—   172    -
Kako bi se šole po deželi napravile.
V „Danici" beremo svet, kako naj bi se šole po deželi napravile, ki je resniga prevdarka vreden, zlasti sedanji čas, ko ni upati, de bi se od druge strani šolstva krepko na noge pomagalo. Se ve de bi mogle župa-nije ta nasvet dobro prevdariti, debizvedile: ali bi bili na-svetovani prihodki tudi zadostni, in se s svojimi duhovnimi gospodi pogovoriti: ali bi hotli to butaro na-se vzeti. Toliko je gotovo po očitnih skušnjah, de so dosadaj pri nas duhovniki nar veči podpora ljudskim šolam po deželi bili, in za-nje nar več storili; posebno velja to od mlajših gospodov , med kterimi nekteri so vsi goreči za omiko ljudstva in lepo po domače vred-jenih šol. — „Danicau o ti reči takole piše:
„Zastran naprave šol po kmetih se iz nekterih krajev nasveti slišijo, kterih bi ne bilo preslišati."
„Ker je dežela bolj uboga, soseske z mnogoterimi davki, nakladi, odkupili, zastanjki itd. zlo obtežene, in mem tega letaš še s točo tako obiskovane, skorej nikakor ni moč, kakih dnarnih shodkov za šole in njihuče-nike misliti. Toliko ložej pa, kakor je sem ter tje slišati, bi se dale ra dovolj ne šole napraviti, ako bi se od prave strani začelo. Veliko duhovnov po kmetih ima radovoljno šolo, in ne išejo pri tem nobeniga dru-ziga plačila, kakor zavest, de so kej dobriga človeštvu storili, ker so prepričani, de plačilo boljši jih unkraj groba čaka; in veliko jih je, kakor se sliši, kteri bi radi šolo začeli, ako bi bili k temu od višjih spodbujeni ; sami od sebe si pa ne upajo lahko, ker se rado nameri, de se take početja za prederznost ali za kako drugo napako razglasujejo. Tudi je veliko šoli nasprotnih misel, ktere so šolskim ljubivcam overki, se podati v šolarijo. Po vsaki ceni pa bi bilo zastran lepe ker-šanske omike skorej nar boljši, de bi se duhovni otročje odreje po šolah na kmetih, kolikor je moč, lotili. — Kar pa tiče prihodke in pomočke ondi, kjer šolskiga zaklada išejo, smo slišali svet, kteri se nam prav moder zdi. Naj bi se namreč gostnikam ali birtam nekaki krajcarji na bokal naložili, ktere bi mogli za  šolo odrajtovati.   V tem bi  se denarja
veliko dobilo, in nobedin bi ne imel nikakoršne občutljive škode; birtov in pijancov bi se pri vsim tem ne manjkalo, kakor se jih zdaj ne manjka; ako bi jih pa za to kaj manj bilo, bodi Bogu hvala, ker ravno go-stivniee so večkrat, ki poštenje in lepo obnašanje kmetov okužijo. Po nekterih krajih gostniki ali piv-ničarji že plačujejo ta šolski naklad, in pravijo, de se zavoljo tega vino ondi ne toči dražji, kot drugod, kjer tega ni. Na žganje bi pa bilo dobro še veči naklado narediti, ker bi se s tem utegnil tudi ta namen doseči, de bi se pitje tega strupa zmanjševalo44.