do koze
priti. Vse je na tem ležeče, da urno in dobro streljamo. Fantje! nabrusite sablje, in dan je Vaš!"
Zastavica

Rekó očetu mlade hčere tri: Ljub' oče ! vi se vsaki dan ježite , Da se nobena nas nič ne uči, Mar nam raj' lepih bukvić kaj kupite!
Al ker je oče njih zlo reven bil, Tako je odgovoril hčeram svojim: „Kje bom denar za bukve le dobil ? Scer dam rad, kar je v premoženji mojim
„Dve jablani sredi verta imam, Kar koli jabelk letos ste rodile
u.
i
Z veselim sercom vam jih rad podam, Lahko za bukve boste ž njih skupile.
Na eni so debele in těžké.
u
n
Lete ne obrode nikdar obilo Na drugi so pa majhne in
drob
Torej je tudi večji njih število."
Berž jih nar starja sestra razdeli: Nar manj pa jih je mlajši sestri dala Potem jih srednja dvakrat več dobi, In sebi jih je štirkrat več odbrala.
In ko jih v mesto v prodaj prinesó, Na tergu koj koj v denar jih spravijo. Kar je drobnili, tako jih prodajo,
y
Za
dem jabelk k
da dobij
Kar so bile debelih dajale v koš, So jih kup'vali še bolj z veselico; Za vsako jabelko so dob'le groš, Za vse vkup skupi vsaka desetico.
Koliko jabelk so imele vse? In koljko vsacih vsaka je dobila? Da, kadar se izpraznil košek je, Ravno toljko je vsaka izkupila.
Jož. Dernač
mertvih in ranjenih okoli 5000. Turki eo se umaknili
do Celebikjoja. Ker se mocna rusovska armada zmirom Obligacije bolj bliža Trajanovema nasipu, Omer-paša pa tudi deržavnega
Stan kursa na Dunaji 13. aprila 1854.
dolga
5
4
3
n
o
/
o
85'
/4
fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl.
n
Y)
i «
7 6 %
69 55 44
t
Oblig. 5% od leta 1851 B 107 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 84
217 119
Zajemi od leta 1834
• #
»
»
1839
r> v
r> »
» v
2 r>
Windišgrac.
Waldštein.
r> v v
» 20„
» 20„
«
79 y2 A.
28 V2 „
293/s „ 10 '/2„ 6 fl. 13
Keglevičeve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 10fl. 40
Suverendor.......18 fl. 20
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl. 34 '/4 fl.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.