Pofttnlia paviatlrasa.
/
Strokovni Ust n foradigo (ostilDlCarskega obrtk
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani4*.
i -■■n1.-.s.tt.j Ll»t Izhaja 20. vsakega meseca. m		 . Za Sane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5—; posamezne itevllke 2 Din. ■i ' ' " ... C$na Insefatogi: */« strani 0 5- vključno davek. >		Uredništvo in npravnlitvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18. i— Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. 	 ■Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je poSiljatl do 10. vsakega me-■■■	 	 seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. -—«■—	
Štev. 2, j	V Ljubljani, 20.	februarja 1928.	Leto XV.
Zvezin občni zbor.
XIX. redni občni zbor Zveze gostilni* čarskih zadrug v Ljubljani se je vršil dne 30. januarja 1928 ob 10. uri v go* stilniških prostorih g. predsednika Fran Kavčiča v Ljubljani. Navzočih 66 dele* gatov je zastopalo 28 zadrug in sicer: Zadruga ljubljanska po gg. pod. nač. Krapež ter odborniki in delegati gg. Dolničar, Rist, Lavtar, Dachs, Tomec, Tenente. Zadruga za ljubljansko okoli* co podnač. Šušteršič ter odborniki in de* legati: gg- Merhar, Mercina, Kuhar, Su* hadolc, Bricelj, Klešnik, Dimnik, Mesec in Kunauer. Vrhnika Anton Drašler. Kamnik nač. Cerar in Funtek. Lukovica nač. Novak.' Kranj riač. Ručigaj in Šu* Stferšič. Tržič nač. Rueh in Kavčič. Bled nač. Rus,-Kunstelj in Mencinger. Jese* hiee'nač. Osvald, Tancar in Pfeklar. Že* lesniki Košmelj Josip. Škofja Loka nač. Kavčič, tajnik Ziherl in odb. Hafner in Škerjanc. Novo miesto nač. Zurc Josip, Kastelic.' Kostanjevica nač. Bučar. V el. Lašče delegat Kavčič. Litija delegat Pie* ničar. Zagorje nač. Grčar in Polc. Ribni* ca nač. Bregar, LoVrenčič,' Fajdiga. Kr* Sko delegat Seljak Fran iz Bučke. Tr* bovlje Brihšek in Jeretin.’Kočevje nač. Honigmann. Lož nač. Žnideršič in Use* nik. Cerknica nač. Zgonc, podnač. žu* mer. Logatec delegata Antičevič in Šmuc. Laško podnač. Majcen, delegati Kozole, 'Hass in Hofbauer. Sevnica nač. Lamper. Brežice nač. Volčanšek in dele* gat Grabner.
Po prisrčnem pozdravu in nagovoru predsednika g. Fran Kavčiča, ki pred* stavi tudi mag. zastopnika komisarja g.
Čehuna, zbor. tajnika g. dr. Pretnarja in poročevalca »Slovenskega naroda«, se čitanje zapisnika zadnjega zbora z ozirom na njega obširnost in pa obsež* ni materijal današnjih razprav opusti.
K poročilu o delovanju Zveze, ki ga priobčujemo na drugem mestu, se raz* vije obširna debata, v kateri se sosebno močno kritizira gluhost oblastev, koje tako eminentno prizadevanje Zveze za odpravo raznih napak in krivic in delo za izboljšanje in pravilno ureditev go* stilničarskega obrtniškega položaja premalo v poštev jemljejo.
G. Hafner iz Škofje Loke predlaga z ozirom na poročilo, da tudi Zbornica kaže biti več trgovska kot pa obrtniška, podati isti predstavko, da naj ublaži svoje pregoreče potegovanje za'trgovce, osobito v točilnih zmešnjavah, ki so sc v zadnjih letih pojavile.
G. Zurc iz Novega mesta je za vzdrž* no nadaljevanje na dosedanji začrtani smeri, sosebno naj se v bodoče zavzema tudi za odpravo prepovedi točenja pijač pred in po volitvah.
G. Dachs iz Ljubljane podpira pred* log g. Hafnerja, da se Zbornica opozar* ja, da ni samo trgovska ampak tudi obrtniška, da se ima zavzemati tudi za gostilničarstvo, ki nikakor ni najmanjši faktor v davčni moči in v prispevkih za razne legitimne korporacije.
Zvezin podpredsednik g. Cerar pred* laga, naj Zveza deluje na to, da uvede oblastni odbor oziroma skupščina dife* renciranje plesne takse na deželi, koder so ravno tako potrebni raz veselja kot v mestu, naj se zaprosi oblastni odbor, da
izda pravilnik, po katerem bi v gotovih slučajih taksa bila odpuščena.
G. Rueh iz Tržiča želi izposlovan j a ministrske odredbe, ki bi onemogočila podrejenim političnim oblastvom utes* njevanje žganjetočnih pravic od sobote zvečer do pondeljka zjutraj, kakor se to sedaj v nekaterih srezkih poglavarstvih prakticira.
G. Hafner tudi predlaga izposlovati, da bodo oblastva uvedla boljši nadzo* rovalni aparat nad raznimi točilci trgov* skega značaja.
Glede občinskih naklad na trošarino naj se merodajna oblastva opozarja na točko 83 finančnega zakona, ki dovolj u* je vseobče le do 300%-*no doklado na trošarino občinam, koder se to še ne vpošteva, se naj opozori na to finančne* ga ministra.
G. Bučar iz Kostanjevice dostavlja, da do naj višje mere, t. j. 300%, bi se naj dovoljevalo k večjemu le takim občinam doklade na trošarino, kjer se izkaže nuj« nost potrebe, n. pr. za stavbe šol ali dru* gih neizogibno potrebnih kulturnih in koristnih ustanov, drugače pa nikakor ne.
G. nač. Osvald z Jesenic priporoča podati pritožbo na upravna oblastva, da naj se uvede zopet prejšnji red, predpi* san po obrtnem zakonu, da je zadruge obveščati tudi o prošnjah za krajevne pravice, da podajo kot strokovna- kor* poracija tudi svoje mnenje, kakor tudi v vseh drugih izpremembah in eventual* nem razpostavljanju novih točilnih obrti.
Zbornični zastopnik g. dr/Pretnar po* zdravi zborovalce in reagira na očitke.
ki jih deloma vsebuje tajniško poročilo o delovanju Zveze v pretečenem letu, češ da bi Zbornica ne bila postopala vseskozi objektivno s povdarkom, da je bila tudi Zbornica odločno proti novo* dobni navlaki trgovskih točilnic, orne* nja razne predloge, ki so se že od leta 1925 sem predlagali na dobro gost. obrti, ter tudi kazanje na nepravilno razume« vanje pravilnika itd.
Trgovski list, ki je v zadnjem času polemiziral z Gostilničarjem, ni z Zbor* nico v nikaki zvezi, marveč je to glasilo trgovskih gremijev. Zbornica je oddala le mnenje, da po prejšnjih zakonih pri; dobljenih pravic za točenje alkoholnih pijač se ne smejo jemati.
Povdarja, da se je Zbornica tudi gle* de oblastnih doklad zavzemala za omi* Ijenje in znižanje taks, osobito za ka* varne se je podaljšala 1 ura za to pobi* ranje na prizadevanje Zbornice.
Omenja delovanje za izenačenje dr* žavnih davščin in projekta, ki ga je iz* delala Zbornica za gost. zakon, ki bi bil najnujnejša in rešilna zadeva za gostil* ničarstvo, radi vsega tega odvrača očit* ke na Zbornico in njeno predsedstvo.
Predsednik g. Kavčič se zahvali g. dr. Pretnarju za izčrpna pojasnila in izraža zaupanje, da bodemo imeli v Obrtni zbornici slej kakor prej objektivno za* ščitnico.
Na interpelacijo podpredsednika g. Cerarja, zakaj ni Zbornica povabila za* stopnikov Zveze za oddajo mnenja k novim oblastnim davščinam, pojasni Zvezin tajnik, da je prejela Zveza v zadnjem trenutku tozadevni projekt, na katerega je tudi še tisti dan podala pis* mene ugovore oblastnemu odboru, ter tudi teh prepise skupščinskim poslan* cem s prošnjami za intervencije.
Nato se poroča o računskem zaključ* ku za čas od 1. jan. do 31. dec. 1927, ki izkazuje Din 82.898 dohodkov in Din 82.627 izdatkov, prebitka koncem leta Din 271. Na poročilo revizorjev, da so računi pregledani in v popolnem redu, se poročilo vzame na znanje.
Proračun za tekoče leto je prelimini* ran na Din 66.000, za njega kritje se ra* cuna na plačilo članarine od 3000 članov zadrug po Din 20, kar bi zneslo 60.000 Din, ostalo pa bi se krilo iz čistega do* hodka inseratov.
Pri tem pa se opozarja, da je sukce* sivno vračati najeti dolg per Din 14.000, katerega se mora poravnati iz zaostan* kov preteklift, let, katerih dolgujejo,za* druge še Zvezi in ki znašajo z današ* njim dnem skupna Din 23.000 ter se apelira na vse navzoče gg. načelnike, naj si nadenejo nalogo ta deficit v naj* krajšem času Zvezi pripraviti.
Nato se preide k 5. točki, t. j. ustano* vitev gostilničarske Samopomoči. Taj* nik poroča, da se je po sklepu zvezinega zbora z dne 6. julija lanskega leta uved* lo predpriprave, razposlalo okrog 5000 okrožnic gostilničarstvu ljubljanske in mariborske oblasti. Do današnjega dne
je priglašenih 1700 članov, ki so vplačali okrog Din 35.000 rezervnega fonda. Pre* čitajo se pravila in odobre ter naroča, ista predložiti oblasti v potrjenje.
K pravilom je dodati še določbo v čle* nu 8, da ima izvršilni odbor pravico do širših ukrepov tudi po potrebi in med poslovanjem izkazanih nujnosti pravico tudi preurejevati določila pravil, katera ima naknadno občni zbor odobriti. Gle* de svojcev naj se izdela jasneja določ* ba, kako daleč sme segati sorodništvo obrtnika, ki se lahko tudi pri blagajni zavarujejo. V osrednji odbor se izvolijo gg. predsednik Zveze Kavčič, podpred* sednik Cerar ter Usenik Ivan, gost. iz Ljubljane, kot zunanji zastopniki pa gg. Zurc Josip, Novo mesto, Osvald Ru* dolf, Jesenice, Hafner Josip in Kavčič Ivan, Škofja Loka ter Šušteršič Fran, Zapuže pri Št. Vidu.
Priporoča se proti zlorabam pridobi* vanja podpor gojiti vso pozornost in previdnost, glede prispevkov za vzdrže* vanje upravnih stroškov pa se prepušča glavnemu odboru v sklepanje. Rok za starostne prijave je za ljubljansko ob* last z 31. januarjem 1928 zaključen.
K sklepanju o protestu proti načinu določevanja skupin za odmero takse se poroča, da je bila odločba, da se bodo takse odmerjale sedaj le po množinah iztočenih pijač s simpatijo pozdravljena v prepričanju, da bodo takse pravične j* še razdeljene in vsled tega znatno zni* žane, pa je finančna uprava postavila ta* ko nizke postavke glede iztočenih mno* žin oziroma sestavo skupin prikrojila tako, da bo moral plačevati odslej mar* sikdo, ki je bil v naj nižji skupini za 1 do 2 točki višjo takso. Gg. Šušteršič, Dachs, Grčar in Cerar razložijo pošto* panje finančnih oblastev in trike, s ka* terimi se pri tem postopa ter se na pred* log g. Hafnerja sklene dobiti tozadevno od zunanjih organizacij .osobito Hrvat* ske, poročilo, kako se je ondi postopalo, nato pa podati fin. ministru in direkciji posrednega poreza dobro spomenico in protestno zahtevo po reviziji sedanjega postopanja naše finančne uprave.
K točki 7 dnevnega reda se istotako soglasno sklene podati Odboru finanč* nega ministrstva zahtevo, da se pavšal plačevanja računskih lističev za gost. goste kratkomalo odpravi, ker ni to ni* kako pravo razmerje proti drugim n. pr. trgovskim računskim taksam in kar obremenjuje na neznosen način priza* . deto gostilničarstvo.	(j|
In končno se sklene tudi soglasno, po* dati protest proti previsokim avtonom* nim in občinskim dokladam na državno trošarino in na gostilniško obrt sploh, naj se zahteva, da te vrste doklade ne bodo presgale 100% in segale le v naj* nujnejših slučajih in potrebah do 300%.
K raznoterostim se zavzemajo razni predlagatelji, naj se Zveza zavzame, da se upelje kontrola tudi pri kuhanju žga* nja na kmetih, koder ne prekuhavajo le domačih sadnih pridelkov ali ostankov
marveč kuhajo prav sistematično po na* kupovanju tvarin na vagone, ker bi ondi še lahko našla oblastva milijonske dohodke, gostilničarstvo pa razbreme* nila v pretiranih obdavčevanjih. Od* pravljen bi bil s tem tudi kontrabant ali šmugel (tihotapstvo). Vendar ta pred* log ni dobil zadosti zagovornikov in ni bil izglasovan.
Sklene se podati odboru oblastne skupščine zahtevo, da bo tudi ta jemala doklado le od tistih množin in takrat, ko se nastavijo za neposredni konzum ali točenje.
Ker se zaznava, da se od gotove strani zopet usiljava ideja, da morajo biti sodi založnih kleti tudi žigosani, se naj poda protest proti takim kapricam, ki niso na primeren način izvedljive in brez po* trebe.
Razpravljalo se je še o raznih perečih zadevah gost. stanu, podajalo primerne nasvete za nadaljno delovanje organi* zacije, prosilo zborničnega zastopnika, da naj se pri isti uveljavi enako zanima* nje za interese gostilničarstva, kakor za druge stanove itd. Debate so se udelc* žili gg. Drašler iz Borovnice, Dachs iz Ljubljane, Grčar iz Zagorja, Šušteršič iz Št. Vida, Hafner iz Škofje Loke, Bu* čar iz Kostanjevice, Štepic Peter iz Sp. šiške, Dr. Pretnar, Cerar iz Kamnika in Ziherl iz Škofje Loke. Gospoda Lovren* čič in Hafner izražata priznanje zvezi* nemu načelstvu in tajništvu za njih ne* umorno delovanje v interesu gostilni* čarskega stanu, katero naj se z isto ener* žijo nadaljuje do končnih uspehov.
In končno zahvali predsednik g. Kav* čič vse cenj. delegate za tako številno udeležbo ter vseskozi zelo stvarno po* svetovanje sosebno pa še izreče zbor. zastopniku g. dr. Pretnarju zahvalo za njegovo posebno zanimanje za gost. stan in stvarne ter koristne referate in zaključi zborovanje ob pol 3. uri pop.
Poročilo.
o delovanju Zveze v letu 1927.
Kakor je organizacijam menda že so* j eno, je bilo tudi preteklo leto ena sama veriga neprestanih podajanj pritožb, protestov, resolucij, memorandov, zali* tevkov, priporočil, prošenj in prizivov v vseh mogočih zadevah.
K osnutku zakona za otvarjanje in za* tvarjanje obratov in trgovin, se je so* sebno povdarjalo zahtevek, da morajo vsi drugi točilni načini, razen redne go* stilrtičarske obrti, se otvarjati in zapirati tako, t j. v tistem času kakor trgovine, pa bodisi potem vinotoč, buffe ali kar koli hoče.
Podala se je resolucija na Notranje ministrstvo zaradi premembe zakona o točenju pri volitvah, ter tudi Velikemu županu enako predstavko, da naj se to* čenje pijač ustavi le na dan volitev pred in po volitvah pa je zahtevati nesmisel* nost in škoduje gostilničarski obrti, otežkočuje pa prehranjevalne odnošaje.
Ko se je doseglo od finančne uprave izjavo, da ta nima nobenega ugovora proti temu, da se pri plačevanju občin* skih doklad na trošarino odpisuje 3% na osušitev in druge gubitke, se je raz* poslalo tiskani memorandum vsem, pri* zadetim oblastim in korporacijam in vsem zadružnim načelstvom z opozorit* vij o, da zahtevajo to pravičnost po vseh občinah svojega okoliša.
Proti odredbi Ministrstva za trgovino, da bi smele prtljago nositi s kolodvorov tujcem le v to koncesijonirane osebe ni* kakor pa ne hotelsko uslužbenstvo, ako nima v to hotelir posebne koncesije, se je podal ugovor rečenemu Ministrstvu z striktno pripombo, da si hotelirstvo v naših krajih ne bo dalo predpisovati ali sme hotelski služabnik sprejemati prt* ljago došlega tujca za v hotel enako ka* kar iz hotela zopet na kolodvor.
Finančna uprava je zahtevala preko Zbornice tudi označbo cen vsakovrst* nim pijačam, češ da misli tudi še na tej podlagi diferencirati odmerjene točilne takse. Proti temu je Zveza protestirala, da za tako analiziranje ocenjevalnega objekta ni po zakonu nikakega uteme* ljevanja in da ne dopuščajo tozadevno nikakih umetnih poviševanj za odmero taks, da pristanemo le na to, da se od* merja po množini iztočenih pijač.
Pri reklami za poset gostilničarske razstave v Gradcu se je Zveza tudi udejstvovala s širjenjem reklame, ter poslala na razstavo tudi primerno dele* gači j o.
Na lanskem občnem zboru in kasneje na plenarnem zborovanju dne 6. julija sklenjene pritožbe, spomenice in resolu* cije je podala Zveza vse v tiskani obliki na merodajna mesta t. j. notranjemu ministru, finančnemu, trgovinskemu, za socijalno skrbstvo .generalni direkciji posrednih davkov, vsem srezkim pogla* varstvom Slovenije, vsem gostilničar* skim organizacijam kraljevine, poslan* skim klubom, posameznim poslancem, finančnemu odboru, delegaciji ministr* stva financ, velikim županom, zborni* cam itd., povsodi še s posebnim primer* nim priporočilom. Stvar je bila zvezana sicer z večjimi stroški, ali z ozirom na dejstvo, da se tipkanim spisom, na ka* terih se vidi, da so le kopije, ne daje ta* ka pažnja, kakor originalu, natisnjena stvar pa je skozi in skozi original.
Proti razveljavljenju prejšnjih volitev v Trgovsko zbornico je podala Zveza solidarno z drugimi obrtnimi kor p or a* cijami na trgovskega ministra odločen protest.
V	zadevi oglednih stroškov za pregle* do vanj e gostilniških obratov, ki ga pred* pisuje ministrska odredba političnim ob* lastvom, se je podalo utemeljene ugo* vore vsem srezkim poglavarstvom, ter 5iršo spomenico velikemu županu s pro* testom, da si oblastva zaračunavajo za te opravke dobra plačila, kar obreme* njuje gostilničarsko obrt zopet z novimi horendnimi plačevanji, kar pa ni v ob*
stoječih predpisih nikjer utemeljeno. Povdarjati moramo pri tej priliki, da na pritožbe in proteste, ki se nanašajo na ukrepe lokalnih oblastev, po navadi ne prejmemo nikakih rešitev, marveč se oblastva navadno potuhnejo, ker nima* jo za protiugovore nikake zakonite pod* lage, dasi se sklicujemo stalno pri takih vlogah na predpise obrtnega zakona, ki določuje, da se mora podajati zadrugam in zvezam pojasnjenje in poročila na vse iz lastne inicijative podane vloge.
Najvehementnejša pa je bila akcija pretečeno leto za odpravo trgovskih to* čilnic. V tej zadevi je nastopila Zveza tako izčrpno in bunila neprestano vse tovariške organizacije cele kraljevine na sodelovanje in odpor proti tej navlaki, ki je za gostilničarstvo naj večja uniče* valna krivičnost, tako da je združenemu nastopu vsega gostilničarstva po svojih organizacijah uspelo spraviti zadevo pred upravno sodišče in državni svet, ter tudi notranje ministrstvo prepričati, da so podrejena oblastva tozadevni pasus pravilnika o gostilnah in drugih točilni* cah napačno tolmačila in da so bile vse te navlečene trgovske točilnice nepravil* no uvedene. Po razglasitvi teh odločb smo še intenzivneje podžgali naše za* htevke z vsemi mogočnimi ovadbami o zlorabah, ki so se v poedinih takih to* čilnicah godile, katerih podatke so Zve* zi poedini tovariši verodostojno in za* nesljivo poročali. In tako računamo, da bode ta ujeda na gostilničarski obrti vendarle odpravljena, ter bo šteti to med glavne uspehe delovanja naše or* ganizacije. Epilog k tej stvari bodem omenil še kasneje.
Ministrstvo za trgovino in obrt odde* lek za promet tujcev je vprašalo tudi za mnenje ali bi kazalo v gotovih krajih, ki se mnogo pečajo s tujskim prometom, sosebno v letoviščih, z ozirom na poda* ne pritožbe uvesti za gotove stvari maksimiranje cen. Proti temu je Zveza za naše kraje odločno protestirala, ni pa se protivila takim odredbam za obmor* ske kraje, od koder prihajajo tozadev* no resnično utemeljene pritožbe.
Na poročila zadrug o predrastičnih sklepih občinskih zastopov za zelo viso* ke doklade na trošarino, je podajala Zveza dobro utemeljene pritožbe na ve* likega župana in Oblastni odbor, kar pa je ostalo z ozirom na protekcijo, s kate*
ro se občinski sklepi od oblastev negu* jejo, do sedaj še brezuspešno.
Pri ustanovitvi vrhovnega obrtnega sveta za vse obrtništvo v Sloveniji je Zveza istotako sodelovala, ter je član tega sveta.
V mesecu juniju je delegat ministr* stva trgovine in industrije povabil Zve* zo tudi na konferenco, ki se je vršila v prostorih velikega županstva v Ljubija* ni, na posvetovanje, kakšni ukrepi bi bili nasvetovati ali priporočati z ozirom na davščine, takse in druge doklade, da bi se tujski promet vsled tega izboljše* val. Priporočalo se je ondi odpravo to* eilne takse, ker je v Sloveniji v tem po* gledu nad gostilničarsko obrtjo dvojna* to breme t. j. državna trošarina in še to* čilna taksa, nadalje previsoke avtonom* ne davščine, nedostojne šikane na me* j ah pri vstopu v našo državo ter splošno previsoko davčno preobremenjevanje, kar vse podražuje preživljanje v naših krajih, onemogočuje pridobivanje sred* stev za nove investicije, ter je vsled te* ga vsako izboljšavanje in izpopolnjeva* nje hotelirstva radi slabega finančnega stališča onemogočeno.
Ministrski delegat si je naše predstav* ke zabeležil, če bode k stvari kaj odpo* močka, pa je vprašanje.
V zadevi odmere točilnih taks je po* dala Zveza delegaciji ministrstva financ tozadevni sklep zvezinega zbora s pri* poročilom in zahtevkom, da se na teh postavkah skupin drži in ostane. A fi* nančna uprava je predlagane skupinske postavke ravno na polovico znižala, da je s tem spravila najminimalnejše točil* ce v neprimerno visoke skupine ter mo* ra biti v tej zadevi na današnjem zboru še razgovora.
V zadevi občinskih davščin na troša* rino se je podalo tudi širšo spomenico Velikemu županstvu z zahtevo, naj se v splošnem nad 100% nih doklad občinam ne dovoljuje, češ s kakršnimi dajatvami se zadovoljuje država, naj računajo z istimi tudi občine. Do slušanja tega ape* la pa menda ne bode še tako kmalu prišlo.
Zveza je predlagala v ocenjevalne ko* misije za odmero taks zastopnike iz vseh zadrug, za vsaki zadružni okoliš po ene* ga ali dva zastopnika. Finančna uprava pa na to ni pristala, ter je moral zasto* pati celo ljubljansko oblast le eden za*
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon	2.>73.
opozarja cenj. občnstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, Štajerska ln dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
,.Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje ln preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
stopnik, ki izvršuje gostilničarsko obrt v Ljubljani.
Udruženje gostilničarjev za zagrebško oblast je pisalo Zvezi zelo laskavo pri* znalno pismo za njeno pobudbeno delo* vanje, katero si jemljejo za vzor, ter je bila Zveza vabljena na konferenco, ki je bila meseca novembra sklicana v Beo* grad, katere pa se Zveza radi financijel* nih težkoč ni mogla osebno udeležiti, marveč je poslala pooblastilo zagrebški tovarišici s predložitvijo obsežne spo* menice in vseh naših v interesu gostil* ničarstva dosedaj podanih pritožb, reso* lucij in spomenic v podkrepitev naših predlogov.
Ko se je zaznalo, da izdeluje ministr* stvo notranjih zadev popravke doseda* njemu pravilniku za gositlne itd., se je obrnila Zveza telegrafično in pismeno na rečeno ministrstvo z zahtevo, naj se taki osnutki potom zbornic pošljejo, preden stopijo v moč, na razmotrivanje in oddajo mnenja interesentov, da ne bodo take odločbe vsebovale samo utes* njevanja, bremena, zapostavljen j a in otežkočenja obrtništva, temveč tudi pra* vice in zaščito prizadetega obrtništva. Naš apel ni bil vpoštevan in tako je iz* šlo zopet novo skrpucalo, ki je popol* noma slično ali malo različno od preje rojenega otroka.
Podjetje ljubljanskega velesejma se je obrnilo na Zvezo za sodelovanje prir e* ditve gostilničarske razstave v juniju le* tošnjega leta, ob katerem času predvi* deva velese j mski program tudi kongres gostilničarstva cele srednje Evrope. Raz* stavo, ki jo naj priredi velese j mska za* druga na svojo odgovornost in svoje stroške, smo pozdravili, ter obljubili tu* di moralno sodelovanje, glede kongresa pa smo stvar odklanjali, ker so taki pompozni nastopi zvezani z velikanski* mi stroški, ter tudi z ozirom na to, da nam splošnost za naše lokalne razmere ne more prav nič pomagati in pa ker smo v borbi proti lastnemu notranjemu sovražniku preveč absorbirani in nam pri teh mizernih obratih manjka navdu* šenja in vzleta, se napram tujstvu pri* memo postaviti.
Novembra se je vršila v Beogradu konferenca vseh gostilničarskih organi* zacij, ki je imela pretresavati o vseh na* ših perečih vprašanjih, katere sklepi so se potem predložili pristojnim ministr* stvom. Ker finančna sredstva niso do* puščala pošiljati delegatov, smo izdelali v to svrho širšo spomenico vseh naših zahtev ter pooblastili zagrebško udru* ženje, ki se je konference udeležilo, da je ondi polnomočno zastopalo naše intense.
Da zamoremo podati zadosti uteme* ljeno pritožbo proti temu, da se v neka* terih srezkih poglavarstvih prepoveduje točenje žganja od sobote zvečer do pon* deljka dopoldne, smo zaprosili vse naše članice tozadevnih informacij, na pod* lagi katerih se je izdelalo nato pritožbo na notranje, finančno in trgovinsko mi* nistrstvo.
Proti podaljšanju roka za likvidacijo trgovskih točilnic se je Zveza pritožila s tako vehemenco, da se je gospod veli* ki župan čutil celo užaljenega, ker se mu je očitalo, da ponižuje lastno avtori* teto, ako preklicuje lastne odredbe, da je prejela Zveza ukor, vendar pa pritr* dilo, da je ta rok nepreklicljiv.
Finančni oblasti se je podalo tudi pri* tožbo, zakaj se še vedno dodeljujejo to* čilne pravice trgovstvu in branjevcem, ko je vendar akcija o preklicu teh pra* vic završena in pravomočna, pa se je odgovorilo, da ako politična oblastva izdajo potrdilo, da so zahtevani pogoji podani, ne more finančna uprava odreči dodeljevanja točilne pravice. Iz tega je torej jasno, da zadene največja kriv* da tega razmnoževanja točilnih obratov edinole politično upravno oblast.
Poleg vseh teh v kratkem označenih delovanj je bilo podajati številno prav* nih nasvetov raznim našim korporacijam in nešteto število posameznim članom zadrug, opravka z ustanovitvijo zadrug, posečanje zadružnih občnih zborov, raz* nimi osebnimi intervencijami pri obla* stvih itd. ter tako izdanih pod 514 teko* čimi številkami nad 3400 spisov, katerih vsebine in dela ne bomo nadalje po* drobneje naštevali.
K splošnemu položaju se mora na ža* lost omenjati, da gostilničarski stan da* leko ne uživa tistega vpoštevan j a in spo* štovanja, kakoršnega bi morala javnost posebno pa oblastva mu prištevati, ker je vendarle gostilničarstvo tisti stan, ki vzdržuje državo z neizmernimi davšči* nami, služi javnosti v prehranjevalnem oziru kot ponižni sluga, v tujsko pro* metnem oziru pa je državnim dohod* kom najpoglavitnejši faktor.
Iz splošnega vidika pa je občutiti, da imajo od najvišjih oblastev do najnižje* ga človeka le eden pojem, da živi gostil* ničarstvo izmed vseh slojev obrtništva v najbisemejšem položaju, kajti bodisi potem uradništvo ali navadni delavec meni, ako je moral za svoj užitek, ka* terega mu gostilničar s svojim trudom, pažnjo in z vso odgovornostjo v zado* voljstvo pripravi, odšteti svoj obulus, da ga je gostilničar že odrl.
Glavna bridkost in vzrok na nerazvo* ju naše obrti je predvsem naša žalostna državna uprava, poleg tega pa tudi za* vržno partizanstvo in korupcija na viso* kih mestih, pa tudi pri domačih lokal* nih oblastvih in korporacijah ni mnogo bolje.
Tako je Zveza na razglas Središnega saveza v Beogradu tudi razglasila v va* šem stanovskem listu odredbo ministr* stva trgovine in saobračaja, da dobiva sleherni član poedine zadruge trikrat na leto polovično vožnjo po celi državi na železnicah in parobrodih, ter navedla navodila za pridobivanje tozadevnih le* gitimacij in pravic. Zglasilo se je takoj piecejšnjo število zadružnikov, katerim se je izgotovilo vse listine ter so plačali tudi tozadevne koleke, poslalo vse do*
kumente Središnemu savezu v Beograd, kateri je tako postopanje priporočal, da bode on vse te prošnje vlagal pri mini* strstvih v svrho hitrejšega rešenja, ker sicer se pri teh rešitve jako kasno vrši* jo. Prošlo je od tiste dobe že pol leta, a na trikratno poganjanje od strani Zveze smo dobili šele poročilo, da je takih molb na hiljade in se ne morejo v naj* krajšem Času rešiti. Toliko v ilustracijo naših višjih upravnih oblasti.
V	ilustracijo naših lokalnih oblastev in korporacij pa podajamo le toliko, da istotako na številne dopise, prošnje in ugovore ni nikakih rešitev osobito takrat ne, kadar oblastva vedo, da niso imela za svoje dejanje nikakih zakonitih te* meljev.
Tudi v naši Zbornici opažamo kljub sijajni čistoči in globokemu razumeva* n ju gostilničarskih interesov referenta, ki mu je dodeljena naša obrt, kateri ima radi tega najtežavnejše stališče, nimamo objektivne zaščite. To moramo konšta* tirati z dejstvom, da se je glasilo >>Tr* govski list«, ki je menda last predsedni* ka Zbornice, v zadnjem času v zadevi naše borbe po odpravi trgovskih oštarij vehementno zaganjalo v našo drganiza* cijo in njene delavce ter priobčuje ta list, katerega urednik je istotako zbor* nični uradnik, tako žaljive in smešne pamflete, da se celo izobražene gostilni* čarke zgražajo nad tem. V dokaz temu poslušajte naslednje:	(se	prečita spis
»Trgovskega lista« ter prepis dopisa go* stilničarke, ki ga je redakciji »TrgoVske* ga lista« poslala).
2e preje je »Trgovski list nad nami nekaj krat rogovilil, a slednjič pa smo na njegove spletke le nekoliko reagirali, dasi smo odločni nasprotniki stanovskih časnikarskih polemik. Drugih neprilik, ki nam jih oblastva nudijo, ne bodem nadalje razvijal, ker jih sleherni izmed vas sam preživlja in občuti, rečem le čast Bogu, da je gostilničarstvo v Slove* niji malo da ne do zadnjega organizira* no po zadrugah in zvezah, s čemur mu je edino podana možnost in prilika, od* bij ati in boriti se proti vsem sovražni* kom, škodljivcem in činiteljeni, ki ho* če j o ta stan malo da ne uničiti. Borili smo se dosedaj v kolikor je bilo po da* nih močeh mogoče, še dokaj uspešno, neprilik in šikan pa v doglednem času prav gotove ne bode še konec, je tedaj tudi za bodočnost skrbeti, — svoj or* ganizacjjski aparat s primernimi žrtva* mi vzdrževati in ne kloniti v borbi, kajti krivičnosti, težav, nerazumevanja naše* ga položaja mora biti enkrat vendarle konec in nastopiti pravica, vppštevanje in obzir na to odlično obrt In stan.
Iz prgaa^acij.
ZAPISNIK.
ustanovnega občnega zbora Zadruge go* stilničarjev za viŠnjegorski sodili okraj, ki se je vršil v Mlešpvem dne 20. janu* arja 1928 ob 10. uri v gostilniških prosto*
«
Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
rih gospoda Karlingerja. Zadruga šteje okoli 70 članov. Navzočih 30 gostilničar* jev in gostilničark. Oblastvo zastopa okrajni glavar iz Litije g. vladni svetnik Klopčič z g. tajnikom Pleničarjem, za Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani je navzoč g. tajnik Pintar. Ob določeni uri konštatira g. vladni svetnik sklepč* nost in otvori zborovanje. Prečita odlok velikega župana, s katerim je isti po ne* kaj spremembah pravila potrdil in pro* glaša s tem Zadrugo kot ustanovljeno. Ker je oblast pravila nekoliko preuredi* la, takorekoč izboljšala, bi kazalo, da se ista vnovič preči ta j o. Na sklep zbo* rovalcev pa se čitanje pravil opusti, ker so bila itak na ustanovnem shodu skle* njena in od obrtne oblasti odobrena z izboljšanimi spremembami. V nadalj* nem pozdravnem govoru oriše g. vladni svetnik podrobnosti o organizacijah, njih delovanju in koristi, ako svoj cilj pravilno in strumno zasledujejo. Po* udarja, da je preveliko navlačenje točil* nih obrti v škodo posamezniku in da je upati, da se bo'potom organizacij spra* vilo stvar zopet v pravilni red, kakor je bilo nekdaj in želi, da bi tudi delovanje te zadruge bilo tako, ki naj meri vse obče le na dobrobit prizadetih zadružnih čla* nov. Omenja tudi uspešno delovanje Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubija* ni, ki zelo naporno brani stanovske za* deve. V tujsko prometnem pogledu se mora smatrati gostilničarstvo kot eden glavnih faktorjev, potrebno pa bode v tem pogledu še mnogo kaj ukreniti, da bodo strokovne šole dajale naraščaju širše obzorje. Zavarovalne zadeve negu* je tudi Zveza z ustanovitvijo »Samopo* moči« ter imajo organizacije tudi na tem socijalnem polju svoj dober izgled. Sploh je bil gospod glavar za vsako po* edino še tako malenkostno vprašanje ta* koj pripravljen podajati točna in pra* vilna pojasnila.
Prešedši k drugi točki dnevnega re* da dovoli gospod glavar 10 minut odmo* ra, da se zborovalci domenijo glede kan* didatov v zadružno načelstvo, v katero je izvoliti pred vsem načelnika in nje* ga namestnika, nadalje 8 odbornikov in 4 namestnike.
Po določeni pavzi se razglasi, da je predlagan predsednikom gospod Karlin* ger Avgust, gostilničar v Mlešovem, za nač. nam. pa g. Kovačič Anton iz Sela. Predlog je bil z odobravanjem soglasno Sprejet.
Za odbornike so se zborovalci ze* za sledečo listo: Oven Ludvik, Ra* Kocmur Ivan, Žalna, Škufca
Fran, Višnja gora, Gorišek Jože, Stična, Hočevar Ciril, Muljava, štrekelj Fran, Prapreče, Borštnik Josip, Krka, in Kra* ševec Rudolf, Št .Vid. Za namestnike pa: Koščak Fran, Vel. Lese, Klemenc Ignacij, Radohova vas, Lene Anton, Št. Vid in Rupnik Mihael, Luče. Vsi funkci* jonarji so izvolitev sprejeli.
K raznoterostim se priglasi k besedi Zvezin tajnik g. Pintar iz Ljubljane ter razloži pojem organizacij, katerim se imamo zahvaliti, da gostilničarski stan ni še hujše preganjam in omalovaževan kot je, ker je naloga zadrug, da so zmerom čuječe nad vsemi neprilikami, ki se v enomer pojavljajo enkrat od ene, drugič od druge strani z raznimi ukrepi obla* štev in drugih činiteljev, ki so odrejene po večini vedno le na škodo gostilničar* ske obrti. Kot posredovalka med posa* meznimi zadrugami in oblastvom do naj* višjih inštanc obstoji že 19. leto Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki je vseskozi sijajno nastopala za koristi njenih članic zadrug in se je v tej dobi izposlovalo mnogo izbol j Sevalnih odredb in podirklo neprilike in škodovanje edi* no le potom te organizacije. Poživlja da* našnji zbor, da s pristopom v članstvo Zveze pomnoži armado, katera bo čim številnejša, tem uspešneje zamoglabrani* ti interesa gostilničarstva. Na dano gla* sovanje je bil sprejet soglasno sklep, da pristopi zadruga z vsem svojim član* stvom v Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Razgovarjalo se je nato še o pristopu članstva k Zvezini gostilničar* ski »Samopomoči« v slučaju smrti, sta* vilo razna vprašanja pravnih zadev go* stilničarske obrti, na katera sta gospod srezski poglavar in zvezin tajnik poda* jala točne j še podatke.
K sklepu pozdravi gospod srezki po* glavar še enkrat z zadovoljstvom usta* novitev zadruge ter priporoča, naj se čla* ni zadružnega delovanja marljivo okle* pajo ter v prepričanju, da bo zadruga marljiva v svojem delovanju v splošno korist gostilničarske obrti, k čemer ho* če j o tudi oblastva z vso obzirnostjo pri* pomoči, zaključi zborovanje ob 12. uri.
V	Mlešovem, 20. januarja 1928.
LIK6RJ6:
Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum
Jamajka* rum
Pelinkovec
Slivovko
Tropinovec
Sadjevec
Brinjevec
Vermut vino
Malinovec in neoslajen
Malinov sok (Succus)
Rumosol
Špirit
v najboljši kakovosti itf po najnižji ceni priporoča
»ALKO«
tratili «o.i.
Ljubljana, Kolizej
Zaloga stekla, porcelana In svetlljk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostiln Carjem in kavarnarjem prt večj naročbi izdatno znižane cene.
Pristni in pravi
KAVČIČEV
RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINO LE
Raztlinska destilacija JFL0R1AN"
(Izdelovalec Edmund Kavčič)
družba z o. z.
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo name' sto pristnega
Kavčičevega »FLORIANA«
Z v»tmi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi fn buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
In najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubi]? na, vogal Sv. Petra ceste tn Resljeve ceste.
■= Valappažarna la kavo s etaktpl 6nlm obratom.	1	=	=====	Zaloga	mineralnih	vodi.	=====
I
♦S
MALINOVEC
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah
tvornica
„ALKO“ d;r,a Ljubljana, Kolizej
♦53
im
[JEDILNO ORODJE
oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo.
ALPAKA SREBRO
Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik“ d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry ^SR.
NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno.
Prodaja in razpošilja za Jugoslavijo:
SREČKO PODGORNIK, Maribor
Maistrova ul. 3. '
^Zahtevajte' vzorce in cenike 1
Raznovrstno
mineralno vodo
K
M
8
M
P
¥
M
M
M
N
8
$
8
8
8
8
S
8
8
8
fi
K
H
K
8
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbeisko slatino. Preblausko slatino Gieichenberšjd Emin vrelec, GleichenberSki Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporota:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina speceaskega blaga In glavna zaloga domačih in inozemsKlh mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
V zalogi ie tudi najboljSa francoska galerta za tiščenje vina po zalo nizki tani.
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svo* priznano dobri
»
MAJARONČKOV> špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886.	Teleion štev. 2578.
QQQQ0Q0Q0Q00
GARJE |
srab, kraste, lišaje odstra- £•>> njuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, ■ Ljubi,'ari* Slovenija.
©©eeeeaeeee©
131111» za
gostlliiairske zadruge ? Ljubljani
Gosposvetska cesta što*. 16
posreduje brsipliino n tis službo iičois
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, z dežele 4 Din. -- ■
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & HORflP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
a
\o
m
CM
«0 (O % M ■ »M
S K « • z a
JE W
s a
s «•* 1 1/1 5 ■_ 01
o
O
fO
M
CI
<0
CI
J
><A
o
c
E ~
cj o
¥ 73 ►O N
O
cxo
s X!
~ e
M >
§o £
d I
o.
Ul
C
01
a
e
43 ° ^
o c *“
UM.
0 £ e
1 §
J3
2
a H	i
g m	
□	
□	
3 in	
a	
13	
□	
□	■ ■
g	■ 8
a n	■ ■
i£3	im
S0OE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
s sa
b
B H B B B H
B
K s
a
B B B B B B B & B
B
s
p
Trajno in koristno
primerno darilo je
šivalni stroi znamke GRITZNER in ADLER v raznih opremah.
Znatno znižane cene.
Pouk vezenja brezplačen.
Dobite le pri JOSIP PeteiinCU
tudi na obroke. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Oglejte si razstava, brez obveznosti do nakupa.
J*
GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI.	CENIKI	NA	RAZPOLAGO!
1. slovenska tovarna mlrtii miumatitc M.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice! naravni malinov in eltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno oltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
nudi po najugodnejših cenah:
RogaSki Tempel vreleo, Styria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vreleo
In rbxne druge domaie In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba!
Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani
(Spodnja SiSka)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.	^
Dobi so fudl tropino In sladno cime, M so kot živinska krma selo priporočljivo.	Ki
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10.
veletrgovina.
. iii.s
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače
obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose In metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
■
Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, In sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
• ••• ••	<--•	-	***>«.....,	■	o-i	-	....
Izdaj« in ului Zveza KOstUaKarsUli miruj v LJubUtaL — Odcovornl aradnlk Ivut Heroot — Za »Nar. tiskarno: Pr. Jezeršek.