St. 12. V Trstu, v saboto 25. marcija 1882. Tefcaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ____»V e.l^ottl ja molji »EDINOST« izhaja viuko saboto zjutraj; rana za vsa leto jj 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 gld. 1 V*l dipiu poJUJajo Uredništvu > via 3, Laitaro« Tip. Huala; vsak ni >ra bili fraiikirmi Rok julil brez 20 kr., za fletrt lota I <*I<1. 10 Itr, — p.mnuznu št'Vilki sj dobivajo pri opravni4tvu i i > v trallkah v Trstu pos ibne vrednosti itm vraćaj). - hunti (razno vrst) naznanila in poslanic.«) zaraSunlio po pogodbi -po T kr., v Gorici in v Ajdovščini po8 kr. - NnraUine, reklamacije in im irate prejema Opravnlitva »via Zonta 5«. prav con6; pri kratkih oglasili /. drobnimi črkami *» plačuje za vsako besedo 'i kr. Vabilo na naročbo. Denainja številka »Edinosti« je zadnja v prvem četrtletji. Vse gospode, kateri so z naročnino zaostali, ali katerim ta mesec poteče, poživljamo uljudno, naj nam denarje prve dni meseca aprila pošlejo sicer se jim list ustavi. H krati vabimo, naj se oglasć novi naročniki. Prihodnji mesec začne podlistek priobčevati zgodovino mesta Trsta, katero je v proslavljenje letošnje 500 letnice spisal učen rodoljub. Cona »Edinosti« je tiskana listu na čelu, Opravništvo „Edinosti." Sprememba volilnega reda. Kar imamo v Avstriji ustavo, Še nikdar se nemško-liberalnej »tranki ni tako hudo godilo, kakor ta mesec, in vzlasti zadnje dni. Čedalje bolj spoznavamo, kako pomenljiva je bila, in kako imenitne nastopke je rodila cesarjeva beseda o »fakcijomej opoziciji!« Ta beseda je odprla tudi slepcem oči, in užgala vsej stranki nelzhrisljivo marogo na čelo. Odsihmal gine nje »nlmbus«, kakor kafra, in avstrijski prebivalci jo gledajo nevoljno, ker po spoznali vso nagoto nje sebičnosti in hinavSčine. Osemnajst let je držala državno krmilo v roki, z jezikom je narodom oznanjala srečo, svobodo in zlato prihodnost, dejansko pa je ravnala le po dveh načelih : pri-tisnoti je hotela Slovane na steno, sebi pa napolniti iepe. V nobenej drugej državi bi tako sebična, tako tiranska stranka ne mogla toliko let vladati, in tudi avstrijski narodi bi uže davno bili nje jarem otresli, da ona ni imela zaslombe na nenaravnem, krivičnem, umetno in s zvijačnostjo ustvarjenem volilnem redu. Ta volilni red je leta 1861 zagrizli vćliko-nemec, vitez Schmorling, lako zvito sestavil, da je Nemcem, in mej temi izključljivo liberalnoj koteriji gospodstvo nad večino Slovanov tako rekoč zagotovil. Mfnisterske stole in večino poslancev v državnem zboru so smatrali liberalci za svoj nedotakljiv privilegij. Zaman so povdarjali Slovani in pozneje tudi konservativni Nemci krivičnost volilnega reda, brez uspeha so zahtevali manjši obrtniki v mestih volilno pravico, — gospodujoča stranka si je Podlistek. Odlomki iz mojega dnevnika. (Spisuje Samovič.) (Dalje.) Mlado, lepo žensko bilje je pripeljal vojak ta dan v tabor; objokana in žalostna je stopala mimo nas, nikogar ni videla, če tudi so bile vse oči na njo obrnene. Bila je lepe vitke rasli, Imela črne lase, dolge obrvi in ljubeznjive oči, ko je na vprašanje spregovorila, zabliSčale so kakor sneg beli zobje. Kaj sle na bojnem polji hoteli? vprašal jo je stotnik. — Ona je po francostci odgovorila, da ne umeje nemški. Stotnik, kateri je dobro francoski uniel, razvozlal je hipoma zagonetko, bila je mlada Francozinja, nje ljubi, ki je bil lajtenant v polku I Chauser de Afrique, otšel je v vojno, ko nje ni bilovSaint Denjs doma. Bila jo namreč na dolgem popotovanji v Busiji in se je še le vernola domov, ko je po ovinkih izvedela, da tudi Zuvavi morajo v vojno in zlasti oni polk, pri katerem je služil mladi brhki lajtenant, kakor smo posneli to iz fotograllčne sliko, katero je v dragocenem z biseri okrašenem medaljonu na prsiti nosila. J-ijuboznjiva mlada francozinja se je vsa-cemu smilila, nje bolestni zdibi so presuniii slehernega. Stotnik jo takoj v zapisniku dalje uha zamašila proti glasu enakopravnosti in svobode ter poslušala samo zahteve bogati h judov in jezičnih dohtarjev. A nobena krivica vekomaj ne trpi; vsaka krivica se maščuje I Avstrija je prišla po slabem in samovoljnem gospodarstvu v hude zadrege, siromaštvo in demoralizacija ste se v vseh deželah grozno Širile, in število privržencev vladajoče stranke se je vsled tega vedno krčilo. Narodov zdravi razum je slednjič sprevidel propad, v kateri so jih pahali oni, ki so si sami prilastili po krivici ime, da so narodom »prijatelji in osrečevale!«. In glej čuda I k ljubu krivičnemu volilnemu redu so zgubili liberalni Nemci pri volitvah leta 1878 svoje gospodarstvo, in prišli v večino Slovani, združeni s konservativnimi Nemci. To jim je bil udarec, kakor blisk iz jasnega neba, — in odsilidoh kriči, razsaja in se vije njih stranka, ko bi jo lomil krč in božjast. Od dne do dne se je zanašala, da sfe svojimi napadi in brezkončnim ščuvanjem spodkoplje 1 zmane ministerstvo grofa TaafTeja, katero je vsem narodom pravično in posebno kine-tiŠUemu stanu prijazno, — prazen trud! Ministerstvo in sedanja večina državnega zbora stojita danes trdneje, nego kedaj poprej, cesar jima zaupa, prebivalstvo vseh dežel se ju ve Ino trdnejše oklepa, — iti tako se Avstrija krepi sama, ter se jej vrača izgubljena čast pri sosedih. Da pa se ubrani za vselej samosilstva nem-ško-liberalne stranke, potreba je bilo, dosedanji nenaravni volilni red spremenoti. To so je zgodilo v poslanskcj zbornici ta teden, in sicer na predloge, katere sta predložila poslanci gg. Zeit-liammer in Lienbacher. Po dolgih in strastnih obravnavah, v katerih je levica vse mogoče orožje porabila za ohranjenje svojih starih privilegijev, zmagala je desnica s tema le sklepoma: 1. Veliki posestniki na Češkem bodo volili o Izdaj svojih 23 poslancev \lestih volilnih okrajih.2.V mestih in trgih dobć volilno pravico tudi posestniki, kateri plačujejo samo !i goldinarjev davka. Oba sklepa pripomoreta, da nemško-liheraha stranka zguli mnogo mandatov, katere pridobć konservativci; in s tem jej je splavala zadnja nadeja po vodi, da pride zopet do večine in oblasti. Ta sprememba volilnega reda je torej prevažna, akoprav Še ne zadostuje vsem našim pravičnim željam. Toda pri sedanjih težavnih razmerah se več ni moglo doseči. Levica v državnem zboru je dobila smrtno rano, in ni se nam poročal, da je mlada Irancozinja prišla iskat svojega zaroČnika comte W. kateri je gotovo padel na bojišči in za katerega mrtvo truplo je prosila, ako se bode moglo najti. Ako bi bil pa ujet, kar je živo upala, bila bi najsrečneja na svetu, tako je izrekla stotniku. Poizvedel sem od čistnikov, kateri so jo z vso čestjo in oliko spremljevali, da se je njej doma sanjalo, da je nje ljubi hudo ranjen, da bi jo rad le enkrat še videl in potem zatisnol oči —. Častniki so jo skušali pomiriti, ali ona je čutila gorje, da se nje sanje obistine. Prosila je, naj jo pusto nazaj mej mrtve in ranjene na bojišče, da bo iskala njega, in če ga najde, — ž njim delila žalost ali veselje. Pri vseh ambulancah je bilo dano povelje, ako se najde ranjen, mrtev ali zdrav mladi francoski lajtenant po imenu comte W., Id ima na prsih zlato verižico z dragocenim plošastim medaljonom, v katerem je ženska podoba in črka H. llortenzij i, tako je bilo namreč mludej grofici imej naj se to takoj na glavni tabor objavi. Od vseh krajev, kder so ranjene ob* vezavah in jih operirali, došle so zanikajoča poročila v malo urah. Na vsakem vozu je ranjene, katero so pogosto vozili, pregledala sol/.nimj očmi mlada francozinja, vselej se je bridko zjokala, ko je z voza stopila, vsi okoli stoječi smo bili ganjeni, in vsak jo je pomiloval. —Ah jaz sirota — tako je vzdihovala, da bi pa lo še enkrat videla živega in zdravega, o Bogi o Bogi usliši mojo prošnjo. Tam po cesti spremljata bati, da bo — posebno nas Slovence z nekdanjo ošabnosljo kdaj zopet pritiskala na steno. Ko pa pride ugodna ura, povzdignoti morajo naši poslanri k'epko svoj glas, da se tudi v slovenskih deželah volilni red, oziroma volilni okraji spremene. Naš narod je glede na njegovo število in na davke, katere plačuje, v drž »vnem zboru najslabše zastopan. Ni Koroškem se 120.000 Slovencev ne more vspeti niti do enega poslanca-Na Stirskem, na Kranjskem, Goriškem in tudi v Istri jih ima primeroma premalo. Le, ko se v Avstriji popolnoma vre.snidi cesarjeva beseda : ■ enaka bremena, enake pravice«, — potem bodo nehale pritožbe, in narodi postanejo velika, — zadovoljna, srečna družina I Potepinstvo in vlaćugarstvo. Gotovo vsak razumen in pravičen človek grofu Taaffeju daje to priznanje, da z Avstrijo dobro misli in da nema nobenih sebičnih namenov; priznavati mora tudi to, da so mu državne razmero dobro znane, da mu ne manjka sposobnosti in volje, polagoma zaceliti skelečih ran, kitere je drŽavi vsekala vlada iz one nesrečne stranke, katera zdaj tako sramotno konec jemlje. To je jasno vsacemu, kateri se je brigal za j ivne zadevo, Bazen zelo velike previdnosti in tedaj premišljene počasnosti, opazujaino pri tem možu tudi to — za kar se prejšnja vlada ni malo ni dosti ni brigala — da mu je na srci blagostanje prostega ljudstva, našega kmeta, malega obrtnika, uhozega trpina , naj zadnjega delalca v fabrlkah In zaduhlih jamah. Da je temu tako, to potrjujejo lastne njegove besede, katere je govoril ne le v državnem zboru, temuč tuli v množili družili prilikah, vzlasti raznim deputacijam, i razne naredbe, katere je v tej zadevi zaukazal, kavalirju pa, kakoršen jeTaaflV, beseda ni blago, ki jo na prodaj, zato mu moramo verovati. Ne bomo govorili o vsem tem, za to nemamo ni prostora ni časa, a neke reči, kije na videz zelo nepomenljiva, katere največji kulturo-nosnl časniki še omenili niso, ne moremo zamolčali i ta na videz nepomenljiva, v resnici pa jako pomenljiva stvar je Taaffejev ukaz, ki veleva vsem okrajnim glavarstvom, naj strogo postopajo zoper potepine in vlačugarje. Ta ukaz je nas v resnici zelo razveselil, ker priča, prvič; da grof Taaffe stopa na glavo tistej najbolj strupenej kači, katero imenujemo voz z ranjenci dva oticirja, počasi vozijo konji vsem se pozdova, da utegne na njem biti ranjeni francoski častnik. Vso je vtihnolo, ko je voz blizu prišel, prvi oficir seje francozinji priklonil in jej, kolikor mogoče mirno povedal, da so je našel francoski častnik, ter da je nekoliko ranjen, a naj se pomiri, da ga odneso v bližnjo hišo. Veselje je divno očaralo Francozinjo prvi trenotek, žarek iz črnih očij je zasijal enako juternjemu solncu in bledi lici ste zarudeli, kakor zarija. Pa — ah, ko je zapazila ljubega, katerega so zdaj z vso pazljivostjo vojaki z voza vzdiguoli ter ga nesli v bližno hišo — zajokala je na ves glas in milo zaklicala: Henril — potem pa se zgrudila na tla in padla v omedlevico. Banjenec je čul znani glas, obrnol je glavo na stran, od kodar jo čul svoje ime; klic mu je dal novo moč. Teško jo govoril, bil je smrtno ranjen, prestreljen skoz prsa. Zdravniki so tekoj priskočili in vso svojo umetnost vporabili, da bi ga rešili, ali zaman je bilo. Ko so francozinjo zopet oživili, prosila jo, naj jo takoj k ranjenemu oficirju spremijo. Dva častnika stajo spremila v hišo, kder je v zadnjih trenotkih zdihoval mladi lepi Francoz. Polabko se vrata odprti, mlada deva vstopi — zdravniki so za hip od postelje stopili — Henri I zaklicala je zamolklim glasom —, pokleknola poleg njega ter ga prijela za roko, uže na polu mrzlo, ljubila jo ter govorila mu tako milo in tožno, da smo bili vsi do solz ganjeni. Zdaj vstane ter nemoralnost, In drugič, da mu je v resnici na srci blagostanje onega ljudstva, katero podpira državo na treh voglih, to je kmetskega ljudstva, malih obrtnikov in delalcev. Polepini in vlačugarji ro bili uže od nekdaj posameznim deželam ali krajem bolj ali manj nadležni; uzrokov ne moremo navajati, ker so zelo različni; večidel pa so v prejšnjih časih Izvirali iz krojnih i livenrednih razmer, kakor se to mora trditi o rokovnjačih ali plaSčarjih. A v zadnjih letih jo blažena ustavovema vlada, katerej je bilo ljudstvo le molzna krava, odprla potepi ostvu In vlačngarstvu na Široko' duri in vrata. Kakor je s posebno poslavo patentirala judovsko oderuštvo, enako je tudi s posebno post: ivo dala potuho, varstvo in živež potepinom in vlačugarjem. Da je to resnica, naj priča to le: V državnem zboru se je sklenola v letu 1873 postava, katere prvi paragraf se tako le glasi: »Kdor nema stalnega bivališča, ali ga zapusti ter se brez dela okoli klati, pa ne more dokazati, da iz svojega premoženja živi, ali si zaslužka išče, naj se kakor vlačugar kaznuje s zaporom od osem dni do enega meseca. Taka kazen je tedaj odločena potepinom in vlačugarjeint Je-li to v resnici kazen? Nikakor ne! Dostikrat, vzlasti v slabem vremenu je potepinom in vlačugarjem celo zelo prijetna, ker brez dela sedć i spe na gorkem — ne lačni, ampak siti 1 saj se jim pred usta nosi brana, za katero bi jih marsikateri od dela utrujeni kmet zavi lal, in lenoba je njim prva slast, ker brez lenobe ne hi bili potepini in vlačugarjl; zato jim je tudi zapor prijeten. Jc-li tedaj čudo in ali ni postava kriva, da so se v zadnjih lotili potepini in vlačugarjl tako pomnožili, daje prvi minister, grof Taaffe, ukazal oslro postopanje zoper tega Črva, ki v moralnem in gmotnem stanju spodjeda našega kmeta? Vsak kmet mi to pritrdi, vzlasti pa oni, ki stanujejo blizu večjih mest, ali pa na samotnih krajih. Bekll smo, da ta golazen v človeškej podobi spodjeda našega kmeta v moralnem in gmotnem stanju. O zadnjem nečemo govoriti, ker to je jasno, saj ne odira le kmeta s tem, da pri njem berači, temuč kmet mora tudi plačevati hrano in postrežbo za tc potepine, ko so v zaporu in potimo (Schub) troške. Se več ima kmet moralne škode, ker potepini in vla-čugarji so zapeljivci, goljufi in sploh kvaritelji kmetskega ljudstva, oni so goba na sicer zdravem se nagne k njegovoj glavi — popraŠuje z srčno milim glasom, — odgovori so bili tihi, slabela je vedno bolj in bolj živenja moč. Jaz umrem — vzdahne mladi ranjenec. To je devo zopet vznemirilo, da je začela zdihovati, jokati, milo in obupno tožiti. Nikar ne umri — vsklikne, živi, le malo časa Še živi, -- ah I moj Bog — Notre dam de Pariš I kliče na pomoč. Svojo glavo je nagnola k njegovej — poljubila ga jo, gotovo še nikdar tako goreče, tako Jj u bez njivo, tako žilostuo. — Zadnji poljub je bil ta — oči je zatisnol za vselej. Pokleknola je — sklenola roke in molila pri mrliču; niso tekle več solze, ljubezni polno srce je počilo, ter zgru-dila se je i Sla za njim — smrt je združila mrtva v zakon. Zavila se je zemlja drugič v črno odejo, mrtvih na bojišči Še mnogo ni bilo zakopanih, ke lo bi in ogel toliko mrličev v enem dnevu izročiti materi zemlji I Globoke jame so bile na polu skopane, cele kupe je bilo mrličev navo-ženih, vsak je moral pri delu pomagati. Kakor se lačna hijena po pokopališčih plazi, enako se nahajajo na bojnem polji človeške hijene, da ropajo padlim junakom denar, zlatnino, obleko iu kar dobo. Tudi p-i Magenti so se plazile po noči mej mrtvimi vojaki Uke zveri v človeškej polobi. Od trupla do trupla so po mačje lazili, preiskavah žope mrtvim i na polu mrtvim, tipali po rokah, Če je kak prstan na njih, da si ga prisvoje; če ga ni mogoče sneti EDINOST. drevesu. Koliko neprilik, natolcevanju obrekovanja, sovraštva i pohujšanja zatrosljo ti malopridneži mej mirno i pobožno ljudstvo! Ti ljudje so razne vrste, vsi pa polno hudobe v srci. V prvo vrsto stavimo lažnjivce, hinavce, farizeje, pobeljene grobe; ti so mtjnttarnili, če tudi dostikrat in v mnogih hišah zelo čislani. Oni pripovedujejo čudne i strašne novice nevednim ljudem, ki jih vsi zavzeti poslušajo in jim kaj dobro strežejo, mej tem pa obrekujejo, kar le morejo i tako sejejo v soseski najhujši strup. Druga nevarna vrsta teh klatežev pa dela prebivalstvu strah; ljudstvo se teh potepuhov boji, ker se jim užo na obrazu i po besedi pozna, da so zmožni vsake hudobije; zato jim no odreka nobenega zahtevanja. Saj se pogosto sliši: »(!e ne ravnam lepo ž njim, se hišo mi zažge.« Ti ljudje se klatijo najbolj po samotnih krajih, posebno radi obiskujejo hiše v nedeljah in praznikih inej božjo službo, ko dom varuje kak starec ali kaka ženska. Poslednje se pred njimi kar tresejo, naloži jim masla, slanine in kar je v hiši najboljšega, da se jih odkrižajo. Se je več vrst teh junakov, ki se dela boje in ob žulih kmetskega ljudstva živo, mej temi so vrači i mazači.ki praznovernim ljudem mošnjo ožeinajo, sleparji vseh barv, celo v pinjuh in fraku; a kdo bi popisal vse vrste te drhal), ki je soseskam i dež>lain nadloga in prava božja šiba! To so troti, ki srkajo iz državnega in ljudskega satovja! Postava sicer veleva, naj se kaznujejo s zaporom i tirajo na dom. A komu je to koristno? Državi i ljudstvu gotovo ne, ker jih mora rediti i šo potirne troške plačevati; koristno je le potepuhom, ker z lenobo — kiuh služijo, mej tem ko drugi pošteni ljudje trdo delajo ter se v potu obraza trudijo od zora do mraka. Postava, katero so skovali liberalci \oper potepine in vlačugarje, imela bi se tedaj imeno-novati: postava potepine in vlačugarje. Treba je toraj, da se ta postava tako pre-drugafii, da bo lenobo ovirala, ne pa podpirala; ne s zaporom in pitanjem, ampak kaznovati se morajo taki ljudje s trdim delom in postom, Ako bi nam kdo očital, da bi laka postava bila barbarična, da se ne bi skladala z načeli svobode in omike, odgovarjamo inu, da se sklada s pravico, katera zahteva takošno plačilo ka-koršno delo. Dopisi. Iz Rojana 14. marcija. [Prainoverstvo i prilika. — Kaj je pratno-v trttvof) Verovati v stvari, ki so po nar&vinem zakonu nemogoče. 2. Pripisovati močem v vsemiru nadnarA-vine lastnosti. 3. Pripisovati materiji svojstva, ki pripadajo pneumataloglji. Napredkom v oliki očividno gineva prazno-verstvo. Ono je posledica davno propalega pan-teizma, a poslednji posledica — uzrok pomračenja človeškega uma po prvem padu: tedaj konkatenacija. Moramo paziti, da ne trčimo ob Pitagore oslovski inost, ker preljubeznjiva »Edinost« hoče vedno ostati le preprosta kmečka deklica.*) ') To »lcer ne, le taclh reSl sa radi oglbljemo, ki io ljudstvu neumevne, učenjakom pa nepotrebne. Uredil. Ha8g i i i i — .. ,"■ L-LJIU-^J— raz prsta, najkrajše je delo, da se prst odreže. Ker so pa sanitetni vojaki z svetilnicami iskali ranjencev, skrivale so se te nečloveške hijene za grmovjem in po grabnih, da jih ni kedo zapazil. Spravljali so mrtvaški svoj rop v skrite kraje. Dva stara vojaka stopata od trupla do trupla z svćtilnico, da otmeta, ako najdeta šo koga živega. Pri nekcj ograji se jima je ubila svetiinica, vse je bilo v temi, — sedla sta na tla in iskala sveče, kije na tla pala; kar za~ čujeta neko šumenje ne daleč, tiho poslušata — kaj utegne to biti — je li kedo od mrtvih vstal, ali se kateri ranjenec zavedel v hladnoj noči iz medlevice? — Pripogneta se — zdaj zapazi jeden, da hodita dva neznana človeka okrog mrtvih — tipljeta obleko, roke in žepe. Tu in tam prebrneta mrtveca, da mu preišieta prsa, ima li uro ali denar kde v telovniku. Spoznala staju, kedo sta, in s krepkim krikom »haltlu planeta s puško in bodalom na mrličev roparja, ter ju takoj ustavila. — Prestrašena roparja, ne sluteča inej mrtvimi žive duše, osupneta ter poskušata iz Žepov naropano blago po tleh pometati, toda vojaka sta ju dobro stražila in mej tom, koje prvi puško nategnol, da bo streljal, ako se kedo gane, zvezal je drugI roparjema roke. Prignala staju v tabor v noči in glavnej straži izročila. Straža ju je takoj preiskala in našla pri njih razne vrste novcev, žepnih ur, zlatih gumbov, prstanov in tudi človeških prstov, na katerih so se bliščaii dragoceni prstani. Na rano Slovenski knietiĆ i pr iznoverstvo, skoro |eden pojem. Tesno zvezana, ko telo dusoj. Učiteljem i duhovnim pastirjem je dana oblast to pretesno vez odstraniti. Prvim iz č!ov«ko*narodo-ljubja, i poslednjim, da prava vera na bitnosti škode ne trpi. Naš narod ima uže mnogo učiteljev i uče-nikov. Vendar v tem ozirn smo do sedaj zelo malo dosegli. Narodu ^-e pripoveduje po učilnicah i pridlguje raz lec o abotnosti praznoverstva, ali vse to se vrši golim oblikoslovjem. Preprosti narod ne umeje mnogo besedja: žeja ga po zrnu. po jedru. Enak je otroku, ki za zrcalom išče svoje podobe. Slovnica brezi sintakse je le s;nca — odsev napram svitlobi obrnenili eti-inologičnih oblik. Kaj nam pomaga, če razgl igamo i do pičice preprostaku dokazujemo le golimi »lovi, kaj je pravi ponos, kaj oSabnost, kaj prevzetnost i druge dobre i slabe lastnosti naše duše; ako temu modrovanju pomanjkuje duha, ki vse oživlja. Človeško obličje služi duši v ogledalo. I modrovanju, naukom? .lezu Krst največji pedagog preprostim drobi kruh večne resnice podobami, imenom prilike; a pismoukom kaže: »Dajte toraj cesarju, kar je cesarjevega i Bogu, kar je božjega«. Prorok govori o njem, da bode ljudstvo podučeva! prilikami. Kedorkoli katerega uči, naj se poniža do učenca i preglednimi slikami naj mu vsebino okrasi. Priprostim umom, priprosto slovo I Pri tem poslu nam veleva dolžnost, da se poslužujemo primernih izgledov; ali zgodopisnih resnic. Stvar, kojo hočemo umevno stvoriti, dogodki razjasnujmo, osvetinjmo! Sedaj »ad rem!« Hočemo se držati narodne prislovice: Obelodanim greh, grešnika pa za-molčiml Priprosta ženica iz okolice v mesto grede vrčem mleka, da ga proda — potom do-biti svojo botrico, ali kuinico. Nazdravši se, pričnete mej seboj kramljati. Naša mlekariea se pritožuje kumici nekako tako le: Veste botra, moja bela krava mi je dala danes zelo malo mleka! Včeraj sem ga od nje namolzla polno moro, a sinoči i danes v jutro niti Četvrtinko. Zapazila sem tudi, da se blago trese na vsem životu. Prisegla bi, da je naša »dobra« soseda mojej kravi mleko oduzela. Ko sve se zadnjič sprle za stvar od nič, zagrozila se mije: NekaJ ti hočem v kratkem napravili 1 Včeraj popoludne, ko mene ni bilo doma, opazovali sojo otroci, kako je stikala blizu hleva. Sedaj sem prepričana, da prav ona ml je ovo škodo napravila. A tudi to mi služI v potrdilo: njena krava, ki je toliko slane, ves čas ni imela mleka; sedaj pa ga ima. Res je resi lista baba je pravcata vešča, pritrdi jej moško botrica. Pri priliki, poglejte jej na nogi, kako ravna stopala ima, i pa kakove oči? To so vam slabe, da slabejih nj treba 1 Dovolj nas zanima le tol Hočemo ženici dokazati, da je nemogoče to, kar ona trdi i veruje. Pričnimo golim oblikoslovjem! Soseda je oduzela vašej kravi mleko. Da je to mogla izvršiti, morala je vašej kravi mlečno posodo odstranili. Njena krava preje mleka ni Imela, tedaj je ona nje slabo mlečno tvornico odstranila, i nadomestila z dobro vaše krave. I vašej pa slabo vimo njene prilepila. Drugače ni mogoče! Se vsa ova njena operacija na vašem blagu pozna? Nijednoga sledu! Tedaj je vse, kar trdite, gola laž. Vedite! da odstranitvijo vimena je pretesno zvezana kravja jutro se je po taboru raznesla vest, da so po noči ujeli dva mrliška roparja; vsi smo ju hodili na glavno stražo gledat in vsak je uže naprej izrekel sodbo. Kakor je uŽe znano, ni v vojni posebno dolgih pravd. Dokazi so bili v rokah in še tisti dan sta bila pri nekej ograji brez posebne straže ustreljena iu tudi tam zakopana. Stari bobnar je trikratna boben udaril in dejal: kakoršno živenja, takšna smrt. (Dalje prihodnjič.) Pred narodnim domom, (Vizija, spis. F. Z.) Pridno delaj klidivo in žlica, Veleširen zid že raste 'stal, Kjer, ko krasna misel bo resnica, Narodni prekrasni dom bo stal. Urno na delo, oj budni zidarji! Znoja na čelu ne strašite se, Megle že nočne se vmičejo zarji, Vse že gradivo pripravljeno je. Gor po odrih suče vse se živo, Čuj, doni že glasnih mahov pok, Slogo vidiš tukaj ljubeznivo, Zglaša vmes sc pesnij mili zvok. čvrsto zidarji, bodite veseli, Dela poinembe zavedajte se! Dobro, koristno je, kar ste začeli, Sveto veselje spodobno mu je. smrt. Vsega tega prav nič ne bo umela, še prav moško se vam odreže: Ona ve coprati, ima čarobna zeli Či, umeje čudotvorne besede izgovarjati it !. Pri tem delu orodja ne potrebuje — lc podvrže, i bog! Da se takovo praznoverstvo pri narodu odpravi, treba nam se posluževati prilik; ali zgodovinskih izgledov, primerov. Morda zgodovina nam jih mnogo priređuje, ki se dao{»dl je Juh duha moSl, Godba Čuj Šumna, ognjeni napevl, Z gričev zvonovi zdaj glasno donć. Gromni zaklici, slovesni odmevi Uho osuplo čarćbno poje. Lep brez dvombe dar je umna glava, Plemenit sred je hvale čut; Čista v njem se javi še narava, Nehvale/nost pa je grozen stud, Z odra stopivšim hvaležni Slovenci Glej, poljubljujejo čela, rokć, Kite V. dobrave in pisani venci Venčajo delalcem bistre *lavć. EDINOST. Poslantka \bornica Lo imela pred veliko nočjo • 29. ali 110. t. m. zadnjo sejo, potem bodo pnčit- I niče do 23. aprila, kateri dan se zborovanje zopet prične. Po velikpj noči pri.le najprej v obravnavo čolna tarifa. Baron Pretiš, c. k. namestnik na Primorskem, odpovedal se je državnemu poslanstvu. Izvoljen je bil v velikem posestvu na Češkem. Pri novej volitvi pridobi desnica enega poslanca. Izstopil je U državnega zbora tudi levičar baron Walterskircben, ker ne more odobravati počenjanja levičarjev v voliluej reformi. Tako pada list za listom s trohljivega drevesa ustavovercev! Za njim je odstopilo Še šest druzih. Odbor za uredbo plačila duhovnikom je Imel zadnjih 14 dni več sej, in sprejeli so se predlogi, po katerih se duhovnikom zdatno pomore. Le želeti bi bilo, da župniki in kaplani v tistih deželah, kder imajo zavolj ubožuega prebivalstva zelo malo postranskih dohodkov, dobivajo fUjo plačo, nego drugod; in to posebno na Primorskem. Fml. Jotanovii je izjavil, da je vojna v Krlvošji končana, ker imajo vojaki v rokah vse imenitniše kraje. Dokazano je z laj, da je anglelki denar Kri-toijant k uporu zapeljal, Ko so glavarja iz Ublij prašali, zakaj ni zabranil z velikim svojim vplivom upora, odgovoril je: Moj vpliv je nehal tisti dan, ko so Ubijani napolnili Žepe z angleškim zlatom; dokazano je tudi uže, da je denarje trosil Anglež Evans, katerega so zaprli ter ga k ljubu nadleganja angleškega konzula nečejo oprostili. Tega, to se ve da, nečejo vedeti dunajski judovski časniki, ampak kliče le na Rusijo in Črnogoro. Kakor poroča »Narodni list«, posebno hrabro sta se vedla v bojih s Krivošj mi varaždinski polk Št. 16 i naš domači VVeberjev polk Št. 22. Najtežavniši je bil boj na Zagvozdku pri Hanu. 10. t. m. so dobili vojaki v Crkvici ukaz, naj prodr6 čez klance Hana i naj zasedejo Dragalj. V pomoč sta ji m bi la poslana VVebro v i n varažd Inski polk od ene strani, od druge pa Hesor polk. zjutraj je bilo na Zagvozdkovih visočinah polno TBtaŠev in od obeh strani se je streljalo dve uri. Ob devetih so opazili vojaki, da vstaši beži. Vojaki, ki niso vedeli, kak pomen ima ta beg ter so se bali napada od druge strani, ustavili so se. Kar naglo pa na Zagvozdkovih visočinah, na mesti vstaSev zagledajo Webrov In varaždinski polk, ki sta navduieno klicala: »Živela Avstrija I Živel Jovanovičl« Ker sta Webrov in varaždinski polk na Zagvozdku prijela sovražnika za hrbtom, obvarovala sta nato vojsko velike igube. Ta dva polka sta stopila z Orien planine brez telečjakov In vojaki so kanone na ramah prenesli; na nekaterih krajih so gazili sneg do stegen in vendar so prišli o pravem času. Pri Zagvozdku je zaklical lajtenant, ki je korakal pred vojsko, majorju Rukavini: »Pazite, na desnej je sovrajnik.« Ker pa major dalje stopajoč ni videl sovražnika, vprašal je smejć: »Kde so kukavice?« a v tein trenotji je počilo nekoliko pušk in krogla je zadela Rukovino v prsa. Na to so zakričali vojaki: »Kdor je Hrvat, naj maščuje ubitega brata I« Vstaši so potem drli proti vojakom, a ti so mej nje ustrelili ter mnogo njih pobili, 12 mrtvih je na mestu obležalo, še več mrtvih pa so vstaši odnesli. Tako so uplašeni vstaši zapustili Zagvozdak, naši vo. jaki pa so breg daljšega upora prišli v Dragalj. Potem sta se vrnola polka Webrov in varaždinski v Rižau i mej potjo pela navdušeno pesem: »Lepa moja domovina!« V Hrcegovini se ponavljajo majhne praske, 14. t. m, je napalo žandarmerijsko postajo v Jozar Karavli pri Čujnici 100 ustašev; žar.darji so se morali umaknoti; ko pa so 15. prišli vojaki v Karavlo, našli so zapuščeno in porušeno. Krivošjani so prosili črnogorskega kneza naj jih sprejme v svoje knjejevino. Knežjim je vedenje do Avstrije zelo očital ter rekel: Gostoljubnosti vam ne morem odreči, ali ostro vas bom nadzoroval. Ubtglim Krivoljanom je črnogorska vlada odkazala stanovanja pri Podgorici na albanskej meji, da ne bodo mogli čez avstrijsko mejo ter da bodo branili napade albanskih rodov na Črnogorsko zemljo. Vnanje države. Novi srbski kralj Milan I. se da kronati 15. junija, na obletnico Kosovske bit ve. V trbskej skupičini je 57 radikalcev odložilo svoje mandate ker jim finančni minister ni hotel odgovoriti, kako je s pogodbo skleneuo za-stran srbskih železnic b propalo banko »Union Generale.. Skupščina je vsled tega nesklepčna; nove volitve so se razpisale. Kronanje ruskega cesarja Aleksandra III, v Moskvi bode meseca avgusta, ako se kaj neprevidnega no pripeti. Na Francoskem se maj6 sedeži ministerstvu-Gambetta in njegova stranka mu meče polena pod noge. Vzlasti se spotika mnogo poslancev nad finančnimi načrti ministra Saya, ki je v pretesnej zvezi z Rotschildi, tako rekoč zgoli njihov agent; iu torej deluje na korist borzi-j »ncev in milijonarjev, ne pa narodu v dobiček. Nasilstva pijavic ju lov v denarstvenili zidevali se bodo morale prej ali slej vse drŽave otresti. V Tunetiji je razburjenost zopet velika, nekateri rod* v i so se vnovič uprli; iz vsega sc vidi, da bodo Francozi tam še dosti posla imeli. DOMAČE STVARI. Odborniki In namestniki puli. ličnega društva Edinost- so vljudno vabljeni k seji katera bode v čatertek 30. t. m. ob 12. uri v dvorani »delalskega podpornega društva - corso Stadion it. II. I. n. Kedor je zadržan, naj do časa naznani. Odbor. Cesarjeva zahvala. Avstrijskega Lloy la kapetani so poslali cesarju adreso, v ka-terej mu izrekajo svojo udauost. Cesar je blagovolil to adreso najmilostljivše sprejeti ter je izrekel kapitanom svojo zahvalo. Volitve v tržaški mestni »vet. Mestni magistrat razglaša, da bo imenik dozdaj vpisanih volilcev od 25. t. m. do 6. maja, tedaj skoz iest tednov, vsak dan od 9. ure zjutraj do 2. popoludne ležal v prednjej dvorani, drugem nadstropji mestne hiše. Vsacemu je dopuščeno ta imenik pregledati in pritožiti se, če najde v njem katero ime izpuščeno ali kako drugo napako, in sicer v 14 dneh, to ja do 8. aprila. Magistrat potem v Šestih dneh, tedaj od 8. do 13. aprila razsodbe reši, oziroma napake popravi. Ako se komu pritožba zavrne, na voljo mu je dano, v treh dneh vložiti pritožbo pri mestnem svetovalstvu. V zadnjih 14 dneh pred volitvijo se v imeniku nič več ne popravi. Imeniki volilcev se razpoložo tudi v Tergesteji In druzih javnih prostorih, pi tudi pri okrajnih načelnikih, kapo-vilih, učiteljih, župnikih in kuratih v okolici. Volilci! nobeden naj ne zamudi pogledati v imenik, ali je njegovo ime zapisano, in prav zapisano v njem; kdor najde kako napako, naj se brez zamude oglasi, da se pomota popravi. NaŠi.n rodoljubom po okolici posebno na srce polagamo, naj se prepričajo, ali so vsi volilci zapisani i če zapazijo pomote, naj storć, kar treba, da se popravijo. Za razstavo se je dozdaj 62 firm Is Štajerskega oglasilo; iz slovenskega Štajerja samo kakih 20. Oziroma na plodnost in obrtnost te dežele to ni veliko število. O podaljšanji Rudolfove železnice do morja« katero je naš poslanec g. Nabergoj v državnem zboru sprožil i tako gorko priporočal, sklenol je železniški odsek zaslišali najprej menitve finančnega in trgovinskega ministra. — Tudi zarad te in dolenjske in Ijub-Ijansko-hamniiki železnice je bila zadnji teden na Dunaji deputacija kranjske obrtne zbornic« in intresentov kamniškega okraja pri grofu Taalfeju in trgovinskem ministru, katera sta jo prav prijazno sprejela. Zadnji je rekel, da k malu napravi predlogo, da se izdela proga od Trsta do Divače preko Istre. Za stransko črto Ljubljana-Kamnik z državno podporo je izrekel dobro nadejo in ugodno sodil o načrtu dolenjske železnice, a pristavil tudi, da ogerskej vladi ni povolj na. — O zadevi novo železnice v Trst je ukazal g. minister trgovine, naj se pričn6 pre-iskavati zemljiSke razmere mej Trstom in Hrpe-ljami, postajo istrske železnice. Ako bo tukaj zemlja primerna, bila bi skoz ta kraj najkrajša Črta za drugo železnično zvezo mej Trstom in notranjimi deželami. Slovenščina v »vet. JakobskeJ Cerkvi. Farani fare »v. Jakoba so se vnovič pritožili pri nas, da ni »Edinost« ostreje odgovorila na napad v laškem listu »Štafeta« rekoč, da se pri božjih službah v postu vedno latinske litanije opravljajo, mej tem ko je pri sv. Antonu vso slovenski, če tudi je to v mestu. Izrazili so se, da so pri sv. Jakobu gotovo nekateri nasprotni duhovniki in morda tudi pieač članka v »Štafeti«. Čud no je, da se res nič ni spremenilo v tej stvari pri sv. Jakobu kder se pri vsakej božjej službi gotovo 9 desetin Slovencev nahaja. Vi gospodje, kateri imate to stvar v rokah, posebno pa velečistito prcdstojništvo tamošnje fare, poskrbite vendar užo, da bo ljudstvo vsaj v cerkvi v materinem jeziku Boga čestilo. Vojnu Indija «Uargnano« je 19. t. m. pripeljala 14 ranjenih iu 55 bolnih vojakov iz južne Dalmacije v Trst, kder so jih v vojaškej bolnici v skrb prevzeli. Gospe podpornega društva so jih sprejele pri dohodu ter jim delile kavo, čaj, limonato, druga krepčala i u tudi cigare. Tudi veterani so prišli ranjenim in bolnim na pomoč. Tržaške >šašalote*(delalke v maga-zinilO so napravile predzadnji četrtek tak koncert v ulici Acquedotto pred magazinom g. Weidingerja, da so iz tega in bližnjih magazinov I pobegnole od strahu — vse mačke. Delalke. ki i Čistijo .gumi arabicum«, napravile so »strike«, , ker VVeidingeijev glavni fikin, kakor se trdi, I mej nje ni delt pravično delil. Prvi upor j-nelil ti hiš /. drnzimi gospodarskimi poslopji. Vrhniški in virski gasilci so se prav vrlo vedli. Žandar Langer je otel iz goreć ■ hi;« dva otroka. Velik požar je bil lo. t. m. v vasi Sinove! v občini So Iraiica, 'J kmetom sojjo/oreh hiše 7. vsemi gospodarskimi poslopji. Sto le ja do 10 tisoč goldinarjev in siromaštvo veliko, ker pogori-lci večjldel tiiso luli zavarovani. Gosp. župan kliče blage duše m pomoč, ker stok i ti ji'k je nepopisen. V Ito I en jej vasi pri llliinicl so u i-pravili ognjegasno društvo popolnoma v narodnem duhu In z slovenskim poveljstvom. Naj ta lep zgle I posnemajo tudi drugod! Knjiga ..belo sv. t Irlla In Metoda** se zdaj tudi v Trstu dobiva, in sicer pri knjlgarju g. Mosckeni, vi i della Caserma. Cena jej je 4") kr. Sezite po njej, posebno vi dijaki, učitelji in duhovniki — pi tudi drugi izobraženci! • Trlbiine « edini nemški dnevnik na Du naji, ki poleg tega, da se jako krepko iu vspešuo poteza za ona načela, za katera se bori veČina državnega zbora, z vso odločnosti tudi brani slovenskega naroda pravice, prav živo priporočamo onim našim naročnikom, ki beri tudi nemške Časnike. Kdor jo nam prijatelj, vreden je tudi našo podpore. Velja pošiljati po pošti za mesec 1 gld. 0'J kr., za tri mesece 4 gld. Ti i kr. Gospodarske in trgovinske: stvari, Za ohranitev in zboljšanje gozdov na Pri morskem je c. k. deželno namestništvo izdalo ta le raglas: 1. Gozde popolnoma izsekovati je prepovedano, In vsak gozdni posestnik, ali pa tisli, ki ima pravico gozd izsekovati, je dolžin, ako izseki gozde visoke rast), pustiti na posekanem prostoru po 50 z lravih in za seiue sposobnih drevesc n i vsak hektar, ki naj preiinerno vsaksebi rastejo. Ta drevesa se smejo le takrat posekati, ko se je gozd vsled mladega gozdnega zaro la uža zarastel. Izjema od te prepove li je samo pri gozdnem gospodarstvu doraslih gozdov visok« rasti, kjer je uže nov gozdni zarod ob času, ko so ima sekati. Ohranjevanje dreves, ki je uže po naravnih vzrokih pri gozdih srednje rasti v navadi, ne tudi tia Primorskem pri gozdih nizke rasti z ozirom na lokalne razmere ne sme opustiti, zato da so ohrani in zboljša goz Ino gospodarstvo; zategadelj se iina ohranjevati vselej, ko se izsekujejo gozdi niske rastJ, na vsak hektar po 20 najbolj obrastlih, in najbolj cenjenih drevesc, ako je mogoče z lastnimi koreninami, ki naj rastejo primerno vsaksebi, in sicer toliko Časa, dokler ne zraste število teli drevesc do 40. Ta drevesi se sinejo še lo potem posekati, ko imajo uže nad 20 let. Ako so jo število teli dreves zato, ker se je gozd izaekoval, ali pa iz kacega druzega vzroka zmanjšalo, treba ga je spet s tem nadomestiti, da so ohranjuje primerno število mladih drevesc. Te določb'} ne veljajo za one gozde, v kojih raste le grmovje. 2. Gozd izsekovati je dovoljeno le od 15. oktobra do 1. aprila, z izjemo gozdov na visokih hribih, koji se smejo izsekovati do I. junija. 3. Izkopavati korenino in rovati štore, alto niso uže čisto posušeni, kakor tudi kupčevatl Ž njimi je prepovedano z izjemo onih slučajev, v katerih politična oblastnija na podlogi S> -gozdne postivo to dovoljuje, ali pa ako se kopljejo korenine in rujejo Štori v gozdih visoke rasti. Ako liočo kdo na tak dovoljeni način pridobljena drva prodati, mora so preskrbeti z spričevalom one županije, v kojej okrožji je dotični gozd. V tem spričevalu ima bili dokazana pravična pridobitev zgoraj imenovanih drv, tudi ima biti v tem spričevalu naznanjeno, kacega plemena so Korenine, ali štori, koliko jih je, iu za koliko Časa je veljavno zgoraj imenovano spričevalo. 4. Zunemarjenje teli narndeb bo kažnjeno po 0 Zak. in Ukaz. Slovcnci! Ko je dr. Janez Hleiweis vitez Trstenilki izdahnil svojo silno dušo, si je bil vsak sloven« ski rodoljub v svesti, da jo Slovencev sveta dolžnost, skrbeti za vreden spomenik slavnemu rajniku, ki je skoro za Štirih desetletij naš narod vodil v vročih borbah za njo«ov obstanek. Prvi korak za dejansko izvršitev misli, katera je navdajala vseh narodnjakov srca, je storil poslednji občni zbor ljubljansko čitalnice s sklepom, naj so osnuje poseben odbor, kateremu bode nalog, prevdarjati in določati, na kakošeu način naj se potomcem ohrani spomin pokojnega dr. Janeza niei\veisa. Ta odbor, sestavljen iz kranjskih deželnih poslancev, ljubljanskih meščanov in zastopnikov narodnih društev ljubljanskih, se je zdaj ustanovil in soglasno sklenil, da jo nepozabljivemu očatu Slovencev v Ljubljani na javnem prostoru postaviti dostojen spomenik. Odbor pričakuje, da bode narod slovenski navdušeno pozdravljal to namero in nje izpeljavo omogočil z običajno požrtvovalnostjo. Od EDINOS T veĆ se nam dozdeva vsaka beseda, ki bi Se posebno priporočala rojakom plem-niti nanitn, katerega imamo pred očmi: Bleiweisove zasluge J^iMrod same najbolje govor« in - dosti Vsak zaveden Slovenec, vsaka verna Slovenka naj pripomore po svojib močeh, da se nam ne hode moglo očitati, da naš narod ne časti svojih velicih mož! Darove za »Bleiivetsov spomenik« prejema odborov blagajnik gospod Luka Robič, in bode Ji? i1 n0vt'ev ?aBno P°frJ'val P° slovenskih no- V Ljubljani 12, marča 18^0. Odbor za „Bleiweisov spomenik". Prvomestnlk : Dr. Jame/ Zupanec, c, k. notar in prvoaednlk kranjski. notarske komore. Blagajnik: Luka Robič, c k. visi davk. nadzornik v pokoji in d«Žolni poslanec, Tajnik: „ , Fran Ravnikar, načelnik kranjske defelne blagajnice lit »Sokolov« starosta. Odborniki: Dr. Andrej Čebaiek, kanonik. Jan. Nep. fforak, podpredsednik trgovinske in obrtne zbornice, karol Klun, državni in deželni poslanec. Srečko Nolli, kleparski mojster in .Sokolovega* staroste namestnik. Franc Potočnik, kr. stavb, svetovalec v pokoji in deželni poslanec. Jan. Dogan, mizarski mojster. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke »Slavlje«. Matej KrtČ, deželni tajnik. Miha PakiČ, trgovinske in obrtne zbornice svetovalec. Srečko S te g nar, c. k. učitel|. Dr. Ivan Tavčir, advokat, koncipijent. Peter Grasselli, deželnega glavarja namestnik. Josip JiriČ, župnik v pokoji. Jan. Murnih, trgovinske in obrtne zbornice tajnik. Dr. Fran Papež, odvetnik. Luka Svetec, c. k. notar in deželni poslanec. Poslano.*) Na poslano Iz Vrem na Notranjskem, katero je bilo tiskano v cenjenem listu »Edinost« dne 8. marcija t. 1. St. tO prisiljen sem to le odgovoriti: Slavno uredništvo lista »Edinost« vljudno prosim, naj objavi, da jaz nisein pisatelj dopisa, v cenjenem listu »Edinost« iz Vrem na Notranjskem, dne 18. februvarja t. t. ker me trojica nasprotnikov kot tacega smatra.*') To pa, kar je v omenjenem poslanem mej svet razglašeno nI istina, ker so Župani v G. Vremah v Škof-Uem in v Famljah v mojej In nazočnosti prič izrekli, da omenjeno mene zadevajoče poslano niso podpisali, ker od mene nič hudega ne vedo in u e spoštujejo. Da so njih podpisi priSli v poslano, kriva sta gospoda A. Dekleva in Janez Dekleva, ker jim nista dotičnega poslanega niti čitala, niti čitati dala. Tudi obče spoštovana gospoda uda krajnega šolskega sveta, Anton Fetih Frankenhajm in pa Andrej Magajna nista poslanega podpisala, ampak lo le: »Podpisani podpisal sem zaupnico gospodu Franju Bajcu, učitelju, da se stvar vredi, ker pa vidim, da ni kraja in pri tem Šolska mladina trpi, podpišem tudi za gosp. nadučilelja Kalina, da še tukaj ostane. Andrej Magajna ud in podpredsednik krajnega šolskega sveta. Enakih misli, kakor gospod Andrej Magajna, tudi jo Anton Fetih Frankenhajm, župnik.« Omenjenima gospodoma A. D. in J. D. pa svetujem, naj v prihodnje po javnem potu podpisov iščeta ter glas občinstva, ne pa samo Županov zaslišali blagovolita. Tudi je zgoraj omenjenima gosp. znano, da so tukaj takošni g. županje, koji ne znajo niti čitali ni pisati. V zadevi g. nadučitelja Kaline jaz nemain nič govoriti; koji pa imajo kaj ž njim, bodo svojo stvar na pristojnom mestu obravnavali. Meni pa so dali pošteni Vremei lepo zaupnico, koja je pri slavnem okrajnem šolskem svetu v Postojni, iz koje se lahko razvidi, da uživam zaupanje pri tukajšnjem občinstu. Stvaritelji poslanega pa nemajo druge podloge, razen te, da udrihajo po kobili, ko nameravajo po konji. Več o tej stvari bodemo drugje obravnavali. Dopisnikom poslanega pa svetujem, naj se brigajoza svoje razmere, druge naj pa v miru puščajo, ker pregovor veli: »Kdor druzemu jamo kopijo, sam vanjo pade.« V Vrtinah 15. marcija 1S8.'. Franjo Bajec, prov. učitelj. Tržno poročilo. Mej vsem kolonijalnim blagom je bilo zadnji teden navejč praSanja po Olji. kateremu so cene znatno poskočile i to: Aixersko gl. 73, St. Angel gl. 07, Lecer pl. 45. Kave linije vrste je došlo malo, velja Cey-lon gl. 90—135. Sladkor po trdnej ceni r1. iG. Riž nepromjenjen. Petrolje. Denes gl. 10'/4. Polenovk se je malo pripeljalo, zato jih pomanjkuje na trgu. Cena jim je gl. 44. Žito tudi trdne cene. Sadje brez spremembe. Fižol In domači pridelki; malo prašanja po njih. DnnajKba Itorsa dne 23. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih 74 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 'Ju » 75 » Zlata renta........92 "K 1K60 državni zajem.....129 l15 15 ') Za spise pod tem naslovom jo uredništvo le toliko odgovorno, kakor mu dotični zakon veleva. ") Potrjujemo, da dopisu niste Vi poslali. Uredn. Delnice narodne banke . «-30 t _ n Kreditne delnic« . . . 313 » 70 1» London 10 lir sterlin . . . . 1'JO » 30 * Napoleon....... . . 9 .. » . 04 1 100 državnih mark . . . . . "18 . 70 » Promesse mesla Dunaj a g o I d 3, s vitetim kolekom. Sr^Skanju 1 aprila. Glavni dobitek jgold. SOO.fMH) pri AloMandro Le« I« vift S Spiridione 1. Glasovita pivovarna v Senožečah prodaja svojo izvrstno marčno In pori pivo v sodcih iu steklenicah (hote-Ijah), ter pošilja naročitve na kolodvor Divača, franco. Naroči t ve so na Direkcijo pivovarne v Senožečah, p. Adelsberg. 3d—1 Išče se slovenščine zmožen uČPaoc, oziroma nekoliko izučen deček, za prodajalnico špecerijskega blaga. — Kje, in pod kakšnimi pogoji, — pove opravnišlvo »Edinosti«, via Zonta št. 5. I. nadstropje. 3—2 P.acalnth Piazza S. Giovanni N. se • U. UUdaiUllI, pobiti, si. občinstvu naznanili, da je od jo dec. odprl veliko zalogo lepilih In drugih ur; pri niemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni. (jO—17) Zlatar JANEZ RISEGARI Vla S. Sebaatiano N. 4, I. nadstrop. zraven štaeuno z niamifukturlm blagom Fratelli Tavolatto, (20-17) 1)fevzame vsako delo v zlatu, srebru in juvelah, takor tudi popravo take rol>o po tiisokl ceni. Naročila so oskrbe tudi v druge krajo natančno. Občne znana zaloga čevljarskega blaga in usnja EDUARD-A RENZEL vla S. Antonlo nuovo tik. gosp. Marini k C ° obstoječa ž,* nad .'10 let naznanja hI. občinstvu, da ima vedno, veliko Število Izdelkov vsake vrste za gospode in gospe. Dobroto in izvrstno blago garantirajo neštevilnl kupci, ktere si jo pridobit zadnja letu Naročila na inero, ln tudi poprava se Izvršujejo v kratkem času. (20-17) Jožef Waidi krojač za gospode. Zuloga novoSegno robe. Najniže cene. Dobra natančna postrežba. Corso X. 30, Trsi, (20-18) (11-08) imBiup jalee evetiie na velikem trgu, Paluzzo Modeilo. (2G-18) A It TIK FAZZIM, Tr*i, 1'ia^n ( asrrina IV. I. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, Šopki. Zaloga razne vrste lule.-a, kemičnih is-delkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka, mineralnih vod. itd. r*ri vsem najniže cene! (26-19) Riccardo Dinelli vi« rannle M. t. Zaloga vsake vrste podob iz mavcu in drugih izdelkov i/, mramorja in alabastra. Tovarna Ideja iz mavca za prilcpljenic, prodaja na drobno in __veliko. (30-14) Staerk & C. Zaloga obloke za gospodo ,,-A.lla Citt& di Roma" Skladišče angleške iu francoske robe, Trst, via al Teatro it. 4. (20-19) Pozlatarska dela in poprav« se »prejemajo v Cnrsia Stadion .Vr. 10 in via Cliioza Nr. 24 pri Petru Jazbetz. Vsa pripruva za pregrinjala na oknnh In ogledala j k) cenah proti vsaki-j konkurenci. (:SO— 1«) LA FILIALE (lolln BANCA UNION TRIESTE s' occupa di tutte le operazlone di lanoa s di Cambiovalute. a) Afrttta rersamenti m conto rorrentt: Abbuonuudo 1' interesse annuo per Banconote 3VT con pivavvlBudi S fiior. 3'/, I » > » li! . 3H > • » » 20 i 3 V > » 4 m.'«i fi«o 4 » n »»i mrsi (laso novembra a. c. ii* i» i\c« Gino abbunando II 3*/0 Interessu annuo sino qua-lunque soinma; prelevazioni sino a liorini 20 000 a vista verso cbćque; importi maggiori preuvviso avanti la Borsa. — Conferma del versamentl in upposito libretto. Conti'KK'a per tutti i versamentl fatti a qualslnsi ora dT nfflclo In ra per Napoleoni <-on pmvvtoo di 80 gior. U > t » • 40 > 3V • i > • S D«t 3V • » * >0 nuni ralutu del metUsim giorno. AM«umo pol propri coron- tlHtl l' incassii a i ('ambiale per Triesle, 1'ienna e Budapest, rilntrin foro asseg»t ]>er nitesfe vi time liiouc, ed acnorda loro la facolta di dumlcl* liaro ejfetti presto /ujmmnfrnncod' offial h|h>n» por omhI. b) S'incarica delVacquisto t ddla rtndih di effetti pubblici, valute odivlse, noiiche deli' inmsso d'assegni, cambiuli c covpons, verso Vi°/o di provlgglone. c) accorda ai svni cammittenti la /acoltii di dt}x>-silare effetti di tj val s ia.00>000000( po 9{[auao Ao^oispo v/. iTuas a omnuiui Oi\DSA 0U1VZA9J J "S fi Vlipuiopnj^ IIIA. a ]lpS0J<( Of 08 xo.%»M|fui| INISSV1 AVI S/19 Jožef Pross mojster mehaniko Ima zalogo šivalnih strojev iu primernih Slvank itd. Sprejme vsake vrste popravo pri strojih, iu Izvršuje natančuo ilela svoje stroko. Naročila iz dežele se sprejemajo za zmerno ceno. Trst — riatia Rosario — Trst. (20-18) i G. Jaschi na oeitl v Istro (pri sv. Jakobu), Trat. C. k. xnlou;n Niiiodik.ii. Prodaja on Velutina po bismutu nujltolJŠi prah, obrazu in rokam dati poprejšno nežnost in mehkoto. Velika elegantina ška tlja 11. 2. -VreCioa soldov 40. Trojen izleček kolonjske vode nanruvljun po najnovejših Iznajdbah izdelovalcev na LaSIceni, Francoskem, Nemškem in Angleškem. Velika steklenica soldov 60. Tinktura „Nlerville" Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnoti lepo svetlo Urnost, • Steklenica v elegantnem zavitku gl I SO Prodajalcem se ponuja velik dobiček. Zaloga v Trstu pri: Artur Migliorinl, dlSavar in le-ItarnKar, via Majolica N. 11, 1. nadstr. Drugi pro-dalci , lekarne: C. Zanetti, G. B. Forabosehi, P. Roeeu A. Suttlna, V Sloeovich, G. B. Rovls. V Gorici: G. B. Pontoni, Cristofolotti. V Zadru: Braz-zanovioh. (20-13) The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak leden satno ^ eden goldinar, 0 dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja ceno Perošlvo ilnjo /a |»ol Icl, i»o) ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke in oevi iz telesa, Plinovi molori OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. Železne cevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni stroji. SCHNAĐL d C. v Trstu via Carinila 17. 23-"> Nov a Iznajdba! Ni; več okrpanih čevljev! Paten tirano r rseh drlavah! C. k. edin. privilegiran univerzalni klej za usnje, od' Max. Hur-a, Bruck na štajerskem. Izvrstno sredstvo, da so usnje 1. usnjem ln z drupo robo popolnoma nepremofirio mehko trpežno zvežo; n. |>r: raztrgan ffovolj sa popravi neznatno in lepo, celo nepremočno in trdno, ako se s tem klejom na poSkodovuni del prilepi kos prirejenega usnju. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dnd6 predreti vsako mokroto, ktera zakrivi po razhlajenju nog toliko lwle:nt; torej svutnj.Mii p. 11. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 1.2, kr. proti poSiljalvl svote po kteri bodi pošti. Glnvnn žalovat pri Max. Alulir v llpuck na Muri. V Trstu prodaja Andreae Mlmer-rlcliter, čevljarska zaloga, Corso. (20-14) Le enkrat se ponuja tako dobra prilika, da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti. Velika razprodaja. vsej Kvropi nastale politične razmere 9e tudi Švice niso ognole i zato se je mnogo de-lalcev izselilo, vslcd česar se ruSijo tudi fabrike. Tako jc i prva najznameniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih Izdelkov. Tako imenovane Wa-schington žepne ure so najboljše ure na svetu, izvenredno kraso vrezljane i vezene i po ameri-Uansltem sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroilva i atroge lolidnoitl ae a tem javno obvezujemo, da hočemo vaako uro ki nI povoljl, nazaj vzeti i zamenjati. 1000 žepnih remontoir ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zaklopcem, izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu elektrogaTvanUki pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gld, 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kolvo iz srebro-nikla, na i5 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gld 21, zdaj ena le gld. 7.j5, vse na sekunde repasirane, 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebronikla, kristalnim plosnatim steklom na B rubinih, najnatanjčniše repasirane, z verižico, medaljonom i žametnim ctuisom, poprej gld. 15, zdaj ena lo gld. 5.6o. 1000 ur na kotvo, iz čistega i3 lotnega srebra po c. k. puneovnem uredu pregledane, na rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniie regulirane. Te ure so poprej stale ll gld., zdaj pa stoje le gld. iJ..|<> 1000 Washington remontoir žepnih ur iz pravega lJ I. teškega srebra, po c. k, puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava jc iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura jc veljala poprej gld. zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etui iz Žameta i ključ. 1000 pravih zlatih lir za gospć, na 10 rubinih, prej ^o gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospć, prej 100 gld., /.daj 40 gld, 65o ur za zid v. najlepšim cmaj Hranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. kr, 6jo ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne za mizne pisače; poprej u gld , zdaj le 4 gld, 80 kr. 65o ur 7. nihalom v najlepše izdelanej visokej gotiškej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, naj-točniše na čas regulirane, izvenredno iepc i krasne. — Ker ima taka ura še po 10 let dvnojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker jc taka res krasota sobi, Take ure so poprej veljale po 35 gld , zdaj pa izjemno le i5 gld. 75 kr. Kadar se naročujeje ure z nihalom, treba je priložiti zagotovšSino Napis: (0—4) Razprodaja ur urarnice iPH. Fromma Dunaj, Rothenthurmstras8e št 9, partere Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdalelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Tisk. F. HUALA v Trstu.