stran 2 študentski list UVDDNIK Kot je pri pravih komsomol-cih, še zlasti pa pri veselih boljše-vikih y navadi, tudi na »TRIBU-NI« nismo začeli novega kratko-ročnega planskega obdobja, ne da bi vrgli pogled na prehojeno pot in kljub nedvomnim uspe-hom v izgradnji naše stvari opra-vili tovariško kritiko in samokri-tiko. Sicer je res, da splošne, glo-balne analize na nek način služi-jo za prikrivanje lukenj v reflek-siji pri obravnavanju konkretnih vprašanj, lukenj, ki se zakrivajo bodisi z zdravorazumsko nepos-rednostjo bodisi s (kvazi) teoret-skim teroriziranjem, toda, samo generalnim refleksijam uspeva, da prekinejo pragmatično ruti-nerstvo, ki ga izsiljuje diktatura »konkretnih problemov«. Tovariška kritika in samokri-tika je prišla do zaključka, da »TRIBUNI« kljub temu, da ne le zavestno noče podcenjevati »študentske problematike«, temveč bi le tej rada namenila vlogo prve violine v razrednem bpju, to ne uspeva in zato ta vio-lina le občasno žalostno zaškri-pa. A problem ni samo v tem, da mi o tem nočemo pisati ali da smo za to nesposobni. Nič ni se-veda bolj preprosto, kot na ti-hem razglasiti bojkot in socialno ekonomsko vprašanje študentov za alfo in omego vsega, kritizirati »odtujene politične forume« in korumpirane fiinkcionarje, ust-varjati vsesplošno klimo za raz-prodajo svojih razsvetljenih idej in lebečih ter svetlečih se proto-tipov novih političnih naprav ter za vsem tem še potihem staviti na svoje politične konje in ma-garce. Vsa ta plejada novotarij, odkrivanja vedno novih pizdarij, konfliktov, grešnikov, ves ta vzneseni patos prilizovanja »splošnemu študentskemu mne-nju«, parolarsko koketiranje v temveč v tem, da taka mobiliza-cija študentskih množic skupaj s svojimi protagonisti lahko živi le od metamorfoz konfliktnih vse-bin in stalnega produciranja na-petosti, ne pa od metamorfoz ob-like konflikta in organiziranja novih oblik političnega delova-nja študentov. Teh pa ni mogoče držati do neskončnosti v pri-pravljenosti na akcijo z odprtimi pismi, ultimativnimi zahtevami, z iskanjem izdajalcev v lastnih vrstah, ki ob vsaki novotariji ne vzklikajo evforično? »Naj živi bojkot!« itd. Oziroma je, kot je to dokazal fašizem, ljudi mogoče v neskončnost politizirati z vklju-čevanjem v rituale estetizirane lahko »svobodni« novinarji, ki nevezano na katero koli vsebino inprakso skakljamo od informa-cije do informacije ali od senza-cije do senzacije. Problem ni samo v problematičnosti štu-dentske problematike, ki je, kot nobene druge neposredne stvari, ni mogoče enostavno zagrabiti kot to, kar se prikazuje, temveč jo imamo šele, ko v njej odkrije-mo njeno družbeno, torej ab-straktno posredovanost. Pro-blem je tudi v sami naravi novi-narskega posla, ki zahteva indi-ferentnost do vsake praktične vsebine. Piše se tisto, kar je ak-tualno, pri čemer ostaja aktual-nost neko nevprašljivo merilo brez kriterijev. Suma summa-rum! Odpovedati se je treba am-bicijam, da bi bili dobri noyinaiji ali dobri teoretiki ali dobri poli-tiki. Kajti v teh težnjah je že im-plicirana nevprašljivost delitve na informacijsko, znanstveno in politično »delovanje« in afirmi- foto ::: amahnjen jgorrnrrniriT politike, v katerih ne samo, da mišljenje ni imelo kaj iskati, temveč je bilo prav žrtveni ob-jekt, na katerem so se te prakse konstituirale. stilu »mi smo z vami« je po svo-jem učinku sila žalostno, čeprav politično zelo uspešno podjetje. In možnost, da so y njegovi up-ravi tudi gorečneži z iskrenimi nameni prej povedanega ne iz-ključuje. Problem ni y začetni, nujno pravokativni in radikalni zastavitvi, ki razbije predstave, da je vse y redu, ki dregne v auro politike in v družbene tabuje, Toda držati gobec je vse bolj nemogoče. Tudi ne zadostuje, da iz vljudnosti ter formalnosti, ker smo pač »študentski časopis«, namenjamo nekaj prostora uni-verzi in študentom. Niti ni do-volj, da kritiziramo »negativne pojave« v bojkotnem gibanju. Ne moremo biti več zunaj. A is-točasno tudi ne moremo biti sek-te istomišljenikov, ki bo zaprta v tak ali drugačen znanstveno-teo-retski pristop kot samozvana študentska strokovna služba spravljala v obtok svpje predlog<^ za rešitev vprašanj. Še manj smo rana zahteva po modernizaciji in izboljšanju tehnologije informi-ranja, spoznanja in odločanja in tako likvidirana sleherna ambi-cija po družbenih spremembah. Nasproti tem težnjam je treba obratno uveljaviti prav tisto, kar je po merilih časnikarstva na-jjvečja slabost »TRIBUNE«-da se namreč izmika tej delitvi, če-prav za ceno ažurnosti, splošne berljivosti in prodajanosti. A to ne pomeni, da se ne bomo trudili biti bolj ažurni, bolj razumljivi in berljivi in tudi bolje prodaja-ni. Pomeni samo to, da si ne de-lamo iluzij o tem, da bomo to dosegli z dosledno tehnično de-litvijo dela. Pomeni, da se odpo vedujemo idealu jaza Novinarja, Teoretika, Politika, čcprav se ne odpovedujemo novinarstvu, niti teoriji, niti politični aktivnosti. Konkretno to pomeni, da nekdo, ki se ukvarja z študentskim vpra-šanjem, ni samo informator in ocenjevalec dogajanja, pač pa tudi organizator tribun, diskusij, politične aktivnosti, da torej ne more biti niti kritični kritik niti pragmatični politik. To pa ni pozicija neke harmonično celo-vite Osebnosti, temveč izkustvo shizofrenega razcepa družbe. Kdor je vsaj prelistal prvo le-tošnjo »TRIBUNO«, je ugoto-vil, da kar naenkrat prevladujejo t. i. študentska vprašanja. Za razliko od lanskega leta, kq smo se trudili biti kar se da vsebinsko široki, se letos odpovedujemo trošenju energije in živcev v širi-no, z dostavkom, da smo še na-prej odprti do novih pobud (ena izmed njih je novi »tehnološki kotiček«) in pristopov, vendar se ne bomo na silo trudili skrpati »normalen« časopis, ki bi moral vsebovati: notranjo in zunanjo politiko, kulturo, znanost, šol-stvo... Ne moremo se izogniti zazna-movanosti s tistim, kar se dogaja med študenti. Ker pa smo isto-časno tudi tisto praktično mesto, kjer se oblikujejo ljudje kot pisci, politični aktivisti in teoretiki, se tudi ne moremo izogniti tej za-znamovanosti. To pomeni, da bomo aktivno spremljali vse kar se dogaja ne samo z bojkotom, temveč tudi z reformo univerze, da bomo odpirali vprašanja in vodili diskusije o štipendiranju, spremembi študijskega procesa, da bomo skozi kritiko obstoječih in predlaganih rešitev podajali svoje, ki so lahko šele rezultat sinteze, ne pa apriornih spoz-nanj uredništva. V uredništvu si npr. trenutno nasprotujemo gle-de »korenin« reforme univerze. Nekateri so mnenja, da je po-trebno zmanjšati število študira-jočih in na ta način usposobiti po-trebno število visoko usposoblje-nih strokovnih kadrov, drugi smo mnenja, da to ni alternativa, temveč je potrebno spremeniti študijski režim in vidimo v spre-menjeni presežni proizvodnji in-telektualcev revolucionarno po-tenco. Toda šele artikulacija na-ših mnenj skozi spopad s samim problemom bo dala kot rezultat uredniško pozicijo. Še nekaj je potrebno na koncu tega zmazka razjasniti. Ker ne tulimo ob vsaki priliki tistega, kar je za pragmatičnost trenutka pravšnje, nekateri »geografi« po-stavljajo teorije, da smo v na-sprotju z Radiom študent, ki ima svoje prostore v Studentskem naselju in je že zato »na strani študentov«, mi, ki imamo pro-store na Kersnikovi 4, na strani »režima<< oz. predsedstva UK in smo torej proti bojkotu. Ne da bi se spuščali v imbecilnost take za-stavitve javno proglašamo, DA SMO ZA BOJKOT! Seveda v smislu znamenitega diktuma Bertolta Brechta: »TAKO KOT JE, NE MORE VEČ BITI! TI MORAŠ TO SPREMENITI!« Dixi| el salvii animam meain v. d. odgovornegi stran 3 študentski list TKIIUJM Kuhinja v zvezi s subvencijami Z novim šolskim letom smo bili študentje soo-čeni z novim načinom subvencioniranja pre-hrane. Viri subvencioniranja, ki so za nas bist-venega pomena, pa se niso spremenili Novost pri subvencioniranju je v tem, da se po-nudnik hrane, ki je sedaj izključno študentski cen-ter (ŠC), subvencionira direktno. Vir subvencij os-taja isti - štipendijska sredstva, ki niso bila porab-ljena. Direktno subvencioniranje prehrane naj bi po mnenju Koordinacijskega odbora za vprašanja, standarda učencev in študentov »zagotovilo cenejši topli obrok študentom y centru, domovih in pre-hranjevalnicah na VDO in še zlasti tistim, ki to res-niČno potrebujejo«. Direktno subvencioniranje prehrane se vrši na naslednji način. Vsakemu študentu pripada dnev-no subvencija v višini 35 din, za 25 dni mesečno, kar pri populaciji 18.000 študentov ljubljanske Univerze znese teoretično 15.750.000 din rneseč-no, teoretično pravim zato, ker je to vsota, ki pred-stavlja maksimum, ki bi ga lahko sprejel ŠC za svo-je delo. Vendar pa predpostavka, da se bo vsak dan hranilo vseh 18.000 študentov, ni realna. Že zato ne, ker je maksimalna obremenitev, ki bi jo zmogla kuhinja ŠC, 6.000 obrokov dnevno. Toda tudi ta številka ni odraz dejanskosti. Po podatkih, ki jih je dal šef kuhinje študentskega centra, tovariš Hoti-mir Košir, je kuhinja ŠC v zadnjih dneh oktobra in prvih dneh novembra dnevno realizirala (beri pro-dala) povprečno 1.550 kosil. Predno bomo pričeli s to številko operirati naprej, je potrebno vedeti, da je kuhinja ŠC pred pričetkom direktnega načina subvencioniranja dobila finančno injekcijo v višini 5.000.000 din (iz že prej omenjenega sklada), kakor tudi to, da kuhinja, kot je povedal tovariš Košir, prejema subvencijo po desetem dnevu tekočega meseca, glede na realizacijo v preteklem mesecu. Če se vrnemo k številki 1.550, vidimo, da pri sub-venciji 190 dinarjev za kosilo in pri 22 delovnih dneh na mesec dobi kuhinja ŠC v povprečju 6.479.000 din mesečnih subvencij.1 Če ta denar od-štejemood teoretično razpoložljivekvote 15,75 M, ostane neizrabljenih 9.271.000 din (toliko denarja, ki je hkrati namenjen za dve stvari, je dvakrat neiz-rabljenega), ki se vračajo y sklad in v štipendijskem skladu ne predstavljajo nič drugega kot mrtev kapi-tal.2 Velja poudariti, da takšen način financiraiua ne more in ne sme biti sistemska rešitev reševanja pro-blematike študentske prehrane, vendar pa se, glede na to, koliko časa je že v veljavi (boni!), zdi, da se namerava preleviti v stalno prakso, ki se opravičuje s tem, da so stroški prehrane, vsaj z določenim de-ležem, stroški šolanja in da se zaradi tega subven-cionirajo iz štipendijskega sklada. Zanemarljivo pa ni tudi dejstvo, da se s tem načinom omogoča ce-nejša prehrana le študentom, ki koristijo usluge ŠC. Protiugovor temu je, da se v hranilnicah ŠC hranijo tisti, ki resnično potrebujejo cenejšo prehrano. Vendar pa ta protiugovor verjetno ni povsem na mestu. Res je, da se je s subvencijo 190 din tako ime-novana ekonomska cena kosila, ki znaša 370 din, znižala na 180 din, ki jih mora študent dati za ko-silo, vendar pa je res tudi to, da je bila kalkulacija za ekonomsko ceno narejena za 2300 kosil in da bi se ob proizvodriji 6.000 kosil fiksni stroški zmanj-šali, kar bi znižalo tudi »ekonomsko ceno«. Torej je potrebno doseci večji obisk študentov. Tega pa verjetno kljub trendu rasti ni moč pričakovati, tudi zato ne, ker ponudnik, ki ima monopol nad ponudbo in od države zagotovljene dotacije, in v tem primeru je to ŠC, verjetno ne bo kar sam od sebe začel težiti k izboljšanju kvalitete, ki je predpogoj za povečanje povpraševania. Vendar pa je ob vsem že povedanem potrebno narediti še druge kalkulacije. Sedaj znaša vrednost subvencij 51,35% »ekonomske cene«. V slučaju, da bi se pričelo dnevno prehranjevati vseh 6.000 študentov, ki bi se glede na možnosti kuhinje ŠC lahko, bi bila kuhinja po vsej verjetnosti primorana zahtevati celoten razpoložljiv znesek 15.75 M in zahtevati znižanje subvencije z 190 din na 119 din, kar bi predstavljalo glede na »ekonomsko ceno« le še 32,24 %. Glede na ugotovljeno je popolnoma jasno, da tudi sedanja vrednost subvencij za posa-mično kosilo ne bo večna. Kaj se bo zgodilo takrat, ko ne bo mogla biti več takšna, kot je, je vprašanje časa. Ob tem, kar je zgorai zapisano, bo mogoče kdo med vami, kije to prebral, pomislil, da obstoječi si-stem subvencioniranja prehrane ni namenjen dru-gemu kot ohraniti pri življenju kuhinjo ŠC. Vendar vam moram povolati, da je to zmotno mnenje. Subvencije so tu zato, da se bodo hranili ceneje vsi tisti, ki se bodo želeli hraniti. Tudi vsi tisti, ki bi slučajno pomislili, da je nekaj gromozanskega na-pačno postorjenega v politiki razdeljevanja štipen-dij iz sklada za štipendiranje, ker mu ostaja tolikšen denar, da lahko subvencionira prehrano, se motite. Politika razdeljevanja štipendij je že v redu. Na-sprotno trdijo le zlobni jeziki. Da denar skladu os-taja, je kriva visoka prispevna stopnja (0,5 % od bruto osebnega dohodka delavca), ki jo v dobro sklada vsak mesec prispevajo vaši in moji starši. Dober tek ob morebitnem plačevanju 67,76 procentov ekonomske cene za kosilo vam želi stanislav vidovič 1 da ta izračun ni za lase privlečen, potrjuje tudi zahtevek kuhinje za mesec oktober v višini 4.590.042 din 130. septembra 1985 je bilo na republiškem računu 613.514.435 dinarjev neporabljenih sredstev. S prvim de-cembrom bo za kritje štipendiranja potrebno 365.530.351 din mesečno (od tega 62.662.500 din za subvencioniranje prehrane - predvidoma), pri tem pa je bil v septembru pri-liv sredstev v sklad 329.148.890 din. Predlog sprememb samoupravnih sporazumov o štipendiranju foto : i. /bmahen igor Stara lestvica foto : omajhen igonmrnr o o. 6,0-^,5 6,6-7,2 7,3-7,9 8,0-8,6 8,7-9,3 9,4-10 •8 600 *65O 720 800 900 1080 ^ oo U.S2 "S 11.172 din 12.103 din 13.406 din 14.896 din 16.758 din 20.110din S plusom je označena enotna kadrovska štipendija za prvi letnik Zgornja lestvica, ki je objavljena tudi zato, da bi bili vsi pravilno informirani, kolikšna štipendija nam pripada, bo pričela veljati, ko bo skupščina skupnosti za zaposlovanje ugotovila, da je dve tret-jini organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti na območju ob-čine podpisalo ta samoupravni sporazum. Takrat prenehajo veljati tudi sedaj veljavne preostale do-ločbe samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Novost je tudi to, da se bodo za izračunavanje povprečne ocene upoštevale vse številčno izražene ocene, dosežene v času od 1. oktobra do 30. sep-tembra preteklega šolskega leta (upoštevajo se tudi ocene seminarjev). * enotna kadrovska štipendija za učence in študente prvih letnikov, ne glede na uspeh Štipendije iz združenih sredstev Novost pri podeljevanju štipendij iz združeryh tevajo vsi dohodki in prejemki družine, vključno s kadrovskimi štipendijami bratov in sester vlagate-lja, kar je najbrž vredno temeljitega premisleka. Podlaga za določitev višine štipendije iz združe-nih sredstev ostaja še vedno ista - življenjski stroški udeležencev usmerjenega izobraževanja. Tudi sprememb v vsebini š{ipendije ni, ker še naprej ob-sega^ osnovno štipendijo in dodatek za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča ali pa dodatek za stroške prevoza v šolo (dodatka se med seboj izključujeta). Novost je tudi v tem, da velja za kategorijo po-sebno nadarjenih štipendistov lestvica za določanje višine štipendije, ki velja za izračun kadrovskih šti-pendij. stanislav vidovič OSNUTEK PREDLOGA STALIŠČ VERZITETNE KONFERENCE LJUBLJANA DO ŠTIPENDIRANJA Menimo, da daje SamoupVavni sporazum o štipendiranju mnogo premajhen poudarek te-meljni usmeritvi naše družbe v prehodnem ob-dobju, to je nagrajevanje po rezultatih dela. Zateka.se k rešitvam, ki jih lahko označimo z uravnilovko. UK ZSMS se zavzema za štipen-dijski sistem, ki bo dosledno zgrajen na osnovi rezultatov dela (študijski uspeh). S takim šti-pendiranjem bomo povečali kvaliteto študija, saj bo tudi višja štipendija motivacija za boljši uspeh. Menimo, da sedanji razponi pri kadrovskih štipendijah te vloge ne odigravajo. Ob tem naj dodamo tudi zelo neustrezno razmerje nagrajevanja kvalitete študija pri šti-pendijah iz združenih sredstev. To, da je najvišja štipendija le za sedmino večja od najnižje, se nam zdi popolnoma neustrezno. Dodatek h kadrovskim štipendijam pa nam direktno ruši vsak motiv za boljši študij, saj se tak štipendist raje odloči za slab uspeh in dobi razliko do štipendije iz združenih sred-stev kot da bi z delom dosegel štipendijo ustrezne višine. Že od vsega začetka opozarjamo, da sklad za štipendiranje ni ustrezno mesto za črpanje sredstev za prehrano študentov. Potrebno je razmišljati tudi o odnosu zdru-ženega dela do štipendiranja. Ugotavljamo, da prihaja v zelo velikem šte-vilu OZD do pojavov, da ne dosežemo takoi-menovane kritične mase strokovnjakov, ki bi s svojim znanjem sprožila sodobnejši način dela in večji dohodek. Dogaja se nam, da se ti strokovnjaki spreminjajo v takoimenovane »režijce«, ki s svojim vegetiranjem ne koristijo niti OZD niti sebi. Konsekventno sledi nezau-panje neposrednih proizvajalcev do takih stro-kovnjakov, neustrezno razpisovanje kadrov-skih štipendij za zahtevnost VI., VII. in višje. Vzporedno poteka tudi fluktuacija ambi-cioznejših kadrov iz takih OZD v OZD, kjer lahko zadovoljujejo tudi lastne ambicije. To pa je v večini primerov iz manj razvitih pod-ročij Slovenije y bolj razvita področja, kar bi lahko imenovali interesni beg možganov. Ugotavljamo tudi taktiziranje nekaterih OZD, ki ne razpisujejo kadrovskih štipendij, ker menijo, da bodo dobile mačka v žaklju in raje z višjimi osebnimi dohodki privabijo kad-re, ki so prejemali štipendije iz združenih sred-stev. Menimo, da je Samoupravni sporazum po-manjkljiv, ker ne vsebuje instrumentov, ki bi omogočili reševanje tudi teh problemov, ki se porajajo v OZD. Imamo tudi konkretne predloge sprememb Samoupravnega sporazuma o štipendiranju, s katerim bi dosegli kvalitetnejši študij. Ugotav-ljamo, da so predlagahe lestvice za študente neustrezne, ker predlagatelj ne pozna razpore-ditve študentov po povprečnih ocenah ali pa je noče poznati, ker se zavzema za uravnilovko. Uporabili smo tri raziskave Centra za razvoj Univerze in ugotovili, da je približno sedem-deset odstotkov študentov znotraj dveh razre-dov. Navidezno nagrajevanje pa je predlaga-telj naredil s tem, da je lestvica razvlečena pri ocenah nad devet. Moramo povedati, da ima take ocene le štiri odstotke študentov. Zato predlagamo linearno lestvico namesto eksponentne in večji razpon med najnižjo in najvišjo štipendijo, da bi dosegli motivacijo za povečanje uspeha ter kvaliteto študija. Naj do-damo, da ta lestvica ne zahteva povečanja sredstev, saj so bili izračuni nominirani tako da je povprečna štipendija, ki jo predlaga pred-lagatelj sprememb, enaka povprečni štipendi-ji, ki bi jo dosegli z našim predlogom. Predlagamo dve lestvici in pri vsaki lestvici dve varianti: ' (Lestvici in varianti sta narejeni na osnovi raz-iskav Centra za ražvoj Univerze.) I. lestvica povprečna oce- na I. II. ZSMS II. lestvica Tudi za štipefl^j« iz* Ldruženih sredst^ predlagamo lestvice, ki bodb spodbujale k več ji kvaliteti študija. Teh lestvic ni mogoče rea-lizirati' z istimi sredstvi kdt jih je*predlagal predlagatelj Samoupravrillga sporazuma. Toda ker se veliko denarja 'namenja za sub-vencioniranje prehrane, bomo verjetno beleži-li pri subvencioniranju ostan^jc sredstev, ki jih lahko namenimo za nagrajevanje kvalitete študija. Predlagamo naslednjo lestvico za nagraje-vanje študentov, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Lestvica je narejena v od-stotkih povprečnega osebnega doHodka na za-poslenega v Sloveniji. Prva varianta pomeni povečanj za štipendiranje študentov za okoli ga pa za približno 25 c sredstev dru- povprecna oce-na Predlagamo tudi drugačno formulacijo, kdaj naj povečujemo štipendije. Zdi se nam, da je sedanja predlagana varianta, da štipendi-je povečujemo vsake tri mesece, prevef toga. Predlagamo, da se štipendije povišajo vedno, ko Zavod za statistiko ugotovi, da se je po-vprečni osebni dohodek na zaposlenega v Slo-veniji povečal za več kot 15 %, glede na tisti osebni dohodek, po katerem so bile izračuna-ne prejšrrje štipendije. Predlagamo tudi, da za izračun ne upošte-vamo osebnega dohodka preteklega leta, valo-riziranega za tekočo inflacijo, ampak za izra-čun štipendije upoštevamo zadnji povprečni mesečni dohodek na zaposlenega v Sloveniji,. ki ga je objavil Zavod za statistiko. to se pojalfjfc^roblem lcontrole tako zuna-nje in notranje. Izkušnje nas učijo, da notranja kontrola ne more učinkovito nadzorovati za-konitost ne racionalnost poslovanja. Zato ima temvečjo vlogo v novem sistemu regresiranja prehrane študentov zunanja kontrola, ki naj bi jo po predlogu socialno-ekonomske komisije Univerze Edvarda Kardelja sestavljali pred-' itavniki Univerze, UK ZSMS, delavci SC in strokovnjakov s področja prehranjevanja. Ravno ta zunanja kontrola bo imela ob pomo-či začasnega organa družbenega varstva po-membno nalogo kontrole porabe sredstev za subvencioniranje in višine cen ter kvalitete prehrane. Potrebno je zagotoviti, da se bodo neporab-ljena sredstva v določenem mesecu (npr. sep-, tembra) prenašala v mesece z večjo porabo hrane (npr. november) in se s tem zagotovilo, da se bodo lahko v menzah ŠC prehranjevali vsi študentje, ki to želijo. Za neprenosljivost sredstev iz meseca v mesec ni tehtnih razlogov in pričakujemo, da se bo prenašanje opravljalo brez posebnih ovir. Na regresirani topli obrok imajo pravico samo redni študentje obeh Univerz, kar pome-ni, da je potrebno uveljaviti dvojne cene (reg-resirane za študente in ekonomske za vse dru-ge delavce). Da bi se ta cenovna dvojnost do-sledno uveljavila, je potrebno čimprej izdelati študentske izkaznice kot identifikacijski doku-ment v študentskih menzah. Seveda ima ome-njena Študentska izkaznica tudi zelo koristni širši identifikacijski pomen. Menimo, da je po-trebno dosledno vztrajati na upravičeni raz-slojenosti cen za študente in delavce in zagoto-viti učinkovito kontrolo, ker je s pomanjkljivo kontrolo je jasno, da se bodo delavci prehra-njevali po tarifah za študente. Ko globalno ocenjujemo nov sistem regre-siranja družbene prehrane študentov na Uni-verzi EKv Ljubljani, menimo, da je kljub ne-katerim pomislekom, katere smo poskušali prikazati ta sistem trenutno v okviru obstoje- nega koraka naprej v izboljšanju socialnega položaja študentov stanovalcev študentskih domov v Sloveniji, ampak je šlo zgolj za spe-r cifikacijo vseh stroškov, ki sestavljajo stanari-no in bremenijo študentov žep. Korak naprej je bil sklep Izobraževalne skupnosti Slovenije, da se tretja postavka v Merilih (osebni dohodki delavcev v domskem sektorju in obveznosti, ki izhajajo iz dohodka) plačujejo prek sistema svobodne menjave dela. V naslednjem letu, ko se bodo sprejemali resolucijski in planski dokumenti za naslednje plansko obdobje, je potrebno to postavko vključiti in jo tudi upoštevati, tako da bo po-stala permanenten sistem financiranja štu-dentskih domov v SR Sloveniji. Verjetno ni povsem zgrešeno razmišljanje v smeri, kaj konkretno pomeni institucija do-sebnega družbenega pomena, kar naj bi Stu-dentski center po svojem bistvu tudi bil. Žal moramo ugotoviti, da na tem mestu obstaja ši-rok razkorak med normativnim in stvarnim poleg tega pa je ta posebni družbeni pomen za-konsko reguliran zelo široko in od institucijc do institucije različen. Zato bo v bodoče po-trebno tudi razmišljati in se na vseh republiš kih nivojih pogovoriti o morebitni oprqstit\; davkov, ki bremenijo materialni položaj Štu-dentskega centra kot takega. Ob vsem tem ne gre prezreti potrebe po notranji in skrajni in dosledni racionalrzaciji vseh materialnih sredstev in možnosti ter vsa dela in investicije ter druge zadeve opravljati skrajno odgovorno. Verjetno tudi ni upravičeno, da se ukinja sklad za gradnjo dijaških in študentskih do- mov, saj v Ljubljani še vedno obstajajo potre- be po novih posteljah v študentskih domovih saj je socialnoekonomski položaj študentov i/ dneva v dan slabši. Na žalost se je v zadnjih le- tih naredilo na tem področju mnogo napak, ? saj vsi vemo, da so dijaški domovi na celotnen Ipodročju SR Slovenije na pol prazni ali izko- Iriščeni v druge namene. I Ob vsem tem velja opozoriti na sedanje sta- fnje v študentskih domovih, kjer je v sedanjerr krenutku uveljavljen ukrep družbenega var- (stva. Menimo, da bi morala »prisilna uprava<- narediti kar največ, oziroma takoj zaceti z de lom, ki ji ga je naložila Skupščina občine Vič Rudnik. V svojem delu bi morala pokazati kar največjo možno mero elastičnosti in dinamik^ ter ob vsem tem ne smela prezreti mnenja štu- dentov. Že v stališčih UK ZSMS smo opozo- rili, da naj ukrep ne pomeni zgolj izterjavo sta- narin, ampak je z ukrepom potrebno zagoto- viti normaino delovanje vseh organov v Štu- dentskem centru in čimprej odpraviti vse ne- nravilnosti, ki so bile pred^ukrepom očitne. DRUŽBENE PREHRANE ŠTUDENTOV UNIVERZE EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI STALIŠČE UNIVERZITETNE KONFE- &h možnosti najracionalnejša rešitev, mnogol RENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLA- bolj racionalna kot so bili ukinjeni boni, ven-L DINE^ LJUBLJANA O IZVAJANJU darpaponašem mnenjunesmebitidolgoroč-»p na usmeritev. Sistemi dotacij, subvencij niso v *" skladu s sistemskimi rešitvami naše družbe, še posebej v času opiranja na lastne sile, v času ko naj bi trg opravljal nekatere ftinkcije, za katere se je pokazalo, da še nismo našli ustreznih samoupravnih mehanizmov. STALIŠČE UNIVERZITETNE KONFE-RENCE ZSMS O PROBLEMATIKI STU-DENTSKIH DOMOV Predsedstvo UK ZSMS ugotavlja, da se problem študentskih domov in stanarin pojav-lja kronično že več let in sicer v akutnih ciklič-nih krizah. Čeprav je povsod govor o dolgo-ročni sistemski rešitvi študentskih domov, pa je ta problematika na vseh ihštancah naletela Novsistemregres.iranjadružbene^rane na ^HnatoieizTbraževalna skupnost studentov, katerega izdelava je Izvrsni odbor slovenijJe sprejela Merila za oblikovanie cen podpisnikovdruzbenega dogovorao.stipendij- ™™{ PštJudentskih domovih v SR l^love-ski pohtiki prepustil obema Univerzama, uasiailuvw ^ predvideva direktno subvencioniranje menze Studentskega centra, kar bi teoretično meseč-no pomenilo za študente ljubljanske univerze 15.750,00 dinarjev. Pri tem se pojavlja pomis-lek, ki bi ga glede na dosedanje (predvsem) ne-gativne izkušnje glede delovanja študentske menze ne smeli prezreti. Direktno subvencio-niranje le enega ponudnika ustvarja monopo-len položaj tega ponudnika na trgu, kar pa po-meni, da le-ta ni zainteresiran kvalitetno dela-ti, ker so mu dotacije vnaprej zagotovljene. niji. Opozoriti moramo, da najprej sama po sebi niso pomenila nobenef Merila bistve- Informacija o plačevanju stanarin Kljub napovedanemu bojkotu je bilo v času od 1 .—10. novembra 1985 plačano na-slednje število stanarin: Naselje v Rožni dolini: nova cena: 98 po 3.600 din 17 po 4.100 din stara cena 46 po 1.780 din Naselje za Bežigradom: nova cena: 75 po 4.100 din stara cena: 24 po 2.050 din V te številke niso všteti študentje, ki so sta-narino plačali prek žiro računa. Po približni oceni jih je toliko kot prejšnjih, tako da lahko rečemo, da je stanarino plačalo med 8-10 % študentov. x . . Stevilke vkup vzel Stane stran 5 študentski list TRIIUJNA Job orientated education ^m- V zadnjem času se človeku vse prepogosto po-javlja občutek, da razmere v šolstvu le še niso tako slabe, da bi se splačalo o tem resneje pogovarjati. In tako že nekaj let nekakšni notranji sovražniki naše družbe in nergači govorijo o šolskih problemih. Naši (čigavi?, kateri?) odgovorni tovariši so že pred leti postavili enačbo, da je šolstvo enako po-rabi, neproduktivni potrošnji, potrati, ki jo je treba na vsak način zmanjšati. Kako uspešni so bili v svojem prizadevanju po omejevanju porabe in raz-sipništva (in so še vedno), nam nazorno pokažejo osebni dohodki učiteljskega kadra, ki že vrsto let (pač vsako leto bolj) rapidno padajo oziroma zaos-tajajo za stopnjo rasti OD v gospodarskih dejavnos-tih, kaj šele v negospodarskih dejavnostih. Če se bo vse to še naprej tako nadaljevalo, bo kaj kmalu nastopil čas, ko bomo profesorski kader in šolajočo se mladino opredeljevali kot socialno og-roženi kategoriji. Kajti število vpisanih učencev v 1. letnik srednjih šol se že 5 let zmanjšuje, vsako leto po tisoč manj vpisanih. Tako mnogi takoj po kon-čani osnovni šoli stopijo v produkcijski proces, kaj-ti šolska izobrazba posameznika dandanes ni veČ garancija za lepšo prihodnost (le da slabša ne bi bila). Predlog srednjeročnega plana Izobraževalne skupnosti Slovenije sicer predvideva posodobitev vzgojnoizobraževalnega procesa, boljšo opremlje-nost učilnic in kabinetov, toda to so le verbalizmi, besedne ekshibicije, saj sredstva, namenjena vzgoji in izobraževanju, že nekaj let zapovrstjo upadajo. V zadnjem času veliko govorimo o opiranju na lastne sile. Toda na koga se bomo oprli? Morda na nekvalificirane, ki predstavljajo polovico zaposle-ne delovne sile v našem gospodarstvu. In kdo bi se vpisal na V., VI. ali VII. stopnjo za-htevnosti, če lahko povsem brez problemov dobi kadrovsko štipendijo za II. ali III. stopnjo. Na ta način z našo štipendijsko politiko in nenačrtova-njem kadrovskega razvoja načrtno spodbujamo tehnološko nerazvitost in nazadovanje. Trg delovne sile se zapira, rezervna industrijska armada sfe povečuje, 15 % za delo sposobnega pre-bivalstva je brezposelnih, tovariši, dosegli smo ven-dar evropski rekord. Vstop v reprodukc^ski proces je mnogjm mladim ljudem onemogočen, milijonu potencialnih samoupravljalcev je odtiyena osnovna ustavna pravica do dela na družbenih sredstvih (kar povzroča tudi politično odtujenost nasploh). In zato nekateri nadaljujejo s študijem. Tretjina celotne generacije se vpiše v 1. letnike višje in visokošolskih organizacij. Toda zakaj jih potem tako malo diplomira? Kaj ni v redu s študij-skim procesom? Kdo je odgovoren za takšno sta-nje? V tem šolskem letu se je začela reforma univer-ze, vendar kaj želimo spremeniti, kaj je tisto, kar je narpbe? V naši družbeni ureditvi imamo cel kup razno raznih strokovnih služb, ki naj bi skrbele za razvoj in delovanje šolstva, od zavodov, komitejev do PIS, SIS, IS. Njihovi nazivi y celoti zelo lepo zvenijo, učeno. Preprosti kmet bi sijih predstavljal kot po-osebljeno znanje, kot univerzum znanja, strokov-nosti in odgovomosti, če... Če ne bi tudi že na-jneumnejši kmet vedel, da so vsi ti nazivi samoup-ravne floskule, za katerimi se skriva birokracija. Ti delavci strokovnih služb (oziroma birokrati) delajo, garajo, se mučijo, potijo, pišejo, letno po-trošijo cele tone papirja (bilo bi bolje, če bi ga vrnili papimi industriji), niti skozi okno ne morejo pogle-dati, kakšno je zunaj vreme, ali dežuje ali sneži ali sije sonce, in vse to zaradi preobloženosti svoje pi-salne mize. Kajti kaj oni počnejo? Najprej popišejo 10 listov, ki jih nato pošljejo na šole. Nazaj dobijo 102 listov odgovorov s šol. Nato napišejo 103 listov analiz odgovoroy, ki jih pošljejo zopet na šole. Do-bijo 104 listov mnenj šol. Nato napišejo 105 listov poročil itn. itn. itn. itn. Iz 10 listov nastane 100.000 listov in, če nadaljujemo v istem tempu, se pojavi hiperprodukcija, šole in učitelji pa so zasičeni z ad-ministrativnimi opravili._____________________ L&&:-Z-i-:~ - Toda to je le zunanja podoba njihovega deia, Kaj pa je bistvo tega početja? Njihova glavna naloga pa je odžirati šolstvu denar, ki ga prispeva, ki ga »združuje združeno delo prek sistema svobodne menjave dela za potrebe na področju vzgoje in iz-obraževanja«, ki ga kradejo producentom in nera-cionalno trošijo. Toda to gospodarstvo je že tako osiromašeno, da bo kmalu padlo na beraško palico zaradi podobnih dušebrižnikov, ki so nam podtak-nili reformo vzgojnoizobraževalnega aparata, ki je slabša od najslabše reforme. Kajti kako so potekale priprave na reforme šol-stva? Tako da priprav sploh ni bilo (razen ideološ-kih seveda), tako da je bilo predhodno stanje enos-tavno odmišljeno in pozabljeno, brez analiz dejan-skega stanja in možnosti dolgoročnega razvoja. Kdo so bili iniciatorji, oblikovalci in izvajalci reforme? To je bila dnevna politika - vodilni možje in žene y republiških organih ZK, SZDL, v kvazist-rokovnih službah, v komitejih, zavodih - z eno be-sedo birokracija je vsilila šolstvu reformo, kakršno le-to ni niti najmanj potrebovalo. Kakor je bila reforma pripravljena, tako je bila tudi izvedena. In prav tukaj lahko iščemo vzroke za današnje stanje in probleme poleg seveda neodgo-vornosti in nestrokovnosti reformatorjev. Kaj je uspelo šolskim reformatorjem napraviti od prejšnjih starih šol? Recimo iz gimnazije: Pralni stroj za ideološko pranje možganov, model srednja šola, v več različicah, katerega končni rezultat je popolna praznina. In s temi stroji bomo zdaj repro-ducirali oziroma štancali po tekočem traku »vsest-ransko razvito osebnost«, kar je sinonim za tisto, čemur smo včasih rekli fahidiot. Kolikor so rezultati raziskav evalvacijskih sku-pin že znani (in te ugotovitve so bojda znanstvene oziroma strokovne, prvič pa naj bi bile javno ob-javljene y marcu 1. 86), so na las podobni pripo-mbam, ki so jih dajali učenci 1. letnikov pred 5 leti, ko so za seboj imeli šele leto dni reproduciranja us- Klic v sili II (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V prejšnji številki sem opisal, kako nekateri mislijo namesto nas v naše dobro, saj sami tega nis- mo sposobni. Kdor pač nekaj dela, ta enostavno nima časa misliti, zato mora misliti namesto njega nekdo drug. In ta nekdo drug to ne dela zaradi last- ne koristi, ne dela oziroma ne misli zaradi sebe sa- mega, temveč zaradi in za tistega, ki dela. Tako mu : lepo opredeljuje kaj in kako bo delal ter istočasno i skrbi za njegovo čisto in zdravo okolje, da bi seveda : bolje delal. Tako ljubitelj narave v Triglavskem na- • rodnem parku naleti na prepoved prenočevanja v : naravi. Kdor se poizkusi preveč približati naravi na svoj pristen naravni način, ta je etiketiran kot sov- ražnik in uničevalec narave. Povrh vsega pa mora ta svoj naravni prekršek še plačati (v kolikor ga se- veda dobijo z rokami v vreči). Da pa ne bi bilo treba ' iskati ljudi z rokami v vreči, je enostavneje vreče kar nastaviti (beri zgraditi) in ljudi prisiliti, da za- idejo v te vreče ter jih za to seveda ustrezno kazno- vati (beri: zaračunati storitve). i Tako pridemo do absurda današnjega pojmova- nja očuvanja narave. Naravo namreč mislimo (beri mislijo) očuvati s poslom (beri biznisom), z obrača- njem in množenjem denarja. Denar pa ni nič dru- gega kot najbolj nenaravna stvaritev stvarstva. To pomeni, da določeni nameravajo očuvati naravo in nenaravni način. O da, čuvali jo bodo, dokler bo posel tekel. Ko pa jo bodo s tem poslom uničili, pa itak več ne bodo mogK poslovati; zatorej morajo pohiteti, dokler je uničevanje še v teku. Žato mo- rajo pregnati iz hribov prave ljubitelje narave, saj onemogočajo normalno poslovanje, in morajo v hribe spraviti vse ostale, saj le tako lahko živijo. Če pa že slučajno kak ljubitelj zaide, ga tako ali dru- gače prisilijo, da se proti naravi prekrši. Draga Slovenija, dežela moja. Sem tvpj naravni del in rad bi naravno občeval s teboj, te spoznaval, negoval in razvijal. A kaj ko izgubljaš svoje narav-ne dimenzije in počasi postajaš blago. Blago pa je podvrženo krutim zakonitostim, ki jih samo nare-kuje, Produciranju, raenjavi in trošenju. Draga Slo-venija: tako, kot so te naredili in te še delajo, tako te menjavajo (po možnosti za devize, ki se zaradi dolga zopet vračajo na konvertibilno stran Alp), ti, na sončni strani pa si trošena, trošena in troše- na___ Jaz bi te pa rad spoznal na tvoji poti od predpotopne dobe nazaj pa vse do danes, da bi raz-umel tebe in sebe, da bi se v skladu s teboj razvijal merjenega znanja (iz tega lahko logično zaključi-mo, da je izobrazba šolskih reformatorjev manjša od končanega 1. letnika srednje šole, saj so potre-bovali 5 let, da so prišli do nekaterih spoznanj, učenci pa le eno leto). Vendar se reformatorji ne obnašajo neodgovor-no in malomarno le dan ali dva v letu, temveč že 5 let. Tako na primer ponekod še vedno namesto učbenikov uporabljajo pravilnike oziroma poslov-nike iz podjetij, ki pa so nekateri pisani celo v sr-bohrvaškem jeziku. Pa vendar kljub temu ti tova-riši v današnjih kriznih časih od svoje »skrbi« za šolstvo tudi materialno lepo živijo, zahvaljujoč svojim osebnim dohodkom, ki so v strokovnih službah (le-te spadajo med državnoupravne orga-rie) veliko večji kot pa na šolah. Da je takšno obnašanje povzročilo padec kvali-tete vzgojnoizobraževalnega procesa, vedo in so priznali že vsi razen tistih, ki naj bi bili odgovorni za šolstvo. Usmerjanje mladine v usmeritve II., III. in IV. zahtevnostne stopnje nas ne more rešiti glo-bokega brezna krize, v katero smo zabredli, speči na lovorikah političnega in socialnega miru. Pa naj bodo potrebe »združenega dela« kakršnekoli že, s šolstvom, ki bo dajalo poudarek manj zahtevnim stopnjam izobrazbe, ne moremo biti najmanj zado-voljni. Na ta način bomo nadaljevali strategijo perma-nentne gospodarske nerazvitosti in splošne družbe-ne krize ter tradicijo svetovne province nerazvitosti in hlapčevanja tujim licencam in uvoženi tehnolo-giji, kajti rokohitrske veščine nas bodo v nenehno tehnoioško razvijajočem se svetu zapeljale še za kakšno stoletje nazaj, v obdobje obrtnega proizvod-nega načina. Marko Povše Op. avt.: Job Oriented Education je ang. strokovni izraz za naše usmerjeno izobraževanje. in mirno potoval k popolnosti. Ni mi dovoljeno, saj tisti, ki želijo udobje, ne pustijo nikomur k po-polnosti, saj bi izgubili svoje udobje. In na žalost, imajo taki vse niti v rokah. Na žalost taki ne raz-umejo izreka stare japosnke sekte, ki pravi: »Udob-| je in popolnost ne gresta skupaj«. Vendar ni namen tega besedila jokati in stokati, j saj jok in stok ne pomagata dosti oziroma koristita le trošenju, saj ga ne moreta preprečiti. Zanimivo je namreč, da določena vrsta družbenih odnosov to je blagovne menjave, narekuje določeno tehnologi-|jo. Dobesedno narekuje izdelavo določene tehno-; logie!, in sicer tehnologije za menmjavo, tehnologi-|je za ti^. Trg pa, kot vemo, predpostavlja potroš-V^ njo, iz česar sledi, da trg narekuje izdelavo tehno-•*?L/• logije za potrošnjo. Najb^lj zanimivo pa je, da ta •- ~t tehnologija za trg narekuje: • ' I. Ustavitev naravnih procesov II. Pospešitev in iztrošenje določenih procesov pred človekovo spoznavo le-teh III. Neenakopravne odnose med ljudmi znot-raj tehnologije same IV. Neenakopravne odnose znotraj procesa na-stajanja tehnologije V. Blišč in bedo VI. Vojno VII. Totalno dekadenco človečnosti tehnologija bede ^>.\- Izobilje in beda sta pravzaprav dva pola ene in iste tehnologije, tržnetehnologije. ZDA pač ne morejo biti ZDA, če ni AFRIKE in J. AMERIKE . In zato, ker Ijubim Slovenijo, mojo deželo, zato, ker ljubim ljudi, ki v njej živijo (tako Bosance kot Slovence) zato, ker mi ni vseeno, kaj bo jutri zato, ker mi ni vseeno, kaj se dela danes. zato, ker hočem, da se danes prepreči to, da bi se jutri delalo kar se je delalo včeraj, ponavljam. Človek je naravno in družbeno bitje, ki prek tehno-logije stopa ne le v odnos do narave, temveč tudi v specifični odnos do soljudi. In zaradi tega, tehnolo-gija ne more biti le skrb naravoslovcev, temveč tudi družboslovcev ter obratno, odnosi med ljudmi ne morejo in ne smejo biti le skrb družboslovcev, tem-več tudi naravoslovcev. (se nadaljuje) 7 Boris KONONIZNKO stran 6 študentski list Ni treba biti nevemkakšen teoretik, da spoznaš, da se bojkotno gibanje ni pojavijo samo zaradi slabšanja materialno-ekonomske situacije, temveč tudi in predvsem zaradi splošnega družbenega ne-zadovoljstva ter kot nezadovoljstvo z družbenim (in ne le družbeno-ekonomskim) položajem štu-denta. Naša ambicija ni ukvarjanje s splošnim družbenim nezadovoljstvom kot takim,- pač pa bomo poizkušali izpostaviti splošnost nezadovolj-stva prav skozi družbeni položaj študenta in se bomo zato izključno posvetili temu drugemu. Tisto, kar se študentom prikazuje kot njihov konkretni, po naravi stvari dani položaj, je posre-dovano s položajem izobraževanja v okviru pro-dukcije in reprodukcije družbenega življenja. Iz-kušnja te abstraktne konkretnosti je »brezzvez-nost« na izpitnem režimu temelječega izobraževal-nega sistema, ki je materialno utemeljen na kvan- 'n nega individualista, ki na videz pokorno sprejema danost kot iracionalno slepo prisilo družbe. Ker se v tej družbi nikjer ne spozna, se nezadovoljstvo, ki se rnu zakrivajo njegovo vzroki, sublimira bodisi skozi prisilo »zabave«, »žura« bodisi skozi nearti-kuliran upor zoper družbo. Kljub vsemu pa je štu-dij privilegij, in to vedno bolj, čeprav je izobrazba vedno manj sredstvo družbene promocije. Malo pesniško-metaforično smo izhajali iz iz-kušenj, ki jih ima vsak študent s procesom izobra ževanja. Zdaj pa moramo še grobo- ganizirati na ravni cele družbe, pač pa je neodvis-nost izobraževanja tudi pogoj mobilnosti delovne sile. Tako se v 19. stoletju, ponekod pa še prej, po-javijo splošne šole, katerih cilji so splošna pisme-nost, verska vzgoja in privzgoja discipline. Toda šola vselej prizvaja glede na zahteve prod. procesa določen višek, in sicer v »dveh smereh« - presežek znanja in vednosti nad potrebami produkcije in »presežno disciplino« - voljnost, podrejenost in ubogljivost, ki je še nekaj več kot racionalna discip-liniranost in podrejenost pod zahteve tehnologije. (prihodnjič naprej) titativnih kriterijih, kot so število ur izobraževalne-[ ga programa in število vpisanih v določen vzgojno-izobraževalni program. Kvantitativnost je tu enot-na logika, ki obvladuje tako pogoje procesa izobra-ževanja kot tudi ta proces sam. Bolj preprosto— fa-kultete dobijo sredstva ne na osnovi kvalitativnih kriterijev, temveč na osnovi širine programov in števila vpisanih, kar ima za posledico boj med fa-kultetami za določene VlP-e, umetno cepljenje predmetov zaradi povečevanja njihovega števila, konkurenco med profesorji glede tega, kdo si bo prisvbjil večje število ur (saj so te največji del plače) itd. Ta »objektivna danost« ima seveda svoje čisto konkretne in še kako občutene posledice za subjek-tivno, izkustveno plat študijskega procesa, se pravi za študente. Izpitni režim se zaostruje, čeprav se iz-piti liberalizirajo. Na eni strani imamo kopičenje števila predmetov, ur predavanj, izpitnih in drugih obveznosti in še cel kup stvari, ki držijo študenta vsa štiri leta študija y položaju nebogljenega šolar-čka. Na drugi strani nihče, tudi profesorji ne, ne jemlje več resno vse te plejade vedno bolj mehani-ziranih, rutinskih in univerzaliziranih obveznosti. foto : i. omajhen matsko pobrskati po tistem, kar temu subjektivne-mu izkustvu daje objektivno podlago, oz. tistem, ' kar determinira položaj izobraževanja v družbi. Tu pa se nič več ne moremo opirati na izkustvo. V predkapitalističnih družbah, govorjeno na splošno, je proces izobraževanja sovpadal z delov-nim procesom, razen pri pripadnikih vladajočih razredov, ki so se izobraževali prek individualnega pouka bolj ali manj univerzalnih učiteljev. Življe-nje in izobraževanje sta bila eno in človek je bil na-ravno zrasel s svojo proizvodno funkcijo. Sam pro-ces izobraževanja je bil proces prenašanja izkušenj in zato izrazito vezan na vase zaprt avtosubsisten-čen svet, ki je le občasno prihajal v stik z drugimi svetovi. Kmetje so prenašali svoje izkušnje na svoje otroke. vajenci so se šolali skozi delo v delavnici mojstra, izobrazba je bila izključno vezana na pro-izvodnjo določene uporabne dobrine in se je repro-ducirala do dednostno-cehovski matrici. Proces dela in izobraževanja sta sovpadala, kot je bil človek eno s svojo dejavnostjo. S pojavom kapitalističnega načina proizvodnje pa se stvar radikalno spremeni. Posamezni kapital ne kupuje dela, temveč delovno silo, nič več določenega produkta, temveč delovni čas, v katerem je delavčeva delovna sila na razpo-lago kapitalu. Kapitalu torej ne zadošča, da samo kupi delovno silo, kakršno mu jo je dala »na raz-polago« zgodovine, temveč mora.to delovno silo tudi ustrezno preoblikovati. Konkurenca med po-sameznimi kapitali sili v večanje produktivnosti dela, se pravi v zvečanje intenzivnosti dela in v raz-voj tehnologije. Zaradi obojega je potrebno delav- Ob posvetovanju na temo »Marksizem in socialna gibanja« Merilcem najkrajše razdalje (do »plankov«) z Ijubeznijo Celoten sistem študija je podrejen izpitu, enotni problemi se tako cepijo na več predmetov, več teo-retskih pristopov - rezultat ni interdisciplinarnost, pač pa eklekticizem in naraščajoči konformizem. Ce so izpiti »manj težki«, če je več možnosti za nji-hovo opravljanje itd., je to samo zaradi tega, da se lahko vzdrži vedno bolj nevzdržen proces, katerega breme sicer tudi čutijo profesorji, toda celoto tega bremena izkusijo le študentje. V nasprotju z ro-mantičnimi težnjami po »vzgojnih diktaturah« (jamranja starih učiteljic, naj šola ne samo uči, temveč tudi vzgaja in izgrajuje določene vrednote) mi trdimo, da sam izobraževalni način že vselej vžgaja in da je vzgoja v načinu izobraževanja, ne pa v nekih dodatno nalepljenih vzgojnih vsebinah ali plejadi humanističnih predmetov. Ekspanzija ob-veznosti ob hkratnem širjenju manevrskega prosto-ra za njihovo opravljanje, prikrita konkurenčna razmerja med študenti, ki jih vsiljuje nemožnost skupinskega dela na dejanskih, ne samo formalno spoznavnih problemih, neproduktivne časovne ob-remenitve, ki onemogočajo družbeno in politično aktivnost in silijo v konsumpcijsko porabo »pro-stega časa« itd...., vse to socializira konformistič- ;a, ki je nekoč obvladoval neposredni proces pro-dukcije, zdaj prilagoditi samemu neposrednemu, tehnološkemu procesu dela. Ne zadošča, kot pravi Marx, da si posamični kapital samo formalno pod-redi z aktom pogodbenega nakupa delovne sile, ker se delavec zahtevam, ki jih diktira kapital, stalno upira s svojim najmočnejšim orožjem - s tem, da de-jansko on še vedno obvladuje neposredni proces dela, ki je odvisen od njegove pripravijenosti za delo. Zat« si mora kapital delavca tudi realno pod-rediti, tako da delavec postane samo z nobenim konkretnim delovnipi procesom zrasla delovna sila, ki je »pritiklina stroju«. Tako dobimo t. i. del-nega delavca, čigar delovna usposobljenost je neodvisna od konkretne vsebine dela, saj funkcije »celotnega delavca«, torej flinkcije organizacije sa-mega neposrednega delovnega procesa opravlja ka-pital. Vsebinska indiferentnost delovne sile do ka-terega koli konkretnega opravila pa ustreza tudi konkurenčnemu razmerju med posameznimi kapi-talisti, saj konkurenca zahteva, da so še delavci v vsakem trenutku sposobni odtrgati od dela, ki ga opravljajo, in slediti gibanju kapitala. Ta zmožnost delovne sile, da se prosto giblje, pa zahteva ne samo formalno-pravne pogoje, kot je ta, da je lastnik de-lovne sile osebno svoboden, temveč tudi nekatera splošna znanja in sposobnosti, kot so npr. pisme-nost in osnove računanja ter razvit občutek za čas, ki je šele rezultat določenih vzgojnih mehanizmov. Za to pa je potreben splošen sisten izobraževanja, katerega posamezni kapital ne le da ni sposoben or- Aber das Problem ist nicht Marx, das Problem sind wir, die Maraisten. Jede Epoche entwickelte ' ihre Marxlekturen ausgehend von den aktuellen Bedurfnissen. Marxismus lebte immer nur dialek- ; tisch, als Neuerungen in der marxisitschen Tradi-' i tion. | VVolfgang Fritz Haug, Pluraler Maraismus ; ! j Misel, pa naj bo še tako genialna, bo izgubila | svoj smisel, če jo bo njen avtor ljubosumno čuval [ zase. \ Sveto pismo še zdaleč ne bi bilo tako zanimivo in privlačno, če ne bi bile njegove trditve tolikokrat zlorabljene, interpretirane in revidirane. Zanimivost pa se ne konča samo pri intelektual-nem izletu v analizo spreminjanja celotnega kr-ščanstva, temveč se komaj začenja y odkrivanju neslutenih eksplicitnih in še bolj implicitnih posle-dic, ki jih je krščanstvo zapustilo miselnim toko-vom in njim pripadajočim ravnanjem v evropski civilizaciji. Ohranilo se je ločevanje na pravo in disidentsko , smer. Na vsak način je potrebno najti odpadnika, ker je to najučinkovitejša, najenostavnejša in na-jkrajša pot do legitimacije (pri tem si lahko več stra-ni umišlja, da so prave). Legitimnost je deviza, ki odpira vse - z njo se lahko počnejo stvari, ki bi jih brez legitimnostne zaščite mirno lahko označili za disidentske, še več, taka praksa se iz izjeme spremi-nja y pravilo. V okoliščinah, ki nastanejo ob taki poziciji pa (začasno uporabljena označitev) prava stran, ki si je izborila svojo monolitnost, ne opazi, da je prav monolitnost tista stvar, ki je namenjena za siromašenje vsega, kar se siromašiti da. Skoraj »samoumevno« je, da ob opisu take strategije člo-vek dobi asociacije na delovanje bolj ali manj po-litičnih organizacij z bolj ali manj političnimi cilji. Ob pogledu na naš prostor pa se poraja zanimiva ugotovitev - ta strategija je dobila svoje mesto v znanstveno-teoretskem delu. Znanstveno delo, še posebej tisto, ki ima družboslovne pretenzije, ne more laboratorijsko odtrgano čemeti na piedestalu stran od družbe, od koder bo vzvišeno motrilo do-gajanje. Pa vendar... Istočasno ko se del družboslovne inteligence ob-upno trudi, da bi bili njihovo delo in izsledki aktual-ni in relevantni, je rezultat njihovega početja skoraj diametralno našproten. ne enega samega, je prikladen za interpretacijo vse-ga, še več, postane (je postal) vodilna ideologija, ki daje legitimacijo vsemu in vsakomur, ki uspe v njej najti izvor. Pristajanje na takšno pojmovanje daje množič-ne katastrofalne rezultate. Navadili smo se že na sklicevanje na Manca in ostale, ki so že umrl i, da se ne morejo braniti, kadar pri argumentaciji zmanj-ka racionalnih argumentov (ali pa jih sploh nikoli ni bilo). Temu sedaj sledi novi val: ob odklanjanju t. i. etabliranega marksizma (približno mu ustreza predhodno opisana različica marksizma) se isto-časno umešča iskanje izvora določenih pojavov (npr. feminizma) v pravkar zavrnjenem. V imenu zavračanja etabliranosti teorije je treba prenesti tudi žrtve. Ena od žrtev je tudi načelmo pri-stajanje na pluralnost marksizma. Seveda je prista-janje zgolj navidezno; tolerira se drugačna interpre-tacija, tolerirano je malce drugačno razmišljanje nekaterih osebkov, nikakor pa ni mogoče pristati na mnogodimenzionalnost, na principe, ki so obli-kovali teorijo, ki nikoli ni bila monolitna, pa čeprav so se različne interpretacije še tako trudile, da bi jo zmodificirale na takšen nivo. Ne-pristanek ni rezultat intelektualne nezmož-nosti, gre za mnogo več - pristanek bi pomenil ko-nec trenutno obstoječe legitimacijske fiinkcije, temu pa se še ne sme tako hitro narediti konec. Empiricna evidenca No. 1 te ugotovitve je ne-davno posvetovanje z naslovom Marksizem in družbena gibanja. Ze sam naslov je umetelno ses-tavljen, saj je v njem implicirana predpostavka, da med dvenia fenomenoma obstaja neka zveza. Raz-prava naj bi prvenstveno opredelila to zvezo. Ob taki nalogi pa sta avtomatično zapostavljena oba konstruktivria člena. Prav zaradi takega avtomatizma pa še bolj »na svetlo udarjajo« različna izkrivljena pojmovanja tako marksizma kot družbenih gibanj. Marksizem se najprej pojavlja kot enotna, pre-raočrtna filozofsko-teoretska misel, ki je sestavlje-na iz trditev, ki se tako nesporno ujemajo ena z dru-go, da vse skupaj funkcionira popolneje od kom-pleksnega digitalnega vezja. Tak marksizem, za ka-terega njegovi zagovorniki niso pripravljeni prizna ti, da bi morda le lahko bii rezultat več principov in In tako marksizem za nekatere ostaja nedvou-men, nesporen, do konca razjasnjen in hkrati po-staja vedno bolj siromašen. Mora se potrjevati in preverjati v odnosu do različnih pojavov, ki mu »pridejo naproti«. Recimo, da so to družbena giba-nja - lahko pa bi bilo karkoli. Umni zastopniki v tem tekstu že mnogokrat ok-rcanega marksizma se začnejo obnašati kot člani družbenopolitičnih organizacij, ki jim nad glavo visi imperativ »zavzetja stališča«. Treba se je opre-deliti do nečesa konkretnega, pri opredelitvi pa se vsa konkretnost porazgubi in namesto nje se pojavi neživljenjska abstraktnost (gre za nekakšno nesp-retno identifikacijo abstraktnega s teoretskim in konkretnega s praktičnim), ki se umesti v nesporni marksizem ali pa se ne umesti, kar pomeni, da je nekje »zunaj«. Za tisto, kar je ostalo »zunaj«, pa ne ostane nič drugega, kot da se najspretnejši izmed sholastičnih marksistov loti izmeritve najkrajše razdalje do sholastičnih plank. Pri meritvi pa mu ostane tolažba, da bo tista stvar, ki za zdaj še leži izven plank zaradi svoje razvojne dinamike, slej ko prej prišla na notranjo stran dvorišča. P. S. Družbena gibanja v tem zapisu niso dobila več-jega mesta, kar pa ni slučaj - tako kot sploh ni slu-čajrda se je tok razprave na posvetovanju Marksi-zem in družbena gibanja spretno izognil vsej kon-kretnosti in heterogenosti le-teh. JASMIN DRŽANIČ O tako imenovanih idejnih vprašanjih reforme visokega šolstvai stran 7 študentski Ih Očistimo Slovenijo! Toda česa? 2. Šport kot mehaDizem škuptnske identifikacjje ..... -Ma^ovna participacija pri športu omogoča, da *gjjjiti4$š identificiraia zunaj ožjega Jkroga (Žvezdaš, ^a^Mj^pUmp^;.,), Tq ppraeni, da pripadaš nefci ^-¦-^¦••••¦»-•-¦•¦iV-----|^^;.2^j^'0Qjpcjonaino identificiraš (jef/ks© pčisvoje.).Tu postajaŠpprt jcerso nekaterettadKaonalne fjkiicije porusene. ¦ Športni izgredi in dogajaitfa v športu so samo zuna-nji odraz dogajanj v naši družbi in ne zgolj ekscesi nevzgojene mladine »Kradejo Slovence! Hočemo pravicoJ Srbe na vrbe! Cigani, cigani! Taka in še hujša gesla odme-vajo po ljubljanski hali Tivoli na različnih športnih prireditvah. Časopisi v drugih republikah so to ta-koj pograbili in zagnali vik in krik o fašistično na-ravnani ljubljanski publiki. Domači komentarji pa so se v glavnem omejili na podcenjevanje teh ek-scesov (če se temu lahko tako reče, ko sedemtisoč-glava množica skandira zgoraj navedena gesla). Krivdo pa sq valili predvsem na sodnike, ki naj bi s sojenjem v škodo slovenskih kjkibov zrevoltirali ljubljansko občinstvo do te mere, da se ni moglo >ei kontrolirati. Naivno bi bilo verjeti, da so sodniške odločitve vzrok nacionalističnega skandiranja. Rajši poskušajmo odkriti korenine tega pojava, ki ni nov, vendar pa je letos najbolj očitien, Špoirt v današnjem svetu ne predstavlja zgolj za~ bave (tako za aktivne kot za pasivne udele^nce). Že dolgo tega je postal fenomen maspyne ktijture, ki na nek način razkriva tudi določena družbena stanja. Hkrati s transfonnacijami v industrij^em. svetu se spreminja tudi namva. športa Sport s€ ysL bolj tehnizira, kornercializira in birdkratizira. Vse| večje tistih, ki živijo od športe^ iitvseixižuy tiltih^ ki živijo za šport. Bolj pomembna kot samo^ii^^ no udejstvovanje postaja pasivna particip$cp|?| masovno zbiranje in navij^iijeVKot oblika ptn nja tistih, ki se s športom aktivšo Be ui ' toda v dogajanju okoli njega aktivftp sodel . ga močno emocionalno pp^d^vlja|p«;Sp^^rWi«,) stal sestavni del življenja si^k^J&p^ll^iP^^ mnogo ve^i od tistega, ki se ukva^a i dt^p^tt^l delovaiijem (delega^ci «stem. t>?O^|JKjps^^ cerkvemmi obredi. Čebi uik)steyal|i(#J(^|^|<^ na športne prireditve hbdi vw^tinč^^J^f|l; bivaJstva, bi bile razlike še večje. '¦¦¦-. : S'» Poskusimo si sedaj ogledati funkctje špprta; V naši družbi in pb tejji malo pokuitaji^v^jalno strukturo navijačevi v\; V Ta mehanizem se pojavi v tistem .tr^niit^j^l^ so aspiracije večje od trefiutne sodateei aJSrttia^j^ To postane nacin kompenzacije nezadostne alHud*; nikakršne Socialne aiirmacije. Oseba-ijavijaČ AqM občutek, da sodeluje pri pomembnihLStvarda. Tcga se zavedajo, oziroraa si domišljajo, tudi patitiiae strukture, ki rade sprejemajo pokroviteljstva nad raznimi športnimi prireditvami, ki zanje pomemja tudi določeni politicni kapital. Navidezna afirmaci-ja pri navidezno pomembnih dn^benib stvareh je s športom objektivno najlažja. Ne zahteva gtobljih strukturalnih sprememb v drožbi, premagovanja družbenih pomai\}kJjivo«ti in ne predpostavjta odp* ravj|janja okostenejosti družbene stratidkacife. Taka afirmacija pa je zgolj obrnjena slika resnične odprtosti mehanizmov družbenega sistema io možnosti masovne participacije v teh melianizmib. Ostale poti družbene afirmacije so močno zožene, ker zahtevajo močno strukturirane in monnativis-Učne oblike družbenega obnašanja in ob tem ne puScajp velikoprostora nemirnim, samostCijuiTa in bolj ustvaijalnim oblikam participacije. ' JUi, kaWren«i ^ioju prebival^tva se je po ufadnt piottTaaj^ež>c soctfjliio aftfminati? (m&- _ ij^le fadtistriaKzaei>e, ki^e IraScaChalm^ orimarniTi skupiift social- 3) Šport kot mehanizem, s pomočjo katerega se iz-ražajo družbeae deprivacije in frustrac^e; "'¦••¦¦¦ Te frustracije se ne dajo izraziti na drugačen na- j Čin, saj niso družbeno priznane. Lahko bi celo i žlobno rekli, da je to higienična ftinkcija športa. ¦' Šport je tako varn^stni ventil družbene napetosti. A zgoij navidezno. Istočasno ob iracionalnem in emocionalnemnaboju še povečuje napetost in to iz-razito v šovinistično smer, kar nam kažejo tudi za-daiji dogpdkj, Nedvomno temn veliko pripomore ja-dikoVanje ^ekaterih aaših »kulturnikov« o ogrože-nostl sfov>|ožfli bra^e« pa oaj bi poleg tega, da so nas iz-itBihJz Bog<>met&ia Jkošart:e/sfedaj posed še v naš pacbiuloipciem *h©|o^ »n ga s tem oskrnnUi. ''¦'-.:. Za^j^t^^p^o4o teh i^jpadovravno v tem fc^Autk^ ^ir^ti^ ?I(cj|iomska sjttuacija, še zlasti fj^ skrhi^ od^c^ zBo^aj federacije ter očitki o iz- ;mk »d^družb^nih. skupin podobn^ ^teW»^] ; grfjkjc^e pa k i-v telotid^a^a, |aJS»;J*'^"i^*^*v| j*. da se zek> ma$oy«i dp)<4#i%bp$$ 4hižbene, izkoreaitijen^il * _ ^fl^ ' - c> Družbeoe spzpm$WB& H jstavflepod.vpraSs^ttKS^ iJ r m povcnembm o^til^t *' je ^aprimcf ^1*'J mesturazpr; za p^padnijca, rfod4^* * potem ttidi $j|^^jfm^^/¦•B*9nejSj^proizvbjjli^ iaktor... : • '- ¦'--.¦ '"-'/¦/¦-¦ ¦ tpA% Iz zgodovinskih izkušenj pa yemo>dal?esed0g^. vornikov ne zadenejo vedno tistega,' kar t>6. JPVei; rokbe skušajo ugotoviti, kaj bo, če... Ker pa je CEJEV veliko in vanje več ne verjamenior raje po-|lejmo tisto, kar JE. Jugoslavija, Albanija, Andora in Malta so edine tvropske države izven vzhodnega bloka, ki ne bodo sodelovale v evropskem raziskovalnem projekta Eureka. Evropa naj bi s tem projektom ujela zadnji iflak tehnološkega razvoja. Prav, mogoče kdo misli, iagremo lahko sami v korak s tujino, in da nam so-lelovanje z Zahodom ni potrebno. Vendar tudi pa-rola dneva »Opirajmo se na lastne sile!« ni najbolj prepričljiva. V zadnjih nekaj letih se je delež narod-tega dohodka, namenjenega slovenskim visokošol-ikim ustanovam (te naj bi bile nosilec razvoja), onanjšal od 0,82 % na 0,68 %. Že ti podatki kaže-o,da o kakšni informacijski družbi ne moremo go-roriti. ( Osnovna' vrednota postaja PRIDNOST IN )PARAVNOST, ta vrednota pa izvira iz zaostalih ruralnih predelov, je torej predindustrijska, nika-tor pa ne »informacijska« (teza Jana Makaroviča la letošnjih Ziherlovih dnevih). Najbolj pa se oddaljevanje od informacijske Iružbe pozna pri najpomembnejšem posredniku nformacij - pri knjigi. Če bi bili res na pragu nove ;ehnološke revolucije, bi knjiga najbrž doživljala leverjeten razcvet. Pa ni tako. Stevilo izdanih knjig k nekaj let pada. Največ knjig smo natisnili leta 1979, od takrat pa so naklade vedno nižje. Leta 1979 je v Jugoslaviji izšlo 12061 naslovov knjig. V [reh letih se je število skrčilo na 10535 naslovov bovejši podatki kažejo nadaljnje upadanje števila bjig). Lahko si mislimo, kaj pomeni 13 % manj in-brmaeij za družbo, ki v znanju vidi svoj izhodT Kako ukrašti kniia^ ^kupne naklade so se znižale Se bolj* bd^ Stžvcjdpv so naklade padle na 58.325,Q w'manj. " !:npaeije so nekam izginile. Ne verjamehi»dš' 1q, dejstvo pa je, da so se nekje »za-informacij povsod v svetu narašča ,J>ti nas, Ie da informacije ne pridejo del primanjkljaja informacij najbrž (^ J||alzah z oznako interno, za oseb-|^pj0, strogo zaupno, državna skriv-Iraiiratiiost po eni strani omogoča moČ, m^ pmogpža dostop do inronnacij. .^|^t razvpjnega trenda je očitna: po ^jfiolj VžpcJdBuna za nadaljnjo de-"^^dritgi strani pa bi vse to imelo Mp. pj6slediče; Neznanje je veliko ifcjtetki situaciji. Če bomo izobraže-šfi- naprej potiskali na stranski tir, ;itoiižamo v »začaraneni krogu neum-razvita in ne-umna družba malo vla-^vanje, nizka stopnja znanja vpliva na ®2k$fLkyit ftdcp delo, Učenje je pri 'iafjjf ||||)GfiBirslci paroti »Naše delo je ucwye«, 'p&L. |Em§6 td nič ne pozria. Možnosti, ki ostane^ mtlJ'"%'\:.:r ¦¦¦¦•.-¦¦¦ .. .. ;:¦: ,:;,. :;¦¦•" v ¦? -^pri tetah nažicaš denar za knjige, : ¦ .'•'¦'":.' *Jy« $c zapostis na Študentskem servisu, '¦< - knjigo ukradeš. ^ " Ta tretja varianta postaja vedno bolj pogosta. t)ia pa kraja knjig ne bi bila prepuščena stihiji, predlagam knjižnira tatovom, da spoštujejo spodaj pripisana pravila. . Še pomnite, tovariši? Pred 4 leti so KRTOve knjige stale 6 jurjev, pred tremi leti 10 jurjev... Nove KRTove knjige so dvajsetkrat dražje kot pred 4 leti, pa so vseeno najcenejše družboslovno čtivo. Pred pol leta se je izbrana dela Marxa in Engelsa do-bilo še za 90 jurjev, danes pa stanejo 3600 ND. In kje so tisti časi, ko se je zbornik Ideologija in estetski učinek dobilo za 10 jurjev? Ti časi niti niso tako odidaljeni, vseeno pa isti zbornik danes stane petkrat več... Na tem mestu splošne družbene težave trčijo ob študentske. Knjige sq za študente tisto, kar je za mehanika izvijač. Mehanik brez izvijača ne more nič, študent pa se mora znajti tudi brez knjig. Knjižnice navadno ne morejo ustreči vsem, ki bi radi prišli do literature, še najteže pa je priti do uč-benikov. Stare zaloge učbenikov so pošle, ponatir sov pa ni. Spet se vrnimo k številkam: leta 1978 je pri DZS izšlo 11 visokošolskih učbenikov. Lani jih je izšlo samo še pet. Zaradi nizkih subvencij so za-ložniki prisiljeni prodajati knjige kot običajno bla-go. ALI JE UČBENIK LAHKO BLAGO? Kapital, vložen v tisk študijske in strokovne li-terature, se obrne v nekaj letih. Založnik mora za izdajo knjige najeti kredit s 55-71 % obrestno mero. Tako visoka obrestna mera pa pomeni za uč-benik, ki bo ostal v prodaji tri-štiri leta ceno nad 2000 din. Založnik naj bi svoj izdelek ponudil na trg. Po definiciji je trg glavna oblika posrednih družbenih vezi med blagovnimi producenti. Na strani ponud- Kodeks knjižnih tatov 1. Tistega, ki ukrade knjigo, bi morali na-graditi, ne pa kaznovati (V. I. Lenin). 2. Kradi le tiste knjige, ki jih nujno potre-buješ! 3. Tvoja dolžnost je, da ukradeno knjigo posojaš. Knjiga, ki ostane v knjižni omari, je mrtev kapital in ne more opraviti svojega po-slanstva v jurišu na informacijsko družbo. 4. Kraja knjig ne sme biti kleptomansko dejanje, ampak izhod v sili! 5. Ne kradi knjig iz knjižnice! Zavedati se moraš, da le knjiga, ki ne kroži, nikomur ne koristi. Sicer pa, v knjižnici boš bolj težko na-šel knjigo, ki jo potrebuješ... 6. Ce te pri kraji zalotijo, ne stori nič žalega tistemu, ki te je dobil. 7. Knjigajeorožje, skušaj jo dobiti vroke! Ce te pri tem dobijo, pa ne moreš uiti, se skli-cuj na doktrino SLO in na idejo o oboroženem ljudstvu. sfoto : omh omajhen igoor Ali Žerdin ;P.S. l Ce kradete knjige v tujini, bodite posebno paz-\ ljivi. »Gnili zahod« je knjige opremil z namagnete-nimi karticami. Ce imate v torbi knjigo, pa se pred tem niste oglasili pri blagajni, lahko alarm pri vra-tih preseijeti vas in opozori lastnika, da počnete ne-čedne stvari. Nemožnost samokritike občinstva - javnost abstraktnih in-di-vi-duum-ov dijski gigant »Canale 5« funkcionira navi-Kcuo kot negacija tiste produkcije informacij, ki jo istribuira v eter uradna državna televizija RAI-V. Le to se manifestira v koncepciji televizijskega luralizma, ki naj zagotavlja svobodo kapitala in robodo meščanske javnosti, čeprav je vendarle ovsem jasno, da tendenca koncentracije kapitala i»komunikacijski sferi razbija upravičenost take in-le/pretacije. Če je italijanska televizijska javnost bumo po-jdravila nastanek »televizijske džungle«, potem foora sedaj spoznavati, da ta džungla počasi, toda Iztrajno dobiva skupni imenovalec. Oblikujeta se Iva monopola: državni in zasebni. Če se je na za-fetku televizijskega paralelizma zdelo, da bo zaseb-latelevizija predramila RAI-TV iz njegove namiš- *¦¦ jene univerzalnosti in pokazala novih izhodov, se!; edaj ta proces kaže kot kruta borba državne tele- ;i lizije, da zlomi zasebnika tam, kjer je najmočnejši |! ^v zabavnih oddajah. U smejjenost producentov in jj recipientov v informacijske, kulturne in znanstve-ne programe je iztirila. Zasebna televizijska mreža je ponudila čudovito nadomestilo za minimalno koncentracijo, ki jebila potrebna ob takih oddajah. Zabavni program je razglašeno depolitizacijo gra-bil y svoj objem vse več in več gledalcev, posebno erotični filmi pa so funkcionirali kot dokaz privr-ženosti zasebnih televizijskih postaj do okusa ob-činstva. Furija vulgarnega podiranja seksualnih ta-bujev in rušenja legitimne morale je predstavljala zlo za obstoječe gospostvo misli, zasebna televizija je zrelativizirala absolutnost RAI-TV, katere pro-gram se je hipoma pokazal kot neplastičen za »mo-derni« okus občinstva. Privatne televizijske postaje, posebno pa Canale 5, so z dovršeno manipulacijo, dovršeno tehnolo-gijo in pretentano redakcijsko politiko uspele pre-pričati javnost, da nudijo kvalitetnejšo alternativo u državni televiziji. Italijansko občinstvo je temu sle- [ po nasedlo. Propagiranie ameriškega ideala je v do ¦ '..-. " ¦ ' •» -^V. ' '.• ~ ¦'. ¦'-. .':,¦,<»¦¦,> v.. ¦ ".-. ...'-¦.--.., ... ločenih momentih doseglo tak vrhunec, da^ šo pb-segli v ta fenomen najbolj priznani italijanski novi-narji in poznavalci te problematike (Giorgo Bocca - politična oddaja »prima pagina« - je v pogovoru dejal, da to ni nikakršen deviantni spodrsljaj širših družbenih dimenzij, pač pa zgolj refleksija prisot-nosti ameriškega kapitala na italijanskem tržišču, kot vojaško in politično odvisnost Italije od Ame-rike. »Ameriški ideal« tudi sicer opravija sam po sebi imenitno funkcijo, prezentira iluzijo svobodiie Amerike, svobodo demokracije in privatne lastni-ne ter neizkoriščen arzenal možnosti za poklicno iii družbeno promocijo. Identifikacija občinstva ?-imaginarnim je naravnost fenomenalna. Gledal^ je kljub navidezni sproščenosti staino ppdiv^^; strašni presiji neskončnega/permanentnor"^'^' žen lastni ničevpsti, ker ni uspel kljuh pom možnostim življenja. Svojo korisumpcas^ nost zavestno izenači s svobodo. ^oK^j^f trošil^ tbliko bolj bo svoboden. Lastiairi0,|i^ ra s svobodo. To je tisti trenutek, ko.sta»' " ideologija še enkrat uspeta. •Magična zasvojenpst z utva^o o ^^, individua postavlja posameznika v '%&$\ tem ko je volja subjekta objektivmi\% Vsak odklon od take mišelnpsti tistva^-niku dvom o lastnem jeziku, ki tti zfl#/ potencialnega, hkrati se od njeg*^ okolje. Tako se nam razkrijiš Vesp*^ cija medijskih produkcijskih s^^Ih družbeni reprodukcyi nikaii^ij^i^ji: !swotno, da jo cefo predpostavljavi vatnih televizij funkcionira kot produft svobodne odločitve občinstva, le to se predstavlja kot konerii kriterij. In to v resnici tudi je, toda nemi, neodvisen in nesuveren kriterij je točno določeno družbeny produciran. Oblika javnosti je razredno opredelje-ha. Fetiš materialnega in mističen značaj demokra- ^^^^¦hmhii ..............; ¦m-mmmmma^mm^mmmaBz jjubiti ta svet - ptjanca, zemljo - žensko, otroka! — božanski drek, prijatelja — sebičnost, ! OKUS PO VULKANSKEM NlCU IN NAZAJ. svobpda ^^i%#^©^^«gPdci lroraj javnost našpToh A'^l6ti V^FJarae Vfikcije ne svobode. stran 12 študentski list j?e beseda o Claudu... I Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književ-nost, 72-letni Claude Simon je prav gotovo svoje-vrstna posebnost v svetu literature. Nagrada, ki jo je prejel, pravzaprav ne pomeni samo osebne potr-ditve, ampak še veliko bolj priznanje literarni sme-ri, ki jo zastopa in ki jo največkrat imenujemo »novi« ali celo »novi novi<< roman. Radikalnost pristopov te smeri je bila velikokrat podcenjevana, očitali so ji nerazumljivost, anarhičnost in celo spogledovanje z neliterarnimi zvrstmi. V čem je to-rej nenavadnost novega romana in kaj pomeni to zapoznelo priznanje? Z novim romanom največkrat imenujemo pro-zno literarno zvrst, ki se je pojavila predvsem v Franciji, prve začetke pa lahko iščemo že pri Na-thalie Sarraute in njenemu romanu Les tropismes. Vndar pa novi roman resnično zaživi Šele po drugi svetovni vojni, z deli Alaina Robbe-Grilleta Mic-hela Butora, Clauda Simona doživi vrh v petdesetih in šestdesetih letih in se nadaljuje vse do sedanjega trenutka, hkrati pa vse bolj pridobiva na ostrini in doslednosti. Tukaj je že nova generacija pisateljev, kot so npr. Jean Ricardou in drugi, ki uvajajo nove postopke in ki hkrati producirajo tudi obsežno teo-retično osnovo novega romana, tako da je tudi s tega vidika smer pridobila na svoji odmevnosti. foto : omahen igor Nobelova nagrada je tako torej lahko samo potrdi-tev že skoraj tridesetletne tradicije. Da bi razumeli radikalen preobrat, ki se je izvr-šil z nastopom novega romana, je najprej potrebno orisati temeljne principe in značilnosti romanesk-ne tradicije. V velikih pripovednih delih vse od de-vetnajstega stoletja sem lahko zasledimo temeljni obrazec, ki temelji predvsem na zgodbi, verjetnosti in zaključenosti dogajanja, na avtonomnen junaku. Ta junak je tako ali drugače postavljen v svet, ki mu je tuj in ki ga po svoji najgloblji določenosti mora spreminjati. Skozi zgodbo se torej neprestano vrši en in isti proces spreminjanja sveta ali vsaj nje-govega zavračanja v imenu nekega višjega bistva, pri čemer tudi zgradba romana temelji na načelu posnemanja, kot ga je razumel Hegel: svet se prika-zuje, vendar zmeraj glede na bistvo ali idejo - zara-di tega je dejanje vedno zaokroženo, y roman sam pa vstopajo samo značilni elementi v tipičnih med-sebojnih zvezah - tako pa je seveda mogoča tudi tendenčnost vseh romanov. In vendar so vsi junaki, ki so se borili ali zavračali svet tako ali drugače na koncu vedno znova znašli na tleh, uničeni in pre-magani. Samo slučaj... Vsekakor so temeljni principi novega romana popolnoma drugačni. Ni-kakršnega »posnemanja« več, samo prikazovanje stvari na sebi, namesto tradicionalnega razcepljeni junak, doformacija časa in prostora, celo popolna subjektivnost in izguba govora... logične forme realnosti... celo izguba samozavedanja in subjek-ta. Zakaj? Zdi se, kakor da bi se stari in utrujeni junak na-veličal vedno novih pohodov v boj, kakor da bi don Kihot obupal in Camusov Mersault ne verjel več vase ... Kakor da večno spreminjanje brez cilja in konca ne bi imelo več smisla, kakor da bi bila re-volucija mrtva, kakor da bi roman zastal, v dvomih nad samim seboj. Morda je novi roman resnično samopremislek romana, kot je to razumel Sartre. Vsekakor so njegove težnje daljnosežne in po-membne. Nikakršnega spreminjanja ni več - ne-prestano nasilje esence nad eksistenco, neprestano zanikovanje sveta v imenu smisla se tukaj dovrši v preobrat. Sedaj se stvari ne prikazujejo več glede na bistvo, ampak v razliki med eksistenco in esenco: Zato v novem romanu tudi prevladujejo slike po-polnoma nenavadnih in nepomembnih prizorov, slike, ki se nam zdijo čudno odtrgane, vendar so postavljene v okvire pripovedi prav zaradi osnov-nega spoznanja - da stvari najprej so in šele potem so nakaj. Ali kot pravi Grillet - svet nima pomena pa tudi absurden ni. Čisto preprosto je. . Tako seveda ne moremo več pričakovati trdne ^odbe - zato pa tembolj faktografsko in natančnc Misanje sveta, podrobnosti in prevlado objektov, Punanjega sveta in realnosti. Toda zdi se, kakor da so avtorji izgubili vsako sposobnost ali celo željo, o svetu svojih junakov napisati karkoli odločilnega -tukaj je zgolj prevlada gole eksistence, nagrmade-nih predmetov in kretenj, ici prehajajo ena v drugo, slik, ki v ničemer ne pojasnjujejo zgodbe in jo celo upočasnjujejo. Zdi se, da je preobrat izvršen do-končno - vprašanje smisla ali nesmisla je kot zarja-vel vagon, postavljen na stranski tir literature, na-mesto metafizičnega idealizma in zanikanja seda-njosti v imenu svetle prihodnosti slavi sedanjost -mirna in hladna brezobzirna gmota brezizrazne in nedefinirane eksistence - zgolj tukajšnjost in brez-pomenskost, večji sedanjik v zgradbi trenutka. Res? ¦___—'—" In videl je, da je bilo dobro... Kratek oris seveda ne more zaobseČi raznolikos-ti in celotne problematike novega romana, ki ga Slovenci danes lahko poznamo samo po Grilleto-vem Vidcu in Butorovi Modifikaciji... Vendar se zdi, da tudi novi roman ni dosegel ciljev, ki si jih je zastavil, v popolni meri. Težnja po brezidejnosti in objektivnosti je kaj kmalu doživela tudi svoje spre-vrnjenje - celo več. Človek kot bitje smisla prav go-tovo ne more razumeti prikazov enostavne in ro-bustne stvarnosti drugače kot z odporom in občut-kom odtujenosti, z občutkom ogroženosti in nes-misla. Ali je razlika med eksistenco in esenco v strogo filozofskem pomenu sploh dokazlj^iva in ali so. sploh mogoče interpretacije s tega filozotskega stališča? Ali ni znotraj posameznih romanov akcija znova rešitev iz objema nesmiselne stvarnosti? In ali tudi ti romani navsezadnje ne dosegajo učinek nekakšne mučne tragičnosti, česar si niso niti slu-čajno želeli, ali ni novi roman samo zaostreno nad-aljevanje starega? Vsekakor se zdi, da se tudi ta ve-liko obetaven projekt ni nadaljeval tako, kot je bilo zamišljeno - težnja po opisovanju stvarnosti, ka-kršna je, se je sprevrgla v tendenco... III Voila Claude Claude Simon se je rodil leta 1913 v Tananarivu (Madagaskar) kot sin kolonialnega uradnika. Štu-diral je v Parizu, Oxfordu in Cambridgeu, potoval, leta 1936 se je pridružil španski republiki in se bo-ril v Barceloni. V drugi svetovni vojni je bil ujet, toda že 1940 je zbežal. Danes živi v Parizu kot svo-boden umetnik. IV Delo Clauda Simona bi lahko grobo razdelili v tri obdobja, saj je eden redkih pisateljev, ki se je pravzaprav postopoma razvijal iz klasične roma-neskne oblike v najbolj radikalne izrazne pripoved-ne načine. Skozi vse njegovo delo je prisotno nep-restano spreminjanje forme in hkrati tudi vsebine v luči posebnosti novega romana. Temeljna preoku-pacija njegovih del je prav gotovo vojna - kruta in nesmiselna, vendar nekako resničnejša od vsakda-njega življenja. Tudi zgodovina nastopa v njego-vem delu na poseben način, skoraj kakor subjekt in kot prisotnost, ki je ni mogoče izmeriti in nanjo celo vplivati - kajti »nihče ne dela zgodovine, ni je mogoče zaznati, kot tudi trave, ki raste, ne«. Giba-nje Zgodovine je tiho in nasilno, vedno prikrito, skoraj usodno... Tudi miselni okvirji njegovega dela so se nekoliko spremenili - od prvotnih juna-kov in upornikov je posebej v romanu »Veter« in dalje prišlo do nenavadnih transformacij - do mir-nega sprejemanja stvarnosti. Ali kot pravi Simon: »Dolgo sem potreboval, da sem se prepričal o tem. Da bi spoznal, kako ni ničesar, kar bi bilo potrebno spreminjati, samo sprejeti - vzeti vse in to vse, kar je bilo, je in bo, to je čisto dovolj.« In vendar sd nje-gove zgodbe polne gibanja, slik in ostrih prerezov, ki razkrivajo vse nas, danes in tukaj, da pa bi to ugotovili še sami, bomo pač morali še malo poča-kati - na usmiljenje kakšne založbe, da nam bo predstavila tega veterana - neznanca. V. Še beseda o filozofiji... Sicer je nekoliko nerodno govoriti o filozofskih temeljih novega romana, saj gre predvsem za pro-zno zvrst, vendar se iz različnih razlogov zdi to sko-raj potrebno. Že Robbe-Grillet se je skliceval na Heideggerja in eksistencializem je pravgotovo imel velik vpliv na novi roman, vendar se spričo najno-vejšega razvoja tudi taka filozofska osnova zdi pro-blematična. Ne moremo namreč mimo dejstev, da novi roman z nekaterimi potezami prav nasilno ruši temeljne predpostavke takšne razlage. Kot prvo - ne moremo več govoriti o subjektu y sa-rtrovskem smislu, saj so junaki prav v temelju in na nenavaden način determinirani. Morda bi lahko celo govorili o podobnosti z naturalizmom, vendar na drugačni osnovi - ne več socialno poreklo in dednost, temveč psihološka in osebnostna struktu-ra sta tisti, ki določata junaka in celotno akcijo. foto: i. omahen Tako seveda ne moremo več govoriti o svobcxli, primarnosti eksistence pred esenco, o iztbiri in ti gičnosti, celo o metafizičnem dopemanju biti, saj potemtakem potrebovali vsaj minimalno« zagoto1 lo subjekta. Tako pa se zdi, da modernega juna determinirajo psihološki mehanizmi, ki so skoi neodvisni in na tej osnovi tako avtor kakor jun stojita znotraj elipse spoznavnih procesov, «„ pravzaprav samo še vsota posameznih funkci Zato je tembolj verjetno, da je neopozitivistična L kasneje strukturalistična idejna raven veliko pii mernejša razlaga novejšega romana. V to nas us merjajo posamezni pristopi - poudarjanje mat© rialnosti (oko - kamera) opisovanje stvarnosti, za< radi osebnostne strukture deformirane predstav« junakov, odločitve, ki se zdijo neodvisne od name-nov... Vse to pa v skrajni konsekvenci podaja sli ko človeka, odtujenega celo od samega sebe, nena-vadno popačeno podobo sveta, ki se skozi zavesti junakov riše v negibni in brezpomenski svetlobi seH danjosti... 1 VI. mM Na sončni strani Alp pa ... -.^H .. .še vedno kar po starem. Razen nekaj P^H meznih primerkov avantgardne proze (Šeligo^B vrhu še kar naprej kraljuje veriga starih in utrj^H borcev proti dekadentnemu zlu. Kakor da bi^H i varno zakriti pred hudobijami sodobnega sa^| kakor da bi se čas ustavil... Številiia in preštevM generacija se nikakor ne želi odreči varnim in ¦¦ prostim zgodbicam, ki kar naprej z svojo vztrajiB prisotnostjo polnijo naše knjižne police. Preizkušd ni recepti se pojavljajo v vedno novih in novih vd riacijah. Težko je reci, toda gotovo je uveljavljen socialno zgodovinski način mišljenja, ki je temeljj na jasni distribuciji moči in urejenosti kljub vse^ ^oraom in zanikanjem ohranil svojo prepričljs ^st. Preseganje tega modela bo vsekakor težavnd poiskati nove miselne horizonte še težje. Vendj nekateri drobni premiki vseeno kažejo, da se pori ja proces preseganja socialno realističnega romara čeprav počasi. Morda nam bo kljub vsemu uspca pravilneje reflektirati trenutek - ko bi bila vaj kakšna nevihta - na sončni strani Alp ... M Igor MEKInJ STENICA Včasih najdeš košček dobrega smeha, da se vanj spustiš, za hip razbohoteno živiš; Kot majhna stenica na ustih se zbudiš. Nekdo z roko te zmelje, sebi za smeh in veselje. Maja ŠKOF TUIIHJM VSTOP DOVOLJEN ZA RASISTIČNE PRAS- Ameriški rasisti pišejo vstop ni dovoljen za pse in črnce v naši lepi domovini rasisti zajebani taki tud domujejo pred medexom včas' pisalo je vstop ni dovoljen za pse in punkerje ; in povsod po širnem svetu j rasisti nam težijo nas zatirajo enakopravnost humanizem jim je zgolj reklama NEPOTREBEN SPOMIN NA ALBANSKO DE SLIKA Šel bi v sliko. Za njenim okvirom tihožitja bi nazdravil umiku. Razlezel bi se med barve. V drobnih niansah pokrajine bi razumel tišino. Nič ni kar spominalo bi me na albansko demokracijo sistem je pr' nas the best sam ljudje so nikakvi delavci zagleda da štrajkajo brez veze saj itak imajo fajn osebne dohodke nič ni kar spominjalo bi me na albansko demokracijo stvari so druge ki ljudje zlonamemo govorijo jih tendenciozno zmeraj kažejo Lets get drunk before is to be late Maja ŠKOF ± PROSTITUCIJA Prostitucija v tovarnah prostitucija za preživetje kruh delavc kmet svojo silo delovno pocen proda prostitutka dvakrat bolj je plačana na račun njihov neplačanega dela presežne vrednosti živi gospodar občinska in državna jprostitucija za ljudi navadne revne jprostitucija za preživetje kruh foto : futy. veselj boljgeviKK SVET PIJANIH MISLI Ta svet se vrti nekoliko bolj kot pred eno uro ko sem bil še trezen alkohol mi v dozi pravi pogled zbistri • ta svet banalen pa spominja me j na ftik neskončni in boj kruti existenčni ! politika je pizda vedno zajebana realnost zajebanih ljudi ki za kariero svojo gor so šli in ta svet je neskončno drkanje in podjebavanje tistih ki se grebejo za kariero- oblast bogastvo in ti ljudje čezdalje bolj postajajo kup gnilobe vredni kot pol kurca ki za vsako ceno hoče jit naprej Če spil bom še dva pira se mi svet vrtil naprej hitreje bo postal popačen kot realnost mi čezdalje lepši in to napravit hočjo ravno tisti zmoralizirani drkatorji ki ljudi podjebavajo za kariero svojo boljši položaj moralizirajo in svet ta olepšujejo ker za to jih plačajo pršli so gor na položaje zajebano in gnilo trgovino ker hodili so čez trupla in zdaj moralizirajo o etiki in lepem govorijo zato pravim kar na glas FUCK OFF ZAJEBANI MORALISTI pred svetom ste resnice mal' povedal BraneKONCILJAi stran 14 študentski list Neposredna samo uprava v SZ Zdravoj Jani KovJrcfč TRIIHJM CANKARJEV DOM Kulturni in kongresni center Kidričev park 1 i 61000 Ljubljana * -¦f-v:^kr- Mladinke in mladinci, zdravo!. Kakor veste bomo organizirali koncert popularnega pevca ,z njegovo skupino. Nastop bo v-hali Tivoli v Ljubljani Mockba, 24. oktobra (fgencflT Babuškapres) -Iz poluradnih sovjetskih krogov, nam je preko ste-vardese, ki redno leti na uradne in prijateljske ob-iske z enim od skoraj najvišjih funkcionarjev ZIS, prišlo na uho, da v SZ prihaja do novib pomemb-nih reform na področju demokratizacije sovjetske družbe. Seveda so se tudi y tem primeru zgledovali po jugoslovanskih izkuŠnjah. Tako je znana slo-venska novinarka in publicistka Lenka Hlapuhar, dolgoletna borka za neposredno demokracijo pri nas postala zaslužna tudi za razvoj demokracije v prvi deželi socializma. Na podlagi njenih del so pri vrhovnem vodstvu bratske dežele oblikovali pose-ben sekretariat za peticije, na katerega lahko držav-ljani lahko neposredno pošiljajo vse, kar jim teži dušo. Uradno je stvar še skrbno varovana pod šifro »Neposredna samouprava državljanov CCCP«. V sovjetski prestolnici se šušlja, da bo Vrhovni sovjet predlagal omenjeno tovarišiccza glavno svetoval-ko pri realizaciji zahtevnega projekta, ki naj bi po-stal v prihodnosti splošno vodilo naše bratske in prijateljske države. ~www* V zvezi z neosnovanimi govoricami, ki se pojav-ljajo v javnosti, obveščamo delovne ljudi in obča-ne, da se med nami širi subverzivna dejavnost, ki jo z Zahoda vodi in usmerja mednarodni in od Inter-pola iskani terorist Srečko Aids. Kdor ga vidi, naj ga nemudoma fotografira, če pa za to nima mož-nosti, naj izdela Črtno skico le-tega. Izbira formata je svobodna. Rezultate tega, za našo stvar nadvse odločujočega početja, pošljite na uredništvo Tribu-ne. Najbolj oprijemljive in koristne podatke nagra-jujemo: 3. nagrada: enoletna naročnina Tribune 2. nagrada: trije plakati »Naj živi proletarska revolucija« s podpisi celotnega uredništva. 1. nagrada: ekskluziven foto-intervju z nagra-jencem, ki BO objavljen (s povabilom na kavo). Uredništvo Tribune v sodelovanju s KGB Mt *0: TKIBIJNA BpIJE VINO KEOO VODA Kako razisk«ti nek fenomen masovne kulture? Kako razumetl dofTijan,1» ob cvfori.ii "imenov«ni PlaVi orfcestar? Ali je treba oetati zfjol.i zunan.ii onazovnlec in zviSka gledati na doLa,1an.1e? Ne! Treb* se ?e stmstiti v mnso in se z n.io r>oistovetiti, Hsto-piti. Na,1bol,i§a aociolaška razinkava an^leških no&ometnih navi-.i«5ev .ic- rvntaln, ko ?e r^eiskovalec noatal n.iihov član in ,ie z n?imi nlcunni hodil n» tekne in tudi z^an.ial nerede. Tako sem se tudi .ioz n-: koncprtu "nlavcev" rrvnotil v množico in skunaj z n,1o T>repeval oziroti^. tulil. Ko ser to ino5el na Novem rocku, sem dobil opozorilo mlade^a h^rdcorovca naj zginem nazaj v Bosno in me ,ie verjetno samo moja fizifim konstituci.ia reTsila fizicne^a •orenričpvanja. Kaj moip.eni to, da v Sloveni.ii, ki ,ie zadn.ie čase obrcffieniena 7. nacionaliznom z vseh strani in ko sovraatvo do 3ru-^ih narodov n^raSoa, cela dvorana (skoraj deeet tisoč l.iudi) T>Te-peva penmi v srbohrvar-Sini? Kap r>omeni to, da taiata nublika T<6?e neseTn Sabana šf.uliča, (zdi se mi, da ne bila Tteeem "Nek n^P. sunce l.iub^vi večno s:a" 'njfe^ova) ki bi ^a ob drupri Tirilikt t«i mblik'- czmer.i->lp z^ "bo^kur.i--". Ali so to bile rea samo rr: .istnice, kot so to hoteli ^rikazgti nek^teri mediii. Iz last-nih izkuše^n.i libko noveri, d-1. .ie bila sr.olna ntruktura nri"bližno enaka, stsroptn^ T>r? tnr" nekie okroT 18 let. Tako.i bi rsd ovttI tezo, da Plavi orkestar predst,avl,ia nek fnktor združitve iuror.lovanRkr r.ladine ali bend, ki razšir.ia br^tstvo in enotnost. V ter mno^ici ,->e bilo sigurno tudi veliko takih, ki so bili soudele/eni t>ri določenih izr>adih na §T>ortnih tekmah. Plavi orkertar ^redstavl.io te.i nubliki predvsein žur bend, bend, ki p:i ž.e dolgo ni bilo, bend n^ katereiKa lahko sku-ninnko rsiaio in ^oie.io. To ,i* +istot k-T.r jp tep ¦nubliki do se-d^ ,1 man.iknlo. To ,ir R^rcntitev ener^i.io v rano^ici, k.ier se posameznik obn^l' dru.^če, kot ce ,ie osanl.ien. T'e rrre za neko rloboko vsobinn iep,r.t, rre z° to, d° tcspr lahko -nrppeva cela ' dvorana in da roeštteznika ob tem prevava otofiutek, da ni sam. Bviorijo ob"Tilavcih" bi lahko primei\1all z vzdUR.Iem na Snortnih tekmah, k.1er voak- racionalnont iz^ine in ;fe T>risotna mpčna emocionalnR identifikacija. To in ni* iru^e^a taoc ir danes Plavi orkestar in te,T- sp "-nliivi" fantje nrav dobro zavrda.io. Rock ,-ie Vendfirlc v prvi vrsti §«Jr. Vskočili so p^^t^vno v pr-ivcm trenut-ku, ko nrsolitizir-i.nn frlnsbn ni nudila doVolp zibave, nlehkn ¦nov rjlasba xn ni zjt l-.' izkoristiti svoiih mo/nonti. V -cern je npihova velif-ina in no ^re jo ¦nodcenievati. Robert BOTTERT Časopis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani I. lzdaja UK ZSMS, Ljubljana. UREDNIŠTVO: Sašo Danev (v.d. gl. urednika), Andrej Klemenc (v.d.odg. urednika), Igor Lukšič, Robert Botteri, Jasmin Držanič. STALNI SODELAVCI: Gligor Atanasovski, Mare Galperlin, Igor Omahen, Stanislav Vidovič, Dušan Gerlica, Samo Škrbec, Mladen Petretič-Gido. Alojz Krivograd. OBLIKO-VANJE IN TEHNICNA UREDITEV: Maruša Zorec, Boštjan Kenda-Botas. Tajnica: Andrej-ka Prijon. Lektoriranje: Samo Koler. Naslov ured-ništva: Kersnikova 4, Ljubljana, telefon: 319-496. Izdajateljski svet: Ludvik Horvat (predsednik), An-drej Lukšič. Zoran Kariž, Aleš Kardelj, Bojan Kle-novšek, Robert Škrlj, Primož Hainz, Matjaž Jevni-šek, Igor Lukšič, Robert Botteri, Jasmin Držanič. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Priprava BEP Dnevnik. Naklada 5000 izvodov, cena številke: 45 din. Oproščeno temeljnega davka za pro-met po sklepu št. 421-170 z dne 22. januarja 1973. Javni sestanki uredništva so ob torkui ob 18. uri. Uradne ure: vsak delavnik od 12. do 14. ure.