Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 76032 V 3 X v * Kratki KATEKIZEM vprašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije. V LJUBLJANI Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki. 1888 . Z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva ljubljanskega. I. O veri. Kaj se pravi krščansko-katoliško včrovati? Mlrščansko-katoliško verovati se pravi: za resnico imeti vse, kar je Bog razodel, in kar sveta katoliška cerkev zapoveduje verovati, bodi si v sv. pismu zapisano, ali ne. Ali je vera k zveličanju potrebna ? Vera je vsakemu človeku k zveli¬ čanju potrebna, ker „brez vere ni mogoče Bogu dopasti.“ Herb. 11, 6. In Jezus pravi: „Kdor ne ve¬ ruje, bo pogubljen Mark. 16, 16. Ali je k zveličanju zadosti, da katoliški kristijan le v sren veruje, kar je Bog razodel ? K zveličanju ni zadosti, da katoliški kristijan le v srcu veruje, kar je Bog razodel; temuč mora tudi: 1) Svojo vero v delih kazati, to je, po veri živeti. „j Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.“ Jak. 2, 26. 2) Kar v srcu veruje, če je treba, tudi očitno z besedo spoznati ali pričati. „Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih, kdor pa mene zataji pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih Mat. 10, 32, 33. Zakaj moramo verovati, kar je Bog razodel ? Verovati moramo, kar je Bog razodel, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, ktera ne more goljufati, in ne goljufana biti. 1 — 4 — Od kot vemo, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, vemo nekoliko iz svetega pisma, nekoliko pa iz ustnega izročila svete kato¬ liške cerkve. Kaj je sveto pismo? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih od svetega Duha navdihnjeni in razsvetljeni možje spi¬ sali in o kterih sveta katoliška cerkev trdi, da so jih taki navdihnjeni in razsvetljeni možje spisali. Kaj je ustno ali besedno izroči o katoliške cerkve? Ustno izročilo svete katoliške cerkve so tisti nauki, ki so jih aposteljni iz ust Jezusa Kri¬ stusa samega slišali, ali pa po navdihnjenju in raz¬ svetljenju svetega Duha oznanovali, pa jih niso v svetem pismu zapisali. Ktere resnice mora vsak človek, kedar k pameti pride, vedeti in verovati, če hoče zveličan biti ? Teh šest resnic mora vedeti in verovati: 1) Da je en Bog. 2) Da je Bog -pravičen sodnik, kteri dobro pla¬ čuje, hudo pa kaznuje. 3) Da so tri Božje osebe enega bitja in ene na- tore: Oče, Sin in sveti Duh. 4) Da se je Bog Sin, druga Božja osčba, za nas včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 5) Da je človeška duša neumrjoča. 6) Da je milost Božja k zveličanju potrebna, in da Človek brez milosti Božje nič zaslužnega za večno življenje ne more storiti. Kaj je vsakemu katoliškima kristijanu znati zapovedano? Vsakemu katoliškemu kristjanu je znati zapo¬ vedano: 1) apostoljsko vero; 2) Gospodovo molitev — 5 ali očenaš; 3) deset Božjih in pet cerkvenih zapo¬ vedi; 4) sedem svetih zakramentov; 5) krščansko pravičnost. Kje je to posebno zapopadeno, kar mora katoliški kristijan verovati ? Kar mora katoliški kristijan verovati, je po¬ sebno zapopadeno v apostoljski veri, ktera ima 12 členov ali delov, in se tako glasi: 1) Včrujem v Boga, Očeta vzegamogočnega, stvar¬ nika nebes in zemlje. 2) In v Jezusa Kristusa , Sinu njegovega edino- rojenega, Gospoda našega. 3) Kteri je bil spočet od svetega Buha, rojen iz Marije Device. 4) Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v gro\ položen. 5) Sel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal. 6) Sel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vse- gamogočnega. 7) Od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. 8) Verujem v svetega Duha. 9) Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. 10) Odpuščanje grehov. 11) Vstajenje mesa. 12) In večno življenje. Amen. Razlaganje apostoljske vere. I. Verujem v Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje. a) O Bogu. Ali je več Bogov ? Le en Bog je, kteri je sam od sebe neskončno popolno bitje. 6 — Ktere so lastnosti Božje, ki nam jih je treba sosebno vedeti? Lastnosti Božje, ki nam jih je treba sosebno vedeti, so te: 1) Bog je večen: je vselej bil, je in bo vselej. „Preden so gore postale, in je bila zemlja stvarjena in nje krog, si ti od vekomaj do vekomaj, o Bog!“ Ps. 89, 2. 2) Bog je zgolj duh: bitje, ki ima narpopol- niši um in narboljšo voljo, telesa pa ne. „Bog je, duh, in kteri /ga molijo, ga morajo moliti v duhu in v resnici. 11 Jan. 4, 24. 3) Bog je vsegaveden: ve vse, sedanje, pre¬ tečeno in prihodnje: tudi ve naše narskivniši misli in želje; toraj mu nič ne moremo prikriti. „VaH lasje na glavi so vsi šteti.“ Mat. 10, 30. 4) Bog je neskončno moder: stori vse iz narboljšega namena, in vselej izvoli nar pripravniše pripomočke, da svoj namen doseže. „Kako veličastna so tvoja dela, o Gospod! Vse si v modrosti naredil. Ps. 103, 24. 5) Bog je vsegamogočen: vstvaril je nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče sto¬ riti. „Pri Bogu ni nemogoča nobena reč.“ Luk. 1. 37. 6) Bog je vsegapričujoč: povsod je, v ne¬ besih in na zemlji. „Se bo li kdo v skrivni kraj skril, da bi ga jaz ne videl? pravi Bog.“ Jer. 23, 24. 7) Bog je neskončno svet: hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. „Svet, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum.“ Iz. 6, 3. 8) Bog je neskončno resničen in zvest: vse, kar reče, je res; in vse, kar obljubi ali zažuga, gotovo spolni. „Gospodova beseda je prava, in vsa njegova dela so v zvestobi Ps. 32, 4. 9) Bog je nespremenljiv: je vekomaj ravno tisti. „Jaz sem Gospod in se ne spreminjam Mal. 3, 6., 10) Bog je neskončno dobrotljiv: skrbi po očetovo za vse svoje stvari; vse dobro imamo — 7 — od njega. „Hvalite Gospoda, ker Gospod je dober. 11 Ps. 134, 3. 11) Bog je neskončno usmiljen: nam od¬ pušča naše grehe, ako se resnično poboljšamo. „Bo- dite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. ‘ Luk. 6, 36. 12) Bogjeneskončno pravičen: vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje, natanko, kakor si kdo zasluži. „Bog bo povrnil vsakemu po njegovih delih.“ Kim. 2, 6. Koliko je Božjih oseh ? Tri Božje osebe so: Oče, Sin in sveti Duh. Kako se tri Božje osebe med seboj razločujejo? Bog Oče je sam od sebe od vekomaj; Bog Si n je rojen od Boga Očeta od vekomaj; Bog sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od ve¬ komaj. Ktera dela se vsaki osebi posebej prilastujejo? Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje, Bogu Sinu odrešenje, Bogu svetemu Duhu posve¬ čenj e. Kako se imenujejo vse tri Božje osebe skupaj? Vse tri Božje osebe skupaj se imenujejo pre¬ sveta Trojica. S Um spoznava katoliški kristijan presveto Trojico ? Katoliški kristijan spoznava presveto Trojico z znamenjem svetega križa, ker vsako teh treh Božjih oseb imenuje, kedar se prekrižuje. Kaj zraven tega katoliški kristijan ie spoznava z znamenjem svetega križa? Katoliški kristijan z znamenjem svetega križa tudi še spoznava, da je Jezus Kristus za nas na križu umrl in nas s svojo smrtjo odrešil. 8 — b) O stvarjenju. Kdo je vse vstvaril? Bog je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je. Kaj pomeni beseda vstvariti? Beseda vstvariti pomeni: iz nič kaj narediti. Kaj nam pripoveduje sveto pismo o stvarjenju sveta, ? Sveto pismo nam o stvarjenju sveta pripove¬ duje to-le: V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna: voda in tema ste jo pokrivali. V koliko dneh je Bog zemljo človeku za prebivanje vravnall Bog je zemljo v šestih dneh človeku za prebi¬ vanje vravnal. Prvi dan Bog reče: „Bodi svetloba!" In bila je svetloba. Drugi dan Bog reče: „Bodi nebes!" In bil je nebez. Nekaj vode je šlo v oblake. Tretji dan Bog reče: „Naj se steče voda v en kraj, in suha zemlja naj se prikaže!" In bili so studenci, potoki, reke, jezera in morja, in prikazala se je suha zemlja. Tudi še Bog ukaže, da naj zemlja rodi travo, zelišča in drevesa, in zgodilo se je tako. Četrti dan Bog reče: „Naj bodo luči na nebu, naj razsvetljujejo zemljo in naj vrste noč in dan in letne čase!" In bile so luči na nebu: solnce, luna in brez števila zvezd. Peti dan Bog reče: „Naj bodo ribe v vodi in ptice pod nebom!" In bile so. Šesti dan Bog reče: „Naj rodi zemlja laznino, živino in zverino!" In zgodilo se je. In poslednjič reče: „Naredimo človeka po svoji podobi, in naj gospoduje vsej zemlji!" In človek je bil. In vse, kar je Bog naredil, je bilo prav dobro. Sedmi dan je Bog počival, to je, nehal je stvariti, in je ta dan blagoslovil in posvetil. — 9 — Ktere so nar imenitniše stvari Božje? Nar imenitniše stvari Božje so angelji in ljudje. Kaj so angelji? Angelji so zgolj duhovi, kteri imajo um in voljo, telesa pa ne. Zakaj je Bog angelje vstvaril? Bog je angelje vstvaril, da bi ga spoznali, ča¬ stili, ljubili, molili, mu služili, in ljudi varovali. Kako pravimo angeljem, ki ljudi varujejo? Angeljom, ki ljudi varujejo, pravimo angelji varuhi. Kakošni so bili angelji precej po stvarjenji? Dobri so bili, v milosti Božji, in v veliki po¬ polnosti. Ali so vsi angelji v milosti Božji ostali? Veliko angeljev se je z napuhom zoper Boga pregrešilo in milost Božjo zgubilo. Kako je Bog napuhnjene angelje kaznoval? Napuhnjene angelje, ki jih imenujemo hu¬ dobne duhove, je Bog vekomaj zavrgel inv pekel pahnil. ^ Kako je Bog človeka vstvaril? Bog je hotel, da iz prsti bodi telo. In bilo je. Pa živelo še ni. Tedaj je dušo vanj dihnil, in živel je prvi človek, Adam. Kako je Bog druzega človeka vstvaril ? Ko je Adam trdno spal, je Bog hotel, da bodi iz njegovega rebra človeško truplo. Temu truplu je Bog dušo dal. In bil je drugi človek, Eva. Iz česa je tedaj človek? človek je iz telesa in iz neumerjoče duše, ktera je po Božji podobi vstvarjena. — 10 Zakaj je Bog človeka vstvaril? Bog je človeka vstvaril, da bi ga spoznal, ča¬ stil, ljubil, molil, mu služil in pokoren bil, in da bi bil večno zveličan. Kje sta živela prva človeka 1 Prva človeka sta živela v silno lepem in pri¬ jetnem kraju, kteremu se paradiž ali raj pravi. Imela sta vse potrebne reči, in prav dobro se jima je godilo. Kakoštio je bilo telo prvih človekovi Telo prvih človekov je bilo zdravo, trdno in po posebni milosti Božji neumerjoče. Kakošna je bila duša prvih človekov 1 Um prvih človekov je bil razsvetljen, da sta lahko Boga prav spoznala; volja je bila k dobremu nagnjena; bila sta nodolžna, in Bogu prijetna ali v milosti Božji. Ali sta bila prva človeka zrnirorn Bogu pokornal Prva človeka Adam in Eva nista bila zrnirorn Bogu pokorna. V kteri reči sta bila. prva človeka Bogu neprokornal Zapeljana po hudobnem duhu v kačji podobi, sta jedla sad z drevesa, kterega jima je bil Bog prepovedal, in sta s tem grešila. Kaj je greh prvima človekoma škodovali Greh je prvima človekoma veliko škodoval na duši in na telesu. Kaj je greh prvima človekoma na telesu škodovali Po grehu je telo prvih človekov oslabelo in je postalo umrjoče. — 11 — Kaj je greh prvima človekoma na duši škodovali Po grehu je um prvih človekov otemnel, da Boga nista prav spoznala; volja je bila k hu¬ demu nagnjena; zgubila sta nedolžnost in posvečujočo milost Božjo; Bogu sta bila z o- perna, in zaslužila sta vekomaj zavržena biti. Ali je ta greh samo našim prvim starišem škodoval 1 Ta greh ni samo našim prvim starišem ško¬ doval, ampak tudi nam, ki smo iz njih rodu; pri¬ nesel nam je časno in večno smrt, in še ve¬ liko druzega hudega na duši in na telesu. Kako se temu grehu pravil Temu grehu se pravi izvirni ali podedo¬ vani greh, ker iz prvega človeka v vse ljudi iz¬ vira, ali ker smo ga vsi od prvega človeka podedo¬ vali. „Po enem človeku je prišel greh na svet, in po grehu smrt; in tako je na vse ljudi smrt prišla, ker so vsi v njem grešili.“ Rim. 5, 12. Ali je Bog človeka zavoljo tega greha vekomaj zavrgel 1 Bog človeka ni vekomaj zavrgel, temuč mu je obljubil odrešenika, ki se mu tudi Mesija (Kristus, Maziljenec) pravi. Ali je obljubljeni Odrešenik na svet prišel precej po grehu prvih stariševl Obljubljeni Odrešenik je na svet prišel še le štiri tisoč let po grehu prvih starišev. Ali je Bog med tem ljudi brez pomoči pustili Že prva človeka in pozneje več svetih mož je Bog sam podučeval, kakošen je, in kaj od nas hoče. Ti sveti možje ki jih očake imenujemo, so: Noe, Abraham, Izak, Jakob. — 12 Po kterih svetih možeh je Bog podučeval Jakobove mlajše 1 Jakobove mlajše — hebrejsko, izraelsko ali judovsko ljudstvo —je Bog podučeval po Mojzesu in drugih prerokih. S čim so preroki spričevali, da jih je Bog poslali Da jih je Bog poslal, so preroki spričevali s čudeži, to je, s takimi deli, ki jih nobeden ne more storiti, kakor sam Bog; in s prerokova¬ nj em, to je, z napovedovanjem takih prihodnjih reči, ki jih nobeden ne more vedeti, kakor sam Bog. Kaj so preroki prerokovali o obljubljenem Odrešeniku 1 Preroki so prerokovali: da bo Odrešenik iz Judovega rodu in iz Davidove hiše; da bo sveta devica njegova mati; da bode v Betlehemu rojen; da bo svet mož v puščavi ljudi k pokori in poboljšanju opominjal in jih tako na njegov pri¬ hod pripravljaj; da bo potem Odrešenik sam očitno med ljudi stopil, jih učil in čudeže de¬ lal; da ga bodo hudobni Judje zavoljo njego¬ vega uka sovražili, preganjali in poslednjič umorili; da pa ne bo v grobu ostal, ampak bo od mrtvih vstal; da se bo potem njegov uk po vsem svetu razširil, in se ohranil do konca sveta. Zakaj je Bog toliko o Mesiju po prerokih napovedovali Zato je Bog po prerokih toliko o Mesiju na¬ povedoval, da bi ga ljude, kedar bi prišel, mogli po teh znamenjih spoznati. Kdaj je obljubljeni Odrešenik na svet prišell Obljubljeni Odrešenik je pred več kot osemnajst sto leti na svet prišel, in on je Jezus Kristus. — 13 — 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinorojenega, Gospoda našega. Kdo je Jezus Kristusi Jezus Kristus je: 1) edinorojeni Sin Boga Očeta; 2) Bog in človek skupaj; 3) naš Odrešenik in Zve¬ ličar; 4) naš Gospod, Učenik in Sodnik. Zakaj se Jezus Kristus imenuje edinorojeni Sin Boga Otetal Jezus Kristus se imenuje edinorojeni Sin Boga Očeta, ker je on sam iz Boga Očeta od ve¬ komaj rojen. „Bog je svit tako ljubil, da je dal svo¬ jega edinorojenega Sinu; da, kdorkoli vanj včruje, se ne 'pogubi, temuč ima večno življenje. 11 Jan. 3, 16. Zakaj pravimo, da je Jezus Kristus Bog in človek skupaj 1 Jezus Kristus je Bog in človek skupaj, ker je Bog od vekomaj, in se je v času včlovečil. „ V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala.“ Jan. 1. l, 14. Koliko nator ima tedaj Jezus Kristusi Jezus Kristus ima dve natori, Božjo in človeško. Koliko oseb ima tedaj Jezus Kristus 1 Jezus ima eno Božjo osebo, s ktero je člo¬ veško natoro zedinil. Koliko volj ima Jezus Kristusi Jezus ima dve volji, Božjo in človeško voljo, ker ima Božjo in človeško natoro. „Oče, ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti“, je molil Jezus na Oljski gori. Mat. 26, 39. Ali je Jezus Kristus nebeškemu Očetu v vsem enak ? Kakor Bog je Jezus Kristus nebeškemu Očetu v vsem enak. „Jaz in Oče sva eno.“ Jan. 10, 30. Ka¬ kor človek mu pa ni enak, ampak je manjši. „Oče je večji od mene.“ Jan. 14, 28. 14 — Zakaj se je Sin Božj i včlovečil ? Sin Božji se je včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil greha in večnega pogub¬ ljenja, in nam večno zveličanje zadobil. Zato mu je ime Jezus (Odrešenik, Zveličar). Kako je Jezus Kristus naš Gospod, Učenik in Sodnik ‘t Jezus Kristus je naš Gospod, Učenik in Sodnik, ker ima vso Božjo oblast v nebesih in na zemlji, in nas je učil nauke in zapovedi, po kterih nas bo sodil. 3. Kteri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. Ali ima Jezus Očeta V Kakor Bog ima Jezus očeta, namreč nebeškega Očeta; kakor človek pa nima Očeta. Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. Ali ima Jezus mater ? Kakor Bog Jezus nima matere; kakor človek pa ima mater Marijo, presveto Devico, ktera ga je od svetega Duha spočela. Zakaj se Marija Mati Božja imenuje V Marija se imenuje Mati Božja, ker je mati Jezusa Kristusa, kteri je Bog in Človek skupaj v eni Božji osebi. Kaj uči sveta cerkev zavoljo te velike časti Marije Device ? Zavoljo te velike časti Marije Device uči sveta cerkev, daje bila Marij a s posebno milostjo Božjo po zasluženju Jezusa Kristusa brez madeža iz¬ virnega greha spočeta. Kdo je Mariji 'vznanil, da bode mati Jezusova 't Angelj Gabriel, poslan od Boga v mesto Na¬ zaret, je Devici Mariji oznanil, da bo mati Jezusova. Kje je bil Jezus rojen ? Jezus je bil v Betlehemu v hlevu rojen. 15 — Komu je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno ? Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno: 1) po angelju pastirjem; 2) po zvezdi Modrim v ju- trovi deželi; 3) po Modrih kralju Herodu in pis- marjem; 4) po Simeonu in Ani v tempeljnu ljudem, Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa ? Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa se je to zgodilo: 1) Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je bil angelj oznanil. 2) Kristus je bil osmi dan po postavi obrezan in Jezus imenovan. 3) Modri iz Jutrove dežele so ga prišli molit in so mu darovali zlata, kadila in mire. 4) Jezus je grozovitemu Herodu, kteri ga je hotel umoriti, v Egipt ubežal. 5) Od ondot je bil po Herodovi smrti v Na¬ zaret nazaj pripeljan in v tem mestu zrejen. Kaj imenitnega vemo o Jezusovi mladosti ? O Jezusovi mladosti to-le vemo: 1) Ko je bil Jezus 12 let star, je prišel s svo¬ jimi stariši v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku. 2) Jezus je v Jeruzalemu ostal; čez tri dni so ga pa stariši v tempeljnu našli, ker je med učeniki sedel, jih poslušal in izpraševal tako, da so se vsi čudili njegovemu umu in njegovim odgovorom. 3) Jezus se je zopet v Nazaret vrnil in je ondi ostal. 4) Bil je pokoren svojim starišem. 5) Rastel je v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. /- > — Kaj posebnega se je zgodilo, preden je Jezus začel učiti ? Preden je Jezus začel učiti, se je to zgodilo: — 16 — 1) Sv. Janez Krstnik je pričal, da je Jezus jagnje Božje, ktero odjemlje grehe sveta. 2) Jezus se je dal sv. Janezu krstiti v reki Jordanu. 3) Sveti Duh se je prikazal v golobji podobi nad Jezusom. 4) Bog Oče se je oglasil, rekoč: „Ta je moj ljubeznjivi Sin, nad kterim imam dopadajenje.“ 5) Jezusa je sveti Duh v puščavo peljal, in ko se je 40 dni in 40 noči postil, ga je hudobni duh skušal, in potem so mu angelji stregli. : Kaj posebnega se je zgodilo potem, ko je bil Jezus začel učitil Potem, ko je bil Jezus začel učiti, se je po¬ sebno to zgodilo: 1) Jezus je po svoji domači deželi hodil od kraja do kraja. 2) Privzel si je učencev, izmed kterih je izvolil 12 aposteljnov. 3) Oznanoval je svoj Božji nauk: razodeval je vesele resnice, ki smo jih dolžni verovati, in učil je lepe čednosti, ki smo jih dolžni v dejanju spol- novati. 4) Svaril je nevero in pregrehe, in razdeval zmote Judov, pismarjev in farizejev. 5) Potrjeval je svoj nauk z besedami svetega pisma, s čudeži in lastnimi zgledi. 6) Prerokoval je prihodnje reči. 7) Povsod je dobrote skazoval. Kakoine čudeže je Jezus delali Jezus je v Kani Galileji vodo v vino spre¬ menil, dvakrat z malo hlebi in ribami več tisoč ljudi nasitil, vetru in morju zapovedal, po morju je hodil kakor po suhem. Kakošne čudeže je Jezus sosebno nad ljudmi delali Jezus je dajal slepim, da so videli, gluhim, da so slišali, mutastim, da so govorili; hromim, da so — 17 hodili; gobove je očiščeval; vsakoršne bolnike, tudi take, ki so bili daleč od njega, je ozdravljal; hu¬ dobne duhove je izganjal, in mrtve oživljal (Jajrovo hčer, mladenča v Najmu, Lazara, ki je že štiri dni v grobu ležal.) Kako je Jezus čudeže delal ? Le pogledal, rekel, hotel je, in čndež se je zgodil. j,/ Ktere prihodnje reči je Jezus prerokoval ? Jezus je prerokoval, da bo veliko trpel, na križu umrl in tretji dan od mrtvih vstal; aposteljnom je prerokoval, kako se jim bo po njegovi smrti hudo godilo, da ga bo Juda izdal, Peter zatajil, da jim bo svetega Duha poslal; prerokoval je, da bosta mesto Jeruzalem in tempelj razdjana, da se bo njegov uk povsod razširil in ohranil do konca sveta. In ta prerokovanja so se natanko spoluila ali se še spolnujejo. Ali so vsi verovali v Jezusa ? Veliko jih je verovalo v Jezusa; veliki judovski duhovni, pismarji in farizeji so ga pa sovražili za¬ voljo njegovega uka, in so ga iskali umoriti. 4. Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, utnrl in v grob položen. Ali je zamogel Jezus trpeti ? Jezus je zamogel trpeti, ker je bil Bog in človek skupaj, in je tudi trpel na duši in na te¬ lesu. Na duši je trpel veliko britkost in žalost, na telesu pa veliko rev in težav, veliko tepenja in ran, ker je bil bičan, s trnjem kronan in križan. Kdo je Jezusa sovražnikom izdal i Juda Iškarjot, izmed dvanajst aposteljnov, je Jezusa za trideset srebrnikov sovražnikom izdal. — 18 — Kaj je Jezus še pred svojim trpljenjem tisti večer storil? Jezus je še pred svojim trpljenjem tisti večer z aposteljni velikonočno jagnje jedel, jim noge umival, in zakrament svetega rešnjega Telesa postavil. Kam je šel Jezus po zadnji večerji s svojimi aposteljni ? Po zadnji večerji je šel Jezus s svojimi apo¬ steljni na Oljsko goro, in je ondi trpel veliko žalost in smrtne težave, ter molil, rekoč: „Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš!“ Kaj se je zgodilo, ko je Jezus odmolil 1 Ko je bil Jezus odmolil, ga je angelj iz nebes potrdil, in je z aposteljni šel izdajalcu naproti. Briči in vojščaki so Jezusa prijeli, zvezali, peljali k Anu in Kajfu, drugi dan pa k rimskemu oblastniku Pon- ciju Pilatu; iz same nevoščljivosti in sovraštva so ga krivo tožili in kričali, da mora križan biti. In Pilat je iz strahu pred Judi nedolžnega Jezusa v smrt na križu obsodil. Kje je bil Jezus križani Jezus Kristus je bil na gori Kalvariji blizo mesta Jeruzalema križan, in je na križu umrl. Kaj se je godilo, ko je Jezus na križu visel ? 1) Jezus je za svoje sovražnike molil: „Oče! odpusti jim! saj ne vedd, kaj delajo! u 2) Skesanega razbojnika je potolažil, rekoč: „Resnimo, ti povem, danes boš z menoj v raju! u v 3) Svojo mater je izročil Janezu, rekoč Mariji: „Zena! glej, tvoj sin!“ In Janezu: „Glej, tvoja mati! u 4) Opoldne je solnce otemnelo, in tema je bila po vsej zemlji do treh popoldne, in tedaj je nazna¬ nil Jezus svoje trpljenje in zapuščenost, rekoč: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!“ — 19 — 5) Prevelicega trpljenja žejen, je rekel: „Žejen sem!“ in so mu dali jesiha. 6) Eekel je: »Dopolnjeno je!“ 7) Zavpil je z velikim glasom: »Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo ! u In ko je bil to izrekel, je glavo nagnil in umrl. Kaj se je godilo ob Jezusovi smrti? Zagrinjalo v tempeljnu se je pretrgalo od vrha do tal; zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odpirali; stotnik in kteri so ž njim Jezusa varovali, so se silno bali in so rekli: »Resnično, ta je bil Božji Sin!“ Vsi pa, ki so to videli, so se na prsi trkali in se trepetaje vrnili. (Mat. 27, 54.) Kdo je pokopal telo Jezusovo ? Jožef Arimatejec in Nikodem sta pokopala Je¬ zusovo telo v nov, v skalo vsekan grob, kamor še nikdo ni bil položen. 5. Šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal. Kam je šla duša Jezusova, ko se je bila od telesa ločila ? Ko se je bila duša Jezusova od telesa ločila, je šla pred pekel oznanit odrešenje pravičnim, ki so ga ondi mirno in brez trpljenja čakali. Kdaj je Jezus od mrtvih vstal? Jezus je tretji dan po svoji smrti iz lastne moči, neumrjoč in častitljiv, kakor premagalec smrti in hudobnega duha, od mrtvih vstal. Zakaj je Jezus Kristus od mrtvih vstali Jezus Kristus je od mrtvih vstal: 1) Da je spolnil sveto pismo in svoje lastno prerokovanje. »Moje duše ne boš pustil v peklu, in ne boš pripustil svojemu Svetemu videti trohnobe Ps. 15, 10. »Jezus jim je rekel: Poderite ta tempelj, in v treh — 20 — dneh ga bom 'postavil. On pa je govoril o tempeljnu svojega telesa.“ Jan. 2, 19. 21. 2) Da je svet prepričal, da je resnico učil in da ga je res Bog poslal. Jezus je rekel hudobnim farizejem, da se jim bode dalo znamenje Jona preroka. „Zahaj, kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin človekov v srcu zemlje tri dni in tri noči.“ Mat. 12, 40. 3) Da je naše upanje potrdil in nam prihodnje vstajenje zagotovil. Jezus sam pravi: „Jaz sem usta- jenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno umrje . 11 Jan. 11, 25. Kako je Jezus aposteljne in učence prepričal, da je res od mrtvih vstal? Jezus se je prikazal pobožnim ženam, Magda¬ leni, Petru, dvema učencema, ki sta šla v Emavs, in večkrat zbranim učencem; je vpričo njih jedel in se jim dal dotakniti; enkrat se je več kot pet sto učencem na gori prikazal, in jih je s tem popolnoma prepričal, da je res od mrtvih vstal. Tudi Jezusovi sovražniki so njegovo vstajenje zvedeli po vojakih, ki so grob varovali. 6. Sel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsega- mogočnega. Kdaj je šel Jezus v nebesa? Jezus je šel štirideseti dan po svojem vstajenju vpričo svojih učencev na Oljski gori iz lastne moči v nebesa. Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsegamogočnega ? To se pravi: Jezus ima vso Očetovo čast in oblast v nebesih in na zemlji, j j j 7. Od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. Ali bo Jezus še kdaj prišel? Jezus sam je rekel in dva angelja sta pričala 21 — pri njegovem vnebohodu, da bo še prišel konec sveta z veliko močjo in častjo v oblakih neba, zato, da bo sodil vse ljudi, žive in mrtve, to je, dobre in hu¬ dobne, in da bo vsakemu povrnil po njegovih delili. „Videli bodo Sinu človekovega priti v oblakih nebd z veliko močjo in veličastvom Mat. 24, 30. „ Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo.“ 2. Kor. 5, 10. 8. Verujem v svetega Duha. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja Božja oseba; on je pravi Bog. Kaj moramo verovati o sv. Duhu? O svetem Duhu moramo verovati: 1) Da sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. „Kadar pa pride Tolaznik, kterega vam bom jaz poslal od Očeta , Duh resnice, kteri od Očeta izhaja, on bo pričeval o meni.“ Jan. 15, 26. 2) Da nas sveti Duh posvečuje. „Ne iz del pra¬ vičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojem usmi¬ ljenju nas je zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha. 11 Tit. 3, 5. Kje nas sveti Duh posvečuje? Sveti Duh nas posvečuje: 1) Pri svetem krstu. 2) V zakramentu svete pokore. 3) Kolikorkrat druge svete zakramente vredno prejemamo. Kako nas sveti Duh posvečuje? Sveti Duh nas posvečuje, ker v nas vlije po¬ svečujočo milost, in nas stori Božje otroke, ali pa posvečujočo milost v nas pomnoži. Zraven tega pa še tudi naš um razsvetljuje, nas uči in nagiba po Božji volji ravnati, in nam deli svoje darove. „Da- — 22 — rovi so mnogoteri, Duh pa je eden. Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, Meri deli slehernemu, kakor hoče.“ J. Kor. 12, 4, 11. Kteri so darovi svetega Duha ? Darovi svetega Duha so ti: 1) dar modrosti, 2) dar umnosti, 3) dar sveta, 4) dar moči, 5) dar učenosti, 6) dar pobožnosti, 7) dar strahu Božjega. D i 9. Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. Kaj je sveta katoliška cerkev? Sveta katoliška cerkev je vidna družba vseh pravovernih kristijanov pod vidnim poglavar¬ jem, rimskim papežem, kteri ene nauke verujejo, in ene zakramente prejemajo. Kdo je nevidni poglavar svete cerkve? Nevidni poglavar svete cerkve je Jezus Kristus, ker je njen začetnik, in ker je obljubil, pri njej biti vse dni do konca sveta. Komu je Jezus izročil vladanje svoje cerkve ? Jezus je aposteljnom in njih naslednikom vla¬ danje svoje cerkve izročil, ker jim je rekel: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem Jan. 20. 21. ..Desnično, vam povem; karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.“ Mat. 10, 18. Kterega izmed aposteljnov je Jezus postavil vidnega poglavarja svoji cerkvi? Jezus je vidnega poglavarja svoji cerkvi postavil aposteljna Petra, kterega naslednik je rimski papež. „Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; — 23 — in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razve¬ zano tudi v nebesih.“ Mat. 16, 18 , 19. „Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem prosil zate, da ne jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spreobrnil, potrdi svoje brate J Luk. 22, 31, 32. „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce.“ Jan. 21, 16, 17. ('e nad Jezusovim tikom dvomi ali prepiri vstanejo, komu jih gre razsoditi ? Ce nad Jezusovim ukom dvomi ali prepiri vstanejo, jih gre razsoditi papežu in škofom skupno ali pa papežu samemu. Ali se morejo škofje z rimskim papežem v Jezusovem uku zmotiti? Škofje z rimskim papežem se ne morejo v Je¬ zusovem uku zmotiti, ker je Jezus aposteljnom in njih naslednikom obljubil, da bo pri njih vse dni do konca sveta, in da jim bo sv. Duha poslal, kteri jih bo vso resnico učil, in bo pri njih ostal vekomaj. Po kterih znamenih se spozna prava Jezusova cerkev? Prava Jezusova cerkev se spozna po štirih znamenjih, in ta so: 1) da je edina, 2) sveta, 3) ka¬ toliška ali vesoljna, 4) apostoljska. Kako je prava cerkev edina ? Prava cerkev je edina, ker ima 1) enega poglavarja, 2) eno vero, 3) ene zakramente. „En Gospod (je), ena vera, eden krst.“ Ef. 4, 5. Kako je prava cerkev sveta? Prava cerkev je sveta: 1) ker je njen začetnik Jezus Kristus svet; 2) ker je njen nauk svet; 3) ker ima svete zakramente; 4) ker svoje verne k sve¬ tosti napeljuje; 5) ker so zmiraj svetniki v njej. — 24 — „Po njem, ki vas je poklical in je svet, tudi vi v vsem svojem obnašanju sveti bodite.“ 1. Fetr. 1, 15. Kako je prava cerkev katoliška ali vesoljna ? Prava cerkev je katoliška ali vesoljna, ker jo je Jezus Kristus za vse ljudi, za vse čase in za vse kraje postavil. „Pojdite in učite vse narode. Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta/ 1 Mat. 28, 19, 20. Kako je prava cerkev apostoljska ? Prava cerkev je apostoljska: 1) ker veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili; 2) ker so njeni škofje pooblaščeni nasledniki aposteljnov. „ Vzidani ste na stalo aposteljnov, in prerokov, in po¬ glavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus.“ Ef. 2, 20. Ktera cerkev ima vsa ta znamenja, da je prava ? Le sama katoliška cerkev ima vsa ta zna¬ menja; toraj je le naša cerkev prava Jezusova cerkev; vse druge nimajo teh znamenj, so se po¬ zneje začele, so pravo vero pokazile. Kako se še drugač imenuje prava cerkev ? Prava cerkev se tudi rimska imenuje, ker 1 ‘e rimski papež njen vidni poglavar in srednik cer¬ kvene edinosti. V kakošni zvezi smo si verni na zemlji, duše v vicah in svetniki v nebesih? Verni na zemlji, duše v vicah in svetniki v nebesih smo si med seboj v zvezi, kakor udje enega telesa. „Kdkor imamo v enem telesu, veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega opravila; tako nas je ve¬ liko eno telo v Kristusu, sleherni pa smo eden druzega udje.“ Rim. 12, 4, 5. — 25 — Kako se imenuje ta zveza? Ta zveza se imenuje občestvo svetnikov. Zakaj se imenuje ta zveza občestvo'? Ta zveza se imenuje občestvo, ker §e vsi njeni udje duhovnih dobrot vdeležujejo. Zakaj se ta zveza imenuje občestvo svetnikov ? Ta zveza se imenuje občestvo svetnikov, ker so vsi njeni udje v zakramentu svetega krsta, posvečeni in k svetosti poklicani, in so jo svetniki v nebesih že dosegli, duše v vicah jo bodo pa go¬ tovo dosegle. Ktere so duhovne dobrote, ki se jih občestvo svetnikov vdeležuje ? Duhovne dobrote, ki se jih občestvo svetnikov vdeležuje, so: 1) Jezusov uk, 2) sveti zakramenti, 3) daritev sv. maše, 4) molitev, 5) dobra dela in zasluženje vernih kristjanov in svetnikov. Kako smo verni na zemlji v zvezi med seboj? Verni na zemlji smo si tako v zvezi, da mo¬ limo eden za druzega in si z drugimi dobrimi dčli pomagamo. „Molite eden za druzega, da boste ohra¬ njeni; veliko namreč premore stanovitna molitev pra- vičnega.“ Jak. 5, 16. Kako smo verni na zemlji v zvezi z dušami v vicah? Verni na zemlji smo z dušami v vicah tako v zvezi, da mi za duše v vicah Boga prosimo, in jim z molitvijo, z dobrimi deli in posebno z daritvijo svete maše pomagamo, duše v vicah pa za verne na zemlji Boga prosijo. „Sveta in dobra je misel za mertve moliti, da bi bili grehov rešeni.“ 2. Mark. 12, 46. — 26 — Kako smo verni na zemlji v zvezi s svetniki v nebesih ? Verni na zemlji smo s svetniki v nebesih tako v sveži, da svetnike v nebesih častimo in na po¬ moč kličemo, svetniki v nebesih pa za nas na zemlji Boga prosijo. „Ljubezen nikoli ne mine.“ 1 . Kor. 13, 8. 10. Odpuščanje grehov. Kaj nas uči člen apostoljske vere: Odpuščanje grehov? Ta člen apostoljske vere nas uči, da je Jezus Kristus svoji cerkvi dal oblast, grehe odpuščati. Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati ? Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati. Kje se grehi odpuščajo? Grehi se odpuščajo v zakramentu svetega krsta in v zakramentu svete pokore. Kteri grehi se odpuščajo pri svetem krstu ? Pri svetem krstu se odpuščajo izvirni greh in vsi pred svetim krstom storjeni grehi. Kteri grehi se odpuščajo pri sveti pokori ? Pri sveti pokori se odpuščajo vsi po svetem krstu storjeni grehi. II. 12. Vstajenje mesa. In večno življenje. Amen. Kaj nas je učil Jezus o stanu človekovem po smrti ? Jezus nas je učil o človekovem stanu po smrti: 1) Da je človeška duša neumrjoča. 2) Da je precej po smrti vsak človek posebej sojen. 3) Da duše tistih ljudi, ki v milosti Božji umrjo, pa vendar niso še popolnoma čiste, v vice pridejo. 4) Da duše — 27 — pravičnih, ki so popolnoma čiste, v nebesa pridejo. 5) Da so duše grešnikov, kteri v smrtnem grehu umrjo, v pekel obsojene. 6) Da se bodo sodnji dan trupla vseh mrtvih zopet z dušami sklenila in bodo iz zemlje vstala. 7) Da bo potem splošna ali po¬ slednja sodba, po kteri bodo pravični vekomaj v nebesih plačevani, grešniki pa v peklu vekomaj kaznovani. Kaj pomeni beseda Ainen? Beseda Amen pomeni: Resnično je — vse to trdno verujem. II. 0 krščanskem upanju. Kaj se pravi krščansko upati? Krščansko upati se pravi: Od Boga za trdno pričakovati, kar nam je zavoljo neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa obljubil. Kaj upamo od Boga ? Od Boga upamo večno življenje, to je, večno zveličanje in vse pomočke, ki jih k zveličanju potrebujemo. Zakaj tipamo v Boga ? V Boga upamo, ker je vsegamogočen, zvest v svojih obljubah, neskončno dobrotljiv in usmiljen, toraj more in hoče spolniti vse kar je obljubil. Mi je krščansko upanje potrebno ? Krščansko upanje je tako potrebno, da brez njega ni mogoče Bogu dopasti. „Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje.“ 1. Kor. 13, 13. S čim krščansko upanje narbolj skazujemo? Krščansko upanje narbolj skazujemo z mo- litvij o. - 28 — Kaj je molitev ? Molitev je pozdigovanje duha k Boga. Zakaj molimo ? Zato molimo, da Boga svojega narvikšega Gospoda častimo, za prejete dobrote hvalimo in prosimo potrebnih dobrot, posebno, da bi nam grehe odpustil. Kolikemu je toraj molitev ? Molitev je četverna: častilna, hvalilna, prosilna in spravna. Na koliko načinov molimo ? Molimo ali samo znotranje, ali pa ob enem tudi zunanje. Kdaj molimo znotranje? Znotranje molimo, kedar samo misli in želje k Bogu povzdigujemo, pa jih z besedo ne izrekujemo. Kdaj molimo zunanje ? Zunanje molimo, kedar misli in želje k Bogu povzdigujemo in ob enem tudi z besedo izrekujemo. Kaj moramo misliti in želeti, kedar molitev z besedo izrekujemo ? Kedar molimo, moramo ravno to misliti in želeti, kar z besedo govorimo. Same besede pri Bogu nič ne veljajo. „To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa daleč od mene", je očital Jezus Judom. Mat. 15, 8. Ali je z besedo moliti dobro in potrebno? Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker tako vnemamo k pobožnosti sami sebe in druge, ki nas vidijo ali slišijo. — 29 — Ali smo dolini moliti ? Dolžni smo moliti, ker dolžni smo Bogu ska- zovati največo čast, živo zaupanje in prisrčno hva- ložnost, kar se zgodi z molitvijo; in ker nam je Jezus moliti zapovedal, in je tudi sam neprenehoma molil. „ Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi." Mat. 4, 10. „ Prosite, in se vam bo dalo.“ Mat. 7, 7. Kakošna mora biti molitev, da bo Bogu prijetna in nam po- magljiva ? Molitev mora biti ? 1) Pobožna, to je, pri molitvi moramo vselej v Boga in v to misliti, kar govorimo. „Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in v resnici mo¬ liti." Jan. 4, 24. 2) Srčna, to je, v srcu moramo čutiti, kar z besedo izrekujemo. 3) Resnična, to je, tudi sami si moramo v resnici prizadevati za to, česar Boga prosimo. 4) Ponižna, to je, prepričani bodimo, da smo zlasti zavoljo svojih grehov pred Bogom vsi nevredni in da nam Bog le iz samega usmiljenja dobrote ska- zuje. „Molitev ponižnega človeka oblake predere. 1 Sir. 35, 21. 5) Skesana, to je, pravo žalost moramo nad svojimi grehi imeti, in trdno skleniti svoje življenje poboljšati. — Očitni grešnik je trkal na prsi, rekoč: „Bog, bodi milostljiv meni grešniku!“ In šel je opra¬ vičen domu, prevzetni farizej pa ne. Luk. 18. 6) V Jezusovem imenu, to je, le v Jezu¬ sovo neskončno zasluženje moramo zaupati, ne pa v svoja lastna dobra dela. „Ako boste Očeta kaj pro¬ sili v mojem imenu, vam bo dal. Jan 16. 23. 7) Stanovitna, to je, ne smemo jenjati mo¬ liti, če tudi nismo precej uslišani. „ Vse, karkoli pro¬ site v molitvi, ako verujete, boste prejeli ." Mat.2l. 22. 8) V dan a v Bo žjo volj o, to je, Bogu mo¬ ramo prepustiti, da nas po svoji previdnosti ali usliši, 30 — ali pa ne. „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak ka¬ kor ti.“ Mat. 26, 39. 9) Iz dobrega namena, zato, da Boga ča¬ stimo, ne pa, da bi nas ljudje hvalili. Kedar mo¬ lite, ne hodite kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, da hi jih ljudje videli. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kedar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Boga na sl ..nem; in tvoj Oče , kteri na skriv¬ nem vidi, ti ho povrnil. 11 Mat. 6, 5, 6. /•• Z6/°IO Kaj nam pomaga dobra molitev? Dobra molitev stori: 1) Da dosežemo, kar Boga prosimo, ako je v naše zveličanje. „Prosite in se vam ho dalo. Zakaj sleherni, kteri prosi, prejme Mat. 7, 7, 8. 2) Da smo v nadlogah potolaženi. „Če je kdo med, vami žalosten, naj moli.“ Jak. 5, 13. 3) Da sum v skušnjavah potrjeni ter jih ložej premagamo. „Čujte in molite, da ne padete v skuš¬ njavo Mark. i 4, 38. 4) Da smo čedalje boljši in pobožniši, in Bogu prijetniši. „Vaš Oče z nebes bo dal dobrega duha tem, kteri ga prosijo.“ Luk. ll, 13. To nam spričuje živ¬ ljenje Marije prečiste Device, aposteljnov in vseh svetnikov. Kje najdemo ob kratkem, kar nam je treba moliti? Za kar nam je treba moliti, najdemo ob kratkem v očenašu ali v Gospodovi molitvi. Zakaj se ta molitev imenuje olenašl Ta molitev se imenuje očenaš, ker se s tema besedama pričenja. Zakaj se ta molitev imenuje Gospodova molitev ? Ta molitev se imenuje Gospodova molitev, ker jo je učil naš Gospod Jezus Kristus. — 31 — Kdaj je Jezus Kristus učil moliti ? Učenci so Jezusa prosili, rekoč: „Uči nas mo- liti‘% in Jezus jim je odgovoril: Tako-le molite: „Oče naš, Jcteri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja, ka¬ kor v nebesih, tako na zemlji; daj nam danes naš vsak¬ danji kruh; in odpusti nam naše dolgi, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in nas ne vpelji v skuš¬ njavo; temuč reši nas hudega. Amm.“ Koliko delov im,a očenaš? Očenaš ima ogovor in sedem prošenj. Ktere besede se imenujejo ogovor? Ogovor se imenujejo besede: Oče naš, kteri si v nebesih. Koga ogovarjamo s temi besedami? S temi besedami ogovarjamo Boga, ki je naš Oče. Zakaj pravimo Bogu Oče ? Bogu pravimo Oče, ker nas je po svoji podobi vstvaril, in po očetovo za nas skrbi. „Ali ni en Oče nas vseh? Ali nas ni en Bog vstvaril? Mat. 2. 10. „ Vso svojo skrb zvrnite nanj , ker njemu je skrb za vas.“ 1. Pet. 5, 7. Zakaj posebej kristjani pravimo Bogu naš Oče? Bogu pravimo naš Oče, ker nam je pri svetem krstu po svetem Duhu dodelil da smo njegovi otroci, njegovi deleži in bratje med seboj. ,,Prejeli ste Duha posinovljenih otrok, v kterem kličemo: Aba (Oče)! Ako smo pa otroci, (smo) tudi deleži, in sicer deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi Rim. 8, 15, 18. ^ ;/ ■ Zakaj pravimo: Kteri si v nebesih? „Kteri si v nebesih 11 pravimo zato, ker Bog, dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno v nebesih — 32 — prebiva, kjer se svojim izvoljenim z obličja v obličje kaže in vživati daje. Kaj prosimo v prvi prošnji: Posvečeno bodi tvoje ime? V prvi prošnji prosimo: 1) Da bi vsi ljudje na zemlji Boga prav spoznali in častili. 2) Da bi se neverniki, krivoverci in grešniki k Bogu spreobrnili in resnično spokorili. Kaj prosimo v drugi prošnji : Pridi k nam tvoje kraljestvo? V drugi prošnji prosimo: 1) Da bi Bog svoje kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero raz¬ širjal in uterjeval, kraljestvo hudobnega duha pa, to je, pregrehe, nevero in zmote razdeval. 2) Da bi Bog vero, upanje in ljubezen v nas obudil, in te čednosti v nas množil. 3) Da bi nam po tem živ¬ ljenju nebesa dodelil. Kaj prosimo v tretji prošnji: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji? V tretji prošnji prosimo, da bi nam Bog mi¬ lost dal, 1) njegovo sveto voljo vselej in povsod tako zvesto spolnovati, kakor jo angelji in svetniki v nebesih spolnujejo, in 2) v Božjo voljo vselej po¬ polnoma vdati se. Kaj prosimo v četrti prošnji : Daj nam danes naš vsakdanji kruh? V četrti prošnji prosimo: 1) Da bi nam Bog dal vsega, česar nam je za telesno in dušno življe¬ nje treba. 2) Da bi Bog draginjo in lakoto dobrot¬ ljivo od nas odvrnil, in pa greh, kteri večkrat take nesreče za sabo vodi. vi/ r t- ! Kaj prosimo v peti prošnji: Odpusti nam naše dolge, ka¬ kor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom? V peti prošnji prosimo, da bi nam Bog grehe odpustil ravno tako, kakor tudi mi iz srca odpu¬ ščamo vsem, kteri so nas razžalili. - 33 — Kaj prosimo v šesti prošnji: In nas ne vpelji v skušnjavo? V šesti prošnji prosimo: 1) Da bi Bog od nas odvrnil skušnjave ali vse to, kar nas v greh nape¬ ljuje. 2) Da bi nam Bog v skušnjavah moč dal, se jim ustaviti in jih premagati. Kdo nas skuša ali v greh napeljuje? Skuša nas: 1) Naše meso, to je, naše hudo nagnjenje in poželenje. „ Vsak je skušan, kadar je od svojega po¬ želenja vlečen in vabljen.“ Jak. 1, 14. 2) Svet, to je, hudobni ljudje s pregrešnim go¬ vorjenjem in življenjem, bogastvo, nečimurna čast in druge posvetne reči. „Vse, kar je na svetu, je •pože¬ lenje mesa , in poželenje oči, in napuh življenja, kar ni iz Očeta, ampak iz sveta. In svet prejde in njegovo poželenje. Kdor pa stori voljo Božjo, ostane vekomaj .“ 1. Jan. 2, 16. 17. 3) Hudobni duh, ki nam pamet slepi, vero slabi in prelomnikom Božjih zapoved veselje in srečo obeta. „Bodite trezni in čujte; ker hudoba, vaš zopernik, hodi okoli, kakor rjoveč lev, in išče, koga bi požrl. 11 1. Pet. 5, 8. Ali tudi Bog koga skuša ? Tudi Bog skuša pravične in svete z boleznijo, ^revščino in z drugimi nadlogami, pa le zato, da se 'jih svetost lepše pokaže, in da imajo večje zasluženje. Blagor človeku, Meri pretrpi skušnjavo; ker skušen >o prejel krono življenja, ki jo je Bog obljubil tistim, 'i ga ljubijo. 11 Jak. l, 12. „Ker si bil Bogu prijeten, e bilo treba, da te je skušnjava skusila. u Tob. 12, 13. f f -J Kuj prosimo v sedmi prošnji: Temne reši nas hudega? ' V sedmi prošnji prosimo: 1) Da bi nas Bog lasti hudega na duši, to je, greha rešil, in nas ob- coval večnih in časnih kazni. 2) Da bi nas Bog Kratki Katekizem. o — 34 rešil tudi časnih nadlog in težav, ako niso k našemi zveličanju. 3) Da bi nam milost dodelil, voljno in sta novitno trpeti vse nadloge in težave, ki nam jil pošilja. „Lončarsko posodo poskusi peč, pravične Ijudj pa skušnjava britkosti.“ Sir. 27, 6. Kaj pomeni beseda Amen? Beseda Amen pomeni: Zgodi se, ali, zgodil se bo, kar prosimo. Ktero molitev večidel Očenašu pridevamo: Očenašu večidel pridevamo češčenasimarij ali molitev, s ktero zlasti presveto Devico Mariji Mater^Božjo, častimo in na pomoč kličemo, rekoč Češčena si, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blažena si med ženami, in blažen je sad tvojega teles , Jezus, Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnii zdaj in našo smrtno uro. Amen. Koliko delov ima češčenasimarij a? Češčenasimarija ima tri dele: 1) Pozdravljen velicega angelja Gabrijela, kije Mariji oznanil, < bo mati Jezusova : 2) pozdravljenje tete Elizabet ki jo je Marija obiskala; in 3) besede, ki jih je s cerkev pristavila. Kdaj zlasti časti cerkev Mater Božjo z angeljevhn češčenjem? Cerkev zlasti časti Mater Božjo z angeljev češčenjem, kadar zjutraj, opoldne in zvečer k m litvi zvoni. Česa se nam je o tem zvonenji se 'posebno spominjati? O tem zvonenji se moramo posebno hvalež in pobožno spominjati, da se je Sin Božji včlovei Kaj molimo, kadar zvoni angeljevo češčenje? Kadar zvoni angeljevo češčenje, molimo: 1) Angelj Gos p odo v j e o znan i 1 Mar in spočela je od svetega Duha. češčena Marija i. t. d. 35 — 2) Glej, dekla Gospodova sem, zgodi semipotvojibesedi. Češčena si Marija i. t. d. 3) InBesedajemesopostala,injemed nami prebivala. Češčena si Marija i. t. d. Zvečer se še moli 1 oeenaš in 1 češčenasimarija za duše v vicah. Cernu je katoliška cerkev sveti rožni venec vpeljala 1 Katoliška cerkev je sveti rožni venec vpeljala: 1) Da bi se večkrat spominjali nar imenitniših skrivnosti našega odrešenja, namreč: Jezusovega včlovečenja, trpljenja in vstajenja; in 2) da bi tudi prečisto Devico Marijo vredno častili. Koliko delov ima sveti rožni veneči Sveti rožni venec ima tri dele: Veseli, žalostni in častitljivi del. I. Veseli del. Po veri se molijo tri češčenasimarija in se zvrstoma pristavlja: 1) Kteri nam oživi pravo vero; 2) kteri nam daj trdno upanje; 3) kteri nam užgi prisrčno ljubezen. 1) Kterega si Devica od svetega Duha spočela. 2) Kterega si Devica v obiskanji Elizabete nosila. 3) Kterega si Devica rodila. 4) Kterega si Devica v tempeljnu darovala. 5) Kterega si Devica v tempeljnu našla. II. Žalostni del. Po veri se molijo tri češčenasimarija in se pristavlja po vrsti: 1) Kteri nam potrdi spomin; 2) kteri nam razsvetli pamet; 3) kteri nam omeči voljo. 1) Kteri je za nas krvav pot potil. 2) Kteri je za nas bičan bil. 3) Kteri je za nas s trnjem kronan bil. 4) Kteri je za nas težki križ nesel. 5) Kteri je za nas križan bil. III. Častitljivi del. Po veri se pri treh češčenasimarijah pristavlja: 1) Kter 2 * — 36 — nam vodi naše misli; 2) kteri nam vodi naše besede; 3) kteri nam vodi naša dejanja. 1) Kteri je od smrti vstal. 2) Kteri je v nebesa šel. 3) Kteri je svetega Kuba poslal. 4) Kteri te je v nebesa vzel. 5) Kteri te je v nebesih kronal. III. 0 ljubezni. Kaj se pravi krščansko ljubiti ? Krščansko ljubiti se pravi: Boga nar večjo dobroto zavoljo njega samega, in bližnjega zavoljo Boga ljubiti; zavoljo Boga vse radovoljuo storiti, kar nam je zapovedal. ,,Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči. Ta je nar večja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bljiž- njega, kakor sam sebe.“ Mat. 22, 37. 38. 39. Mark. 12, 30. 31. Zakaj moramo Boga še ljubiti? Tudi zato moramo Boga ljubiti, ker je do nas neskončno dobrotljiv. „Ljubimo mi Boga, ker nas je Bog pred ljubil.“ 1. Jan. 4, 19. Kako moramo Boga ljubiti? Boga moramo ljubiti čez vse, iz vsega srca, iz vse duše, iz vse misli in iz vse moči. Kaj se pravi Boga čez vse ljubiti?- Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga raji imeti, kakor vse stvari, raji kakor vse, kar nam more prijetno in dopadljivo biti, in toraj raji vse, tudi življenje dati, kakor Boga razžaliti. Kdo je naš bližnji? Naš bližnji je vsak človek, bodi si prijatelj 37 — ali sovražnik, kakor nas Jezus Kristus uči v povesti o usmiljenem Samarijanu. Kaj se pravi bližnjega ljubiti ? Bližnjega ljubiti se pravi: Bližnjemu vse dobro hoteti, in, če je mogoče in potrebno, mu tudi dobro storiti, nikoli pa mu ne hudega želeti, ali celo kaj tacega storiti, kar mu je neprijetno in škodljivo. Kaj se pravi bljižnjega zavoljo Boga ljubiti ? Bližnjega zavoljo Boga ljubiti se pravi: Bliž¬ njega zato ljubiti, ker je po Božji podobi vstvarjen in z Jezusovo krvjo odrešen, in ker je Bog za¬ povedal bližnjega ljubiti. „Ako kdo reče: „Ljubim Boga“, in sovraži svojega brata, je lažnik. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi, kako more Boga ljubiti, kterega ne vidi? In to zapoved imamo od Boga, da, kdor ljubi Boga , naj ljubi tudi svojega brata . 11 1. Jan. 4, 20. 21. S lcterimi besedami je razložil "Kristus zapoved, bljižnjega ljubiti? Kristus je zapoved, bližnjega ljubiti, razložil s temi besedami: „Vse, karkoli hočete, da vam ljudje storč, tudi vi njim storite. Zakaj to je postava in preroki.“ Mat. 7, 12. Ali je krščanska ljubezen potrebna ? Krščanska ljubezen je tako potrebna, da človek, kteri se pameti zave, brez ljubezni ne more doseči večnega življenja. „Kdor ne ljubi, ostane v smrti . 11 1. Jan. 3, 14. Kako skaztijemo ljubezen do Boga in do bližnjega? Ljubezen do Boga in do bližnjega skazujemo, če Božje zapovedi spolnujemo. „Kdor moje zapovedi ima , in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi.“ Jan. 14, 21, — 38 — Ktere so desetere Božje zapovedi ? Desetere Božje zapovedi so te: 1) Vervaj v enega samega Boga. 2) Ne imenuj po nemarnem Božjega imena. 3) Posvečuj praznik. 4) Spoštuj očeta in mater, da bos dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji. 5) Ne ubijaj. 6) Ne prešestvaj. 7) Ne kradi. 8) Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9) Ne želi svojega bližnjega žene. 10) Ne želi svojega bližnjega blaga. Komu je dal Bog desetere zapovedi? Bog je dal desetere zapovedi Mojzesu na Sinajski gori za Izraelsko ljudstvo, ko je bilo po izhodu iz Egipta v puščavi. Kako je dal Bog desetere zapovedi? Bog je dal desetere zapovedi ob gromu in blisku, in jih je izročil Mojzesu zapisane na dveh kamnenih ploščah. Ali smo tudi mi dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati ? Tudi mi smo dolžni desetere Božje zapovedi spolnovati, ker jih je Jezus Kristus sam potrdil, bolj natanko razložil, in nam zapovedal jih spolnovati. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. 11 Mat. 19, 17. „Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel. Mat. 5, 17. Ali je mogoče, desetere Božje zapovedi spolnovati? Desetere Božje zapovedi spolnovati je mogoče, ker Bog vsacemu k temu potrebno milost da. „Bog je, ki dela v vas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji.“ Fil. 2, 13. „Vse zamorem v njem, kteri me močnega dela. 1 ' Fil. 4, 13. k, — 39 Ktere dolžnosti obsegajo desetere Božje zapovedi? Prve tri Božje zapovedi obsegajo dolžnosti do Boga; drugih sedem pa obsega dolžnosti do samega sebe in do bližnjega. Kje so ob kratkem zapopadene desetere Božje zapovedi ? Desetere Božje zapovedi so ob kratkem zapo¬ padene v dveh zapovedih ljubezni, ki ste: 1) Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega srca, iz vse duše, iz vse misli, in iz vse moči. 2) Ljubi svojega bliž¬ njega, kakor sam sebe. Kaj je pomniti pri vsaki Božji zapovedi? Pomniti je, da vsaka Božja zapoved nekaj za¬ poveduje, nekaj pa prepoveduje. Kaj se nam v prvi Božji zapovedi zapoveduje? V prvi Božji zapovedi se nam zapoveduje: V enega Boga verovati, vanj upati, ga ljubiti in moliti. Kaj se nam v prvi Božji zapovedi prepoveduje? V prvi Božji zapovedi se nam prepoveduje : 1) Nevera, kadar kdo ne veruje v pravega Boga ali ne veruje, tega, kar nam je Bog razodel. 2) Malikovanje, kadar kdo žive ali nežive stvari ali narejene podobe po Božji časti. 3) Krivoverstvo, kadar kdo kako resnico, ki jo je Bog razodel, in jo sveta cerkev uči, svojeglavno in trdovratno zametuje. 4) Vedeževanje, kadar kdo trdi ali verjame, da se more iz izmišljenih znamenj kaj prihodnjega povedati. 5) Prazna vera in vraže, kadar kdo kacim rečem posebno moč pripisuje, ki je nimajo ne po natori, ne po razodenju Božjem, ali napačno časti Boga in svetnike. 40 — 6) Coprnija, kadar kdo hoče s pomočjo hu¬ dobnih duhov kaj posebnega storiti. 7) Obupnost, kadar kdo misli, da mu Bog ne more ali noče več pomagati. 8) Nezaupnost, kadar kdo zadosti trdno ne upa, da mu bo Bog potrebno dal ali pomagal. 9) Predrzno zaupanje v Božjo milost, kadar kdo misli, da mu bo Bog že grehe odpustil, naj se po¬ boljša ali ne. Zakaj angelje častimo in na pomoč kličemo? Angelje častimo in na pomoč kličemo, ker so nam za varuhe odločeni, ker nas ljubijo, za naše zveličanje skrbe, za nas prosijo, in našo molitev Bogu darujejo. „Svojim angeljem je zapovedal zavoljo tebe, da naj te varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ne zadeneš ob ka¬ men. 11 Ps, 90, 11. 12. Zakaj svetnike častimo in na pomoč kličemo? Svetnike častimo in na pomoč kličemo, ker so svetniki prijatelji Božji, in tudi za nas Boga pro¬ sijo. „Ta je prijatelj bratov iz Izraelovega ljudstva ; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija prerok Božji/ 1 2. Mark. 15, 14. Zakaj podobe častimo? Podobe častimo, ker nam podobe kaj častitlji¬ vega pred oči stavijo ali ktero Božjo osebo, ali Ma¬ ter Božjo, ali angelja, ali svetnika. Češčenje ni na¬ menjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. Zakaj trupla in svetinje svetnikov častimo? Trupla in svetinje svetnikov častimo: 1) Ker so svetniki v njih Bogu zvesto služili, ali pa še mu¬ čeni bili. 2) Ker je Bog po truplih svetnikov več¬ krat čudeže delal, in ljudem veliko dobrega ska- — 41 — zoval. 3) Ker bo Bog njih trupla po sodnjem dnevu v nebesa vzel. Kaj nam druga Božja zapoved zapoveduje? Druga Božja zapoved nam zapoveduje, Božje ime posvečevati in častitljivo izreko vati. Kako posvečujemo Božje imel Božje ime posvečujemo: 1) Če Boga naravnost pred vsem svetom spo¬ znavamo. „Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi Jaz spoznal pred svojim Očetom. “ Mat. 10. 32. 2) Če Boga v dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo. „Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in me boš častil.“ Ps. 49, 15. 3) Če besedo Božjo pridno in pobožno poslu¬ šamo. „Blagor jim, kteri besedo Božjo poslušajo, in jo ohranijo Luk. 11. 28. 4) Če s potrebno in pravično prisego Boga na pričo kličemo, da se verjame, kar pričamo, go¬ spoda, svojega Boga, se boj, in njemu samemu služi, in pri njegovem imenu prisegaj. 11 5. Moj. 6. 13. 5) Če Bogu storjene obljube zvesto spolnujemo. „Kar je enkrat prišlo, iz trojih ust, spolni in stori, ka¬ kor si obljubil Gospodu, svojemu Bogu, in kakor si go¬ voril po svoji volji in s svojimi ustmi.“ 5. Moj. 23. 23. 6) če vse. karkoli delamo, v Božjo čast obra¬ čamo ali Bogu darujemo. „Ali jeste, ali pijete, ali kaj druzega delate, vse k časti Božji delajte.“ 1. Kor. 10. 31. Kaj nam druga Božja zapoved prepoveduje! Druga Božja zapoved nam prepoveduje: Bož¬ jemu imenu nečast delati. S čem se Božjemu imenu nečast delal Božjemu imenu se nečast dela z vsakim grehom; zlasti pa: 1) Z bogokletstvom, če se o Bogu, o pravi — 42 — veri ali o svetnikih zaničljivo govori. „Kdor preklinja Gospodovo ime naj smrti umrje. 11 3. Moj. 24, 16. 2) Ce kdo kolne. „Preklinjevalci ne bodo posedli Božjega kraljestva 1. Kor. 6, 10. 3) Če kdo brez potrebe, ali celo po krivem prisega. „Ne prisegaj po krivem pri mojem imenu in ne skruni^ imena svojega Boga.“ 3. Moj. 19, 12. 4) Ce kdo Bogu storjenih obljub ne spolnuje. „Kadar storiš obljubo Gospodu svojemu Bogu, ne od¬ lašaj je spolniti ; zakaj Gospod, tvoj Bog, jo bo tirjal; in oko se obotavljaš, ti bo šteto v greh.“ 5. Moj. 23, 21. 5) Če kdo Božje ime brez potrebe in brez časti izrekuje. 6) Če kdo Božjo besedo kazi ali napak obrača. „Povem vam, da za vsako prazno besedo , ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan.“ Mat. 12, 36. Kaj nam tretja Božja zapoved zapoveduje? Tretja Božja zapoved nam zapoveduje: V nedeljo, ktera je že od apostoljskih časov v spo¬ min Kristusovega vstajenja v naš praznik odločena, od hlapčevskega dela počivati, in bogoljubna dela opravljati. „Spomni se, da posvečuješ sobotni dan. u 2. Mojz. 20. 8. Kaj nam tretja Božja zapoved prepoveduje ? Tretja Božja zapoved nam prepoveduje: 1) Vsako^hlapčevsko delo brez sile in pravega privoljenja. „Sest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela; sedmi dan pa je sobota (počitek) Gospoda, tvo¬ jega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. 11 2. Mojz. 20, 9, 10. 2) Vsa druga opravila, ktera temu dnevu ali nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje zadržujejo. — 43 — Kaj je v četrti Božji zapovedi otrokom, zapovedano ? V četrti Božji zapovedi je otrokom zapo¬ vedano: Stariie spoštovati, ljubiti, ubogati v vsem kar ni zoper Božje zapovedi; v dušnih in telesnih potrebah jim pomagati, in za nje moliti. „Otroci! bodite pokorni starišem v vseh rečeh; zakaj to je do¬ padljivo Gospodu Kol. 3, 20. „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi. 11 Ap. dejanje 5, 29. „Sm! pod¬ piraj starost svojega očeta in ne žali ga v njegovem življenju in ako mu pamet pesa, mu zanašaj, in ne zaničuj ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne bo nikdar pozabljeno Sir. 3, 14, 15. Kaj je v četrti Božji zapovedi prepovedano? V četrti Božji zapovedi je prepovedano: Starišem nepokoren biti, jih sovražiti, zaničevati, zasramovati, zmerjati ali preklinjati, jih v potrebah zapustiti ali jim škodovati. „Oko, Mero svojega očeta zasramuje, in svojo mater zaničuje, naj krokarji pri potokih izkljujejo in mladi orli požrejo .“ Preg. 30, 17. „Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj smrti umrje; očeta in mater je preklinjal, njegova kri bodi nad njim.“ 3. Mojz. 20, 9 ,,Kdor udari svojega očeta ali svojo mater, naj umrje.“ 2. Mojz. 21, 15. v Kaj je Bog obljubil otrokom, kteri dolžnosti do Staričev zvesto spolnujejo? Otrokom, kteri zvesto spolnujejo dolžnosti do starišev, je Bog obljubil, da jim bo dobro, in da bodo dolgo živeli na zemlji, po smrti pa da bodo poplačani v nebesih. Kaj čaka otrok, kteri četrte zapovedi ne spolnujejo? Otrok, kteri četrte zapovedi ne spolnujejo, ča¬ kajo nar hujše časne in večne kazni. „Preklet bodi kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere!“ 5. Mojz. 27, 16. % 44 — Ali zadeva četrta Božja zapoved samo otroke in starišel Četrta Božja zapoved ne zadeva samo otrok in starišev, ampak tudi vse podložne, vse duhovske in deželske gosposke, tudi vse gospodarje in uče¬ nike, in vse tiste, ki so zavoljo starosti in imenit¬ nosti časti vredni. „Vsak človek bodi višji oblasti pod¬ ložen • ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga j ktere pa so, so od Boga postavljene Rim. 13, 1. Kaj je v peti Božji zapovedi zapovedano? V peti Božji zapovedi je zapovedano: 1) Mir in edinost imeti z vsemi ljudmi, tudi s tistimi, ki so nas razžalili. 2) Slehernemu dobre zglede dajati. 3) Bližnemu dušne in telesne dobrote skazovati. Kaj je v peti Božji zapovedi prepovedano ? V peti Božji zapovedi je prepovedano: Umoriti ali pa poškodovati koga druzega, ali pa samega sebe; tudi je prepovedano pohujšanje, jeza, sovraštvo, in vse razžaljenje bližnega. „Kdor po- hujša kterega teh malih, ki v mene verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja.“ Mat. 18. 6. Kaj nam Bog v šesti zapovedi zapoveduje? V šesti zapovedi nam Bog zapoveduje: Sramožljivim in čistim biti na duši in na telesu, v mislih in željah, besedah, obnašanji in dejanji, in ogibati se vseh priložnosti čistosti nevarnih. „Blagor njim, kteri so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali Mat. 5, 8. Kaj nam Bog v šesti zapovedi prepoveduje? V šesti zapovedi nam Bog prepoveduje: Vsako nečisto dejanje, obnašanje in govorjenje, ra- dovoljno dopadenje in privoljenje pri nečistih mislih in željah, in vse, karkoli v nečistost napeljuje. „Ne- — 45 — čistost naj se še ne imenuje med vami, ali nesramnost, ali nespametne ali grde besede Ef. 5, 3, 4. Kaj je v sedmi Božji zapovedi zapovedano ? V sedmi Božji zapovedi je zapovedano: 1) Vsakemu pustiti, dati in odpraviti, kar je njego¬ vega, 2) ukradeno blago povrniti, 3) storjeno škodo popraviti. „Dajte vsakemu, kar ste dolini: davSk, ko¬ mur (gre) davek, dac, komur dac.“ Rim. 13, 7. „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu kar je Božjega. 11 Mat. 22, 21. „Ako kdo poškoduje njivo ali vinograd , in spusti svojo živino, da se tuje popase, naj po cenjeni škodi povrne nar boljše, kar ima na svoji njivi ali vinogradu.“ 2. M oj z. 22, 5. Kaj je v sedmi Božji zapovedi prepovedano? V sedmi Božji zapovedi so prepovedani ti grehi: Tatvina, goljufija pri meri in vagi, pri- drževanje tujega blaga in zasluženega plačila, odr- tija pri posojevanju in vse poškodovanje bližnjega na njegovem premoženju in pri njegovih pravicah. „Tehtnica naj bo pravična, in težaki pošteni, mernik pravičen in šestak primeren. 11 3. Mojz. 19, 36. „Gorjč njemu, kteri zida svojo hišo v krivici in svoje zgornje pohištvo v nepravici, kteri svojega prija‘elja zastonj stiska in mu ne da njegovega zaslužka.“ Jer. 22, 13. Kaj je v osmi Božji zapovedi zapovedano ? V osmi Božji zapovedi je zapovedano: Resničnost in odkritosrčnost v govorjenji in dejanji, pogananje za dobro ime bližnega, preklic obreko¬ vanja in poprava opravljanja. „Govorite resnico vsa- kteri s svojim bližnjim. 11 Ef. 4, 25. Kaj je v osmi Božji zapovedi prepovedano ? V osmi Božji zapovedi je prepovedano: Krivo pričevanje, krive tožbe, vsaka laž, tudi laž iz šale in v sili, obrekovanje, opravljanje, krivo natol- — 46 cevanje, predrzne sodbe in podpihovanje. „Kriva priča ne bo brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal“ Preg. 19, 5. „Lažnjive ustnice so Gospodu gnjusoba.“ Preg. 12, 22. ,,Odpravi od sebe hudobna usta in odpravljive ustnice naj bodo daleč od tebe.“ Preg. 4, 24. „Nihče naj v svojem srcu ne misli hudega zoper svojega bližnjega. 11 Cah. 8, 17. „Preklet je podpihovalec in dvojezičnih ; zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave.“ Sir. 28, 15. Kaj je v dveh poslednih zapovedih zapovedano ? V dveh poslednjih zapovedih je zapove¬ dano: 1) Čistega srca biti, 2) hudo poželenje kro¬ titi, 3) svojemu bližnjemu vse dobro iz srca privo¬ ščiti. „Blagor njim, kteri so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali. 11 Mat. 5, 8. Kaj se nam v dveh poslednih zapovedih prepoveduje ? V dveh poslednjih zapovedih se nam pre¬ poveduje: Nevoščljivost, veselje nad tujo škodo in lakomnjo poželenje do vsega, kar ni našega. Kaj se učimo iz dveh poslednih zapovedi? Iz dveh poslednih zapovedi se učimo, da kristi- janu ni zadosti zapovedanih dolžnosti le zunanje spolnovati, temuč da mora tudi resnično voljo imeti ali iz vsega srca pripravljen biti, vse storiti, kar Bog zapoveduje, in vse opustiti, kar Bog prepove¬ duje. Kaj je Bog obljubil tistim, kteri njegove zapovedi spolnujejo? Bog je obljubil tistim, kteri njegove zapovedi spolnujejo, večno življenje, in tudi že na tem svetu veliko dobrega. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj za¬ povedi.'“ Mat. 10, 17. „Ne vsak, kteri pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak, kteri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v ne¬ beško kraljestvo Mat. 7, 21. — 47 Ali smo dolini cerkvene zapovedi spolnovati? Dolžni smo cerkvene zapovedi spolno¬ vati: 1) Ker nam četrta Božja zapoved veleva, du- hovski gospodki pokornim biti; 2) ker nam je Kri¬ stus naravnost zapovedal cerkev poslušati. „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje i, zaničuje Njega, kteri me je poslal.“ Luk. 10, Iti. „Ce (tvoj brat) cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik.“ Mat. 18, 17. Ktere cerkvene zapovedi nam je posebno treba vedeti in spol¬ novati ? Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba vedeti in spolnovati, so te: 1) Posvečuj zapovedane praznike. 2) Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3) Posti se zapovedane postne dni, namreč: štiri- desetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zdrži se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. 4) Spovej se svojih grehov postavljenemu spoved¬ niku vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje Telo. 5) Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. _ 7 V, o ■ Kaj nam cerkev v prvi zapovedi zapoveduje ? 'V° Cerkev nam v prvi zapovedi zapoveduje: Praznike ravno tako posvečevati, kakor nedelje, to- raj tudi o praznikih od hlapčevskega dela počivati, in bogoljubna dela opravljati. Zakaj je cerkev praznike postavila in posvečevati zapovedala? Nekaj praznikov je cerkev postavila v spomin imenitnih dogodeb iz Jezusovega življenja, in ti se Gospodovi prazniki imenujejo; nekaj pa v čast presvete Device Marije in drugih svetnikov, da bi Boga hvalili za milosti, ki jih je svetnikom storil, jih častili, se njihovi priprošnji priporočevali in si prizadevali njih čednosti posnemati. Kaj cerkev v prvi zapovedi prepoveduje ? Cerkev v prvi zapovedi prepoveduje o praznikih vse tisto, kar je v nedeljo prepovedano, namreč: 1) Vsa hlapčevska dela brez potrebe in brez pravega privoljenja. 2) Taka opravila in razveseljevanja, ktera temu dnevu ali nečast delajo ali pa njegovo posvečevanje zadržujejo. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapovedano ? V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano: Ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celi sveti maši s spodobno pobožnostjo biti. Kaj je treba storiti, da bi nedelje in praznike po namenu svete cerkve posvečevali? Da bi nedelje in praznike po namenu svete cerkve posvečevali, ni zadosti, le pri sveti maši biti, ampak je treba tudi pridigo zvesto poslušati, zakramenta svete pokore in svetega rešnjega Telesa prejemati, duhovne bukve brati, pri popoldanski službi Božji biti, in druga dobra dela opravljati. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepovedano? V drugi cerkveni zapovedi je zlasti prepo¬ vedana lenoba v službi Božji ob nedeljah in praz¬ nikih, kakoršna je: 1) Če kdo ni pri celi sveti maši, ali pa ni pri njej s pobožnostjo, ali pa, če je le malokdaj pri pridigi. 2) Če kdo čas svetega dneva potrati s poje- danjem, popivanjem, igranjem ali drugim takim raz¬ veseljevanjem, ktero od Božje službe odvračuje, ali pa je sicer posvečevanju praznika nasproti. Kaj je sveta maša? Sveta maša je nekrvava daritev nove zaveze, — 49 — vedni spomin in ponavljanje krvave daritve, ktero je Jezus Kristus na križu opravil. Zakaj se sveti maši daritev pravi? Sveti maši se pravi daritev, ker se pri njej Bogu vsegamogočnemu telo in kri Jezusa Kristusa na alta rji daruje. Zakaj se pravi sveti maši nekrvava daritev? Sveti maši se pravi nekrvava daritev, ker se pri njej ne preliva Jezusova kri, kakor se je na križu prelivala. Kakošen razloček je med daritvijo Jezusa Kristusa na križu, in daritvijo svete maše? Sveta maša je ravno tista daritev, ktero je Jezus Kristus na križu opravil, razloček je samo v tem, kako se daruje: na križu je Jezus Kristus svojo kri prelil, pri sveti maši je pa več ne preliva. Kdaj je Jezus Kristus postavil daritev svete maše? Jezus Kristus je daritev svete maše postavil pri zadnji večerji, in sicer tako: 1) Vzel je kruli in kelih z vinom. 2) Posvetil je oboje in rekel nad kruhom: „To je mojetelo“, in nad kelihom: „To je kelih moje krvi.“ 3) Dal je oboje pričujočim apostoljnom zavžiti. 4) Zapovedal je: „To storite v moj spomin Zakaj je Jezus Kristus daritev svete maše postavil? Jezus Kristus je daritev svete maše postavil: 1) Da je v svoji cerkvi zapustil pravo in res¬ nično daritev do konca sveta. 2) Da je v svoji cerkvi ohranil vedni spomin in sad krvave daritve na križu. 3) Da nam je dal sosebno znamenje svoje ne¬ skončne ljubezni. Kdo opravlja daritev svete maše? Pri sveti maši se nevidno Jezus Kristus sam — 50 — daruje za nas svojemu nebeškemu Očetu, vidno pa mašnik to daritev opravlja. Kako opravlja mašnik daritev svete maše? Mašnik opravlja daritev svete maše, ker ravno to dela, kar je Jezus Kristus pri zadnji večerji storil: 1) Vzame kruh in kelih z vinom. 2) Oboje blagoslovi in izreče besede Kristu¬ sove, s kterimi se kruh in vino v telo in kri Je¬ zusa Kristusa spremeni. 3) On sam zavžije telo in kri Jezusa Kristusa in da oboje v podobi kruha zavžiti tudi vernim, kadar k sv. obhajilu pristopijo. <'emu opravlja mašnik daritev svete maše ? Mašnik opravlja daritev sv. maše: 1) Da Bogu, Narvikšemu, skazuje vso spo¬ dobno čast in hvalo. 2) Da se Bogu zahvaljuje za vse prejete dobrote. 3) Da bi nam zadobil pri Bogu odpuščanje grehov. 4) Da bi nam sprosil od Boga vse tiste milosti, kterih potrebujemo in nam jih je Jezus Kristus na sv. križu zaslužil. Komu se daritev sv. maše daruje? Daritev sv. maše se daruje, in se sme daro¬ vati le samemu Bogu. Opravlja se sicer tudi v čast in spomin svetnikov, pa takrat mašnik ne daruje svetnikom, ampak Bogu samemu. Zakaj se opravlja daritev sv. maše svetnikom v čast? Daritev svete maše se opravlja svetnikom v čast: 1) Da Boga hvalimo za tiste milosti, ki jih je svetnikom dodelil. 2) Da svetnike na pomoč kličemo, in jih pro¬ simo, da bi svojo prošnjo pri Bogu z našo molitvijo sklenili. — 51 — •Za koga se daruje daritev svete maše? Daritev svete maše se daruje za žive in mrtve. Kako moramo pri sveti maši biti? Pri celi sveti maši moramo biti, nobenega nje¬ nih imenitniših delov ne smemo po nemarnem za¬ muditi ; pa ni zadosti, da bi bili le pričujoči, kadar se sveta maša bere, ampak moramo tudi 1) pazno, 2) pobožno, in 3) spodobno pri njej biti. Kaj se pravi, pri sveti maši pazno biti? Pazno pri sveti maši biti se pravi: Ne biti radovoljno razmišljen, na dele svete maše paziti in svoje misli pri Bogu imeti. Kaj se pravi, pri sveti maši pobožno biti? Pobožno pri sveti maši biti, se pravi: Boga ponižno moliti, ga za prejete dobrote hvaliti, ga novih milosti prositi, svoje grehe obžalovati in trdno skleniti poboljšati se. Kaj se pravi, pri sveti maši spodobno biti? Spodobno pri sveti maši biti, se pravi: Lepo se pri njej obnašati, se ne radovedno ozirati in nič nespodobnega ne počenjati. //r Kaj 'mora grešnik storiti, kateri je pri spovedi smrten greh na- laš ali pa iz pregrešne zanikrnosti zamolčali Grešnik, kateri je pri spovedi kak smrten greh nalaš ali pa iz pregrešne zanikrnosti zamolčal, bi ne storil prav, ko bi se potem le zamolčanega greha spovedal, temuč se mora tudi obtožiti: 1) Pri kolikih spovedih je ta greh zamolčal. 2) Mora ponovit vse spovedi, pri katerih je smrten greh zamolčeval. 3) Se mora spovedati, ali in kolikokrat je v tem pregrešnem stanu zakrament sv. Rešnjega telesa pre¬ jel, in če se je to tudi o velikonočnem času zgodilo. 72 — 4) Mora povedati, če je v tem pregrešnem stanu tudi kake druge svete zakramente prejemal. ... Kaj je potreba pomisliti, da iz strahu ali napačne sramožljivosti ' ' pri spovedi ne zamolčimo Jcačrga smrtnega greha ? Da iz strahu ali napačne sramožljivosti pri spovedi ne zamolčimo smrtnega gteha, je treba po¬ misliti : 1) Da se nismo sramovali grešiti, v pričo Boga, ki vse vidi, in se nismo bali večno pogubljeni biti. 2) Da je bolje, svoje grehe skrivaj spovedniku povedati, kakor pa v grehih ne pokojno živeti, ne¬ srečno umreti in sodnji dan pred vsem svetom v sramoto priti. 3) Da tudi spovednik za človeške slabosti ve, in ima torej usmiljenje z grešnikom. 4) Da je spovednik pod smrtnim grehom in ojstrimi časnimi in večnimi kaznimi dolžan, molčati to, kar pri spovedi sliši. . , t Kaj mora grešnik storiti, kateri se Tcacega smrtnega greha iz nezadolžene nevednosti ali pozabljivosii ni spovedal 4 Grešnik, kateri se kacega smrtnega greha iz nezadolžene nevednosti ali pozabljivosti ni spovedal, je sicer veljavno spoved storil, vendar se pa mora nespovedanega greha pri prvi spovedi obtožiti, če tega ne more kmali po storjeni spovedi, ali morebiti še pred svetim obhajilom storiti. Ali smo dolžni, se tudi malih grehov spovedati ? Nismo sicer dolžni, vendar je pa to prav dobro, da se tudi malih grehov spovedujemo: 1) Ker ne vemo vselej prav dobro ločiti, kateri grehi so majhni in kateri veliki. 2) Ker tudi nar manjši greh Boga žali in v nas milost Božjo manjša, dasiravno nam je popol¬ noma ne vzame. 3) Ker bi kmali v smrtne grehe padli, ko bi se malih grehov ne varovali. — 73 — Ali smo dolžni, večkrat spovedati seTže/,. / ,'i Dolžni smo, večkrat spovedati se: 1) Ker večkrat grešimo, in ker je nevarno, spravo z Bogom odlašati. 2) Ker nas večkratna spoved grešnih nevarnosti in priložnosti varuje, in dušo milosti Božji vtrjuje. 3) Ker večkratna spoved tudi vest čisti in ojstri. Kdaj so otroci dolžni, prvič k spovedi iti? Otroci so dolžni v prvo k spovedi iti, kadar že k pameti pridejo in vedo dobro od hudega ločiti. Kako mora grešnik pri spovedi govoriti ? Grešnik mora pri spovedi govoriti: 1) razločno in kar je mogoče, s spodobnimi besedami; 2) ne pre¬ tiho, ne preglasno, da ga spovednik lahko sliši, drugi pa ne. Kaj mora grešnik storiti, preden se začne spovedovati ? Preden se grešnik začne svojih grehov spovedo¬ vati, mora poklekniti, se prekrižati in spovedniku reči: Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in cisto spovem. ■— Jaz ubogi grešnik se spovem Bogu vsegamogočnemu, Mariji, Materi Božji, vsem ljubim svetnikom,, in vam, častitljivemu mašniku, Božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil (povej, kedaj ?), velikokrat ■in obilno grešil v mislih iti željah, z besedami in de¬ janjem • posebno se pa obtožim, da sem — (zdaj svoje grehe povej). Kako se spoved sklene ? Spoved se sklene s temi besedami: Ti in vsi moji drugi grehi, katerih se spomnim, ali ne ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz srca žal, ker sem Boga, njega, samo sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Trdno sklenem, nič več ne grešiti in vseh priložnosti v greh se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. 74 ej Zadostovanje. Kaj je zadostovanje ? Z a d o s t o v a n j e so tista dela, ki jih spovednik grešniku za spovedane grehe v pokoro naloži, kakor so: molitev, post, miloščina in druga dobra dela. Kako se mora naložena pokora opraviti? Naložena pokora se mora opraviti: 1) s ponižnim srcem; 2) zvesto, kakor je bila naložena; 3) brez odlašanja, kakor hitro je mogoče. Ali je treba, Bogu zraven naložene pokore tudi še z drugimi deli zadostovati ? Treba je Bogu tudi še z drugimi dobrimi deli zadostovati: 1) Ker spovednik ne naloži vselej tako velike pokore, da bi bila našim grehom popolnoma primerjene. 2) Ker smo po Jezusovem povelji dolžni storiti vreden sad pokore. S katerimi deli moremo Bogu za grehe še zraven naložene po¬ kore zadostovati ? Dela, s katerimi moremo Bogu za grehe še zra¬ ven naložene pokore zadostovati, so: 1) Molitev, post in miloščina. 2) Druga dobra dela, ki jih iz tega namena radovoljno opravljamo. 3) Nadloge in težave, ki jih voljno in v duhu pokore trpimo. 4. Cerkveni odpustki. O odpustkih. Kaj so odpustki ? Odpustki so odpuščanje časnih kazni, katere bi po odpuščenem grehu ali v sedanjem življenji ali pa po smrti v vicah mogli trpeti. Kaj mora katoliški kristjan o odpustkih verovati? Katoliški kristjan mora o odpustkih verovati: _ 1) Da je prava cerkev od Jezusa Kristusa oblast prejela, odpustke deliti. 2) Da je nam prav dobro in koristno cerkvene odpustke dobivati, ker se tudi ž njimi za grehe zadostuje. Kdo ima v pravi cerkvi oblast, odpustke deliti ? Rimski papež sami imajo oblast, po vsej cerkvi odpustke deliti; škofje pa imajo oblast, v svojih škofijah po cerkvenih postavah odpustke dajati. Kolikeri so odpustki ? Odpustki so dvojni: Eni so popolni, eni pa ne¬ popolni. Kaj so popolni odpustki ? Popolni odpustki so odpuščenje vseh časnih kazni, ki jih je grešnik zaslužil. Kaj so nepopolni odpustki ? Nepopolni odpustki so tisti odpustki, s kate¬ rimi cerkev le neka j časnih kazni odpušča. Taki odpustki so odpustki za štirdeset dni, za eno, sedem ali več let. Česa nam je treba, da odpustke dobimo ? Da odpustke dobimo, nam je treba: 1) da smo v milosti Božji; 2) da vse zvesto spolnimo, kar nam sveta cerkev v zadobljenje odpustkov veleva. Ali morejo odpustki tudi dušam v vicah v prid biti ? Odpustki morejo, po prošnji živili, tudi dušam v vicah v prid biti, če so tudi iz tega namena do¬ deljeni ; tedaj pa morajo živi Bogu za mrtve daro¬ vati tista dobra dela, ki jih cerkev v zadobljenje odpustkov zapoveduje. “ 5. 0 zakramentu svetega poslednjega olja. Kaj je sveto poslednje olje ? Sveto poslednje olje je zakrament, v kate¬ rem bolnik po maziljenji s svetim oljem in po zapo¬ vedani mašnikovi molitvi prejme milost Božjo k duš- neniu, in večkrat tudi k telesnemu zdravju. Tako pravi sv. apostelj Jakob : „Čs je kdo bolan mej vami, naj pošlje po cerkvene mašnike, in noj molijo nad njim , in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospodo¬ vem ; in verna molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in, ako je v grehih, mu bodo odpuščeni. Jak. 5, 14. 15. J Zakaj se pravi temu zakramentu poslednje olje ? Temu zakramentu se pravi poslednje olje, ker se mej vsimi svetimi maziljenji, ki jih je Gospod, naš Izveličar, svoji cerkvi zapovedal, poslednjič deli Komu se deli zakrament svetega poslednjega olja? Zakrament svetega poslednjega olja se deli bol¬ nikom v nevarni bolezni, in sicer, če je mogoče, dokler so še bolniki popolnoma pri zavednosti. Katere milosti dodeli bolniku sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje dodeli bolniku tele milosti: 1) Mu pomnoži posvečujočo milost Božjo. 2) Mu odpusti male in tudi tiste smrtne grehe, ki se jih ali iz nezadolžene pozabljivosti, ali pa iz nezmožnosti ni spovedal. 3) Ga reši hudih nasledkov in ostankov greha. 4) Mu dodeli moč. ustavljati se zapeljevanju hudobnega duha in njegovim skušnjavam. 5) Mu dodeli pomoč zoper prevelik strah in trepet zavoljo smrti, ki se bliža, in zavoljo sodbe, ki ga čaka. 6) Mu dodeli tudi večkrat telesno zdravje, če je duši v izveličanje. , jo čim se mora bolnik k zakramentu svetega poslednjega olja i pripravljati ? Bolnik se mora z živo vero, s trdnim zaupa¬ njem v Boga, z izročenjem v Božjo voljo, pred vsem — 77 — pa s čisto spovedjo, k zakramentu svetega poslednjega olja pripravljati. Če mu pa ni več mogoče spovedati se, naj se vsaj resnično skesa svojih grehov. Kolikokrat, sme bolnik zakrament svetega poslednjega olja prejeti ? Bolnik sme ta zakrament tolikokrat prejeti, ko- likorkrat v novo smrtno nevarnost pride. Ali je bolnik, kadar nevarno zboli , dolžan, zakrament svetega poslednjega olja prejeti ? Dasiravno zakrament svetega poslednjega olja ni k izveličanju tako potreben, da bi nihče bre/, njega ne mogel izveličau biti, je vendar človek v nevarni bolezni dolžan ga prejeti, in sicer zavoljo velikih milost,- ki jih po njem zadobi. 6. 0 zakramentu svetega mašnikovega posvečevanja. Kaj je zakrament svetega mašnikovega posvečen nja V Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja je zakrament, v katerem tisti, ki so posvečeni, du¬ hovno oblast in posebno pomoč sv. Duha prejmejo, da morejo dolžnost svojega stano prav in sveto opravljati. Kakošno oblast dodeli mašnikovo posvečevanje 9 Mašnikovo posvečevanje dodeli oblast: 1) kruh in vino v pravo telo in pravo kri našega Gospoda Jezusa Kristusa spreminjati, in nebeškemu Očetu darovati; 2) vernim kristjanom grehe odpuščati ali pa zadrževati. Katere milosti deli mašnikovo posvečevanje? Mašnikovo posvečevanje deli: 1) Pomnoženje posvečujoče milosti Božje. 2) Novi mašnik dobi posebno milost Božjo, da zamore dolžnost svejega stanu natanko in s pridom spolnovati. 3) Ta zakrament vtisne duši neizbrisljivo zua- menje, in zato se ne more več kakor enkrat vredno prejeti. Kaj smo škofom in mamikom dolžni zavoljo njih svetega stanu? Dolžni smo, škofe in mašnike zavoljo njih sve¬ tega stanu spoštovati, častiti, ljubiti, jim v vseh duhovnih rečeh pokorni in zavoljo njih truda za naše zveličanje hvaležni biti, in za nje moliti. 7. 0 zakramentu svetega zakona. Kaj jc zakrament svetega zakona ? Zakrament svetega zakona je nerazvezljiva zveza, s katero se neoženjen kristjan in neomožena kristjana po postavi vzameta in zaročita, da jima Bog milost da, v svojem zakonskem stanu do smrti bogaboječe živeti, in svoje otroke po kršansko rediti. Kako imenuje sveti apostelj Pavel ta zakrament? Sveti apostelj Pavel imenuje ta zakrament velik zakrament v Kristusu in v cerkvi, ker pomeni du¬ hovno zvezo Jezusa Kristusa z njegovo cerkvijo. Ali je zakonski stan potreben2 Zakonski stan je sploh potreben, da se človeški rod ohrani in množi, ni pa potreben za vsakega človeka posebej. Brezzakonski ali deviški stan je za posamne popolnejši. Kaj dodeli zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona pomnožuje posve¬ čujočo milost Božjo in dodeli še te posebne milosti: 1) Da zakonska pobožno do smrti skupaj živita. 2) Da svoje otroke v strahu Božjem redita. 79 — V. O kršanski pra¬ vičnosti. Kateri človek je krčansko pravičen ? Tisti človek je k r š a n s k o pravičen, kateri s pomočjo Božje milosti vse zapovedi Božje, ki nas jih je Jezus Kristus učil in vse cerkvene zapovedi radovoljno in natanko, in zato spolnuje. da bi si Božje dopadajenje pridobil. Kaj je tedaj potrebno h kršanski pravici ? H kršanski pravici je potrebno, da se hudega varujemo in da dabro storimo, to je, da vse studimo in opustimo, kar je zoper Božjo voljo in zoper Jezusov nauk, in da vse ljubimo in storimo, kar je po Božji volji in po Jezusovem nauku. Kaj je hudo ? Pravo edino hudo je greh. Kaj je greh? Greh je prostovoljno prelomljenje Božje postave* Koliker je greh ? Greli je dvojin: 1) podedvani ali izvirni greh 2) djanski greh. Kaj je podedvani ali izvirni greh ? Podedvani ali izvirni greh je tisti greh, ki smo ga od prvih staršev podedvali, ali kateri iz prvih človekov v vse ljudi izvira. a Katere so kazni izvirnega greha? Kazni izvirnega greha so: smrt,'oslabijenje uma, nagnjenje k hudemu, zguba posvečujoče milosti Božje, veliko nadlog in težav. Kaj je djanski greli ? D j a liski greh je prelomljenje Božje postave, ki ga človek sam prostovoljno stori. Kako se djanski greh stori? Djanski greh se stori: z mislimi, z željami, z besedami, z dejanjem, in z odpuščanjem tega, kar je kdo dolžan storiti. Kakošen razloček je mej djanskimi grehi ? Mej djanskimi grehi je ta razloček: eni so ve¬ liki ali smrtni, eni pa le mali ah odpustljivi grehi; eni so lastni, eni tuji grehi. Kaj je smrtni greh ? Smrtni greli je veliko prelomljenje Božje postave. Kaj stori, da je greli večji ali ostudnejši ? Kolikor bolj vedoma in prostovoljno kdo kaj hudega stori, in kolikor imenitnejša je zapoved, ka¬ tero kdo prelomi, toliko večji je tudi njegov greh. Kaj škoduje smrtni greh ? Smrtni greh vzame duši duhovno življenje, to je, posvečujočo milost Božjo, in stori človeka Bogu nedopadljivega in večne smrti vrednega. Kateri so odpustljivi ali mali grehi? Odpustljivi ali mali grehi so tisti grehi, s katerimi Božjo postavo le v majhnih rečeh, ali ne prav prostovoljno prelomimo. — 81 — Zakaj smo dolžni, se tudi malih grehov varovati ? Dolžni smo, se malih grehov varovati: 1) Ker vsak tudi nar manjši greh Boga žali. 2) Ker moramo hiti pripravljeni, raji vse pre¬ trpeti, kakor Boga z nar manjšim grehom razžaliti. 3) Iver mali grehi posvečujočo milost Božjo v nas pomanjšajo, in nas sčasoma v smrtne grehe pripeljejo. Kaj so lastni grehi ? Lastni grehi so tisti, ki jih sami storimo. Kaj so tuji grehi? Tuji grehi so tisti, ki jih sicer ne storimo sami, pa smo krivi, da jih drugi store. Katere so poglavitne vrste djanskih grehov? Poglavitne vrste djanskih grehov so: poglavitni (naglavni) grehi, grehi zoper svetega Duha, vnebo- vpijoči grehi, tuji grehi. Kateri so poglavitni grehi ? Poglavitni grehi so ti: 1) Napuh. 2) Lakom¬ nost. 3) Nečistost. 4) Nevošljivost. 5) Požrešnost. 6i Jeza. 7) Lenoba. Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi V Ti grehi se imenujejo poglavitni grehi, ker iz vsacega teh grehov veliko druzih grehov izvira. Kateri so grehi soper svetega Duha ? Grehi zoper svetega Duha so ti: 1) Predrzno na Božjo milost grešiti. 2) Nad Božjo milost obupati. 3) Spoznani kršanski resnici se ustavljati. 4) Bližnjemu zavoljo milosti Božje nevošljiv biti. — 82 — 5) Do zveličavnega opominovanja otrpneno srce imeti. 6) V nespokornosti trdovratno ostati. Kateri so v nebo vpijoči grehi ? V nebo vpijoči grehi so ti: 1) Radovoljni uboj, 2) Mutasti ali sodomski greh. 3) Zatiranje ubošcev, udov in sirot. 4) Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. Kateri so tuji grehi? Tuji grehi so ti: 1) V g re h svetovati. 2) Grešiti velevati. 3) V drugih greh privoliti. 4) V greh napeljevati. 5) Drugih greh hvaliti. 6) K grehu molčati. 7) Greh pregledati. 8) Greha se vdeležiti. 9) Greh zagovarjati. Ali je že krčansko pravičen, kdor se le hudega varuje ? Kdor se le hudega varuje, še ni kršansko pra¬ vičen. temuč mora tudi dobro delati. Kaj je dobro ? Dobro je, kar je po Božji postavi. Po Božji postavi so pa čednosti in dobra dela. Kolikere so čednosti , katere mora kristjan spolnovati'/ Čednosti, katere mora kristjan spolnovati, so Božje in djamke čednosti. Katere so Božje čednosti ? Božje čednosti so te tri: Vera, upanje in lju¬ bezen. — 83 — Kdaj je človek posebno dolžan, te tri Božje čednosti obuditi? Človek je posebno dolžan, te tri Božje čednosti obuditi: 1) Kakor hitro k pameti pride. 2) Večkrat v življenji. 3) V hudi skušnjavi zoper te čednosti in na smrtni postelji. Kako se dajo tri Božje čednosti z besedo obuditi t Tri Božje čednosti se dajo z besedo tako obuditi: Vera. Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duli, kateri si vse vstvaril, kateri vse ohranujes in vladaš, kateri dobro plaČuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je sin Božji včlovečil, da nas je s svojo smrtjo m križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog , razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam s sveta rimska katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in mo¬ drost, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. O Bog! pomnoži mojo vero! Upanje. Upam in se zanesem na tvojo neskončno do¬ broto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zasluženji svojega edinorojenega sina Jezusa Kri¬ stusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščanje mojih grehov, po smrti pa večno izve- ličanje dal, in dodelil, tebe z obličja v obličje gledati, ljubiti in brez konca vlivati. Upam tudi od tebe, po¬ trebne pomoči, vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil., kateri si vsegamogočen, zvest, ne¬ skončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! potrdi moje upanje! Si - Tj j u b e z e n. O moj Boc/! ljubim te iz vsega srca, čez vse, ker si nar večja dobrota, neskončno popolnoma, in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Zdim iz vsega srca, da bi te ramo tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sldenem svojo nepopolnoma ljubezen; po- vikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gos/vod! bolj in bolj. Ker t.e tedaj resnično in iz srca ljubiti želim, in si to trdno prizadevam,, mi je iz srca žal, da sem tebe, svojo neskončno dobroto, katero čez vse ljubim, tebe, svojega v , Stvarnika , Odrešenika in Posvečevalca, raz¬ srdil. Zal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svo¬ jega vsegamogočnega Gospoda, svojega nar boljšega Očeta, razžalil. Trdno sklenem, vse grehe in vse grešne priložnosti zapustiti, storjene grebe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet za svojega otroka, in dodeli mi milost ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po ne¬ skončnem zasluženji tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Izveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Katere so poglavitne djanske čednosti? Poglavitne djanske čednosti so te: 1) Modrost. 2 Zmernost. 3) Pravičnost. 4) Srčnost. Katere čednosti so poglavitnim grehem nasproti? Poglavitnim grobom so te čednosti nasproti. 1) Ponižnost je napuhu nasproti; 2) dobrotljivost lakomnosti; 3) čistost nečistosti; 4) ljubezen nevoš- Ijivosti; 5) zmernost požrešnosti; 6) potrpežljivost jezi; 7) gorečnost lenobi. Katere dolžnosti je Jezus Kristus posebno priporočal ? Jezus Kristus je te dolžnosti posebno priporočil: 1) Nar prej Božjega kraljestva in njegove pra¬ vice iskati. 2) Sam sebe zatajevati. 3) Svoj križ nositi. 4) Za Kristusom hoditi. 5) Krotak in ponižen biti. 6) Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kateri nas sovražijo; moliti zanje, kateri nas žalijo in pre¬ ganjajo. Katere čednosti je Jezus Kristus na gori učil: Jezus Kristus je te čednosti na gori učil: 1) Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško* kraljestvo. 2) Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli. 3) Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo. 4) Blagor njim, kateri so pravice lačni in žejni . ker nasiteni bodo. 5) Blagor usmiljenim ; ker usmiljenje bodo dosegli. 6) Blagor njim, kateri so čistega srca; ker Boga bodo gledali. 7) Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo ime¬ novani. 8) Blagor njim, kateri zavoljo pravice preganjanje trpe; ker njih je nebeško kraljestvo. Kaj so dobra dela kristjanova ? Dobra dela kristjanova so taka dela, katera- so Bogu dopadljiva, in kristjanu, ki jih opravlja, za¬ služna za večno življenje. Ali so dobra dela Ic izveličanju potrebna? Dobra dela so k izveličanju potrebna; ker vera- brez dobrih del je mrtva. — 86 — Jkli mora človek iz lastne moči dobra dela opravljati? Dobrih del, kakoršne so k izveličanju potrebna in pri Bogu zaslužena, človek ne more iz lastne moči, ampak le s pomočjo milosti Božje opravljati. Saj si zaslužimo z dobrimi deli? Z dobrimi deli si zaslužimo: 1) Pomnoženje po¬ svečujoče milosti Božje; 2) večno in časno plačilo, ki ga je Bog iz same milosti tistim obljubil, ki dobro delajo. Kako morajo biti dobra dela opravljena ? J Dobra dela, da bodo Bogu dopadljiva in nam zaslužna, morajo biti opravljena: 1) V stanu milosti Božje. 2) Prostovoljno. 3) Iz ljubezni do Boga. Satora so nar imenitnejša dobra dela ? Nar imenitnejša dobra dela so : 1) Moliti. 2) Po¬ stiti se. 3) Vbogajme dajati. Katera so telesna d.la usmiljenja? Telesna dela usmiljenja so ta: 1) Lačne nasito- vati. 2) Žejne napajati. 3) Popotnike sprejemati. 4) Nage oblačiti. 5) Bolnike obiskovati. 6) jetnike reševati. 7) Mrliče pokopavati. Katera so duševna dela usmiljenja? Duhovna dela usmiljenja so ta: 1) Grešnike svariti. 2) Nevedne učiti. 3) Dvomljivim prav sveto* vati. 4) Žalostne tolažiti. 5) Krivico voljno trpeti. €) Razžalnikom iz srca odpustiti. 7) Za žive in mrtve Boga prositi. Kateri so evangeljski svetje ? Evangeljski svetje so ti trije: 1) Radovoljno uboštvo. 2) Vedno devištvo. 3) Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem. 87 O štirih poslednjih rečeh. Katere so štiri postenje reči? Štiri poslednje reči so: 1) Smrt, 2) sodba,, 3) pekel, 4) nebesa. ,, V vseh svojih delih se spominjaj’ svojih 'poslednjih reči, in vekomaj ne boš g rešil, 1 r Sir. 7, 40. 1) 0 smrti. n. Kaj je smrt ? Smrt je ločitev duše od telesa. Ali morajo vsi ljudje umreti ? Vsi ljudje morajo umreti. „Ljudem je odločeno' enkrat umrdi.“ Hebr. 9, 27. I Od kod pride, da mora vsak človek umreti ? Da mora vsak človek umreti, pride po grehu, ki sta ga bila prva človeka v raji storila. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bilo tudi naše telo neumr- joče. S m r t j e plačilo za greh. „Po enem člo- l veku je prišel greh na svet in po grehu smrt, in tako* je nad vse ljudi smrt prišla, ker so vsi v njem gre - Šili.“ Rimlj. 5, 12. Ali vemo, kdaj, kje in kako hmno umrli ? Ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli; to le¬ sam Bog ve. „0b uri, ki je ne veste, bo Sin človekov prišel.“ Mat. 24, 44. Zakaj nam ni Bog razodel kdaj, kje , in kako lomo umrli ? Bog nam ni razodel dneva in ure naše smrti, da bi bili za smrt vedno pripravljeni. „Cuj/e, ker ne veste ne dneva ne ure.“ Mat. 25, 13. Kako moramo za srm t vedno pripravljeni biti ? Vedno se moramo greha skrbno varovati in — 88 dobra dela delati, da nas smrt nikoli nepripravljenih ne najde. Kokaina je smrt pravičnih ? Smrt pravičnih je srečna. „Draga je pred Go¬ spodovim obličjem smrt njegovih svetih.' 1 P«. 115, 15. Kakošna je smrt grešnikovi Smrt grešnikov je silno strašna. „Smrt greš¬ nikov je silno huda.“ Ps. 33, 22. 2) O neuiiirjočnosti človeške duše. Kaj se pravi: človeška duša je neumerjoea. Človeška duša je n e u m e r j o č a, se pravi: člo¬ veška duša ne bo nikoli umrla, temuč bo, tudi po smrti telesa še, vekomaj mislila in želela, vekomaj živela. „Prah se povrne v svojo prst, iz katere je bil, in duh se vrne k Bogu, ki ga je bil dal.“ Prid. 12, 7. S katerimi besedami je Jezus to povedal, da je človeška duša neumerjoea ? Ko so bili Jezusovi učenci žalostni, da bodo mogli zavoljo njegovega uka grozno veliko trpeti, jim je Jezus rekel: „Ne bojte se njih, kateri telo umore, duše pa ne morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistega, kateri mora dušo in telo pogubiti v pekel.“ Mat 10, 28. Kaj nam pomaga vedeti, da je naša duša neumerjoea? Ker jejiaša duša neumrjoča, bodimo pokojni in veseli. Če nam tudi starši, bratje, sestre, do¬ brotniki odmrjejo, ali tudi. če se nam smrt bliža, nikar preveč ne žalujmo, saj le samo telo umrje, duša pa ne, ona vekomaj živi. Ondi pri Bogu se bomo zopet videli. — 89 K čemu naj nas spodbuda misel, da je naša duša neumrjoča? Ta misel naj nas spodbada, da posebno za svojo dušo skrbimo, in si prizadevajmo vedno boljši ia svetejši biti. »Kaj pomaga človeku če ves svet pridobi r svojo dušo pa pogubi? 11 Mat, 16, 26. 3) 0 posebni sodbi. Kaj se zgodi s dušo vsacega človeka precej po njegovi smrti'/ Duša vsacega človeka je precej po njegovi smrti sojena. »Ljudem je odločeno enkrat umreti, po tem¬ pa sodba." Herb. 9, 27. Kako se pravi tej sodbi precej po smrti? Tej sodbi precej po smrti se pravi p o s e b n a sodba, ker je vsaka duša posebej sojena. Po čem bo Bog ljudi sodil ? Bog bo ljudi sodil po vsem, kar so v svojem življenji na zemlji dobrega ali lnidega mislili, želeli, govoriii in storili, ali kar so dobrega opustili. „Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim 7 da slehern prejme v svojem telesu, kakor je storil ali dobro ali hudo." 2. Kor. 5, 10. Kuj nam pomaga vedeli, da bodemo precej po smrti sojeni? Ce nas ljudje po krivem sodijo, ali če se nam lmdo godi, bodimo pokojni; zakaj precej po smrti se bo pri Božji sodbi pravica skazala; in vse trp¬ ljenje se bode v veselje spremenilo. K čemu naj nas spodbada misel v posebno sodbo ? Misel v posebno sodbo naj nas spodbada, po Jezusovih naukih stanovitno živeti, ker nas ne bo tako sodil, kakor ljudje mislijo ali govore, ampak po svoji sveti besedi in po svojih zapovedih. »Be¬ seda, katero sem govoril, ona ga bo sodila posljednji dan." Jan. 12, 48. — 90 Kam je duša pri posebnej sodbi obsojena ? Kamor si je zaslužila, ali v vice ali v pekel, ali pa v nebesa. 4) O vicah. Kaj so vice'i Vice so kraj, kjer duše trpe časne kazni. Katere duše so obsojene v vice. V vice so duše tistih ljudi obsojene, kateri sicer v milosti Božjej umrje* pa imajo vendar še male grehe nad sabo, in kateri se svojih grehov v življenji še niso dosti spokorili. „Nič omadezvanega ne pojde ■ ■v nebeško kraljestvo Razod. 21, 27. Kakšno trpljenje imajo duše v vicah ? Duše v vicah posebno zato veliko trpe, ker neizrečeno hrepene Boga gledati in večno vživati, pa ga vendar le ne morejo; vrh tega imajo tudi še drugo trpljenje, katero jim je Božja pravica naložila. Doklej ostanejo duše v vicah? Duše ostanejo v vicah, dokler se popolnoma ne očistijo; ker nič nečistega ne more iti v nebeško kraljestvo. Kako moremo dušam v vicah pomagatil Dušam v vicah moremo pomagati: 1) Z da¬ ritvijo svete maše, 2) z molitvijo, 3) z drugimi dobrimi deli, 4) z odpustki. „Sveta in dobra je misel j za mertve moliti, da bi bili grehov rešeni.“ 2. Mark. 12, 46. Ali smo dolžni dušam v vicah pomagati ? J Dolžni smo, sploh vsem dušam v vicah poma- i gati, že iz ljubezni, s katero smo ž njimi skle¬ njeni; posebno pa smo to iz hvaležnosti dolžni svojim staršem, bratom in sestram, prijatlom in dobrotnikom. — 91 K čemu noj nas spodbuda misel, da so vice ? Ta misel naj nas spodbada, da se varujemo tudi malih grehov, ker tudi take Bog strahuje, in po¬ korimo se tukaj storjenih grehov, da ne bomo za¬ nje v vicah trpeli. 5) O vstajenju. Saj se bo zgodilo sodnji dan s človeškimi trupli? Sodnji dan bodo trupla vseh ljudi u zemlje vstala in se svojimi dušami se zopet sklenile. ,, Prišla bo ura ob kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu Božjega. In bodo prišli, kateri so dobro delali, v stujenje življenja, kateri so pa hudo delali, v vstajenje v bsojenja.“ Jan. 5, 28, 29. o Kakošna bodo telesa pravičnih po vstajenji ? Telesa pravičnih bodo po vstajenji nestrohljiva, neumerjoča. častitljiva, duhovna, Jezusovemu častit¬ ljivemu telesu podobna. „Seje se v trohljivosti, vstalo bo v netrohljivosti ; seje se v nečasti, vstalo bo v časti; seje se v slabosti, vstalo bo v trdnosti; seje se živalsko telo, vstalo bo duhovno telo . 11 1. Kor. 15, 42—45. „Jezus Kristus bo spremenil naše revno telo, ker ga bo vpodobil svojemu častitljevemu telesu.“ Fil. 3, 21. Kakošna bodo telesa hudobnih po vstajenji? Telesa hudobnih bodo po vstajenji ostudna, pogubljena, v večni ogenj namenjena. „Glejte, skriv¬ nost vam povem: Vsi bomo sicer vstali, toda spreme¬ njeni ne bomo vsi.“ 1. Kor. 15, 51. Kaj nam pomaga vedeli, da bomo od mrtvih vstali? Ko vemo le to, bodimojpokojni in veseli. Slabo sicer je zdaj naše telo, umrje, pride v grob in strohni; pa ne bojmo se tega preveč, saj bo zopet vstalo, in če sveto živimo, bo častitljivo vekomaj. — 92 K čemu naj nas spodbada misel, da bomo od smrti vstali ? Ta misel naj nas spodbada, da spoštujmo svoje telo; nikoli nič hudega, vselej pa le dobro ž njim delajmo, zlasti si pa prizadevajmo vedno sramožljivi In čisti biti. 6) 0 poslednji sodbi. .Kdo bo sodni dan prišel soditi ? Jezus Kristus bo sodnji dan v oblakih neba z -veliko močjo in častjo prišel in bo vsem ljudem očitno oznanil, kaj so dobrega ali hudega storili, in kakošno povračilo zaslužijo. Kaj nas uči Jezus sam od svojega druzega prihoda na zemljo ? Jezus je rekel sam o sebi Mat. 25, 31—46.): „ Kadar pride Sin Človekov v svojem, veličanstvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega ve¬ ličanstva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih lo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Takrat poreče Kralj tistim, kateri bodo na njegovi desnici: Pridite, blagodarjeni mojega Očeta, posedite kraljestvo , katero vam je pripravljeno od za¬ četka sveta Zakaj lačen sem bil, in ste mi doli jesti; že j in sem, bil, in ste mi dali piti,; tujec sem bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste me obiskali! v ječi, sem bil, in ste k meni prišli; Tedaj mu bodo pravični odgovorili: re¬ koč : Gospod! kdaj smo te videli lačnega, in smo te na¬ sitili? ali žejnega, in smo te napojili? Kdaj smo te vi¬ deli tujega, in smo te pod streho vzeli? ali nazega in smo te oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega, ali v ječi,, in smo k tein prišli? In Kralj bo odgovoril in jim rekel: Pesmčno vam povem, kor ste storili ka¬ teremu teh mojih nar manjših bratov, ste meni sto¬ rili ! — 93 —- Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na levici: Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom,. Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali jesti; žejin sem bil, in mi niste dali piti; tuj sem bil, in me niste pod streho vzeli; nag sem bil in me niste oblekli! bolan in v ječi sem bil, iv, me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujega, ali nazega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli? Takrat jim, bo odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, kar niste storili kateremu teh nar manjših, tudi meni niste storili! In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje Kako pravimo tej sodbi ? Tej sodbi pravimo poslednja, vesoljna, očitna sodba, ker bodo poslednji dan, konec sveta, vsi ljudje skupaj in očitno sojeni. Ali vemo dan in uro poslednje sodbe ? Le sam Bog ve dan in uro poslednje sodbe, nihče drugi, še angelji v nebesih ne. Kaj nam pomaga vedeti, da je poslednja sodba ? Ker vemo, da je poslednja sodba, bodimo po¬ kojni in veseli. Če ljudje slabo od nas govore, dasi- ravno smo nedolžni, ali če se nam dobro s hudim povračuje; nič ne marajmo, le stanovitno delajmo dobro, saj bode sodnji dan naša nedolžnost razodeta in vse še tako skrita dobra dela bodo očitna. K čemu naj nas spodbuda misel, da je poslednja sodba ? Ta rnisel naj nas spodbada. da na skrivnem radi dobro delajmo, posebno zapoved kršanske lju¬ bezni vselej natanko spolnujmo in nikdar nič hudega ne storimo, ko bi nas tudi noben človek ne videl, — 94 — zakaj sodnji dan bodo vse še tako skrita hudobna dela razodeta. 7) O nebesih. Kaj so nebesa? Nebesa so srečno prebivališče svetnikov, kjer se Bog svojim zvestim služabnikom z obličja v ob¬ ličje razodeva, in je on sam njih neizrečeno veliko plačilo. Kdo pride v nebesa ? V nebesa pride, kdor v milosti Božjej umrje in za storjene grehe ali v tem ali unem življenji (v vicah) zadosti. Ali je nebeško veselje veliko ? Nebeško veselje je neizrečeno veliko. „Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kateri ga ljubijo.“ 1. Kor. 2, 9. Kaj veir.o is Jezusovega nauka o nebeškem veselju? O nebeškem veselju vemo: 1) Izvoljeni bodo Božje lastnosti in Božjo voljo v nebesih veliko bolj popolnoma, kakor tukaj na zemlji spoznali, in se zavoljo tega spoznanja močno veselili: z obličja v obličje bodo Boga gledali, ljubili in vživali. ., Blagor njim, kateri so čistega srca, ker oni bodo Boga gledaliJ‘ Mat. 5, 8. „Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo videli, ka- koršen je." 1. Jan. 3, 2. 2) Izvoljeni ne bodo imeli v nebesih nobene, tudi nar manjše težave ali zopernosti ne. „Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smrti ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine: ker po¬ prejšnje je minulo.“ Raz. 21, 4. 3) Izvoljeni se bodo tudi zavoljo vsega tega, kar so na zemlji dobrega storili, neizrečeno veselili, in bodo zmiraj dobro in mirno vest imeli. ,. Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjo; zakaj njih dela za njimi gredo." Raz. 14, 13. — 95 4) Izvoljeni bodo v neizrečeno veseli družbi, ri Bogu, pri Jezusu, pri Materi Božji, pri angelih 1 svetnikih. „ Pristopili ste k mestu živeg t Boga, k ebeškemu Jeruzalemu, in k množici veliko tisoč an- elov, k cerkvi prvencev, kateri so zapisani v nebesih, i k Bogu, sodniku, in k duhovom popolnoma pra- ičnih, in k Jezusu sredniku nove zaveze. 8 * * 11 Ilebr. 12. 2—24. 5) Izvoljeni bodo neizrečeno izveličanje vekomaj živali. „ Pravični pojdejo v večno življenje Mat. 5, 46. t K boclo v nebesih vsi izvoljeni enako veselje imeli? V nebesih ne bodo vsi izvoljeni enacega veselja meli. Če je kdo tukaj več dobrega storil, bo tudi 'ečje njegovo plačilo in veselje v nebesih. „Kdor nčlo seje, bo udi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, •o tuli v obilnosti žel. u 2. Kor. 9. 6. Kaj se učimo iz nauka o nebeškem veselju"! Iz tega nauka se učimo: 1) Da moramo Ase ladloge in zoperuosti tega življenja voljno trpeti, ;er „trpljenje sedaj nega časa se ne da primeriti pri¬ hodnji časti, katera bode nad nami razodeta. 11 Rim. 8, 18. 2) Da moramo Bojže zapovedi vselej radovoljno n natanko spolnovati, ko bi ravno mogli za to kaj rpeti, ker za stanovitnem bojevanjem pride večno pla- ;ilo. „Kdor obstoji do konca, bo zveličan Mat. 10, 22. 8) O peklu. Kaj je pekel ? Pekel je strašni kraj, kjer pogubljeni veko- nej trpe. Kdo pride v pekel ? V pekel pride, kdor v smrtnem grehu umrje. Kakošno trpljenje je v peklu’! Neizrečeno strašno trpljenje je v peklu: 1) Pogubljeni s strahom in trepetom v Boga, svojega pravičnega sodnika mislijo in so spred Bož¬ jega obličja zavrženi. ,,Poberite se spred mene, pre¬ kleti! v večni ogenj/' Mat. 25, 41. 2) Huda vest jih zmeraj peče. „Njih črv ne umrje. 11 Mark. 9, 43. 3) So v družbi hudobnih in zavrženih duhov. Poberite se spret mene, prekleti! v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom Mat. 25, 41. 4) Še veliko druzega hudega na duši in na telesu bodo trpeli, kar sveto pismo primerja z ne¬ ugasljivim ognjem in s temnim krajem, kjer je jok in škripanje z zobmi. „Njih ogenj ne ugasne/ 1 Mark. 9, 47. ,, Pahnjeni bodo v vnanjo temo ; ondi bo jok in škripanje z zobmi/ 1 Mat. 18, 12. 5. Vse to trpljenje bodo vekomaj trpeli, to je, brez vsega konca, brez upanja kacega polajška ali odrešenja. „Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj/ 1 Mark. 9, 43. Kaj naj premišljevanje peklenskega trpljenja pri nas opravi ? Neizrečeno veliko in večno peklensko trpljenje naj nam da spoznati, kako v strašno je pasti v roke živega Boga/ 1 (Hebr. 10 , 31.), in naj nas odvračuje od vsega hudega, ko bi nam bilo tudi še tolikanj prijetno, ker grešno veselje mine, za njim pa pride večno trpljenje. # ■ J* ▼* ^"V'> W^;:;,;:;:v; jr JJV&&! ; - ▼* ~ ^*"v,;;v;;. ; 1 "C*" 4 . • \VvH-W;-. *iB#8wfSa^'* "Ai* * '**# -l&JS • jk j| *\ ~£&Z *s %•-: $•♦**»** i\. * -H i -•*••. ' ■ »-• >. *Ji, * « vV/V.' • $ ■ '- £\£' " ^■•.-•v/ i - «■’».*(. * ~’ .-, • -*o:- ,tfl.\ * "' - % i I **&#•»« f-f - # , V,Y£ * X 'ȧh h - i.'S , -Vv' . V . 4 . v * » - % *• «<*»£ *