96 Kriminal-noepedagošiki smotri v miladinskemi pra^u'.
Kriminalno-pedagoški smotri v mladinskem pravu.
Univ. prof. Aleksander Maklecov. Ljubliana.
Težnja, da se nadomesti kazen z vzgojnimi sredstvi v področju borbe zoper mladinsko zločinstvo, je pridobila v naši dobi skoro splošno priznanje. To vendar ne pomenja, da smo na jasnem glede notranjega bistva te zahteve. Poglobitev v ta problem nas postavlja pred številne težkoče in zamotana vprašanja, na katera niti teorija niti praksa še nista dali povsem zadovoljivega odgovora.
Močno gibanje v prid koreniti preosnovi kazenskega postopanja in kazenskega prava, kolikor se tičeta mladine, je bilo plodno in je že prineslo obilo sadu. Toda glavne zahteve so se do zadnjega časa nanašale na to, da se ukinejo različne zastarele norme in institucije. Res je bilo nujno potrebno, bi /ekli, razčistiti polje za novo in odgovorno delo. Šele tedaj, ko so prišli kot prvi orači mladinski sodniki, socialni delavci v področju zaščite mladine in vodje zavodov za prisihio oziroma skrbstveno vzgojo, se je izkazalo, da se vrste in kopičijo pred njimi novi problemi ter nove praktične naloge, ki jih stavlja na dhevni red moderna zakonodaja.
Kriminafco^pedagioški smotri v mladinskem pra^nu. 97
' V sloveiiskeani pravnem sIioivst\-u gl. dr. Metod Dolenc. Miladdnsko kazeaisko pravosodstvo. ajPravn« Vestnik*. 1922, št. 7 in 8, str. 116.
- GJ. med. dr. referat o »iZeugenaitssagein von Kindem und Jugend^ lichen» v »Varhandllingeni des 6. Deutschen JugendgeTichtstages« (1925), Dr. W. Steim. Joigendliche Zeugen in Sittliohkeitsprozessen. (1926) m I>r. Paul Plauit. Dile Zeugenaussagen jiugendliicheT Pisychopateln und ihre forensische Bedeutung. 1928.
7
Mladinski sodnik mora nastopati v novi vlogi, ne samo v vlogi sodnika, temveč tudi vzgojitelja in pedagoga. Življenje zahteva novih ljudi, ki bi bili sposobni in pripravljeni prevzeti nase to novo vlogo. Kajti zgolj juridična predhodna izobrazba še ne nudi jamstva za resnično pripravljenost k temu novemu poklicu.
Pedagoška smer novejše kazenske zakonodaje v širšem pomenu besede (materialno in procesualno kazensko pravo) se izraža predvsem v težnji, da se odstranijo taki momenti, ki kvarno vplivajo na psiho mladoletnih.
Javnost kazenskega postopanja v mladinskih stvareh je po novejših zakonih odpravljena. Merodajni so pri tem pedagoški vidiki.*) Poročila v časopisju z navedbo imen ter številno občinstvo pri razpravah utegnejo učinkovati na mladoletnega obtoženca na dvojen način: ali naredijo iz njega samozavestnega »junaka«, ki se ponaša s svojim zločinom, ali pa narobe, ga skrajno deprimiirajo. S pedagoškimi razlogi se utemeljuje tudi pravica sodnika oziroma sodišča, odstraniti mladoletnega iz sodne dvorane pri obravnavi vprašanj, ki utegnejo nanj slabo vpliVatii. Omenimot n. pr!., da posluša mladoletni obtoženec Včasih naravnost z bolestno radovednostjo mnenja sodnih izvedencev (psihijatrov), ki vsebujejo podatke o njegovih psihofizičnih anomalijah. Iz pedagoških vidikov izvira tudi zahteva po skirajni obzirnosti in previdnosti pri zasliševanju mladostnih prič.^) Mogli bi navesti tudi številne druge ukrepe procesu-alnega značaja v novejših zakonih in načrtih, ki jih narekujejo pedagoški motivi. Toda i to, kar smo na kratko povedali, bo nemara zadostovalo za utemeljitev misli, da se hoče moderno kazensko postopanje v stvareh, ki se tičejo mladoletnih, izogniti vsemu,  kar  nasprotuje  vzgojnim  smotrom.  Večina novih
98 KriminailooBpedagoški smotiri v mkdinsikem pirarvu.
zakonov in načrtov (n. pr. nemški Jugendgerichtsgesetz z dne 16. februarja 1923, poljski »projekt o sadach dla njeletnich« 1921, avstr. zakon o mladinskih sodiščih z dne 18. julija 1928, naor.t k. pr. reda kraljevine SHS 1927 in dr.) smatra uporabo kazni proti mladoletnim v starosti t. zv. relativne kazenske odgovornosti tako rekoč kot ultima ratio. Nekateri zakoni prepuščajo sodišču pravico, da ne kaznuje, če zadostujejo vzgojni ukrepi. (Prim. § 6 cit. nemškega zakona: »Halt das Oericht Erziehungsmassregel fiir ausreichend, so ist von Strafe abzusehen.« Naredba bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z dne 13. decembra 1918 št. 20.829 (št. 4 zb. iz 1. 1919) (autor prof. J. Šilovič) oblikuje splošno določbo: »S ve mere, koje se odredjuju priotivi mladjanih lica (14—18 1.) valja da i m a j u vzgojni z n a č a j.«) Mladinski sodnik sme določati čisto vzgojne ukrepe, ki se ostro ločijo od kazni (primi zlasti § 7 nemškega zak. o mlad. sodiščih). Tako zvani izpust na poizkušnjo se tudi uporablja v korist vzgojnega vplivanja na mladoletnega. Isti smotri so merodajni celo pri izvrševanju kazni (§ 16, odst. 1 cit. nemškega zakona: »Der Strafvollzug gegen einen Jugendlichen ist so zu bewirken, das s e i n e Erziehung gefordert wird«).
Vidimo torej, da prekvaša ideja vzgoje skoraj vise ukrepe proti mladostnim zločincem tako procesualne, kakor tudi materialnopravne. Modema zakonodaja: 1) odstranjuje iz kazenskega postopanja ptroti mladostnikom vse, kar bi utegnilo kolidirati z Interesi vzgoje; 2) pooblašča sodne organe, da določajo čisto-vzgojna sredstva in 3) hoče udejstvovati vzgojne smotre celo pri izvrševanju kazni. S tem se ustvarja okvir, ki naj zagotovi udejstvitev k r i m i n a 1 n o - p e d a g o š k i h s m o t T o v.
Beseda sama »kriminalna pedagogika« že vsebuje idejo sodelovanja kriminalistov in pedagogov, njih skupno prizadevanje za rešitev mladine od moralnega propadanja. Izraz »kriminalna pedagogika« ima pri posameznih avtorjih različen pomen. Erich Wulffen upošteva v prvi vrsti preventivni značaj kriminalne pedagogike. V njegovi koncepciji meja, ki loči kriminalno pedagogiko od splošne moralne pedagogike, ni oStro
KriminailTiospedagošiki smotri v miladinskem pra^'u. 99
potegnjena.") Striimpell rabi izraz pedagošl<:a terapija (die padagogische Therapie) in jo pojmuje kot nauk o vzgojnih sredstvih, ki streme deloma za tem, da odvrnejo preteče otroške defekte, deloma pa za tem, da odstranijo že obstoječe.*) S pojmom kriminalne pedagogike se bavijo Fr. W. Forster, E. von Karman, W. Hoffmann in dr., toda tudi pri njih ne najdemo točne opredelbe tega pojma.^)
Po našem mnenju tvori kriminalna pedagogika praktično usmerjeno panogo socialne pedagogike, ki ima posebno nalogo, da pospešuje socialno reklasacijo onih, ki so že stopili na pot zločina (crimen). Objekt kriminalne pedagogike so v prvi vrsti mlade osebe, ker je prav pri njih največja možnost take reklasacije.®) Šele v drugi vrsti prihajajo v poštev odrasli subjekti kot objekt kriminalno-pedagoškega vplivanja. Težko je potegniti čvrsto starostno mejo, toda jasno je vsekakor, da možnost vzgojnega vplivanja (zlasti če gre za odrasle zločince iz navade ali poklica) kajpada ni brezmejna.
_ Erich VVulffen. KTiminailpadagogie. 1915. Str. 15. in delo istega avtorja »Das Kind« 1913.
* Ludiwig Sltriimpelll Allifried Spitznieir. Die padagogiisohe Pathologie odielr die Lehre von den Fehlem der Kinder, IV. Aufl., str. 49.
Fr. W. Forstter. Schuild und Siiihne. 3. Aufl. 1920 (zlasti poglavje: Die amerikanische Kriminalpiadagogtk, str. 146 in na^sl.) Gl. tudi naš cfemek: Sploano=pedagoška in kTitainalno^pedagoška naizlranja Fr. W. For* sterja v čaisopiisu »Russkaja škola za: rubežom«! (Pinaga 1923) Dr. E. von Karmian. Ein kriminalpadagogiscbes Institut. Laingensatea. 1917. Stri. 7 in piassim*. — Dir. W. Hoffmann. Die padagogiischein Probleme im Eint\TOrfe einies Jugendgdrichtsgesetzies v »Zeitschr. f. padagogische Psychoiogifc und experimientelle Padagogiik« 1921. Glede tzv. zdiravitee peidagogike (Heiillpadagogik) napram psihičnor^dlefektnim dtrokom gl'. posebno: Isser« lin, Psychiatriie und Herfilpiadagogik in Heller. Die Heilpadagogik in Ge^ genwairt und Zuikunft. Bericht iiber den ersten Kongress fiir Heiiilpadaj gogik. Berlin 1923. — Dr. H. Tobbem. Dite Jugendvervahritosuing und ihire Bekampfunjg. 1927, str. 476 in maisl.
" Ta možnost temelji v plastični obrazovalni sposobnosti (Biildungs«^ fahigkeit) mlaidiostnika. Novejša pedagogika je v temi -pogledu precej opitimistična: »Vom- erzieheriischen Standpiunikt aufgefasst, ist kein Kind, auch nicht das schon voo Gnmd aius verdorbene, ganalich und fur imrner verkralen, s o I a n g e n u r ii b e r h a u p t ein k le i ni e r Grad g e i« stigeir Gesundheit, d. h. Bilduogsfahigkeit iibrig ge< blieben ist«, Loid^vig StriimpeH — Dr. Alfired SpAtzner, op. cit., str. 51.
7*
100 Kriminalnioispedagoški smotri v mladinskem pravui
' Dr. K. Nap'peil. Jugendgerichtsgesetz und Fortbildungsschulgesetz. »Zentralblatt fiir Vormundschaftswesen, Jugendgeirichte und Flirsorge« erziehung«. 1921. Str. 59—61.
* Primerj. tehtne ugovore prof. Liepmanna na 5. nemškem kon« gresu mladiasikih sodnikov. »Die Verhandi. des 5. deutschen Jugendgc^ ! Ichtstages«. 1920. Str. 30.
" Gl. cit. delo tega pisatelja in tudi Dr. Walter Hoffmann. Die Reife« zeit. Probleme der EntwicklungLpsychologic '.md Sozialpadagogic  1922.
V naših nadaljnjih izvajanjih se bomo pomudili le pri dveh vprašanjih, ki jih imamo za posebno važne glede na kriminalno-pedagoške smotre v mladinskem pravu: 1) ali je moči v okviru sodnega postopanja uspešno udejstvovati vzgojne smotre in 2) kakšno je razmerje med vzgojnimi in kaznovalnimi sredstvi v področju mladinskega prava.
K I. Najradikalnejši predlog, ki ga zagovarja v nemškem kazensko - pravnem slovstvu dr. Nappel,^) hoče dvigniti starostno mejo absolutne kazenske nedoraslosti do 18. let. Nappel smatra dbvršeno 18. leto kot zaključek vzgojne dobe. Ce bi se ta načrt uresničil, potem bi mladi ljudje do 18. let sploh ne spadali pred kazensko sodišče. Toda celo vneti zagovorniki ideje, da naj se kazen nadomesti z vzgojnimi sredstvi, si ne upajo iti tako daleč in upravičeno imajo tako reformo vsaj za današnje razmere kot neizvedljivo.^)
Bolj realistično razmotriva vprašanje znani nemški mladinski sodnik in globoki poznavalec psihologije mladih zločincev dr. W. Hoffmann.") On je bil vsaj v zapadni Evropi prvi, ki je opozoril na to, da je skrajno težko stisniti vzgojne ukrepe v avtomatični tok sodnega postopanja. Sodnik je pri-moran reševati vprašanja, ki se tičejo vzgoje, na isti način, kakor pravna vprašanja. Toda s sodbo ni moči dognati, kaj obetajo v konkretnem primeru vzgojni ukrepi. Treba je torej osvoboditi postopanje od trdih form, ki jih drugače zahteva pravni red in ustvariti pogoje, ki bi omogočili resnično izvedbo vzgojnih sredstev. Edini izhod vidi W. Hoffmann v anglo-ame-riškem sistemu, pri katerem se krivdorek in določitev kazni ločita. (»Zu diesem Zveck ist das Urteilnach englisch-ameri-kanischem Vorbilde zu trennen in Schuldspruch und Straffest-setzung«). Izpust na poizkušnjo naj služi kot razdobje, ki bo
KriminalTiospedagioški smotri v mladinsikjem pravu. 101
nudilo priliko za opazovanje in vzgojno vplivanje. Če se izkaže, da je s tem dosežen zaželjeni uspeh, se postopanje ukine; v nasprotnem primeru naj se določi primerna kazen kot ultima ratio.
Različno mnenje smemo imeti o tem, ali je predlog nemškega pisatelja v vseh primerih praktično izvedljiv. Na vsak način pa nam W. Hoffmann razkriva ostro protislovje, ki tiči v ideji sami, da se določajo vzgojni ukrepi v obliki sodnega sklepa. To je bistven problem, ki priča, da stojimo le pred vratmi zelo važnega kniminalno-pedagoškega problema, ki ga ne moremo imeti za definitivno rešenega.
K 2. Drugo vprašanje, na katero bi radi opozorili, je vprašanje o vzajemnem razmerju kazni in vzgojnih sredstev v lx>dročju mladinskega prava. V tem pogledu izpričujemo zanimiv pojav. Dočim se nekateri kriminalisti in socijalni politiki v naši idiobi vneto zavzemajo za to, da se kazen proti mladim kršilcem zakona popolnoma odpravi, se v pedagoški literaturi množe glasovi, ki temu odločno ugovarjajo. Kot primer naziranj prve vrste naj navedemo mnenje ruskega kriminalista prof. M. Gerneta: »Vse kazni so v resnici poslabšale, ne pa poboljšale človeka. Le zdravniško in pedagoško ravnanje proti mladostnim zločincem, ki v soglasju z zahtevami moderne pedagogike, ne pozna nobenih kazni, utegne spraviti mladostnika na pravo pot.«") Vpogled v novejšo splošno in kriminalno pedagogiko vendar ne opravičuje takega zaključka. Tako n. pr. poudarja sloviti nemški pedagog Fr. W. Forster, da vzgoja ni samoindividualizacija. temveč tudi generalizacija, t. j. korektura individualne enostranosti in impulzivnosti po neizogibni vio|ji socialne skupnosti. Pisatelj opozarja na pedagoško funkcijo kazn i.") Uporaba objektivnih norm je s pedagoškega vidika neobhodno potrebna zlasti za mlade ljudi, za katere je značilno pomanjkanje duševnega rav-
M. N. Gemet. Socialno^pravovaja obrana detstva za granicej i v Rossiji. Moskva. 1924. Oontra v novejšem ruskem znianstvemem slovstvu. Pnof. P. Ljublimskr. Borba s prestupnostj-u v detsikom in junošeskem vo-zraste. iMioskva. 1923. Str. 245 in nasl.
" V istem smiistu tudi nemiški pedagog Dr. Noihl. Brzrehungsgedan« ken fur dlie Eirzii«hungistatigibeiit det Einzetnien. Str. 15.
102 Kriininateo-pedagoški smotri v miadiinskem' praA^u.
notežja. V strogem in \idnem učinku takih objektivnih norm vidi Fr. W. Forster terapijo sugestije in preventivno terapijo za impulzivne značaje.
Fr. W. Forster priznava seveda vse glavnejše zahteve, ki jih je oblikovala moderna kriminalna politika v pogledu smotrenega ravnanja z mladimi zločinci.i^) Vendar odločno ugovarja proti zlorabi gesla: »Vzgoja namesto kazni!« Tako zahtevo, — trdi pisatelj, — morejo braniti le tisti, ki ne poznajo človeške narave in pogojev njenega vstajenja, ki so v svojem abstraktnem teoretiziranju izgubili vsako vez z najglobljimi resnicami življenja in duha.
Nekritično pojmovanje načela — »vzgoja namesto kazni« učinkuje škodljivo zlasti pri poboljševalni vzgoji mladoletnih zločincev. Naravno je, po mnenju Fr. W. Forsterja, da smatrajo gojenci zavod za prisilno vzgojo kot neke vrste kaznilnico. Toda vzgoja se ne sme nikdar predstavljati v taki luči, sicer izgubi svoja najvažnejša svojstva.*^) Tudi vodje zavodov za prisilno vzgojo pretvarjajo čestokrat vzgojevališča v prave kaznilnice v prepričanju, da se ne sme pustiti zločine mladostnikov brez kazni. To nesrečno zamenjavanje kazni in vzgoje vpliva kvarno na gojenca, ki se nahaja v zavodu za prisilno vzgojo. Neprimeren je že naziv sam »prisilna vzgoja« (Zwangs-erziehung), ki se šele v zadnji dobi nadomešča z izrazom »skrbstvena vzgoja« (Fiirsorgeerziehung).'^) Kazen mora biti tudi takrat, če se uporablja kot disciplinsko sredstvo v zavodih za korigende, strogo ločena od vzgoje same (določen rok, določene omejitve pravic itd.).
»G€wiiss soli man JugendMche nicht mit orvvachsenen Delingueinten zusammen intemieren, gewissi soli man an ihre Bestrafung nicht die biirs gedSchen Konisequeinzeii kuiipfen, die den Ei^vachsefnen Delinquenten be< droben, gewiss soli man Strafmittel tind StTafvoMzug immor mehr padagogisch verfeinem . . .« F. W. Forster. Slbrafe und Erziidhiung. Miuneben. 1913. Str. 39.
" Dr. Kurt Bondi v sviojem delu »Padagogische Probleme im- Jirgend« Strafvolteug« (1925) tudi naglasa, »dass die Brziehungsmassnahme d^ zwa'nigsweisen tJberweiisung in eime Fiirsorgeerziehungsanstalt fiir den •lugelndlichen faist immer eine Strafe darsteit«. (Str. 14).
" Osnuteik za edinstveni kaa. zaik. kraljieviine SHS vztraja žaDbog na izrazu prisilna vzgoja (prisilni' uzgoj).
KriminalTJC^pedagoški smotri v mladinskem pravu. 103
Značilno je, da dajejo včasih mladi zločinci prednost kaznilnici pred zavodom za prisilno vzgojo. Na to dejstvo je opozoril pred nedavnim dr. Egon Benke v svojem članku: »Lieber ins Oefangnis als in die Erziehungsanstalt«.^^) To se da razkužiti vsaj deloma s tem, da nudi kazen na prostosti v marsičem večja jamstva kot bivanje v zavodu za prisilno vzgojo. Kazen na prostosti se odmerja na določen rok, dočim utegne trajati prisilna vzgoja včasih do dopolnjenega 21. leta. V kaznilnici je mladenič bolj zavarovan pred šikanami jetniškega osobja in manj odvisen od njih razpoloženja. Njegove pravice na pritožbo zoper nezakonito postopanje z njim so bolj določene. Znana leposlovna povest francoskega pisatelja Fr. Cop-peeja »Le coupable« in novejša (iz 1. 1925) razprava o temi Louisa Roubota p. n. »Deca Kaina« zgovorno pričata o tem, da se morejo pretvoriti zavodi za prisilno vzgojo v pravcato mučilnico.
Nismo v stanu v tem kratkem člančiču bolj podrobno obravnavati probleme novejše kriminalne pedagogike. Hoteli smo le ugotoviti nastopno. Moderni zakoni in načrti, ki se tičejo tkzv. mladinskega prava, ustvarjajo le splošen okvir za udejstvitev kriminalno-pedagoških smotrov. Uresničenje vzgojnih načel v področju mladinskega kazenskega prava in pravo-sodstva predpostavlja kar mogoče večjo prožnost in gibčnost zadevnih institucij. Iz tega razloga je vsega uvaževanja vredna misel Walterja Hoffmanna o uvedbi anglo - ameriške oblike izpusta na poizkušnjo tudi v pravu kontinentalne Evrope.
Kakor kaže življenska skušnja, se geslo »vzgoja namesto kazni«, ki je po našem prepričanju glede na mlade zločince sicer popolnoma upravičeno, čestokrat nepravilno pojmuje. Odlični zastopniki moderne kriminalne pedagogike opozarjajo na to, da more tudi kazen, ako je primerna za mladino, vršiti važno pedagoško funkcijo; svarijo hkrati pred tem, da naj vzgojni ukrepi ne bodo le po imenu vzgojni in naj se ne pretvarjajo v resnici v pravcato kazen, le brez običajnih garancij.
Gl. Zentralbktt fiir VormundBchaftsveseii. Jugendgerichibe und Fiirsorgeerzrehung. 1924. Str. 54 in nasL
104 O retraktni pravici na našem ozemlju.
Glavni pogoj za rešitev celokupnega kompleksa vprašanj kriminalne pedagogike je predvsem sistematično sodelovanje krimnalistov-pravnikov in pedagogov tako na polju teoretskega razglabljanja teh vprašanj kakor tudi pri praktičnem kriminalno-pedagoškem delovanju. Predhodna izobrazba mladinskih sodnikov torej ne sme biti zgolj juridlčna, temveč tudi kriminalno-pedagoška v najširšem pomenu besedte."
'O Gl. mied dr. Vian Diihiren. Diie erziehorische Tatigkeit des Jugend* riicfatiers v »birki: Die erzieherisdhe Beeinflussung straffaliger Jugendlicher. 1927, str. 42.