LETO V URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE 1. marec 1960 ŠTEV. 5 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 34. Odlok o družbenem planu občine Celje za leto 1960. 35. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1960. 36. 0'dlok o uvedbi občinske doklade na davčno osnovo dohodnine davčnih zavezancev od samostojnih poklicev, stavb ter drugih dohodkov in premoženja. 37. Odlok o občinskih taksah. 38. Odredba o določitvi najvišjih cen na drobno za kmetijske pridelke. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 39. Odlok o razpisu nadomestnih volitev. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 40. Odlok o razpisu nadomestnih volitev. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinski ljudski odbor Šoštanj POPRAVEK 34. Občinski ljudski odbor Celje je po 4. členu zatona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-664/57) v zvezi s 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. februarja 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Celje za leto 1960. Sprejme se družbeni plan občine Celje za leto 1960, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN OBČINE CELJE ZA LETO 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje TEMELJNI SMOTRI IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 Smernice in ukrepi za gospodarski razvoj občine Celje v letu 1960 so konkretizacija temeljnih ekonom-sko-političnih nalog zveznega, republiškega in okrajnega plana ter nalog družbenega plana gospodarskega razvoja občine za razdobje od 1957 do 1961. Če izhajamo iz gospodarsko-političnih nalog družbenega plana gospodarskega razvoja naše občine ter upoštevamo že dosežene uspehe gospodarskega razvoja v letih 1957 do 1959, ise postavljajo v letu 1960 te-le glavne naloge: 1. Povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah tako, da se bo zagotovila izpolnitev družbenega plana, ki ga je predvideval gospodarski razvoj občine v letih 1957—1961, že do konca leta 1960, torej eno leto pred določenim rokom. 2. Predvideno povečanje proizvodnje je treba doseči predvsem s povečanjem delovne storilnosti, ki je glavni pogoj za uspešen gospodarski razvoj v letu 1960 in za izpolnitev petletnega plana že v štirih letih. Zaradi tega bo treba v letu 1960 mobilizirati vse sile da se uresniči povečanje delovne storilnosti. Bolj kot doslej bo treba skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile ter izboljšanje organizacije dela. Dosledno je treba uvajati sistem nagrajevanja po delovnem učinku, po katerem bodo osebni dohodki delavcev v čim večji meri odvisni od njihovega dela in uspešnega poslovanja podjetja. 3. Med prve naloge letošnjega plana spada povečanje osebne porabe in družbenega standarda delavcev. Osebna poraba pa mora naraščati skladno s povečanjem celotne proizvodnje in s produktivnostjo dela. Da se zagotovi skladen razvoj družbenega standarda, se bo v letu 1960 nadaljevala pospešena gradnja stanovanj. V gradnji bo 840 stanovanj, od katerih bo verjetno dograjenih dlo konca leta 1960 okoli 590. Nadaljevalo se bo zidanje šolskih in komunalnih objektov. 4. Da se doseže večji učinek denarnih naložb in smotrna uporaba razpoložljivih sredstev, je treba: — tudi v letošnjem letu združevati razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij, — da gospodarske organizacije del razpoložljivih sredstev prispevajo za gradnjo objektov družbenega standarda, ki so splošnega značaja, — investicijske naložbe je treba usmerjati tako, da bodo čim več prispevale k nadaljnjemu razvoju gospodarstva. Predvsem je treba dokončati že začete gospodarske in negospodarske objekte in tako čimprej usposobiti nove zmogljivosti za njihov namen. 5. Pri proračunski potrošnji je treba posebno varčevati pri izdatkih za administracijo ter povečati funkcionalne izdatke v prosveti dri obseg negospodarski! investicij, II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Glede na raven proizvodnje v letu 1959 in glede na pričakovani porast proizvodnje, ki je v skladu z razvojem, katerega predvideva perspektivni razvoj gospodarstva občine, računamo, da bomo v letu 1960 dosegli to-le povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: v milijonih din 1957 družbeni bruto proizvod 33.340 narodni dohodek 13.056 Po posameznih letih bi se vključno z letom 1960 gibal družbeni bruto proizvod in narodni dohodek takole: 1957 1958 1959 1960 1960 1961 družbeni bruto 1956 1957 1958 1959 1956 1956 proizvod • 118 115 108 109 159 157 narodni dohodek 117 U7 110 109 166 158 Družbeni bruto proizvod se bo v prvih štirih letih petletne dobe povečal za 59 % in narodni dohodek pa za 66 %. 2. Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca je naslednje: Indeks 1958 1959 1960 ~ 1959 1958 1960 1959 družbeni bruto produkt na 1 prebivalca v 000 759 805 861 106 107 narodni dohodek na 1 prebivalca v 000 302 331 355 109 107 3. Po posameznih gospodarskih področjih računamo z naslednjim povečanjem družbenega bruto proizvoda : V milijonih din Indeks 1959 1960 Panoge 1958 1959 1960 1953 1959 Gospodarstvo — Skupaj 38.480 41.404 44.925 108 109 Industrija 27.503 29.657 31.744 108 107 Kmetijstvo 1.014 1.122 1.264 111 113 Gozdarstvo 367 401 391 109 98 Gradbeništvo 2.392 2.240 2.847 94 127 Promet 1.018 1.018 1.081 100 106 Trgovina 1.260 1.566 1.709 124 109 Gostinstvo 616 682 748 111 110 Obrt 2.696 2.934 3.242 108 111 Komunala 1.614 1.784 1.879 111 105 V primerjavi s perspektivnim planom gospodarskega razvoja občine bo gibanje bruto proizvoda v gospodarskih področjih naslednje: 1959 1960 1960 1961 1958 1959 1956 1956 Gospodarstvo skupaj 108 109 159 157 Industrija 108 107 150 157 Kmetijstvo 111 113 140 155 Gozdarstvo 109 98 112 105 Gradbeništvo 94 127 218 168 Promet 100 106 145 128 Trgovina 124 109 171 154 Gostinstvo 111 110 202 193 Obrt 108 111 241 165 Komunala 111 105 173 147 Družbeni plan za letošnje leto predvideva v vseh gospodarskih panogah močno povečanje proizvodnje, tako da bi dosegli letos v celotnem gospodarstvu 9 % povečanja družbenega bruto proizvoda, s čimer bi do- Indeksi 1958 1959 1960 1959 1958" 1960 1959 38.480 41.404 44.925 108 109 15.323 17.054 18.535 110 109 segli letos za 59 % večji družbeni bruto proizvod kot leta 1956, kar pomeni, da bi na koncu letošnjega leta za 2 % presegli naloge, ki jih je postavil perspektivni plan. Vse panoge gospodarstva, razen industrije in kmetijstva, bodo presegle že v štirih letih predvidevanja petletnega plana, dočim postavljenih nalog v industriji, ki jih predvideva petletni plan, ne bo možno doseči do konca leta 1960, ker je bila proizvodnja po perspektivnem planu v Tovarni emajlirane posode in v Cinkarni postavljena na podlagi izvršenih rekonstrukcij, ki bodo verjetno realizirane šele v naslednjih letih. Kljub vsemu temu bo industrija dosegla 95,5 % celotne proizvodnje predvidene po perspektivnem planu do konca leta 1980. Predvideno je, da se bo kmetijska proizvodnja letos povečala količinsko za' 20 % in vrednostno za 13 % s čimer bi dosegli okoli 90 % proizvodnje, ki jo pričakujemo po perspektivnem planu. III. poglavje INVESTICIJE V letu 1960 je treba usmeriti investicijska sredstva v tiste panoge, katerih razvoj zaostaja v odnosu na postavljene cilje in naloge, določene z družbenim planom gospodarskega razvoja občine. fr Predvidena investicijska Vlaganja v letu 1960 bodo omogočila smotrnejši razvoj pocdinih panog iz gospodarstva in družbenega standarda. V letu 1960 so predvidene investicije iv skupnem znesku 5.540 milijonov dinarjev ali za 88 % več kot v letu 1959. Glede na osnovne cilje se bodo investicije v letu 1960 gibale takole: 1960 1959 strukt. 1960 strukt. 1959 Investicije skupaj 2.938 100 5.540 100 188 Od tega: gosp. investicije 1.838 62 3.983 72 216 negosp. investic. 1.100 38 1.557 28 141 V primerjavi s perspektivnim razvojem občine računamo, da bo od leta 1957 do konca leta 1960 izvršenih 94 % vseh investicij v gospodarstvu in 84 % investicij v negospodarstvu. 1. Od skupnih gospodarskih investicij 3.984 milijonov v tem letu se predvideva naslednje investicijsko vlaganje po posameznih gospodarskih panogah: 1959 strukt. 1960 strukt. 1960 1959 Gospodarstvo skupaj 1.838 100 3.984 100 216 Od tega: industrija 998 64.3 2.690 68.0 269 kmetijstvo 173 9.5 243 6.2 140 gozdarstvo 20 0.7 22 0.4 110 gradbeništvo 197 10.7 285 6.3 130 promet 146 8.0 228 5.7 156 trgovina 147 8.0 161 4.0 110 gostinstvo 39 2.1 204 5.0 510 obrt 118 6.5 180 4.4 153 Investicije v gospodarstvu se povečajo za 116 % nasproti letu 1959. Povečanje gospodarskih investicij je predvideno v vseh panogah gospodarstva, posebno pa v industriji, kjer gre za večje rekonstrukcije pri Železarni Štore, Cinkarni, v kovinski industriji, industriji gradbenega materiala in tekstilni industriji, od katerih je predvsem odvisna izpolnitev petletnega perspektivnega plana gospodarskega razvoja občine. Kako se bodo uporabila predvidena investicijska 'sredstva v gospodarstvu, je razvidno v nadaljnjem izvajanju družbenega plana pri razvoju posameznih panog. 2. Sredstva predvidena v letu 1960 za negospodarske investicije v višini 1.557 milijonov, se 'bodo uporabila izključno za potrebe družbenega standarda, to je za zidavo stanovanj, za zidavo šol, za razna komunalna dela, kulturo, telesno vzgojo, zdravstvo in socialno varstvo. Predvidena sredstva za negospodarske investicije pa bodo po posameznih dejavnostih družbenega standarda takole razporejena: 1959 strukt. 1960 strukt. 1960 1959 N egaspodarske investicije 1.100 100 1.557 100 141 Od tega: šolstvo 140 13.0 149 /9.7 107 . prosveta in kultura 17 1.6 37 2.4 218 zdravstvo in soc. var. 59 5.3 87 5.6 147 telesna vzgoja 12 1.1 13 0.8 108 komunalni objekti 164 15.0 331 21.1 200 stanovanjska izgradnja 708 64.0 940 60.4 133 Negospodarske investicije se v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 povečajo za 41 %. V primerjavi s perspektivnim razvojem gospodarstva občine pa bo do konca leta 1960 doseženih 84 % vseh negospodarskih investicij. Pretežni del negospodarskih investicij odpade na gradnjo stanovanj in sicer 60,4 %, zato se bo v letu 1960 povečala stanovanjska izgradnja za 33 % nasproti letu 1959. Za pospešen razvoj družbenega standarda se računa, da bodo gospodarske organizacije prispevale del svojih sredstev, s katerimi bodo v letu 1960 prosto razpolagale za reševanje posameznih komunalnih problemov, ki so splošnega značaja za našo komuno. Prav tako se bodo sredstva iz povečanega (1 %) prometnega davka od maloprodaje uporabila za objekte družbenega standarda in sicer 50 % za potrebe šolstva (opremo) in otroška zavetišča, ostalih 50 % pa za povečanje kapacitet v 'trgovini. V kakšne objekte družbenega standarda se bodo uporabila predvidena sredstva je razvidno v poglavju, ki govori o družbenem standardu. 3. Da bi se dosegle osnovne naloge investicijske graditve, je treba: — razporediti razpoložljiva sredstva predvsem za take namene, ki bodo najhitreje zagotovila povečanje zmogljivosti v proizvodnji in družbenem standardu oziroma, ki bodo omogočili izrabo danih pogojev za razvoj proizvodnje v naslednjih letih; — nadaljevati priprave in izvajanje programov za rekonstrukcijo podjetij ter pri tem Zlasti prehajati na uvajanje avtomatizacije z uporabo sodobne tehnike v proizvodnih procesih; — pospešiti dokončanje investicijskih del v proizvodnji gradbenega materiala in gradbenih elementov, da bi bilo mogoče izvršiti gradbena dela v predvidenem obsegu; — okrepiti in organizacijsko utrditi projektivne organizacije ter jih usposobiti za pravočasno in kakovostno izdelavo programov in projektov; — za dosego hitrejših rekonstrukcij in modernizacijo podjetij naj občinski organi v sodelovanju z zbornicami in drugimi organizacijami pripravijo predloge o združevanju investicijskih sredstev zaradi izvrševanja nalog in dosege smotrov, ki so v skladu s smernicami družbenega plana in za njihovo namensko uporabo. 4. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki bodo na razpolago v letu 1960, bodo znašala 246 milijonov dinarjev, uporabila pa se bodo za poravnavo že obstoječih obveznosti, ki znašajo 61 milijonov. Preostali del sredstev v višini 185 milijonov se bo uporabil za one panoge, ki največ doprinesejo za izboljšanje življenjskega standarda in bodo razdeljena takole: za obratna sredstva 37 milijonov, za razvoj distrib. elektr. omrežja 30 milijonov, za investicije osn. sredstev 118 milijonov, od tega: za 'kmetijstvo 16 milijonov, za trgovino 35 milijonov, za gostinstvo 21 milijonov, za obrt 28 milijonov, za promet 18 milijonov. Sredstva za investiranje osnovnih sredstev se bodo dajala predvsem za soudeležbo pri najemanju posojil iz drugih virov. Sredstva, ki se natečejo v občinski družbeni investicijski sklad iz razlik pri cenah električne energije, so namenjena za razvoj distribucijske mreže in se lahko v letu 1960 v celoti koristijo. Predvideva se, da bodo znašala sredstva, ki se bodo natekla v naš sklad .iz razlik pri cenah električne energije okoli 30 milijonov dinarjev do konca leta 1960. 5. Sredstva Občinskega stanovanjskega Sklada, ki jih bo možno črpati v letu 1960, bodo znašala po pričakovanju 667 milijonov dinarjev. Uporabila se 'bodo za kritje neizkoriščene tranše iz leta 1959 v višini 125 milijonov, preostali dol v višini 542 milijonov pa za poravnavo obveznosti že odobrenih trans za leto 19C0 in za nove investicije. Preostala sredstva stanovanjskega sklada v višini 542 milijonov bodo uporabljena takole: za gradnjo stanovanj (vključena že odobrena transa leta 1960) 450 milijonov, za komunalne investicije 40 milijonov, za industrijo gradbenega materiala 22 milijonov, za poslovne lokale 30 milijonov. 6. Da bi v naši občini čimbolj pospešili ostvaritev ciljev stanovanjske reforme, je treba stremeti predvsem: — za čimvečjo mobilizacijo sredstev privatnih gradbenih interesentov; — da se ustanovljena Stanovanjska zadruga kadrovsko okrepi, da bo s tem zajamčeno solidno poslovanje zadruge; — za pravilno vlogo občinskega stanovanjskega sklada, ki bo moral poslovati na principu gospodarskega računa; — za izvajanje principa štednje družbenih sredstev pri gradnji stanovanj s tem, da se gradijo cenejša in manjša stanovanja; — da bi se stanovanjska graditev čimbolj racionalizirala, je treba nuditi vso podporo poslovnemu združevanju za stanovanjsko in komunalno graditev. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Letos se bo zaposlovanje delovne sile še nadalje omejevalo. Zaposlilo naj bi se na novo 630 oseb ali za 3 % več kot v letu 1959. Po posameznih panogah gospodarstva se predvideva naslednje povečanje delavne sile: 1959 1960 1960 1959 1960 1956 1961 1956 Gospodarstvo — skupaj 17.730 18.360 103 123 128 Od tega: industrija 9.670 9.740 100,7 120 127 kmetijstvo 313 340 109 121 121 gozdarstvo 464 450 97 104 101 gradbeništvo 2.380 2.730 115 151 137 promet 1.031 1.050 102 120 114 trgovina 1.249 1.310 105 114 134 gostinstvo 342 350 102 126 144 obrt 1.463 1.550 106 130 135 komunala 818 840 103 119 115 Gibanje delovne sile v primerjavi s perspektivnim planom občine pa je naslednje: 1960 1961 1960 1956 1960 1961 1956 1956 1956 Gospodarstvo — skupaj 14.830 18.360 18.990 123 128 97 Po perspektivnem planu je bilo predvideno, da se bo število zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva v tem razdobju dvignilo od 14.830 na 18.990, t. j. za 28 %, oziroma povprečno 5 % na leto. Število zaposlenih do konca leta 1960 ne bo preseglo števila predvidenega po perspektivnem planu in bo število novozaposlenih doseženo 97 % glede na petletno predvidevanje. Da bi se omejilo zaposlovanje nove delovne sile in povečala storilnost, se postavljajo v letu 1960 tele naloge: V industriji naj bi se število zaposlenih v celoti bistveno ne povečalo. Posamezna podjetja naj bi sprejela novo delovno silo le ob znatnejšem povečanju kapacitet in proizvodnje. Potrebe po zaposlovanju novih delavcev pa naj bi se krile z delovno silo, ki sc bo sproščala v drugih podjetjih, predvsem na račun likvidiranega podjetja Rudnik Pečovnik ter zaradi spremenjenega sistema nagrajevanja in mehanizacije proizvodnega procesa. Pri gozdarstvu je treba zagotoviti minimalno število stalnih gozdnih delavcev in jih usposobiti s praktičnimi tečaji za sodobno nego in gojitev gozdov. V gradbeništvu se predvideva povečanje delovne sile za 15 % glede na to, da se pričakuje v letu 1960 znatno povečanje gradbene dejavnosti, tako na področju družbenega standarda, predvsem v gradnji stanovanj, kakor tudi v gospodarstvu. Računa se, da se bo gradbena dejavnost v letošnjem letu povečala za 27 % nasproti letu 1959. Podjetja za cestni promet bodo zvišala delovno silo predvsem zaradi nabave novih prevoznih sredstev. V trgovini se predvideva povečanje delovne sile za 5 %. To povečanje se računa le v trgovini na drobno. Potrebno delovno silo bo dobila trgovina na drobno iz sedanjega vajenskega kadra, deloma pa s priučit-vijo delavcev, ki bodo na ta način pridobili potrebno kvalifikacijo. V obrti bo treba vzporedno z ustanavljanjem novih in razširitvijo dosedanjih obratov povečati tudi število zaposlenih. Zaradi povečanja potreb po kvalificirani delavni sili bo treba zagotoviti večji dotok vajencev v stroke, kjer je pomanjkanje strokovnih delavcev največje. Predvsem je treba povečati vključevanje vajencev v družbeni sektor obrti ter priznati stimulacijo podjetjem in učnim mojstrom, ki vzgajajo kadre. S povečanjem delovne sile v komunali se računa zaradi tega, ker se v letu 1960 predvidevajo večje investicijske naložbe v komunalna dela. Le db ekonomsko utemeljenem zaposlovanju delovne sile bo možno v letu 1960 doseči povečanje delovne storilnosti. Nadaljnje povečanje produktivnosti dela je ena glavnih nalog gospodarske politike v letu 1960. Vse do leta 1958 smo v naraščanju delovne storilnosti napredovali slabše, kot je določal perspektivni plan. Šele v letu 1959, ko smo začeli temeljiteje uvajati razne oblike nagrajevanja po delovnem učinku ter zboljševati tudi organizacijo dela in zmanjševati zaposlovanje nove delavne sile, smo dosegli prve večje uspehe. Ce upoštevamo, da določa družbeni plan za leto 1960 v primerjavi z letom 1959 za 9 % večjo proizvodnjo, je treba to povečati predvsem z večjo delovno storilnostjo, upoštevajoč pri tem, da naj bi se v letu 1960 na novo zaposlilo le 3 % delavne sile. Družbeni plan predvideva večjo storilnost v celotnem gospodarstvu družbenega sektorja za 6 %, v industriji celo za 6,3 %. Brez dobro vsklajenega dela in racionalnega zaposlovanja že zaposlene delovne sile ter nadaljnjega izpopolnjevanja sistema nagrajevanja po učinku dela, pa seveda ne bi mogli doseči talkšne delovne storilnosti, kot jo predvideva družbeni plan. Zato bodo razvoju delovne storilnosti in politiki zaposlovanja morali posvečati posebno pozornost ne samo organi delavskega upravljanja, temveč tudi organi ljudskega odbora in druge družbene in politične organizacije ter bo treba v zvezi s tem sprejemati ukrepe, ki jih v ta namen določa okrajni družbeni plan. Prav tako je treba: — da bosta zbor proizvajalcev in občinski sindikalni svet zastavila vso skrb glede izpopolnjevanja sistema nagrajevanja In vplivala na podjetja, da bodo hitreje in z večjim tempom uvajala kompleksno nagrajevanje; — v letošnjem letu je potrebno v načelu prenehati s proporcionalno delitvijo osebnega dohodka; — Kmetijsko posestvo Celje in kmetijske zadruge naj pristopijo v letošnjem letu k nagrajevanju po enoti proizvoda; — v gostinstvu, obrti in trgovini je potrebno na osnovi lanskih začetnih izkušenj sistema nagrajevanja dopolnjevati ter postopno preiti na kakovostne, vzpodbudne sisteme nagrajevanja, prilagojene pogojem posameznih panog In podjetij; — izvršena anketa je pokazala, da so številna podjetja v knjigovodskem smislu že usposobljena za najzahtevnejše sisteme nagrajevanja, da pa za temi znatno zaostajajo tehnične službe. Zato bo potrebno posvetiti posebno pažnjo 'kvalitetnemu dvigu tehničnih služb (priprava dela, normativne službe, organizacija dela). Da se zagotovi povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, je treba v letu 1960 nadaljevati z izvajanjem ukrepov, s katerimi se sistematično zboljšuje kvalifikacijska struktura sedanjih kadrov in je v tej zvezi potrebno: — da vsa industrijska in večja gospodarska podjetja v letu 1960 organizirajo kadrovske oddelke; — podjetja morajo nujno pod vzeti potrebne ukrepe, da s štipendiranjem ali na drug način zasigurajo za te namene potrebne kvalitetne kadre; — vsa industrijska in ostala večja podjetja naj v tem letu izdelajo temeljite načrte kadrovskih potreb, upoštevajo razvoj podjetja ter kakovostne spremembe v strukturi kadrov; — v letošnjem letu naj se formirajo izobraževalni centri pri Tovarni emajlirane posode, Cinkarni, Železarni Store, TOPER, LIK Savinja, Metki, Kovinotehni, Trgovinski zbornici in Obrtni zbornici; — posebno manjša podjetja morajo letos v večji meri kot dosedaj koristiti storitve zavodov, ki se ukvarjajo s problemi organizacije dela, varstva pri delu, izobraževanjem itd; — manjša podjetja morajo odločno prekiniti dosedanjo pasivnost na področju izobraževanja ter omogočiti svojim članom obiskovanje seminarjev in tečajev v okviru raznih zavodov, delavskih univerz itd V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Za triletno obdobje 1957 do 1959 je zlasti pomemib-no dejstvo, da sta hkrati z velikim povečanjem proizvodnje in storitev ter povečanjem delovne storilnosti naglo naraščala tudi osebna potrošnja in življenjski standard v celoti. Z zelo ugodnim razvojem proizvodnje v letu 1959 so bili ustvarjeni pogoji tudi za povečanje notranje potrošnje. Kupna moč prebivalstva se je v letu 19'59 močno povečala. V okviru skupnih dohodkov prebivalstva je bilo največje povečanje doseženo pri skladu osebnih dohodkov, saj so se ti povečali v gospodarstvu nasproti letu 1958 za 26 %. Do povečanja sklada osebnih dohodkov v gospodarstvu pa je prišlo na podlagi spremembe tarifnih pravilnikov, zaradi česar je tudi pretežno nastala razlika med povečanjem sklada osebnih dohodkov v gospodarstvu in v negospodarskih dejavnostih. V letu 1960 se predvideva nadaljnje povečanje osebnih dohodkov za okoli 17,3 %. Osebni dohodki v gospodarstvu maj tol se povečali iz več osnov: pričakovani porast zaposlenosti za okrog 3 % naj bi imel za posledico splošno povečanje sklada ošabnih dohodkov. Zaradi stanovanjske reforme oziroma zaradi zvišanja stanarin se bodo osebni dohodki povečali za 6.5 %. Končno se računa, da bomo v letošnjem letu dosegli v gospodarstvu pomembno zvišanje delovne storilnosti, zaradi česar naj bi se osebni dohodki povečali za okrog 6 %. Podoben je položaj zvišanja osebnih dohodkov v negospodarskih dej avnositih. V letošnjem letu so predvidene tudi spremembe v višini stanarin in druge nujne vskladitve cen, zlasti cen za električno energijo za gospodinjstva. Upoštevajoč navedene okoliščine in povečanje števila zaposlenih, lahko predvidevamo, da bodo realne plače porasle za 7 do 8 % v primerjavi z letom 1959. Povečala se bo tudi potrošnja kmetovalcev. Ta porast je sorazmeren z uspehi, ki bodo doseženi v kmetijski proizvodnji. Družbeni standard V letu 1960 je treba še nadalje povečati skrb za nemoteno delovanje posameznih dejavnosti družbenega standarda. V ta namen se predvideva, da bodo znašale investicijske naložbe za objekte družbenega standarda okoli 1557 milijonov din, poleg tega pa je tre-ba še upoštevati investicijske naložbe v one panoge gospodarstva, ki prav talko vplivajo na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva, to so investicijske naložbe v trgovsko (161 milijonov), gostinsko (204 milijonov) in obrtno dejavnost (180 milijonov). Investicijska sredstva, namenjena v letu 1960 za objekte družbenega standarda v višini 1557 milijonov, se bodo uporabila: v milijonih 1960 1959 1960 1959 za šolstvo 140 149 107 za kulturo in prosveto 17 37 218 za zdravstvo in soc. varstvo 59 87 147 za telesno vzgojo 12 13 108 za komunalno izgradnjo 164 331 200 za stanovanjsko izgradnjo 708 940 133 • Skupaj 1100 1557 141 Kot je iz gornje primerjave razvidno, bodo znašale investicijske naložbe v objekt družbenega standarda za okoli 457 milijonov ali 41 % več kot v letu 1959. Tako bi bilo v razdobju 1957—1960, to je v prvih štirih letih obdobja perspektivnega plana, investiranih za družbeni standard skupno 4.685 milijonov ali 84 % pričakovanih naložb po perspektivnem planu občine. Da bi se dosegel skladen razvoj teh in drugih delavnosti družbenega standarda in da bi se nalagala razpoložljiva sredstva čimbolj smotrno, so pristojni sveti pri občinskem ljudskem odboru izdelali okvirne programe za svoje področje ter določili prednostni vrstni red. Šolstvo Za razvoj šolstva bo v letu 1960 naloženih predvidoma 149 milijonov ali 7 % več sredstev kot v letu 1959. Za dograditev šole v Dobrni 40 milijonov, za dovršitev šole na Svetini 20 milijonov. Predvideva se tudi gradnja nove osemletke v Celju, za katero je treba izdelati letos projekt in vse predpriprave za gradnjo I. faze. Zavoljo tega je predvideno za gradnjo nove osemletke v letošnjem letu 15 milijonov. Za adaptacijo gimnazije so predvideni štirje milijoni. Za nabavo opreme in ureditev osnovnih šol pa je predviden znesek 20 milijonov. Kolikor bi se sedanja industrijska šola v Gaberju preuredila za potrebe srednje tehniške šole, bi se gradil internat (v vrednosti 50 milijonov) v nasprotnem primeru pa bi se pristopilo h gradnji nove srednje tehniške šole. Kultura in prosveta V te namene je predvideno 37 milijonov in sicer za nadaljevanje adaptacije muzeja 12 milijonov in za začetek del centralne dvorane za razstavne, kulturne, športne in zabavne potrebe 25 milijonov. Zdravstvo in socialno varstvo Investicijske naložbe za razvoj zdravstvene službe bodo znašale v letu 1960 okoli 47 milijonov in sicer za dograditev zdravstvenega centra 22 milijonov in za gradnjo obratne ambulante v Cinkarni 25 milijonov. Na področju socialnega varstva je namenjenih 40 milijonov in sicer za gradnjo otroškega zavetišča na Dečkovi cesti za I. fazo 5 milijonov, za ureditev otroških zavetišč v Jurčičevi ulici dn Titovem trgu 13 milijonov in za gradnjo Zavoda za rehabilitacijo invalidov 22 milijonov. Telesna vzgoja Za športne potrebe je predvidenih 13 milijonov^ in sicer za nadaljevanje izgradnje ljudskega kopališča 10 milijonov in za ureditev šolskih igrišč 3 milijone. Komunalni objekti Za graditev in rekonstrukcijo komunalnih naprav je v letu 1960 predvidenih okoli 331 milijonov ali 100 % več kot v letu 1959, in sicer: komunalna ureditev novega stanovanjskega naselja »Otok« s Savinjskim nabrežjem in Ljubljansko cesto.....................90 ureditev predela Cret — I. faza zaradi zgraditve tovornega kolodvora v Čretu ... 25 komunalna dela v Štorah.....................5 vodovod.................................. 70 ureditev Ulice 29. novembra, Jenkove in Oblakove ulice..................... • • • 13 gradnja ceste Svetina—Celjska koča—Celje (nadaljevanje) ............................16 glavni kanalizacijski zbiralnik...............30 kanalizacija Tkalske ulice in Ljubljanske c. 10 razširitev mostu pri »Elektro«.................5 projekti za novi most Polule...................2 grobnica NOB, Golovec........................ 5 elektrifikacijska dela........................57 stanovanjska skupnost..........................3 Da bi se dosegel uspešnejši razvoj, je treba komunalno izgradnjo izvajati obenem z razvojem stanovanjskih skupnosti. Stanovanjske skupnosti naj poživijo svojo aktivnost za ustvarjanje in razvoj vseh tistih dejavnosti, ki lahko olajšajo položaj družine in gospodinjstva. Oto pomoči stanovanjskih skupnosti bo občinski ljudski odbor skrbel za širjenje raznih pomožnih servisov, zlasti servisov za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, kar bo v letu 1960 pomembno, ker bodo razpolagali hišni sveti z večjimi sredstvi v ta namen. Izredno važna naloga je namenjena krajevniim odborom, da sami izvedejo na svojem območju manjša komunalna dela. Krajevnim odborom je namenjenih v ta namen skupno 20 milijonov din iz proračunskih sredstev, vendar bo višina, katero bodo krajevni odbori prejeli, odvisna predvsem od tega, koliko sredstev bodo prispevali sami krajevni odbori. Stanovanjska gradnja Reforma finansiranja gradnje stanovanj bo omogočila nadaljnje povečanje investicij na tem področju. Pri tem je treba pričakovati, da se bodo povečale tudi naložbe posameznikov v zidanju stanovanjskih hiš. Posebno pozornost je treba v letu 1960 posvetiti ukrepom, da se prepreči zviševanje cen pri stanovanjskih gradnjah. V letu 1960 bomo uspešno nadaljevali s stanovanjsko gradnjo, saj bo v igradnji 840 stanovanj, od tega 424 stanovanj, ki so se pričela graditi že v letu 1959 in v letošnjem letu pa še predvidevamo gradnjo novih 416 stanovanj. Od skupnega števila stanovanj, ki bodo v letošnjem letu v gradnji, računamo, da bo do konca leta vseljivih 590 stanovanj. Kar se tiče obsega stanovanjske gradnje v lanskem letu, je bilo malo stanovanj dograjenih, saj je bilo vseljivih le 216 stanovanj in to nobeno od teh, ki so se pričela graditi v letu 1959 (po številu 424), to pa zavoljo tega, ker se je lansko leto gradnja novih stanovanj pričela razmeroma zelo pozno. Pospešeno gradnjo pa je pozneje delno zavrlo še pomanjkanje cementa. V letu 1959 je bil zgrajen tudi samski dom »Ingrad« s 140 ležišči. Glede obsega stanovanjske gradnje v tem letu lahko računamo, da bo izvedljiva, ker gradbena opera-tiva obeta v letošnjem letu večjo zmogljivost ter pravočasen začetek gradbene sezone. Stanovanjska gradnja bo letošnje leto večji del koncentrirana v predelu ob Dečkovi cesti ter severno od naselja Ob tej cesti. Ta predel se bo zazidal s stanovanji podobno kot se je zazidal novi stanovanjski predel na »Otoku«. Potem bo tudi mogoče novo naselje ob Dečkovi cesti komunalno urediti. Računamo, da bodo znašala v letu 1960 celotna sredstva za zidavo stanovanj okoli 940 milijonov, kar znaša 33 % več kakor v letu 1959. Tako bi bilo v razdobju 1957—1960, to je v prvih štirih letih obdobja perspektivnega -plana, investiranih v stanovanjsko gradnjo skupno 3.004 milijonov ali 92 % pričakovanih naložb po perspektivnem planu občine. S sredstvi, ki bodo investirana v stanovanjsko izgradnjo v razdobju prvih štirih let v višini 3004 milijonov, bo zgrajenih 1370 stanovanj do konca leta 1960, ali dograjenih 88 % vseh stanovanj, predvidenih po perspektivnem planu občine, kateri je predvideval do konca leta 1961 dograditev 1550 stanovanj. Po posameznih letih je bilo zgrajenih naslednje število stanovanj: v letu 1957 230 stanovanj v letu 1958 334 stanovanj v letu 1959 216 stanovanj v letu 1960 590 stanovanj Skupaj 1370 stanovanj (od 840 v gradnji računamo, da bo vseljivih 590 stanovanj) Poleg tega je bil v letu 1959 zgrajen Samski dom s 140 ležišči. Prav tako se računa, da bo tudi v letoš- njem letu zgrajen samski dom s 140 ležišči za potrebe gradbenega podjetja »Ingrad«. Ker bodo gospodarske organizacije tudi v letu 1960 porabile velik del svojih sredstev za zidavo stanovanj, računamo, da bo iz 'Stanovanjskega sklada v letu 1960 vloženih okoli 450 milijonov za gradnjo stanovanj. Pri zidavi stanovanj je treba razvijati zidavo v blokih in zmanjševati drobno individualno zidavo. V letu 1960 naj se že začeta drobna zidava nadaljuje, vendar je treba v bodoče zidanje stanovanj usmerjati v večstanovanjske hiše. Zato bo že v letošnjem letu Stanovanjska zadruga pričela z večjo gradnjo stanovanj v blokih. Za pravilno .izvršitev stanovanjske reforme je zelo pomembna vloga Stanovanjske zadruge ter je potrebno njeno gradnjo vsestransko podpreti. Zaradi tega bo občinski stanovanjski siklad prioritetno upošteval potrebe Stanovanjske zadruge. Letos bo Stanovanjska zadruga predvidoma začela graditi 200 stanovanj. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje INDUSTRIJA Večanje industrijske proizvodnje se bo nadaljevalo tudi v letu 1960 tako, da se bo povečal indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje po planu za 1960 nasproti realizaciji 1959 za 7 %. Na ta način bo do 'konca leta 1960 doseženih 95,5 % proizvodnje, predvidene s perspektivnim planom. Povečanje proizvodnje leta 1960 v posameznih in- dustrijiskih strokah nam kažejo tile indeksi: 1959 1958 1960 1959" 114 — črna metalurgija 102.6 100 115 — barvasta metalurgija 105.2 102.6 117 — kovinska industrija 110 116 120 — kemična industrija 124 118 121 — industrija gradb. materiala 107 109 122 — lesna industrija 119 120 123 — papirna industrija 133.6 132 124 — tekstilna industrija 109 110 127 — živilska industrija 109 101.3 128 — grafična industrija 133.2 112.4 Industrija skupaj 109 107 Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh strokah industrije. Pomembnejše povečanje proizvodnje pa je predvideno v kovinski, kemični, lesni, tekstilni in grafični industriji. Proizvodnja premoga v bodoče odpade, ker je Rudnik Pečovnik za stalno prenehal delovati. V okviru tega naraščanja proizvodnje pričakujemo naslednjo proizvodnjo nekaterih najvažnejših proizvodov: (Glej razpredelnico na naslednji strani zgoraj.) Proizvodnjo v letu 1960 bo mogoče povečati predvsem: — na podlagi doseženih uspehov v proizvodnji leta 1959, kakor tudi izvršenih investicij v letu 1959 in deloma v letu 1960: — z modemizacijio proizvodnih procesov in boljšim izrabljanjem Obstoječih zmogljivosti; — s povečanim izvozom za 12 %; — s povečanjem delovne storilnosti za 6,3 % kot posledico bolj stimulativnega načina nagrajevanja, kakor tudi izboljšanjem delovnih razmer in večjimi investicijami za zgraditev objektov, družbenega standarda ; — z nemoteno oskrbo proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom ter energijo. Štev. 5 — 1. III. 1960 URADNI VESTNIK Stran 7 Enota 1960 1960 1956 1959 1960 mere 1959 1956 Reprodukcijski material: belo in sivo surovo železo t 9.727 27.000 26.000 98 270 valjani proizvodi t 23.997 32.000 32.000 100 140 b en toniti t — 12.000 20.000 166 rafinirani cink t 5.150 6.100 6.500 107 127 cinkova pločevina t 2.721 3.900 4.760 122 173 žveplena kislina t 23.000 23.600 23.600 100 103 furnir m3 — 1.180 1.990 168 superfosfat t 18.428 24.200 31.000 128 168 Proizvodi namenjeni gradbeništvu: apno t 15.772 17.000 17.000 100 108 zidaki 000 enot 6.732 14.290 16.100 114 238 stropniki 000 enot 1.300 1.190 1.350 114 103 proizvodi namenjeni pretežno osebni potrošnji: emajlirana in ostala posoda t 4.928 7.021 7.434 105 150 sanitarni izdelki t 288 701 880 125 306 sokovniki t — 30 44 147 volnene odeje v 000 m2 82 85 95 110 * 116 bombažne tkanine v 000 m2 3.428 4.320 4.800 111 140 konfekcija perila v 000 m2 830 1.600 1.800 112 217 prešite odeje v 000 m2 162 260 260 100 163 trikotažna konfekcija t 7 14 14 100 200 Plainiirana iproiizvodnja se bo razvijala v letu 1960 PO posameznih strokah in podjetjih takole: V črni metalurgiji — Železarna Štore se ne predvideva povečanje proizvodnje nasproti letu 1959, razen v rudarskem obratu, ker se gre na povečanje proizvodnje bentonitov od 12.000 ton na 20.000 ton in žlindra opeke od 170.000 komadov na 300.000 komadov v letu 1960. Železarna predvideva v letu 1960 povečanje izvoza za 37 % nasproti letu 1959 po vrednosti. V Železarni so predvidene v letošnjem letu znatne investicije, ki pa ne bodo vplivale na povečanje proizvodnje. V Železarni se bo v letu 1960 nadaljevala I. etapa rekonstrukcije valjarne (240 milijonov). S celotno rekonstrukcijo valjarne se bo povečala proizvodnja v valjarni za 100 %. Prav tako so predvidene investicije v obratu eletotiroplavž in sicer zamenjava transformatorja (236 -milijonov) in dovršitev laboratorija (53 milijonov). Da bi se produktivnost dela v Železarni Štore povečala, bo podjetje v letu 1960 prešlo na nagrajevanje po enoti proizvoda. V barvasti metalurgiji — Cinkanna — bo narasla proizvodnja za 2,6 %. Plan je postavljen na temelju večjega izkoristka obstoječih proizvodnih kapacitet. Proizvodne kapacitete bodo izkoriščene s 87,7 %. Na izkoriščanje proizvodnih kapacitet v merilu celotnega podjetja najbolj vplivata neizkoriščeni kapaciteti obrata za proizvodnjo superlosfata in obrata za proizvodnjo modre galice, ki sta odvisni od -osnovnega materiala, ki je kontingentiran. Ozko grlo topilnice surovega cinka so pražilne naprave, ki niso v stanju polno alimentirati destilačnih peči. Zaradi izrednega porasta uporabe cinika je bil cink za leto 1960 administrativno razdeljen. Zavoljo tega je tudi plan predelave cinikov postavljen na podlagi določenega kontingenta surovega cinka. Zaradi tega tudi ne bodo ti oibrati v Cinkarni polno izkoriščeni. V Cinkarni se predvideva povečanje izvoza po vrednosti za 17 % nasproti letu 1959. Predvsem gre za povečan izvoz cinkove pločevine, cinkovega belila in Mtopona. V letu 1960 se prične v Cinkarni z investicijami večjega obsega, in sicer pričetek del na rekonstrukciji pražarne in povečanje proizvodnje žveplene kisline ter rekonstrukcije obrata Mtopona. Dovršitev teh investicij je predvidena v letu 1961. Zaradi tega te investicije še ne bodo vplivale na povečano proizvodnjo v letu 1960. V kovinski industriji se bo proizvodnja povečala za 6 %. Tovarna amajMrame posode preide v rekonstrukcijo celotne tovarne, ki naj bi bila postopno izvedena v šestih letih, ta čas pa bo proizvodnja nemoteno tekla. Po investicijskem programu je predvideno, da se bo proizvodnja po rekonstrukciji povečala za preko 100 % in sicer od dosedanjih 12.242 ton raznih izdelkov na 25.220 ton, vrednost proizvodnje pa od dosedanjih 6 milijard na Okoli 12 milijard. Tovarna emajlirane posode bo v letu 1960 uvedla tudi nove proizvode, predvsem take proizvode, kii »o -za široko potrošnjo. Izvoz je za leto 1960 nižje planiran od realiziranega v letu 1959 in sicer za 16 %. To znižanje izvoza gre predvsem na račun tistih proizvodov, ki jih primanjkuje na domačem tržišču. Tovarna tehtnic bo povečala proizvodnjo v letu 1960 za 25 % nasproti letu 1959 in sicer od 1200' ton na 1500 ton tehtnic -vseh vrst. Podjetje gre v tem letu tudi na osvajanje novih proizvodov: — elektronske dozirne tehtnice za potrebe gradbeništva, trgovine in industrije živilske stroke; — nagibne namizne tehtnice tipa »REKORD« 12 kg; — namizne krožne tehtnice tipa »OLIMPIA« 32 kg; Prav tako se predvideva povečan izvoz tehtnic za 18 %. Podjetje bo v tem letu uvedlo v več oddelkih tudi tretjo izmeno. Zavoljo tega se predvideva povečanje delovne sile za 15 %. Tovarna tehtnic bo pripravila program rekonstrukcije, dočim bo v tem letu -preuredila sanitarne naprave in garderobe, z nabavljeno opremo pa bo izvršila zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev. Skupno s centrom za vzgojo kadrov pri Tovarni emajlirane posode bo Tovarna tehtnic organizirala šolo in tečaje -za vzgojo svojega kadra. V Tovarni finome-hanifce »I-dro« se bo povečala proizvodnja vrednostno za 15 %. število n-ormiranih del se bo povečalo od sedanjih 60 % na 90 % -proizvodnje in z uvedbo premij-skih osnov se pričakuje v podjetju izboljšanje v pogledu prihrankov, kot tudi izboljšava konstrukcij obstoječih proizvodov. V Tovarni žičnih izdelkov se bo povečala proizvodnja za 22 % po vrednosti. Predvsem gre za pove- Čanje proizvodnje pohištvenih vzmeti od 738 ton na 1.090 ton in posteljnih vložkov od 123 ton na 300 ton. Tako velik porast proizvodnje laihko pričakujemo zato, ker se bodo priključili nekateri sedanji objekti Rudnika Pečovnilc k Tovarni žičnih izdelkov, v katerih bo podjetje razširilo svojo proizvodnjio, predvsem posteljnih vložkov in izdelkov kovinske opreme za samopostrežne in ostale trgovine. V kemični industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 18 %. Pri tem bo Tovarna organskih barvil povečala proizvodnjo za 16 %, in sicer se bo povečala v glavnem proizvodnja AZO barvil. V letu 1960 je predvidena rekonstrukcija obrata AZO barvil. Podjetje je že v letu 1959 prešlo na sistem nagrajevanja po enoti proizvoda, katerega bodo v letošnjem letu še izpopolnili. V Tovarni ETOL se predvideva povečanje proizvodnje v vrednosti za 22 %. Predvsem se gre na povečanje esenc od 66 ton na 80 ton ali za 20 % več kot leta 1959. Podjetje bo razširilo obstoječi asortiment in proizvajalo nove esence za proizvodnjo brezalkoholnih pijač. V industriji gradbenega materiala se pričakuje povečanje proizvodnje za 9 %. Glede na to, da lokalna proizvodnja opeke ne zadošča za domače potrebe, zlasti na področju zidave stanovanj, je nujno, da se zagotovi čimprejšnja dovrši te v rekonstrukcij v Opekarni Ljubečna — Bukovžlak in v Celjski opekami. V obratu Opekarne Bukovžlak bodo v prvi polovici letošnjega leta dovršene rekonstrukcije in se v tem obratu predvideva povečanje proizvodnje že v letošnjem letu za 19 %. Istočasno se bo v letošnjem letu pričela rekonstrukcija obrata Opekarne Ljubečna. Ta rekonstrukcija bo dovršena v letu 1961. V Celjski opekami se predvideva v letu 1960 pričetek II. faze rekonstrukcije, v kateri se predvideva gradnja in oprema umetne sušilnice ter oddelka za proizvodnjo navadne surove opeke. V obeh opekarnah je potrebno, da se pristopi k načinu nagrajevanja po enoti proizvoda. V Apneniku Pečovnik se računa z enako proizvodnjo kot v preteklem letu, upoštevajoč pri tem, da bodo proizvodne kapacitete polno izkoriščene kot v letu 1959. V lesni industrij.! — LIK »Savinja« se bo v letu 1960 proizvodnja povečala za 20 %. To povečanje gre predvsem na račun proizvodnje finalnih izdelkov. Med njimi zavzema glavno mesto pohištvo. Razrez lesa je planiran nekoliko nižje od preteklega leta zaradi vedno večjega pomanjkanja hlodovine. Poleg toga bo podjetje v tem letu povečalo proizvodnjo plemenitega furnirja in sicer od 1.180 m3 na 1.990 m’ ali za 68 % več kot v letu 1959. Precejšen' delež proizvodnje bo odpadel v letošnjem letu na embalažne sode iz vezanih plošč. Te vrste embalaža je prodrla na tržišče in izpodrinila prejšnje embalažne sode zaradi svoje oblike, občutno manjše teže ter možnosti večkratne uporabe. Povečanje proizvodnje embalažmih sodov iz vezanih plošč sc predvideva za 410 %, in sicer od 22.000 hi na 90.000 hi. Povečanje izvoza se ne predvideva v letošnjem letu in bo .ostal na enaki višini kot v letu 1959. Pri povečanju proizvodnje za 20 % se predvideva povečanje delovne sile v podjetju za 10 %. Da bi se povečala produktivnost dela, bo podjetje uvedlo individualni sistem nagrajevanja v vseh predelovalnih obratih, hkrati pa izboljšalo organizacijo dela. Prav tako bo podjetje skrbelo za izboljšanje pogojev dela; gre se namreč za izboljšanje energetskega sistema, ki bo omogočil boljše ogrevanje delovnih prostorov, izboljšanje varnostnih naprav pri predelovalnih strojih, ureditev sanitarnih naprav in obratne ambulante. V papirnici Višnja vas se predvideva povečanje proizvodnje za 32 %. To povečanje se računa glede na izvršene investicije v preteklem letu, ki bodo prišle do veljave šele v letošnjem letu in z boljšo organizacijo dela, ki ni bila v prejšnjih letih ravno zadovoljiva zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Za Papirnico Višnja vas se izdeluje investicijski program za razširitev tovarne. V tekstilni industriji je za leto 1960 planirano povečanje proizvodnje za 10 %. Zastarelost strojnega parka narekuje potrebo po hitrejši izvedbi rekonstrukcij, kar bo mogoče doseči s smotrnim združevanjem sredstev gospodarskih organizacij te stroke. Podjetja tekstilne stroke bodo v letu 1960 imela povečane možnosti za izvoz. Tovarna »Metka« predvideva povečanje bombažnih tkanin za 11 % od 4,3 milijona m2 na 4, 8 milijonov m2. To povečanje proizvodnje se bo doseglo z nabavo novih avtomatskih statev. Glede na nabavo strojev iz uvoza bo podjetje zopet direktno izvažalo svoje izdelke in namerava izvoziti v letu 1960 ca. 270.000 metrov bombažnih tkanin. Rekonstrukcije, ki bodo izvedene v »Metki«, bodo znašale v letu 1960 v skupni vrednosti 132,6 milijonov din in sicer je predvidena rekonstrukcija barvarne navitkov (34,5 milijonof), pripravljalnice (39,9 milijonov), tkalnice (54 milijonov) in barvarne tkanin (4,2 milijona). Nagrajevanje po učinku se bo v letu 1960 pri »Metki« razširilo na celotni 'kolektiv. V Tovarni perila TOPER se predvideva povečanje proizvodnje predvsem v konfekciji perila za 12 % in sicer od 1,6 milijonov m2 na 1,8 milijonov m2, dočim bo proizvodnja trikotažne konfekcije in prešitih odej ostala na isti višini kot v letu 1959. Na povečanje proizvodnje v konfekciji perila bo v letošnjem letu vplivala predvsem nabava novega strojnega parka za proizvodnjo perila, ki bo izdotaavljen v začetku letošnjega leta. Podjetje ima izdelan rekonstrukcijski program za obdobje 1959 do 1962 za celotno tovarno. Na podlagi tega programa bo tovarna perila v letošnjem letu razširila proizvodne prostore. V grafični industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 12,4 %. To povečanje gre na račun povečanja proizvodnje v tovarni AERO. Tovarna AERO bo v letu 1960 z lastnimi sredstvi zgradila skladišče za končne izdelke in material, uredila sanitarije ter zgradila laboratorij. Za leto 1960 se predvideva, da se bo izvoz iz naše občine v primerjavi z letom 1959 povečal za 12 %. Po posameznih podjetjih je gibanje izvoza v letih 1958, 1959 in 1960 tako: v 000 deviz din 1958 1959 1960 — 1959 1958 1960 1959 Železarna Store 11.564 98.108 134.600 848 137 Cinkarna Celje 637.748 875.299 1,023.840 137 117 TEP 276.447 217.767 183.670 79 84 Tovarna tehtnic 5.000 17.000 20.000 340 118 LIK »Savinja« 204.525 233.292 234.000 114 100 »Metka« — — 20.000 — — Skupaj 1,135.298 1,441.466 1,617.110 127 112 Pri Tovarni emajlirane posode se zmanjšuje izvoz, kar je razumljivo, saj gre za proizvode široke potrošnje, ki primanjkujejo na domačem tržišču. Predvidene investicije v industriji bodo letos znašale okoli 2.690 milijonov. Tako ibi bilo v razdobju 1957—1960, to je v prvih štirih letih obdobja perspektivnega plana investiranih v industriji za gospodarske investicije skupno 4.908 milijonov ali 94 % pričakovanih naložb po perspektivnem planu občine. V letošnjem letu so predvidene zelo visoke investicijske naložbe v industriji, saj so za 169 % večje kot so bile v letu 1959. S takim povečanjem investicij se računa zavoljo tega, ker so predvidene v letošnjem letu rekonstrukcije večjega' obsega, od katerih je predvsem odvisna izpolnitev petletnega perspektivnega plana. Predvsem gre tu za večje rekonstrukcije Tovarne emajlirane posode (I. faza rekonstrukcije tovarne), v Cinkarni (nove naprave za žveplano kislino in rekonstrukcija obrata litopona) v Železarni Store (rekonstrukcija obrata valjarne, gradnja laboratorija in zamenjava transformatorja za elektraplavž), v industriji gradbenega materiala (rekonstrukcija opekarne L j ubeena-B ukovžlak), v tekstilmi industriji (»Metka«, TOPER) in v grafični industriji (AERO). ReaMzacija teh investicij je predvsem odvisna tudi od zveznega posojila, saj je od vseh investicijskih naložb, ki se planirajo v letošnjem letu v industriji v skupnem znesku 2.690 milijonov, zveznih posojil v višini 1.062 milijonov. Število zaposlene delovne sile v industriji naj bi se gibalo v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 takole: Povprečno število zaposlenih 1959 1960 1960 1959 112 — proizvodnja premoga 230 114 — črna metalurgija 1968 1968 100 115 — barvasta metalurgija 1374 1378 100 117 — kovinska industrija 2876 3010 105 120 — kemična industrija 234 258 109 121 — industrija igradib, materiala 335 345 103 122 — lesna industrija 590 630 107 123 — papirna industrija 83 90 108 124 — tekstilna industrija 1479 1535 103 127 — živilska industrija 121 113 75 128 — grafična industrija 378 413 109 Industrija skupaj 9670 9740 100,7 Plan ne predvideva v industriji 'bistvenega povečanja nove delovne sile v lotu 1930. Pač pa predvideva povečanje delovne sile v nekaterih strokah, kjer gre za znatno povečanje proizvodnje im še to povečanje gre na račun delovne sile, ki je bila zaposlena v Rudniku Pečovnik. Zato je treba v letu 1960 doseči predvideno povečanje proizvodnje ob nebistvenem povečanju števila zaposlenih, da bi se tako povečala produktivnost dela za 6,3 %. Prav zaradi tega pa bo treba tudi v letošnjem letu posvečati precej pozornosti v zvezi z nagrajevanjem delavcev in še nadalje uvajati in izpopolnjevati sistem nagrajevanja po delovnem učinku. Industrijskim podjetjem se priporoča: — nujimost uvedbe kompleksnega nagrajevanja, — ustanovitev 6 izobraževalnih centrov, — osnovanje kadrovskih in •organiizacijsikih služb, — proučitev dela in 'koriščenje kapacitet stranskih obratov, — združevanje sredstev za pospešeno 'izvajanje investicijskega programa. VII. poglavje KMETIJSTVO Predvideno je, da se bo kmetijska proizvodnja letos povečala za 20 %, s čemer bi dosegli okoli 90 % proizvodnje, ki jo pričakujemo po perspektivnem planu. Osnove takega planiranja so doseženi uspehi, večje investicijske naložbe v 'kmetijstvu ter vse večja uporaba reprodukcijskih sredstev. Tako znaša predvidena poraba umetnih gnojil 2.446 ton, kar pomeni 284 kg na ha 'Obdelovalne površine. V letu 1959 je ta potrošnja znašala 165 kg na ha. Predviden je tudi porast uporabe zaščitnih sredstev. Ostali čimitelji, ki opravičujejo predviden dvig proizvodnje, so z vsakim letom močnejša družbena gospodarstva in proizvodnja v kooperaciji, ki zaradi uporabe sodobne agrotehnike zagotavlja visoke donose. V planu za leto 1960 je na državnih posestvih izredno poudarjena živinorejska in vrtnarska, v ostalih sektorjih pa živinorejska proizvodnja z vzporednim povečanjem proizvodnje na travnikih. Dvig živinoreje nujno povzroča spremembo njivskih kultur. Tako naj se zmanjšajo površine pod žiti in njihovo mesto za- vzamejo visoko produktivne krmske rastline, ki bodo dale osnovo za povečanje števila živine. Površine pod hmeljem se bodo znatno zmanjšale zaradi izpadov nekaterih manjših hmeljišč, ki za kooperacijsko proizvodnjo niso primerna. Predvideni pa so vsi ukrepi, ki omogočajo količinsko in kakovostno maksimalno proizvodnjo, tako, da se bo celotni pridelek zaradi večjih hektarskih donosov celo nekoliko zvišal. Fizični obseg povečane kmetijske proizvodnje po posameznih panogah v letu 1980 'bo v primerjavi z letom 1959 naslednji: 1960 "1959 poljedelstvo 117 sadjarstvo U2 vinogradništvo 105 travništvo 125 živinoreja 128 povprečje 120 Poljedelstvo Kljub zmanjšanju površin pod žiti, bo ostala proizvodnja zaradi višjih donosov, ki jih omegoča sestav visokokvalitetnih sort italijanskih pšenic, približno 'na isti višini. Proizvodnja krompirja bo povečana z razširitvijo krompirišč in povečanjem hektarskih donosov, katere omogoča sodobna proizvodnja v kooperaciji z večjo uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Med njivskimi krmskimi rastlinami zavzema pivo mesta silažna koruza, ki ob primerni oskrbi daje velike količine 'kvaliiteitne mase za silažo za zimsko prehrano živine. Povečanje poljedelske proizvodnje ne temelji na povečanju površin, ampak na povečanju hektarskih donosov, ki jih omogočajo različni agrotehnični ukrepi. Tako se bo v poljedelstvu, kjer je to možno, izvajalo globlje oranje s podrahijanjem in uporabljalo večje število- sodobnih kmetijskih strojev, kar bo omogočilo pravočasno izvedbo dela v sezoni. Nadaljnji pogoj za doseganje visokih pridelkov je uporaba kvalitetnih semen. Predvidena uporaba umetnih gnojil znaša 393 kg na ha njivske površine, dočim je znašala potrošnja istih v letu 1959 okoli 202 kg na ha. Pravočasno_ zatiranje bolezni in škodljivcev bo prav tako doprineslo svoj delež za dvig hektarskih donosov. Pregled glavnih vrst posevkov v primerjavi z le- tom 1959: Vrsta posevka ha 1959 q/ha ton ha 1960 q/ha ton 1960 1959 I. Žita: pšenica 740 22 1628 564 28 1619 99 rž 90 14 126 66 15 98 77 ječmen 168 16 267 140 18,5 259 96 koruza 446 25 1135 357 31 1119 100 II. Industrijske" rastline: hmelj stari 185 13 240 204 14 285 114 hmelj novi 22 4 10 — — — III. Vrtnine: krompir 670 100 6700 809 144 11649 173 vrtnine 175 110 1925 183 127 2323 120 IV. Krmske rastline: detelja 475 53 2517 602 62 3705" 147 krmska pesa 132 290 3828 '121 334 4046 105 sil. koruza 100 480 4300 189 500 9422 196 korenje in ostalo 57 180 957 82 180 1476 154 Primerjava površin in proizvodnje posameznih skupin: ha 1959 ton ha 1960 ton 1960 1959 Žita 1923 3694 1348 3436 93 Industrijske rastline 231 365 240 361 99 Vrtnine 757 8625 992 13972 136 Krmske rastline 764 12202 1035 18753 152 Edem od osnovnih pogojev za dvig proizvodnje je vsekakor proizvodnja v kooperaciji s sodelovanjem čim širšega ikroga kmetovalcev, ki bi pokazala še boljše rezultate, če bi dosegli večjo strnjenost obdelovalnih površin. Od skupnih 3438 ha njivske površine (privatni sektor) odpade na kooperacijsko proizvodnjo 24 % oziroma 825 ha, ki pa dajejo 30 % celotne proizvodnje. i v ha: 1958/59 ^3' koop. v ha 1959/60 skuP' koop. ,ov?. vha 1960 1959 /0 koop. površ. od sk. površ. pšenica 740 105 564 310 295 54.9 ječmen 168 — 140 40 — 28.5 koruza 446 27 357 40 148 11.2 krompir 670 37 809 100 270 49 hmelj 207 151 204 154 102 75.4 detelja 475 — 602 120 — 19.9 travniki 4674 175 4690 2350 1342 50 Travništvc: Travništvc i predstavlja kljub povečanju njivskih krmskih površin glavno osnovo za prehrano živine. Zato so tudi tu upoštevani vsi ukrepi, ki zagotavljajo visoke donose. Povečanje proizvodnje bomo dosegli z boljšim negovanjem travnikov, uporabo večjih doz umetnih gnojil s pravilnim sorazmerjem glavnih hranilnih snovi, pravočasno košnjo in boljšim načinom sušenja. V primerjavi z letom 1959 je predviden porast proizvodnje sena za 25 %. Porast proizvodnje utemeljuje predvsem proizvodnja v kooperaciji, ki je ravno v travništvu zastopana z visokim procentom površin in hektarskim donosom. * Sadjarstvo in vinogradništvo Zaradi asanacije starih sadovnjakov, ki bo zaključena v prvih mesecih letošnjega leta, se je številčno stanje jablan in hrušk zmanjšalo za 21 %. Tako bi znašalo število jablan in hrušk po izvedbi asanacije 67.579 komadov namesto prejšnjih 82.000, Številčno zmanjšanje sadnega drevja ne bo imelo za posledico ustreznega znižanja proizvodnje, ker je bilo odstranjeno v glavnem staro, nerodno drevje. Preostalih 79 % sadnih dreves bo boljše oskrbovano s čiščenjem, škropljenjem in gnojenjem, za kar bo uporabljeno 13,5 ton zimskih škropiv. Obnovo sadjarstva, ki je v zadnjih letih precej zaostala, moramo nadaljevati z izgradnjo večjih, strnjenih sadnih nasadov na absolutnih sadjarskih zemljiščih in sicer v okviru sadjarskih skupnosti s sodelovanjem območnih kmetijskih zadrug. Vinogradništvo je v upadanju in v perspektivi, razen predela Orešnjice, nima pogojev za večji razvoj. Zaradi tega naj bi se obnovili le večji, strnjeni kompleksi najboljših vinogradniških leg s sodelovanjem zadrug. Živinoreja Med vsemi panogami je napredek živinoreje vsekakor naj večjega pomena za napredek celotnega kmetijstva. Občinski ljudski odbor je zato sklenil, da se mora v nižinskih predelih rediti 1,5 glav živine na ha obdelovalne površine, v hribovitih predelih pa 1 glava na ha. Osnovo za tako 'povečanje naj bi dala povečana proizvodnja njivske in travniške krme. Večje število goveje živine pa bo s povečano' proizvodnjo gnoja izboljšalo revno humusno bilanco in tako dalo osnovo za nadaljnji dvig hektarskih donosov v ostalih panogah. Plan govedoreje za leto 1960 predvideva povečanje staleža živine za 1426 komadov, to je od začetnega stanja 7201 na končno stanje 8627 komadov. To povečanje bi dosegli deloma 'z lastnim prirastkom, deloma pa z nakupom krav in telic, ki jih bodo nabavila državna posestva. S tem povečanjem osnovne črede bi lahko pri 80 % telitvi izpolnili tudi plan klavne goveje živine, ki znaša 3757 komadov ali 1113 ton. Plan pitane živine V kooperaciji po področnih zadrugah znaša v letošnjem letu 1525 komadov ali 411 ton. V svinjereji privatnega sektorja plan ne predvi-deva bistvenih sprememb, ker je svinjereja v okolici mesta usmerjena v glavnem na lastno preskrbo kmetijskih proizvajalcev. Predviden plan proizvodnje znaša 4700 komadov ali 533 ton, v (kooperaciji pa 450 beko-nov. Da bi v čimkrajšem času krili pomanjkanje mesa za široko potrošnjo, jev perspektivnem razvoju predvidena v večjem obsegu vzreja bekonov na državnih posestvih. V skladu s planiranim dvigom proizvodnje v živinoreji je predvidena tudi investicijska .izgradnja te panoge. Veterinarska služba Veterinarska služba bo posvečala največjo skrb zdravstveni zaščiti živali. Izvršen bo obvezen dvakratni pregled goved za tuberkulozo" v družibenem 'sektorju, v privatnem sektorju pa bo tuberkulinizirana polovica našega Območja. Brucelozo bomo ugotavljali v družbenem sektorju enkrat letno. Vršilo se bo obvezno cepljenje psov proti pasji steklini, preventivno cepljenje svinj proti svinjski rdečici ter načrtno zatiranje kokošje kuge in metljavosti goved. Kurativa se bo vršila samo preko Veterinarske postaje Celje. Melioracije Zaradi izboljšanja kmetijske zemlje so predvidene agromelioracije in hidromelioracije na površini okrog 150 ha na KG Celje. Hidromelioracije so predvidene na poligonu (dopolnilna), aerodromu, Bukovžlaku, Žepini in Prešniku. Z melioracijo na Prešniku bi osušili manjši, zamočvirjeni del nizkodebelnega sadovnjaka. Dopolnilna melioracija poligona pa bi omogočila postopno širjenje vrtnarske proizvodnje na Lavi. Z agromelioracijo 2e-pine v izmeri 130 ha bi spravili zemljo v stanje, ki je potrebno za doseganje visokih donosov krme, da bi tako zagotovili prehrano za ta obrat planiranega "staleža goveje živine. Kmetijske investicije Investicijska izgradnja v letošnjem letu je v skladu z zahtevami plana za posamezne kmetijske panoge ter kot taka tudi v skladu s perspektivnim razvojem kmetijstva naše občine. Skupna vrednost investicij bo znašala 127 milijonov in sicer: Kmetijske zadruge za nabavo strojev, ureditev hlevov in hmeljske sušilnice 33.150. Ekonomija Dobrna — nabava strojev, adaptacija hleva, nakup živine 7.100. Kmetijsko gospodarstvo Celje za hidromelioracije in agromelioracije, za gradnjo hlevov in nabavo živine ter strojev 86.750. Razen gornjih investicijskih naložb v kmetijstvu je predvideno tudi za dograditev mlekarne 116 milijonov din. Družbena kmetijska posestva Družbena kmetijska posestva, ki morajo postati glavni blagovni proizvajalci v kmetijstvu, imajo z vsakim letom večje naloge. Da ibi jih lahko izvršila, je potrebno izpolniti niz pogojev, med katerimi so najvažnejši arondacija proizvodnih obratov, investicijska izgradnja in pa organizacija Obrata, ki tem nalogam v največji meri ustreza. Glavna naloga celjskih kmetijskih gospodarstev je preskrba mestnega prebivalstva s povrtninami in mlekom. Ta specializirana proizvodnja zahteva širšo osnovo, ki je sedanja, razmeroma majhna kmetijska gospodarstva nimajo. Svet za 'kmetijstvo in gozdarstvo je zato sklenil, da se KG Lava, Vojnik in del vrtnarije Medlog združijo v KG Celje. Združitev opravičujejo naslednji činitelji: Večja gospodarstva nabavijo lažje investicijski kredit. Proizvodna 'sredstva se lahko po potrebi premeščajo iz obrata na Obrat in kombinirano uporabljajo. To omogoča nabavo strojev večje delovne kapacitete in njihovo polno izkoriščanje. Združeno posestvo bo lahko boljše izkoristilo tehnični in komercialni kader, ki ga -sodobna proizvodnja zahteva. Glavni činitelj za združitev pa je ta, da lahko preidejo na specializacijo proizvodnje. KG Vojnik že zaradi posestne strukture nima možnosti, da bi redilo v enem obratu 100 krav, kar je minimum za sodoben hlev. Lahko pa bi na posameznih deloviščih redilo mlado živino in tako dopolnjevalo živinorejo 'Obrata Lave in Zepine, ki za vzrejo mlade živine nimata ugodnih pogojev in sta predvideni za rejo mlečne živine. Po dokončani izgradnji, ki je predvidena leta 1966, bi imel obrat Žepina 500, Lava pa 200 krav. S tem bi znašala letna proizvodnja mleka 2,5 milijonov litrov ali dnevno 6700 litrov, kar bi krilo minimalne potrebe celjskega trga. Plan proizvodnje vrtnin za KG Celje vsebuje konkretne zadolžitve glede količine in vrste vrtnin, ki jih celjski trg v naj večji meri zahteva. Sredstva, ki jih družba Vlaga v proizvodnjo na kmetijiskem posestvu, terjajo njihovo optimalno izkoriščanje in tako nalagajo 'odgovorno delo kolektivu posestva. Kmetijske zadružne organizacije Kakor kmetijska posestva, so tudi zadruge postavljene vsako leto pred večje in odgovornejše naloge, ki 'zahtevajo najboljšo organizacijo dela in proizvodnih sredstev. Zadruge so nosilci naprednega kmetijstva na vasi in kot take dolžne, da skrbijo za napredek kmetijstva v zadružnem in zasebnem sektorju preko raznih kooperacijskih oblik. Te zagotavljajo višje hektarske donose in s tem več 'tržnih presežkov, ki opravičujejo povečano vlaganje proizvodnih sredstev. Kmetijske zadruge bodo morale skrbeti za izboljšanje v preskrbi mesta tudi z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov. Prav tako je potrebno, da se splošne kmetijske zadruge intenzivneje lotijo odkupa in prodaje po kvaliteti in sortah. Da bi zadruge v celoti 'izvršile svojo vlogo na vasi, to je, da bi lahko izvedle nadaljnji dvig proizvodnje in uvajale socialistične odnose na vasi, morajo postati gospodarsko močne organizacije. Zaradi tega je nujno, da se bavijo tudi z direktno proizvodnjo, osnovano na lastnih obratih. Te obrate naj zadruge osnujejo z nakupom in odkupom zemljišč in se na njih bavijo s proizvodnjo. Tako široko zasnovana dejavnost zahteva sposoben strokovni kader in naloga zadrug je, da si ga v doglednem času zagotovi. VIII. poglavje GRADBENIŠTVO Na podlagi 'predvidenih investicij se računa v letu 1960 s povečanjem vrednosti gradbenih del za okoli 27 %. Tudi v letu 1960 bo težišče gradbeništva na objektih družbenega standarda in to predvsem v stanovanjski izgradnji, prav tako pa so tudi predvidene večje investicijske naložbe v kapitalno izgradnjo. Predviden obseg gradbeništva bo zahteval predvsem povečanje kapacitet, racionalnejšo organizacijo in večjo produktivnost dela, postopno uvajanje modernejšega in hitrejšega načina gradnje, boljšo oskrbo z gradbenim materialom in povečanje zmogljivosti gradbene obrti. Izredno pomembno vlogo bo v tem oziru imelo »Poslovno združenje za gradnjo objektov družbenega standarda v celjskem okraju«, ki bo odgovorno za vskladitev vseh faz gradbene proizvodnje, od gradbenih programov, zagotovitve sredstev, gradbenih zemljišč, tehnične dokumentacije, vsklajevanje nabave materiala s potrebami operative, kvalitetno izvajanje gradenj in'še posebej za izvršitev pogojenih rokov izgradnje. Prav tako bo naloga združenja, da bo skrbelo za smotrno investiranje v gradbeništvu, da bi se tako čimprej izpolnile in vskladile vse potrebne kapacitete projektantov, izvajalcev za groba in zaključna gradbena dela, kakor tudi kapacitete lokalne industrije gradbenega materiala. Projektantske organizacije naj se v letošnjem letu kadrovsko ojačajo. Predvsem morajo pridobiti lastne projektante za 'instalacijska dela. Projekti naj se izdelujejo v tesnem sodelovanju z industrijo gradbenega materiala ‘in izvajalci gradbenih del ter se prilagajajo predvsem asortimanu lokalnih materialov, da bi se tako gradnja pocenila. Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo v Celju je potrebno v letošnjem letu nujno kadrovsko ojačati, da bo operativno sposaben izvajati naloge združenih investitorjev. Industrijsko gradbeno podjetje »Ingrad« mora tudi v letu 1960 v istem tempu kot v letu 1959 izboljševati in povečati mehanizacijo za gradbena in zaključna dela ter se posluževati v večji meri tipskih gradbenih elementov. Takole naj »Ingrad« poveča kapacitete svojih obratov: — teracerski obrat minimalno za 50 %; — parketarski Obrat za 50 %; — vodovodno-instalaoijski obrat za 50 %; — elektroinslaLucijski obrat za 50 %; — soboslikarski obrat za 100 %. To povečanje bo doseženo predvsem s sistemom proučevanja v lastnem izobraževalnem centru, ki je že osnovan. Na vseh gradbiščih naj bi potekala dela po naprej izdelanem operativnem planu z doslednim prizadevanjem, da se plan izvrši. V večjem Obsegu naj se uporabljajo sodobne metode organizacije gradbenega dela s specializiranimi delovnimi skupinami. V tem cilju je treba skrbeti za izboljšanje sistema nagrajevanja, ki se naj izvede po ekonomskih enotah. Vpeljati je treba promiranje za dosežene izboljšave v organizaciji proizvodnje, da bi se povečalo zanimanje kadrov za racionalnejšo graditev. Glede na posebnost gradbenih del bi bilo vzpodbudno pr emirati strokovno in odgovorno osebje za izpolnjevanje rokov dovršitve. Povečati je treba tudi higiensko-tehnično varstvo, da bi se zmanjšalo število bolezni in poškodb. V letu 1959 začeto akcijo za zidavo družinskih in samskih stanovanj za gradbene delavce je treba pospešeno nadaljevati in tako preskrbeti gradbenim delavcem primerno nastanitev, kjer je to vprašanje najbolj pereče. Na ta način si bo podjetje zagotovilo predvsem stalno delovno silo, zmanjšala pa se bo tudi fluktuacija. V letu 1960 bo vloženih okoli 255 milijonov din za razvoj gradbeništva. Ta sredstva bodo uporabljena zlasti za nabavo nove mehanizacije in opreme za mehaniziran j e končnih del, s čimer se bo povečala zmogljivost gradbenega podjetja in za povečanje obrtniških kapacitet .gradbene stroke. IX. poglavje PROMET V letu 1960 'imamo v načrtu nadaljnje povečanje prometni h storitev tako v potniškem, kakor tudi v tovornem prometu. To bo mogoče doseči s povečanim številom vozil, ki so bila nabavljena v letu 1959 in ki bodo nabavljena v letu 1960. V letu 1980 se bo vrednost prometnih storitev povečala za 6 %, po fizičnem obsegu pa takole: 1959 1960 1958 1959 tovorni promet t/km 104 108 potniški promet p/km 107 102 V potniškem cestnem prometu je treba sistematično dopolnjevati sedanje avtobusne proge ter krepiti lokalne zveze. Da pa bi lahko zadostili delno vsem potrebam in da bi bil promet nemoten in varen, se bo v letu 1960 nabavilo nadaljnjih 10 avtobusov, od tega 2 avtobusa za mestni promet. V zvezi s povečano kapaciteto avtobusov v letu 1959 in 1960 se bo dvignil tudi promet pri Avtobusnem podjetju: 1959 1960 1960 1959 prevoženi kilometri v 000 1.950 2.000 102 število prevoženih potnikov v 000 2.400 2.480 103 potniški kilometri v 000 47.500 48.400 102 Z delno obnovo voznega parita bo možno v letu 1900 vzpostaviti nove prege in pojačati prevoze na že obstoječih progah. Predvidevajo se nove proge: Celje— Dramlje, Celje—Ljubečna in Rogaška Slatina—-Ljubljana. Pojačale se bodo vožnje na progah proti Velenju, Dobrna, Mariboru, Kozjemu, Braslovčam, Rimskim Toplicam in Konjicam. Podjetje sedaj vzdržuje 32 avtobusnih prog, v letu 1960 pa jih bo 35. V letu 1960 se bo pričelo z razširitvijo telefonske centrale v Celju. X. poglavje TRGOVINA Zaradi nadaljnjega povečanja industrijske in kmetijske proizvodnje, kakor tudi zaradi povečanja kupne moči prebivalstva je predvideno v letu 1960 povečanje blagovnega prometa v trgovini za 10 % v primerjavi z lotom 1959. Trgovina bo letos predvidoma dosegla tole povečanje prometa v primerjavi z letom 1958 in 1959: V trgovini na debelo se bo povečal promet za 8 %, v trgovini na drobno pa za 12 % v primerjavi z letom 1959. Kolikor bo grosistično podjetje »Kovinotehna« Celje dobilo razširjeno registracijo uvoza za panogo 114, 115 in 117 in za to potrebna obratna sredstva, bi se povečal promet še za nadaljnjih 3,5 milijarde din. Kovinotehna bi s tem dosegla letni promet 13,5 milijarde din. Z novo zgrajenim skladiščem ima podjetje vse pogoje za tako povečan obseg prometa. Blagovni promet je v preteklih letih naraščal znatno hitreje kot predvideva perspektivni plan gospodarskega razvoja, saj se je promet do konca leta 1959 povečal za 54 % in je za 8 milijard dinarjev večji kot leta 1956. Tako je planirani promet po perspektivnem planu, ki je predvideval 51 % povečanje nasproti letu 1956 dosežen oziroma presežen že do 'konca leta 1959. Stalno naraščanje prometa v trgovini na drobno, ki kaže letos nadaljnje povečanje za 12 %, je postavilo še bolj v ospredje načelno vprašanje organizacije trgovinske mreže. Gre ne le za razširitev, marveč tudi za modernizacijo naše trgovine. Ker število lokalov za trgovine ne zadošča, je z - krajše razdobje izhod v modernizaciji, v uvajanju hitre postrežbe in samopostrežbe. Glede tega se je v letu 1959 dosegel določen napredek. Trgovini »Pri Metki« in »-Enotnost« 'sta se obnovili in sodobno opremili tako, da zmoreta sedaj dosti večji promet. Prav tako se je modernizirala trgovina »Pri Soči«. V prostorih nekdanjega »Zelezodvora« se je uredila prva samopostrežna trgovina v Celju s 120 m* 2 prodajalnega prostora. Razen špecerijskega blaga je tu mogoče kupiti še sveže meso, perutnino, zelenjavo, kruh in tudi mleko v steklenicah. Obnovljena in opremljena z moderno opremo je trgovina s sadjem in zelenjavo v Stanetovi ulici (KG Lava) in na Tomšičevem trgu (Prodajalna »Hruška«), Odprla se je nova moderna prodajalna »Manufaktura«. Način trgovanja je tu sodoben. Potrošniki imajo dostop do blaga in si ga sami lahko izbiraj o. Prav tako sta bili na novo odprti dve prodajalni proizvajalnih podjetij in sicer ženska in otroška konfekcija »Vesna« iz Zagreba in Tovarna nogavic Polzela. Obnovitev in modernizacija trgovin se vrši tudi v industrijskem centru v Štorah in v Dobrni. Da bo trgovina dosegla planirani promet in da bodo doseženi cilji, ki so postavljeni po perspektivnem planu, bo na .področju trgovine v letu 1980 treba izpolniti tele naloge: 1. Povečati bo treba kapacitete trgovine na drobno: — z dograditvijo potrošniških centrov v novem naselju Otok in v Gaberju; — ureditev prodajalne na Tomšičevem trgu za zaklano perutnino in divjačino; — z dograditvijo nove tržnice se bodo na tržnici uredile nove prodajalne in sicer dve s kmetijskimi pridelki, prodajalna kruha in mesa. Te prodajalne bodo poslovale z neprekinjenim delovnim časom; — ureditev trgovine za živo perutnino blizu nove tržnice; — nabava treh premičnih paviljonov za prodajo sadja, 2. ModemiiZirati in obnoviti lokale: Obnovila in razširila se bo trgovina z živili »Rio« ter se bodo s tem za eninpolkratno povečali prodajni v milijonih din 1958 1959 1960 1958 1959 1960 1961 1959 1960 1961 trgovina na debelo 11.630 14.040 15.150 13.600 121 108 .111 trgovina na drobno 6.705 8.430 9.480 8.350 124 112 113 Trgovina skupaj 18.335 22.470 24.630 21.950 122 110 112 prostori. Adaptacija lokala za prodajo galanterije usnja in umetnih mas (prodajalna usnja) in obnova ter modernizacija lokala »Slovenilja-sport«. Obnova in modernizacija lokala prodajalne »Elektro-Mcrcator« v Stanetovi ulici. Žclezninar bo sodobno uredil lokal v bivši trgovini »Pni Turistu«. 3. Širiti mrežo prodajaln proizvajalnih podjetij: Ureditev prodajalne konfekcije »Borac«, Travnik. 4. Vpeljati v čimvečji meri prodajo vnaprej pakiranega blaga. Veletrgovsko podjetje z živili »Mera« bo v te namene nabavilo stroje za embaliranje. 5. Gradnja novih skladišč: . — gradnja novega grosističnega skladišča za živila. Gradnja je bila predvidena že v letu 1959 in se je zavoljo lokacije in kasneje zaradi pomanjkanja cementa pričelo graditi skladišče šele proti koncu leta 1959. — gradnja novega skladišča za trgovsko podjetje na veliko in drobno »Avto-motor«; — grosistično podjetje »Tkanina-Galanterija« mora preskrbeti načrte za gradnjo novega skladišča. Z gradnjo skladišča bi se pričelo že v letošnjem letu in kolikor bi podjetje uspelo dobiti sredstva po zveznem natečaju. 6. Skrbeti za boljšo organizacijo in poslovanje trgovske mreže. Pri proučevanju -teh vprašanj se je izkazalo, da so le večja podjetja zaradi -boljše organizacije, večje možnosti finansiranja in neposredne nabave blaga sposobna, da z lastnimi sredstvi ustvarijo pogoje za modernizacijo in razširjanje trgovske mreže. 7. Pri nadaljnji ureditvi odnosov na tržišču bodo tudi v letu 1960 imele pomembno vlogo splošne kmetijske za-druge. Kmetijske zadruge bodo morale skrbeti za izboljšanje preskrbe mesta tudi z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov. Prav tako je potrebno, da se kmetijske zadruge intenzivneje lotijo odkupa in prodaje po kvaliteti in sortah. 8. S planom preskrbe imamo namen zasigurati redno preskrbo potrošnikov v naši občini tako po količini, kakor po kvaliteti in asortimentu. Za izvedbo te naloge so s planom preskrbe zadolžena naslednja podjetja: za sadje in zelenjavo — Trgovsko podjetje »Agvo-promet« in KG Celje; za kruh in pecivo — Mestna in delavska pekarna; za mleko in mleč. izd. — podjetje »Mleko«, Celje; za meso in mes. izd. — podjetje »Mesnine«, Celje. Preskrbovalna podjetja morajo na podlagi plana preskrbe izdelati svoje interne plane, s katerimi bodo zajamčila, da bo blago prihajalo enakomerno in v zadostnih količinah na trg. Na znatno povečanje proizvodnje kmetijskih pridelkov računamo tudi pri združenem kmetijskem posestvu KG Celje, kjer se bo predvsem povečala proizvodnja vrtnin, mleka in mesa, kur bo tudi vplivalo na izboljšanje preskrbe mestnega prebivalstva s temi proizvodi. 9. Prav tako je treba letos nadaljevati z evidenco in kontrolo cen, zlasti pri glavnih živilskih in kmetijskih proizvodih in s tem še nadalje preprečevati neupravičeno dviganje cen in tako pripomoči k ustalitvi tržišča s kmetijskimi pridelki. Obenem pa je treba skrbeti za to, da se določijo pravilne odkupne cene posameznih pridelkov, ki se morajo opirati na pridelovalne stroške. 10. Potrošniški sveti lahko s pravilnim delom mnogo pripomorejo kot organi družbene kontrole k hitrejšemu napredku in boljšemu poslovanju trgovin. Da bi bilo delo potrošniških svetov uspešneje, je treba potrošniške svete formirati v okviru stanovanjskih Skupnosti. 11. V trgovini je treba izboljšati poslovanje tudi z doslednejšim uvajanjem nagrajevanja po doseženem učinku, ki naj se veže na uspeh celotnega podjetja in posameznikov. Povečanje vzpodbude za boljše poslovanje bo omogočila tudi sprememba delitve dohodka za trgovine na drobno, na podlagi katerih se bo v letu 1960 povečal del dohodka, ki pripada gospodarskim organizacijam. V lotu 1960 bodo znašale skupne investicije v trgovini 161 milijonov in sicer: za nova skladišča 79 milijonov za potroš. center Otok, Gaborje 30 milijonov za modernizacijo trgovin 46 milijonov za nabavo strojev za embal. 6 milijonov skupaj 161 milijonov Skupno s Trgovinsko zbornico in Zavodom za napredek gospodarstva naj bi se izdelal perspektivni investicijski program za razširitev in ureditev trgovske mreže za območje naše občine. S tem bi uspela, da -se pravočasno pripravijo lokacije in načrta, ki so tudi doslej glavni vzrok zakasnitve gradenj. Hkrati z večanjem kapacitet 'trgovine na drobno je treba skrbeti tudi za vzgojo trgovskega kadra. 2e v letu 1959 se je pričelo šolanje za visokokvalificirane delavce v trgovini, katero se bo nadaljevalo tudi v le-tošftjem letu. Poleg tega se predvideva, da se bo ustanovila v letu 1960 dvoletna večerna šola za kvalificirane delavce v trgovini. Prav -tako se bo vršili seminar za ideološko-poliitično izobraževanje članov delavskega sveta in upravnega odbora trgovskih organizacij in seminar poslovodij za pouk vajencev na delovnem mestu. XI. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1960 se bo gostinski promet zaradi večjega turističnega prometa in večjih osebnih dohodkov prebivalstva predvidoma povečal za 10%. Na področju gostinstva naslednjim prometom: računamo v letu 1960 v milijonih din 1959 1960 1959 1960 družbeni sektor 629 692 110 zasebni sektor 53 56 106 Gostinstvo skupaj 682 748 110 V letu 1960 bo na večji turistični promet vplivala tudi -dograjena asfaltirana cesta preko Trojan na progi Maribor—-Lj ubij ana. Večji promet je pričakovati predvsem pri hrani in brezalkoholnih pijačah. Bistvenega povečanja v številu nočnin ne moremo pričakovati, ker so bile glavne nočitvene kapacitete že v preteklem letu izkoriščene, nove pa v sezoni še ne bodo dograjene. Kolikor bo predvideni promet v gostinstvu za leto 1960 v višini 748 -milijonov dosežen, bo planirani promet po perspektivnem planu, ki je predvideval do konca 16ta 1961 705 milijonov, dosežen že v letošnjem letu oziroma prekoračen za 6 %, V gostinstvu bo treba v letu 1960 investirati okrog 204 milijone din. S tem bo v prvih štirih letih perspektivnega razdobja doseženih 70 % investicij, ki jih predvideva perspektivni plan za gostinstvo. Predvidene investicije po družbenem planu v gostinstvu za leto 1959 niso bile realiziram e- kar velja za gradnjo novega hotela v Celju in obrata družbene prehrane v Gaberju, katerih začetek gradenj je bili predviden že v letu 1959. Zavoljo tega je gradnja novega hotela s kapaciteto 87 ležišč in gradnjo restavracije v Gaberju za potrebe družbene prebrane s kapaciteto 600 obrokov prvenstvena naloga v letošnjem letu, da se ta dva objekta zgradita do take faze, da bosta v letu 1961 dovršena. Predračunska vrednost novega hotela znaša 144 milijonov, od katerih je za letošnje leto predvidenih sredstev za 80 milijonov, dočim znaša predračunska vrednost gradnje za restavracijo družbene prehrane 120 milijonov in je za to v gradnjo v letošnjem letu predvidenih 70 milijonov. Za modernizacijo obstoječih gostinskih obratov je predvideno 40 milijonov din. Tu gre predvsem za modernizacijo hotela »Evropa«, gostinskega podjetja »NA-NA«, Branibora«, »Majnike«, »Ojstrice« in »Kopra«. V letu 1959 je bila urejena mlečna restavracija »Mignon«, v letošnjem letu pa bo podjetje »Mleko« uredilo novo mlečno restavracijo na Ljubljanski cesti, kjer je bila trgovina »Logarska«. Za ureditev te mlečne restavracije se bo uporabilo 4 milijone din. Predvsem gre tu za opremo. V letu 1960 se bo pristopilo tudi h graditvi dvorane za potrebe razstav, za kulturne in športne namene, ter za zabavne prireditve. Gradnja te dvorane se predvideva poleg novega hotela in naj bi bila dovršena konec leta 1961. Za razvoj turizma bo nedvomno vplivala dograditev krožne ceste štore—Svetina—Celjska koča— Celje, s katero bosta povezani planinski postojanki Celjska koča in Dom na Svetini. V letu 1959 je bila dograjena cesta štore—Svetina, v letošnjem letu pa se bo nadaljevala gradnja krožne ceste Svetina—Celjska koča—Celje. Gospodarskim organizacijam se priporoča, da bi ob tej krožni cesti zgradile vveekend hišice. V letu 1960 se bo pristopilo tudi k nadaljnji ureditvi prijaznega izletišča v Liscah -pri gostišču »Na gričku«, ki -bo centralno rekreacijsko središče mesita Celja. Ureditev izletišča »Na gričku« bi obsegala adaptacijo gostišča s tujskimi sobami (16 ležišč), ureditev -okolja (otroško igrišče, strelišče) s campingom in wee-kend hišicami ter ureditev kopališča ob Savinji. Ker je sistem nagrajevanja po delovnem učinku, ki se je pričel uvajati že v letu 1959, vplival na večjo delovno storilnost ter boljšo kakovost storitev, naj Gostinska zbornica skrbi za to, da se v gostinskih organizacijah ta sistem dosledno izvaja in stanje izpopolnjuje. Gostinska zbornica bo tudi v letu 1960 skrbela za strokovno izpopolnitev gostinskega kadra v sodelovanju z -občino -in gostinskimi organizacijami. Za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje gostinskega kadra bosta v letu 1960 organizirana dva tečaja, na katerih bodo gostinski delavci pridobili višjo kvalifikacijo. Tečaja bo obiskovalo 60 gostinskih delavcev z našega območja in sicer 20 za naziv kvalificiranega in 40 za naziv polkvalificiranega delavca. Z ustanovitvijo gostinske šole v Celju se je tudi povečalo število vajencev v gostinstvu, kar bo tudi pripomoglo k nadaljnjemu razvoju gostinskega kadra. XII. poglavje OBRT IN KOMUNALA 1. Obseg obrtnih -storitev in proizvodnje v, družbenem -in zasebnem sektorju bo letos znašala približno 3.262 milijonov din ali 11 % več kot lani. V splošnem družbenem sektorju obrti se bo obseg storitev povečal za 12 %, v zasebnem sektorju pa 7 %. Udeležba po posameznih sektorjih lastništva se bo gibala takale: v milijonih 1959 1960 1960 . 1959 družbeni sektor 2.534 2.832 112 privatni sektor 400 430 107 skupaj 2.934 3.262 111 Celotna vrednost obrtnih storitev v primerjavi s perspektivnim planom pa je naslednja: (v milijonih) _1956_1956 1961 1956 1960 1961 1960 1961 1960 obrt 1.355 3.262 2.272 241 165 143 S pričakovanim obsegom proizvodnje in storitev v obrti v letu 1960 bo dosežen obseg, ki za 43 % presega obseg, s katerim je računal družbeni plan gospo--darskega razvoja občine do konca leta 1961. Obseg Obrtnih storitev hitreje narašča v splošno-družbenem sektorju kot pa v zasebnem. Znatno povečanje obrtne proizvodnje predvidevamo v letošnjem letu pri Zlatarni za 43 % in podjetju Klima za 11 % nasproti letu 1959. Zaradi -pospešene graditve stanovanj bo povpraševanje -po obrtniških storitvah v letu 1960 še vedno večje od razpoložljivih kapacitet. Osnovna -ovira za povečanje obrtnih kapacitet je še vedno pomanjkanje lokalov in bo treba v bodoče stanje obrti -reševati tudi z graditvijo novih delavnic. Da bi dosegli povečani obseg proizvodnje in storitev, so predvidene v letu 1960 investicije v znesku 180 milijonov dinarjev. S temi investicijami in z investicijami v letih 1957 do 1960 bo doseženih 101 % vseh investicij, ki so bile predvidene za obrt po perspektivnem razvoju občine. Da bi se razpoložljiva investicijska sredstva v obrti v letu 1960 -bolj smotrno izkoriščala, se bo pristopilo k združevanju sredstev Obrtnih gospodarskih organizacij, pri katerem naj aktivneje sodeluje tudi Obrtna zbornica. V letu 1960 se predvidevajo naslednje investicijske naložbe v obrti: gradnja novih proizvodnih objektov za podjetje Klima v vrednosti 93 mllij-oniov. Z zgraditvijo teh novih objektov bodo sedanji prostori sproščeni za povečanje drugih obrtniških kapaci-tit. Gradnja novega proizvodnega objekta za Fin-ome-haniko v vrednosti 20 milijonov. Sedanji prostori spričo združitve obeh podjetij so pretesni in sploh ne ustrezajo. Zaradi tega je nujna zgraditev novega proizvodnega objekta, dočim bodo sedanji prostori Služili za druge obrtne ali trgovske namene. V novem stanovanjskem naselju na Otoku je predvidena ureditev obrtnega servisa, prav tak o pa itudi v Gaberju. Zato je predvidenih 13 milijonov din. Poleg usposabljanja novih obrtnih delavnic se bo doseglo povečanje zmogljivosti zlasti v storitveni obrti z uvajanjem boljše mehanizacije v dosedanjih obratih. Zaradi tega je predviden v letošnjem letu za modernizacijo Obstoječih Obrtnih delavnic znesek 46 milijonov, predvsem za nabavo strojne opreme in orodijia iz uvoza. Na novo je bilo ustanovljeno obrtno podjetje »Mojca« za -izdelovanje otroške konfekcije. Za povečanje obrtniških kapacitet naj trgovska podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom i-n prodajo raznih gospodinjskih aparatov in drugih tehničnih naprav, organizirajo lastno servisno službo in oskrbijo tudi prodajo rezervnih delov gospodinjskih aparatov. Trgovsko podjetje »Elektro-Mercafor« -bo organiziralo servisno službo za popravilo radio-aparatov in televizorjev v Razlagovi ulici. Pri podjetju »Elektroinstala-cije« se bodo povečale kapacitete za popravila električnih gospodinjskih aparatov. Industrijsko podjetje »Motor« Škofja Loka bo uredilo v Celju servisno delavnico za popravila hladilnikov. Poleg tega predvidevamo, da bo v Celju odprlo svojo servisno delavnico podjetje »Tegrad« iz Ljubljane za razna popravila električnih in gospodinjskih aparatov. Povečana zidava Stanovanj zahteva, da gradbeno podjetje »Ingrad« razširi lastne obrtne obrate, ter se s tem povečaj-o kapacitete obrti gradbenih strok. Pospešiti je treba v letošnjem letu razvijanje servisnih delavnic za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, saj bodo hišni sveti razpolagali v te namene z znatno večjimi sredstvi kot doslej. Povečanje servisnih delavnic je predvideno o okviru centralnih servisov za izvrševanje večjih popravil na stanovanjskih hišah, dočim si bodo stanovanjske skupnosti uredile servisne delavnice za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj. Poleg tega bodo stanovanjske skupnosti skrbele tudi za razširitev gospodinjskih servisov. Obritma zbornica naj izdela v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo občine nadaljnji perspektivni razvoj obrti na območju naše občine po predhodni analizi glede ugotovitve stvarnih potreb in dejanskih zmogljivosti družbene obrti na posameznih področjih. Poleg razširitve obrtne mreže obstoja tudi v letu 1960 ena najvažnejših nalog — Skrb za vzgojo obrtniškega kadra. Za strokovno izpopolnjevanje ikvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v obrti bo Okrajna obrtna zbornica v letu 1960 organizirala tri tečaje in sicer za kovinsko, lesno in oblačilno stroko. Tečaje bo predvidoma Obiskovalo okoli 60 Obrtnih delavcev iz območja naše občine. Ze v letu 1959 se je pričelo šolanje za vodilne kadre v obrti in je bila udeležba zadovoljiva. Tudi v letu 1960 ,se bo nadaljevalo šolanje vodilnega kadra in bo šolo obiskovalo okoli 70 vodilnih obrtnih delavcev. Prav tako se bodo vršili seminarji za ideolo-ško-politično izobraževanje članov delovnih kolektivov v obrti. Seminarje bo predvidoma obiskovalo okoli 300 do 400 obrtnih delavcev. Dopolnilno iaobraževanje Obrtniškega kadra po tečajih, seminarjih in šolah organizira Obrtna zbornica, in sicer v Okviru Delavske univerze. Vzporedno z 'ustanavljanjem novih in razširitvijo dosedanjih obraitov se bo povečalo tudi število zaposlenih v obrti za 5 %. Zaradi povečanja potreb po kvalificirani delovni sili bo treba zagotoviti večji dotok vajencev v stroke kot so gradbena, kovinska in elektrotehnična, kjer je pomanjkanje strokovnih delavcev največje. 2. Komunalna podjetja bodo letos ustvarila 1879 milijonov družbenega bruto proizvoda, kar je za 5 % več kot lani. S tem so za 18 % že presežena predvidevanja po perspektivnem planu. Takšno preseganje Plana je rezultat naglega povečanja komunalnih storitev in vključitev novih zmogljivosti. Delno vpliva tudi zvišanje cen nekaterim komunalnim storitvam, kar velja predvsem za vodo, plin in elektriko. V začetku letošnjega leta bo dograjena nova opekarna v Celju, ki bo tudi vplivala na povečani promet. Prav tako se bo v letošnjem letu nadaljevala grad-hja nove mlekarne, ki se je pričela graditi v letu 1959 in je potrebno investirati letos še 116 milijonov za dovršitev mlekarne. Za kemično čistilnico je treba nabaviti stroje v vrednosti 6 milijonov dinarjev. Po perspektivnem planu razvaja občine je predvideva gradnja nove klavnice. Zavoljo tega je treba v letošnjem letu pristopiti k izdelavi načrtov za novo klavnico. Nova klavnica naj ne bi služila samo za potrebe naše občine, ampak tudi za 'ostale občine na območju okraja. TRETJI DEL predpisi o ekonomskih ukrepih in skladih XIII. poglavje AMORTIZACIJA Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo v letu 1960 amortizacije za gradbene objekte (stroje, hleve in drugo), ki jih ne morejo uporabljati. (XVI. poglavje okrajnega družbenega Plana). Za te objekte izda odločbo upravni organ občin-&kega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance. XIV. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 2 %. Obresti gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje. XV. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se v celoti odstopa del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, da ga vložijo v svoj sklad osnovnih sredstev. XVI. poglavje ZEMLJ ARINA Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa tisti del zemljarine, ki pripada občini v dobro njihovega sklada osnovnih sredstev. Z okrajnim družbenim planom za leto 1960 (XVII. poglavje) se prav tako odstopa kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam tisti del zemljarine, ki pripada Okraju v dobro njihovih Skladov. XVII. poglavje OBČINSKA DOKLADA NA DOHODKE OD KMETIJSTVA Stopnje občinske doklade na dohodke od kmetijstva so progresivne in se določijo po rajonih s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. XVIII. poglavje OBČINSKA DOKLADA OD DRUGIH OBLIK DOHODKA Stopnje Občinske doklade od drugih oblik dohodka se določijo s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. i XIX. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinski prometni davek od proizvodov in storitev ter od prometa na drobno se plačuje po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora. XX. poglavje OBČINSKE TAKSE Občinske fakse se določijo s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. Turistična taksa se odstopa v celoti Celjski turistični zvezi. XXI. poglavje SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA Občini pripada 33 % dohodkov iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju naše občine. V letu 1960 bo razpalagala 'Občina Celje s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 714 milijonov din. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: A. Delež na deljivih dohodkih (33 %): v 000 1. Kmečka dohodnina 14.520 2. Kmečka doklada 14.289 3. Ostala dohodnina 25.740 4. Zemljarina 660 5. Prorač. prisp. iz oseb. doh. del. v gosp. 300.960 6. Prorač. prisp. iz oseb. doh. del. izven gosp 97.350 7. Obč. prom. davek od maloprod. ind. blaga 64.350 8. Obč. prometni davek od alkoholnih pijač 12.540 9. Državne takse 4.620 10. Prometni davek od davčnih vrednotic 165 11. Prometni davek od zasebnikov 9.240 12. Prorač. prisp. iz sklada skupne porabe 7.920 13. 10 % žvezni davek od alkoholnih pijač 3.960 14. Ded sodnih taks 3.795 Skupaj dohodki A. 560.109 B. Nedeljivi dohodki: 15. Občinske takse 1.700 16. Dohodki uradov, in ustanov 4.200 17. Ostali proračunski dohodki 4.200 18. Dopolnilni proračunski prisp. iz oseb. doh. 41.991 19. Doklade na nastale dohodke 15.100 20. Kmečka doklada — nedeljiva 27.700 21. Prispevek iz doh. komunalnih podjetij 18.000 22. Občinski prometni davek 34.000 23. Davek iz osebnega dohodka državljanov 7.000 Skupaj dohodki B. 153.891 Skupaj proračunska sredstva A + B 714.000 XXII. poglavje ■ RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV Sredstva občinskega proračuna v višini 714 mili- j'onov din bodo razporejena takole: 1. Prosveta in kultura 251.079 2. Socialno varstvo 7.357 3. Zdravstvena zaščita 23.862 4. Državna uprava 91.078 5. Komunalna dejavnost 76.500 6. Negospodarske investicije 18.470 7. Dotacije 123.654 Od tega: flnanč. samostoj. zavodom 57.779 družbenim organizacijam 15.875 skladam 50.000 8. Obveze in garancije 35.000 9. Rezerva __ 17.000 Skupaj 714.000 XXIII. poglavje I SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV 1. Občinski družbeni investicijski sklad 3. Občinski stanovanjski sklad 1. Formiranje sredstev stanovanjskega sklada: v 000 a) del stanovanjskega prispevka 255.000 b) del amortizacije 40.000 c) dohodnina od stavb (hišnina) 20.000 d) del najemnine za poslovne prostore 30.000 e) obresti in ostali dohodki 13.000 Dohodki sklada 358.000 Deblokirana sredstva iz leta 1959 129.209 Neizkoriščena -sredstva iz leta 1959 143.088 Anuitete 60.000 Skupaj dohodki 695.297 Izdatki sklada: Bančni in upravni stroški ter odplačilo anuitet republiškemu skladu 3.297 Obvezna rezerva 25.000 Razpoložljiva sredstva sklada 667.000 2. Razpoložljiva sredstva sklada v letu 1960 v vi- šini 667 milijonov se bodo uporabila: za neizkoriščene kredite iz leta 1959 125.000 preostala sredstva pa bodo razdeljena: za stanovanjsko izgradnjo (vključno že odobrena transa za leto 1960) 450.000 za komunalne investicije 40.000 za industrijo gradbenega materiala 22.000 za poslovne lokale 30.000 XXIV. poglavje UKREPI ZA UGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO PREDVIDEVANJIH DRUŽBENEGA PLANA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE ZA RAZDOBJE OD 1957. DO 1981. LETA Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki so po prepisih uporabljiva v letu 1960, bodo znašala 185 milijonov in sicer: za osnovna sredstva 118 milijonov za obratna sredstva 37 milijonov za razvoj elektr. omrežja 30 milijonov Sredstva, namenjena za osnovno dejavnost v višini 118 milijonov, se bodo uporabila za kreditiranje investicij : v kmetijstvu 16 milijonov v 'trgovini 35 milijonov v gospodarstvu 21 milijonov v obrti 28 milijonov v prometu 18 milijonov Sredstva, ki bi ne bila uporabljena v Okviru 'posameznih -gospodarskih panog, bo razporejal Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora v skladu -s smernicami tega družbenega plana. Sredstva, ki se natečejo v občinski družbeni investicijski sklad iz razlik pri cenah električne energije, so namenjena za razvoj distribucijske mreže. Predvideva se, da bodo znašala sredstva, ki se bodo natekla v naš sklad iz razlik ipri cenah električne energije do konca leta 1960, okoli 30 milijonov din. 2. Občinski cestni sklad Sredstva občinskega cestnega sklada, ki se bodo po predpisih za leto 1960 lahko uporabila, znašajo 12 milijonov dinarjev. Iz občinskega proračuna je za to leto dana dotacija v višini 45 milijonov -tako, da bodo znašala skupna sredstva cestnega sklada z dotacijo 57 milijonov din. 1. Pristojni občinski upravni organi morajo skrbeti, da -bodo plani podjetij glede osnovnih proporcev na posameznih gospodarskih 'področjih v skladu z določbami občinskega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev Občinskega družbenega piana. 2. Da se zagotovi razporejanje sredstev, -s katerimi -razpolagajo gospodarske organizacije, v skladu s smernicami družbenega plana, je -potrebno, da Zbor 'proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o delitvi -sredstev -gospodarskih organizacij na osebne dohodke in sklade. Na podlagi ugotovitev in razprav po prejšnjem odstavku ter mnenja sindikatov in Zbornic naj Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora daje gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev, kadar opazi, da gospodarske -organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v -skladu -s smernicami tega družbenega plana. 3. Pristojni organi občinskega ljudskega odbora naj v sodelovanju z zbornicami spremljajo izvajanje investicijskih načrtov za trgovino, -gostinstvo, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj, kot ga predvideva ta družbeni plan. 4. Da se zagotove -s perspektivnim in tem planom predvidena razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu, mora za delo pristojni upravni organ stalno spremljati izvajanje teh določb in sproti poročati za delo pristojnemu svetu občinskega ljudskega odbora oziroma Zboru proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. O takih primerih mora razpravljati Zbor proizvajalcev in dati gospodarskim organizacijam ustrezna priporočila. OSNOVNA PRIPOROČILA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 — Širši razmah koopeniranja, specializacije in avtomatizacije. — Najdosllednejše izvajanje načel boljše organizacije dela, vzpodbudnejše nagrajevanje, organizacija kadrovskih služb. — Večja skrb za izobraževanje odraslih v izobraževalnih centrih. — Podjetja naj skrbijo za smotrnejše koriščenje sredstev skladov gospodarskih organizacij. — Združevanje sredstev za gospodarske investicije v vseh panogah. — Združevanje sredstev skladov za kadre za organiziranje skupnih centrov ter objektov za potrebe srednje tehniške šole. — Združenje sredstev za komunalne investicije po, sprejetem programu. Skupno investiranje v objekte, ki so važni za mestno preskrbo. —Vsestranska pomoč Kmetijskemu posestvu Celje Pri uvajanju specializirane kmetijske proizvodnje in Vsem kmetijskim zadrugam, da bi se usposobile za velike naloge v tem letu. — Ekonomska in strokovna pomoč našim novim stanovanjskim skupnostim. Povečanje sodelovanja med skupnostmi, gospodarskimi organizacijami in hišnimi sveti 'ter sveti potrošnikov. — Izvršitev vseh ukrepov za čimvečjo štednjo v 'komunalni izgradnji, gradnji stanovanj, šol itd. — Forsiranje adaptacij in opremljanje šol, da bi tako ustvarili osnovne pogoje za izvršitev šolske reforme. — Organizacija velike akcije za prostovoljno delo Za pospešeno rešitev najosnovnejših komunalnih dol v naši občini, tako v mestu kot na območjih vseh krajevnih odborov. — Pomoč hišnim svetom, da bi se le-tl čimprej usposobili za pravilno gospodarjenje s sredstvi, s katerimi razpolagajo. — Načrtna akcija občine, ustanov in vseh podjetij, da bi se v letu 1960 rešilo kritične primere stanovanj borcev NOV in ostalih naših delovnih ljudi. — Sistematično spremljanje razvoja ustanov v okviru stanovanjskih skupnosti — organizacijska, strokovna in politična pomoč. — Sprejetje končnih šmarnic za zgraditev novega ruestnega centra ter za obnovo starega mestnega predela. — Sistematične priprave za sestavo novega perspektivnega plana občine. XXV. poglavje KONČNE DOLOČBE Ta družbeni plan velja od dneva objave v Urad-hem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. 01/2-30-5/1-60. Celje, dne 29. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 35. Občinski ljudski odbor je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka lp-88/52) in 14. členu zakona o proračunih in o finan-s Iran ju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, štev. ^2-847/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 29. februarja 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Celje za leto 1960. 1. člen Občinski proračun za leto 1960 obsega: dohodke v znesku..................... 714,000.000 din izdatke v znesku..................... 714,000.000 din 2. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bi bili v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Celje. 3. člen Nove namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere niso predvideni krediti v posameznih predračunih, se lahko izvršijo samo v okviru odobrene sistemizacije in po predhodni odobritvi proračunskih sredstev. 4. člen Načelnik oddelka za finance Občinskega ljudskega odbora Celje je pooblaščen, da porazdeli na 'posamezne organe in zavode kredit, ki je predviden kot posebna rezerva in povišanje plač in prispevkov. 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu Občinskega proračuna za leto 1959 se prenese v stalni rezervni sklad občine Celje. 6. člen Občinski ljudski odbor pooblašča Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Celje, da razporeja sredstva redne proračunske rezerve v teku proračunskega leta. . 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vesit-niku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01/1-31-41/1-60. Celje, dne 29. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 36. Po 1. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi lin o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 52-892/58), 7. členu zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ, št.52-893/58) in XVIII. poglavju družbenega plana Občinskega ljudskega odbora Celje je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega Zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. februarja 1960 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na davčno osnovo dohodnine davčnih zavezancev od samostojnih poklicev, stavb ter drugih dohodkov in premoženja. 1. Na vsem območju občine Celje se vpelje občinska doklada od dohodkov samostojnih poklicev, stavb ter drugih dohodkov in premoženj. 2. Občinska doklada se odmeri in plačuje od davčne osnove za dohodnino, razen pri zavezancih davka od osebnega dohodka. 3. člen Občinsko doklado plačujejo vsi zavezanci dohodnine, razen oni, ki so s posebnimi predpisi izvzeti, in sicer: I. Zavezanci dohodnine, ki izvršujejo storitve in prosti poklic po stopnjah: dq 30.000 din osnove 5 % do 50.000 din osnove 5,5 % do 80.000 din osnove 6 % do 120.000 din osnove 6,5 % do 160.000 din osnove 7 % do 200.000 din osnove 7,5 % do 250.000 din osnove 8 % do 300.000 din osnove 9 % do 350.000 din osnove 10 % do 400.000 din osnove 11 % nad 400.000 din osnove 12 % II. Zavezanci dohodnine iza proizvode iz proizvodne obrti po stopnjah: do 30.000 din osnove 5 % do 50.000 din osnove 5,5 % do 80.000 din osnove 6 % do 120.000 din osnove 6,5 % do 160.000 din osnove 7 % do 200.000 din osnove 9 % do 250.000 din osnove 11 % do 300.000 din osnove 13 % do 400.000 din osnove 14 % nad 400.000 din osnove 15 % III. Zavezanci dohodnine od stavb po stopnjah: do 200.000 din osnove 1 % do 400.000 din osnove 1,5 % nad 400.000 din osnove 2 % IV. Zavezanci davka od osebnega dohodka (posamezniki in civilnopravne osebe) plačujejo od davka od osebnega dohodka Občinsko doklado po stopnji 10x%. 4. člen Občinska doklada od dejanske davčne osnove ne sme biti večja, kot bi znašala občinska doklada po naj-bližni nižji davčni stopnji od njene najvišje osnove, povečane za razliko med dejansko davčno osnovo in najvišjo asnovo, za katero velja neposredno nižja davčna stopnja. 5. člen Zavezanci, ki plačujejo dohodnino v določenem (pavšalnem) znesku, plačujejo pavšalno tudi občinsko doklado. 6. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje ob istih rokih in na isti način kakor dohodnina. 7. člen Glede plačil, pritožnega postopka in prisilne izterjave občinskih doklad se analogno uporabljajo predpisi uredbe o dohodnini z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o prisilni .izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 8. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku lokraja Celje in velja od dneva objave. Uporablja se za odmero doklade za leto 1960. Št. 04-32-30/1-60. Celje, dne 29. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 37. Občinski ljudski odbor Celje je po 47. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59) v zvezi s 1. členom uredbe o občinskih taksah (Uradni list FLRJ, št. 3-23/60) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. februarja 1960 sprejel ODLOK o občinskih taksah. I. DEL SPLOŠNE DOLOČBE 1.* Na območju občine Celje se pobirajo občinske takse, ki so predpisane v II. delu tega odloka. 2. Način uporabe občinskih taks se določi z družbenim planom občine Celje. 3. Takse se plačujejo v taiksnih znamkah (kodekih), ki se lepijo na listine in uničujejo na način, ki je predpisan v zakonu o upravnih taksah in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Takse se v določenih primerih plačujejo v gotovini ali v taksnih papirjih. 4. Določbe zakona o upravnih taksah in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53) veljajo tudi glede občinskih taks. 5. Občinske takse po tem odloku se ne pobirajo v primerih, ko je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih. 6. Pojasnila in navodila za izvrševanje odloka daje Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Celje. 7. člen Odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. II. DEL TARIFA Tar. št. 1 Za glasbo v gostinskih in drugih javnih lokalih se plača mesečno: a) za stalno glasbo '1500 din b) za občasno in priložnostno glasbo 500 din c) za glasbo v barih in nočnih lokalih 12.000 din Pripomba: Kot stalna glasba se razumejo vse vrste glasbenih nastopov, če so najmanj 4 krat tedensko, kot občasna glasba pa, če so manj kot 4 krat tedensko. Za izvajanje glasbe na kulturno-umetniških prireditvah se občinska taksa ne plača. Za plačilo takse odgovarja prireditelj glasbe. Tar. št. 2 Takso za uporabo pločnika plačajo snažilci čevljev 1000 din letno. Tar. št. 3 Za igralna sredstva v gostinskih in drugih javnih lokalih (biljard, igralne karte, šah in drugo) se plača letno ,po komadu 600 din. Tar. št. 4 Za firmo plačujejo: a) podjetja industrije, prometa in gradbeništva, ne glede na velikost glavnega napisa firme letno 30.000 din- b) podjetja industrije, prometa in gradbeništva za vse druge napise ter ostale gospodarske organizacije, fizične in pravne osebe, ki izvršujejo kakršnekoli pridobitne posle po velikosti napisov ali napisnih tabel. a) do 0,5 m2 letno 400 din b) od 0,5 m2 do 1 m2 letno 800 din c) od 1 m2 do 4 m2 letno 1.500 din č) nad 4 m' 2.500 din Tar. št. 5 Turistična taksa znaša: a) v Dobrni v času glavne sezone 90 din, izven glavne sezone 60 din; b) v Celju v času glavne sezone 80 din, izven glavne sezone 50 din; c) v vseh ostalih krajih na območju občine Celje, v glavni sezoni 40 din, izven glavne sezone 30 din. Pripomba: Glavna sezona traja od 1. julija do 31. avgusta. Turistične takse ne plačujejo: 1. otroci, ki niso stari več kot 15 let; 2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi; 3. vojaki (mornarji) in gojenci vojaških šol; 4. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije; 5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih; 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete; ' 7. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini; 8. tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so .oproščeni te takse; 9. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih. Za 50 % zmanjšano turistično takso plačujejo: 1. delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom.; 2. delavci in uslužbenci na službenem potovanju; 3. tisti, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave pošljejo v turistične kraje na zdravljenje ali okrevanje; 4. druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in dr.) 'ter njihovi družinski člani; 5. odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo« ter člani njihovih družin; 6. tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu. Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidnikih organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo “‘Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali kolonijah, ki jih 0rganizira njihova zveza, plačajo turistično takso, ki kaša za vse leto 10 din na dan. ' Tar. št. 6 Za objave in oglase, ki se pritrjujejo na zidove, °graje in druge predmete 50 din. Pripomba: Taksa po tej tarifni številki se ne plača na posmrtne objave in oglase in ne na objave in raz-Slase, ki se nanašajo na dejavnost državnih organov k družbenih (negospodarskih) organizacij. Tar. št. 7 » Za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvo-^valnih postajah 50 din. Tar. št. 8 Taksa za uporabo prostega prostora za kampe, šotore in druge začasne namene, dnevno od vsakega šotora ali kampa 100 din. Tar. št. 9 Taksa za pse znaša: a) v mestu 1500 din b) v vaseh 400 din Pripomba: Taksa po tej tarifni številki se ne plača za pse, ki se uporabljajo za vodstvo slepcev, za čistokrvne pse z rodovnikom, lovske pse (na podlagi potrdila lovske družine), lavinske pse (na padlagi potrdila Planinskega društva) ter pse, ki se uporabljajo za potrebe JLA in UM. Po tar. št. 9 se plača taiksa za pse, ki so v mestu Celju, in sicer anotraj območja, ki ga omejuje Koširjeva cesta, Ojisterčeva cesta, Dečkova cesta, Mariborska cesta do Bežigrajske ceste, Bežigrajska cesta do potoka Hudinja, potok, Hudinja do Voglajne, Čret — Zavodna, Selce, Cesta na grad, Cesta pod gradom do Savinje in levi breg Savinje do podaljška Koširjeve ceste, vključno zgoraj imenovane ulice, ceste in naselja (tudi Dečkovo). St. 04-32-32/1-60. Celje, dne 29. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 38. Svet za blagovni promet in tržišče Občinskega ljudskega odbora Celje je po 5. točki odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 7/58, 28/58 in 39/58) in 1. točki odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati naj višje cene na drobno (Uradni list LRS, št. 36/58) na seji dne 10. februarja 1960 izdal ODREDBO o določitvi najvišjih cen na drobno za kmetijske pridelke. 1. člen Določijo se na j višji stroški do 15 %, ki jih smejo trgovska padjetja in trgovine na drobno zaračunavati pri prodaji posameznih kmetijskih pridelkov (zelenjave in sadja), jajc in tropinovega žganja. 2. člen Fizične osebe, ki prodajajo pridelke na tržnici, morajo prodajati po cenah, ki so objavljene na trgu z javnim cenikom. 3. člen Proti kršilcem te odredibe se bodo uporabljala kazenska določila 107. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49-801/59). 4. člen Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od dneva Objave. St. 02/3-36-88/1959. Celje, dne 10. februarja 1960. Predsednik Predsednik Sveta za blagovni premet Občinskega ljudskega ^odbora in tržišče Celje Riko Rižnar 1. r. Franc Rupret 1. r. 39. Po prvem odstavku 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) je Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Mozirje na seji dne 20. februarja 1960 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Mozirje v proizvajalni skupini kmetijstva v volilni enoti št. IX, ki Obsega območje Kmetijske zadruge Rečica ob Savinji, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Jožetu Zunterju, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, dne 27. marca 1960. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in v 'omenjeni volilni enoti na krajevno Običajen način. Velja od dneva objave v Uradnem vestniku. Št. Ol-ZU-82/1. Mozirje, dne 20. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cap 1. r. 40. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji zbora proizvajalcev dne 16. februarja. 1960 po 137. členu zakona o volitvah 'in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Šoštanj v proizvajalni skupini industrije v volini enoti št. 27, ki obsega gradbišča Gradbenega podjetja Gradis na območju občine Šoštanj, kjer je prenehal mandat odborniku tega zbora Albertu Praprotniku, ki je bil Izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v petek, dne 15. aprila 1960. 3. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01-08-1/1-1960. Šoštanj, dne 16. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ra vi j en 1. r. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 30. členu statuta občine Šoštanj na skupni seji obeh zborov dne 16. februarja 1960 sprejel naslednje SKLEPE I Ivan Bizjak iz Velenja se razreši dolžnosti upravnika Pokopališke uprave Velenje. II Anton Miletič, upokojenec iz Velenja se imenuje za upravnika Pokopališke uprave v Velenju. III V komisijo za ocenjevanje uslužbencev Obl.O Šoštanj so bili imenovani: Franc Lesnik, tajnik ObLO Šoštanj — predsednik komisije; Izidor Florjan, načelnik oddelka za gospodarstvo; Maks Podlesnik, načelnik oddelka za splošne zadeve; Vinko Zabret, načelnik oddelka za finance; Vlado Baškovič, predsednik sindikalne podružnice — vsi kot člani komisije. Za tajniika komisije je bila imenovana Anka Fricelj, uslužbenka v oddelku za splošne zadeve. IV V iniciativni odbor za ustanovitev Vodne skupnosti za gradnjo vodovoda v Šoštanju so bili imenovani: Maks Dvornik, upravnik podjetja »Kleparstvo« Šoštanj; Vinko Gomboc, uslužbenec Tovarne usnja Šoštanj; ing. Damjan Goričan, tehnični vodja gradbenega podjetja »Gradbenik« Šoštanj; Stanc Lužnik, uslužbenec, Šoštanj In Zvone Vuga, uslužbenec Termoelektrarne Šoštanj — vsi kot člani. V V komisijo za volilne imenike so bili imenovani: Bruno Inkret, sodnik Okrajnega sodišča Šoštanj — predsednik; Lojze Napotnik, sodnik Okrajnega sodišča Šoštanj — namestnik predsednika; Slavko Brglez, šef odseka za notranje zadeve ObLO Šoštanj — član; Jože Vajdi, matičar Matičnega urada Šoštanj — namestnik; Augcla Potočnik, vodia glavne pisarne ObLO Šoštanj — član; Franc Božič, pisarniški referent v oddelku za splošne zadeve ObLO Šoštanj — namestnik člana. VI V iniciativni odbor za ustanovitev vrtnarije s toplovodnim ogrevanjem v Velenju so bili imenovani: Lojze Ribič, direktor Termoelektrarne Velenje, predsednik; ing. Janez Ognar, direktor Vrtnarske šole Celje; Ludvik Dermol, kmetijski tehnik na Vrtnarski šoli Celje; ing. Javornik Franc, uslužbcntcc podjetja »Elck-tropromet« Ljubljana; Milko Jelovšek, v. d. direktorja Kmetijskega gospodarstva Salek; Ciril Pilih, direktor podružnice Komii' nalne banke Šoštanj in Ivan Stropnik, referent za kmetijstvo pri ObLO Šoštanj — vsi kot člani. VII V davčno komisijo so bili imenovani: Herman Kralj, šef uprave za dohodke — predsednik; Vinko Ocepek, referent za dohodke od prebivalstva — namestnik predsedmika; Alojz Polanc, čevljar iz Šoštanja — član; Andrej Terpin, krojač iz Šoštanja — namestnik; Stanko Ja ga r, upravnik »Mizarstva« v Velenju — Član; Jože Rcmcnih, žagar, Gorenje — namestnik; Stane Sinaj dl, upravnik gostišča »Stara pošta« Šoštanj — član; Vinko Pcvcin, ključavničar iz Šoštanja — namestnik; Stane Grudnik, poslovodja Čevljarske delavnici' Šoštanj — član; Ela Germadnik, šivilja, Stara vas namestnik. Za referenta pri komisiji je bil imenovan Vinko Ocepek« uslužbenec uprave za dohodke, za njegovega namestnika pa Aloj' zija Friškovcc, uslužbenka uprave za dohdoke. POPRAVEK V Uradnem vestniku št. 2/60 je v rubriki IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Okrajnega ljudskega odbora Celje pomotoma izpadlo pri navedbi oseb, ki so bile imenovane v okrajno komisijo za ocenjevanje uslužbencev, ime Slavka Grčarja, načelnika za splošne zadeve OLO Celje. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri .Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599 STROJNA MIZARSKA DELAVNICA BOČNA ČEVLJARSKA DELAVNICA, NAZARJE u Š S ^ I I II Tri Q od I I I L 1 g c ll '5 C3 a cd to I | d d | § "g rT) ^ I s 1 s g g o o o ti S 1 I I S £ ‘ C. " is s- 5 g, >2 || O s -'r-. H 61 I •I ca >—« p s j ft, a « . > n -S " ? -s Ji •51 "o O hJ H N6 H N O s 65 < M ti ti “P o " - 5 g ■5 S I 1 2 I ! £2 55 ig I it Q 02 o g ti " 1 (5 ! a |1 I 6f 5- ž ■ S, ■ is ig i 5" = a 4-2 £ 'g 2 4 =•* -g -§ g 5 s š > ti d d fi =1 2 I" p l| 4 >- •g “g "g ^ g v, l S y Š 2 s -g 4 “ 5 I m C ti od J S i I 2 S ti E5 53 11 “ -S -gti :R O li { '5' I s E • ti sg >2 5S ° S. 2 I- | a |1 a ra O a > I 2 d d d « ti i E 12 ra c .. H 0 S” |'E 1 u P fl i s GG M O <1 O 3 H 65 v" IZ < ti i-i IZ M >■ -5 Q O ti O ti GO g H Cfi O O g ■g 1 I •S, 5 o I li ez 55 ■■s, I o s T3 Is 2 4 "5 » 4-5 g || | I 1 I ž £; ji i g :! n ■Š .2 ti -5' 4 |š s £ s « oš 2 | £ 4 d «.g 4 .1 ° *a 11 S co 2 ^ £ . li .14 •s-ti f I TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« H H H ►■s Q O 0. O M te O Š H N O S S 2 2 E 5 ' 3 i-i 6 |5 | sl I ■E Si :I^.: lili E E r„i 52 = '1 « § :e .-§ i ij: | JlilEfr-i - iilftiiHiS til E5gS =i i-aES-n-E-Sg,^ ipiiiill]ili?i.!t •n 8 $> -2 Ifi > -a O > y .r-y 5 >r _ s-^-si-siF ^aS-SouSaa^H ^Šqq = ^ s d ir\ sD Š2 O P E S -S-S <8 ^ ^ C vi % | 5 a 0 1 E < oa 1-1 oi ! I«! a, ' P, 1 o| = It 3 o E a< fl vi !A C-T) J£ c3 C8 ^ - E ”1E ca vdQ 83 ^ 11 a, ;a ; ^ 'f • l|E- = " = 2 • = r«: | 1 g lili • = ? 5 S 5 S .1» 3 « £ -e o o - ” " >• ” -St! « ‘E =:ei IB-” = -5 S5 «5 £ E u a 3 " g ”gi tn'° =■ = u m Q aižns - >5d gš-;i|i ;.S r ' >» I- s 2 5S od ^ 'i ~ ti 5! U-, 6-3 5 J J h O E . i: !_a 12 Se S < 60 63 O M O P P H M «! * H •s M i-i Q O ČL, O u 60 O o 65 H £ = 122 S d ^ y s (Z) S e c e O o 5 , d < 6q -2 o i 4, ' P. 2 'S O P C- P, -P S d^5 C O ^ p, ^2 c.-d 3 ° > -8 O L- "Is ca c/)Q 5 S, '5 E •£ = £•§ N - -2 2 El E 3”b 5 s 5 E o ca o "O ho*; t-, S 6- P S «5 i/i 22 (/) fc- i-i ^5 d g d •E "g p -5 ° ,2 a-2 g ^ 5 S £ E 3 Ea 212 lili u P) a aižo 5 iri --o h' 1 1 |al >! I« 2 = 15 il'5 = II'El s 55 od = £ ES 3I .5 Š: II 11 > * J22 — ° 2 ll g £, 'N o E < P < P 60 < U <» g 2 > 's 3 45 5 « £ £|S ” £1 5 SE E £ 2 2 |S $ Pa := s's 2 5 $8 z-5 5 š • 2 • • 1 - • I 'P 'S rlS g S -»s ill'^2 lit Pl -5 °: V)g- >5‘3 'd e ti ►.£ 7 tHliiiiflt-8. - ..liiiimniLli ^ ^aa —i oi io 1» in >c |S 5 5 C o i 22 S -Sl d ^ 4) e v, % ° II < ca —• oj :t ' 3 o p p. p, -ti 3 = l'7' 3 O 2 ^ ti (A d "S •£ E ii| ca vzQ d 1 £ "O ^ 5| l! 5 g ° ^ u $ a •= e ' S Ep NI £ a^g 1 lil P £ it :1 h igtsslilt 5 UH aČPšQS s sd c/«: ti Pzi ji ii 5 d > i_i I -! i 3 £ ‘d ^ -ti fl M l-s 65 < U O u c o g § N n 65 92 £s H M S 65 SP P vO 00 lO -t sS M OI lO B B :: v :i :: i; „ -č 1 •= -j^Js = i -s C 5 a ■« ž "I »153 Š ° - j 11 Iti I-li si lil! =:„ “ll il” "fllfl"!e| S"1: »e-S-eKSea^-g.-s«; -c š1ijr*l*!iIIJ:*:a2 I l:si!i!l:hillhS >3i |Ež.= |l|| < ma m^auSeo '5^cq ^2 oi 2 d l.| ”= s £ 3 "8 S > 1 |2S s -S43 3 E g O II < oa •2' a ' a 1 'S š.r §• 2 ud £ o ^ p. ~ 3 3 P ^ ti -A a |1 1 I s =« 7 3 m «a IO ''I" d ^ 11 7 « S 5 a 2 | ° -£ 3 O a uti5 U .3 S 3 £ •'£• $g| 2ls E «^1 5 g K 1 5-S d ^ ^ E »p ta-° 3 ; ^ 5 d S < :E1 El a ai5Q ^6 1 • I £ ■i « £ >s : -11 ^ a=-p £ e -o a r g-r w L4a od On ll 2 5 D 'a- 6 4 B ~ ^ ,£ ■S ^ i £ £ i 5 a !.§ I: ll ^ m TRGOVSKO PODJETJE »RESEVNA« ŠENTJUR PRI CELJU KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. LJUBNO OB SAVINJ _________________________________________________________ PASIVA AKTIVA 8- 3S gg S| 52 S S S . :$i 1 • o. 'si ' £ ^2 £ a = S« 5 'a ? h !JR 5 i " 'I -s 0 tu S -i-S :šš JU 0 2 3 5 6q OJ 4) ' Š. 1 ' a o o c-s, s 4) 2-^ a, 3 OJ > fl vi 1/3 3U > ^ 55 I is iii CQ coQ c ^ |-S «5 £ | B3 2 | o -S S o a n '-a i 'I " » .£, |:!: ■= E -s 9 i hi -d a "a > -Q -O « sd ; 1| I e ” 1 ,,j > > o v, 5 1,1 ^ 41 > 2 s~iiš lil pij II lili!!# mmmmrmi ■—oj 10 ■■* irl sd lJ 06 oš o ~ a 3 M CA) • >5 |e § Št" • |«|-S I g|g£ ||.s« “ sl £ £ -c g, - g.= =-0 Qq-uOSo ti tiQ |5 1 |o I o u p -i 5 c -g "O 3 £ m is I" i -|5 I ” .»1 •c V) > H »H H O H M 1-6 Q O 6, O 2; cfl M p-l 00 O' "S g g s ■1 I 'S 5| = cj g i« 5 O. 3 3 0^ « J£ > ™ ” J« « 3 H ^ e ^ 5 S I . 122 s -si 3 £ 0) = »> s c c c 5 |5 "«^5 5 2 I g-5s2 'S£::S 0 = ^ 2“ gl 0^ Q(S-2QS | M !-l! i S,.sil ril rt od aš 3 a 3 V3 s g, 5 2 £ O a | i P " ^ c -55 £ Ig Ul ES 2 5 ■si •g Q II ‘I te :| •g a ; 'iz pili 5 si 5 -IJ slltll - * , = ^ ^ s ii? -A ,ri1 a S s i-. ^1=25 5 “>> J. o^-c g^B-Sa, . -J O 2^ii a1 =-225-=t5«5 n HlHšlHPilši'ši <^qs5qu55gqŽP« isao -h oi 10 10 >d r t od os d — £ 1! S 1 > 'i lil « -a-o d £ o = S S 1 n O 0 E ° gg < oc b-1 ci ■s 1 ’ s 0 ^ 3 ^ 2ri4 s 5 1/5 O, a 3 3 o > 3 A l« C.-5 2 S 3 3 ^ > 3 «|E lO ■'* ti ^ 2-g 1 E S S 3 2 = -Q 3 ‘ 3 "5 5:5 a s I:! z h- in m33 3 "O 3 j3 > te Ji-S 3 2 2 r -0 * s 0 2 o >2 g=B „ S-&” • od cK = 1 tl 5< I s: I i 1; £ 6 § & 15 k a 3 .E 5 g ^ 5-52 2 ■g?::” ” 4:5 ° a f p-S gl |g a ° £ o v5 o q-§o te ti t-do s H «1 < nJ « fr. < o s M M «< o p 3 e s p H s 3 $c ■ o. p 1* ■ £ t -1 ■£2 .. . I š. -a s ■!»-^| g 5 £ a • o. « £ £ i '& Ž 2 P Iltl|ll||ll||-| s "5 ; s~a tes^ .5S tsi I81|i«lilitlh.fl Si?l vinil Sl KUJ s £ I g: 25 5 -gg te CQ •" a £ 2 2 o v, G 1 g I 5 g £ 'te h 3 3 d II »KOZJANKA« KOZJE HOTEL SOČA ROGAŠKA SLATINA g S M--' t it " il I I •:i s " y 5 -r S 2 11=^111511:1 , >1!^ i-s« ■=: ^»r •e-5>2 ■='a « s = 2 = -s 3 •| S; 3 iii ia — ^ m a O = S5 | a g O ® 2 5 d ^ OQ ? D ' C. 2 ' a o |s= ^ ” •« «1a 2 2 2 2 £3i S S S^^-g S.S Š ^ „ --2 a ‘Š a-S E i ■» § ■-'* 5 |S 1e5| Šlil ud5'Q5-5QS m 55 VN >0 ^ 00 ON St 2=2 5 ° o -■ 3 n ^4 O (El 2 - -5 " O d > o = 3 >5 2 S « cd 3 ® m O « KO < u o U) ti < N 3 5 f>» O nD ct 3Š y ^ . . 'S . S E it :ii lili! ^ nilimiiriEii 2 5 g 5 S'S-552-S,i2^2.'' 5 ,71 S c{ ir. , vn «i« 2-: > <5qS^qu^Oq«>E ”Bliii U! £QQ ^ 2 d Z = i 22 Li vi ili e c c V) > »-. ° sE < 6q O ’ o. 2 ' = O^O. P, 33 3 234 go" ? dS !■ g s 3" 2 s J£ d d *ti >; ti ^ "i = _ ^ O ca cnQ S ^ 1 s 4) K 43 « 2 "5 ° F-. d -a a ši 1 s d i '.s a 2 s '§. B 2 | 2 o ° u 23 £ .5 9 I š |i| = 2 i •*■ -»* bC ,5= . I ji i,! milili ° §■ - g.5 g-o «1-0 | = ^ 'T- O M — y q ti " OJ o Q ^ rt d Ci, 3 34 CZ) 11 II I b: s E r rI 2 ^ li d "S 52 > ŠR S BB i i co is 1 ■§ 1>1 5 -o^ e 1 O d d s s $ 5 e a *->'/> o < oa rvj •^o • d o ' a, 2 ‘ a Š.iiš' 234 g 5" p, ti« d 3 a ^ 54 3 co vi d-a 2 « £ =2 d d ^ _> c =” i 2 O -Bq kš sl 2 "g 1 "« £ 2 d 2 = ^ ° d d ^ * I: i: o '| • E1- ip!; lili: 5 " s «„ •8 g^Ss •O 6 ti. d ti ^ 3 =,~' {$ l «15 s.£ |a.5^ 11 IB — 3 J: M ludQ ES " $5 .- ii ■5 / S -S 5-S .£ ž Q M I « o l- D - li II ii S 53 i! •2 u" 1 -o > . B «2 H '■s IH ti ti i! S K/2 M H ti «2 S V) Ti 32 • o " 1 ^2 ' ’ m • '5 ja -o a ui •2 ■ • 5 » .' 2 ' š > 'o.:5s g •§ 'E " O o = "^-o ? '-S • g. -^ £ o 2 -ai « 2 • ° o s s ^ 2 “ | a • a ’ " s ■gd - -”5 » « ^ . g 5r;s55^-2g>-S2 ^ =:S25-S2^ I S3 S d • B ■: $ i >2 S « 22 S ” £ gag 1,1 o d ® □ g CN o i 2 'o o « 9* O g u, S, o. d 3 U > "lA 0.-3 d 5 9 -2 d d "S ^ ::1 ^'SS co cz) Q ji 12 d 6 3 d 2 B J) d ° ti. d ^3 a O g- u 3 -2 13 5 -s • 5'2 ' i:!: ili;: I|i|: g 2:aS • i ilšž £ I«;-- Q ^ g | 2 ^ . S iih 5 5, .2« II '5» c/D-a p 3 ^ 3 J? M ttijQ 1 2 2 3 e £ B ^ ^ g n S -o £ ii £s e Z ^ ■o o 0 1 " 2 s \ MO