LABOD izha|a štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.
labod
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
NOVO MESTO, 22. MAJA 1986
ŠTEVILKA 8
prvomajsko priznanje ZSJ
Med letošnjimi prvomajskimi nagrajenci, je to priznanje, ki ga podeljuje Zveza sindikatov Jugoslavije, prejela tudi tozd Temenica. Predsednica OOS, Majda Greznik, je priznanje prejela v Domu sindika-katov v Beogradu. Priznanje je Temenica prejela za uspešno delo v letu 1985 na vseh področjih — tako samoupravnem kot tudi strokovnem kot tudi strokovnem in še posebno, sindikalnem.
LETO 12
priznanja
našemu
delu
Ob letošnjem prazniku dela in dnevu O F smo v Labodu prejeli kar lepo število priznanj: Temenica je prejela zvezno prvomajsko priznanje, občinski svet ZSSS Novo mesto je podelil priznanje naši konferenci sindikata, OS ZSS Ljubljana-Bežigrad je podelil srebrni znak ZSS enoti Commerceln Ani Ceglar, OS ZSS Ptuj pa srebrni znak ZSS Anici Kokolj, predsednici, OOS v Delti. Tuje še priznanje OF Stuparjevi.
Lepa bera, ki vsekakor kaže na dokaj plodno obdobje lanskega leta, ko smo v Labodu dodelali sistem nagrajevanja in z njim vzporedno akte s področja delitve. Živo je bilo naše delegatsko delo, pogumno smo zakoračili v priprave za delo na procesnem računalniku. Pa še bi lahko naštevali.
V vsakdanjem hitenju pozabljamo na doseženo in smo vse bolj nagnjeni h kritičnim pogledom na odstopanja. Prav pa je, da se ozremo tudi po lepih rezultatih, ki so tudi evidentni in ki nam jih priznavajo v širši družbeni skupnosti, mi sami pa jih včasih ne cenimo dovolj!
odmevi
z
zborov
Rezultatov prvega četrtletja zaradi oddaljenosti ne bomo posebej predstavljali. To obdobje prinaša s seboj tudi določene specifičnosti, ki vplivajo na uspeh prvega kvartala. Sicer pa so delavci na zborih temeljito ocenili tudi precej sklepov za delo in poslovanje v naprej.
Delta: rezultati so lepši
Na rezultate Delte na zboru ni bilo pripomb. Ti so se, glede na
lanske, precej izboljšali, kar je dalo kolektivu Delte novih moči in optimističnega delovnega zagona. S tem pa seveda še ni rečena tudi zadnja beseda. Rezerve so še, pravijo, tako pri njih samih kot tudi pri strokovnih službah v tozdu Commerce in v DSSS. Če bomo vsi izpolnjevali svoje naloge in pri tem ne zanemarili dograjevanja organizacije dela, se nam za nadaljnje uspehe ni bati.
Tip-top: prva skrb — kadri
Primerjava rezultatov, dossže-nih v Tip-topu v prvih treh mesecih, z rezultati zaključnega računa kaže na kvaliteten premik. V lanskem letu so na primer uspeli zagotoviti 400.000 din poslovnega
sklada, v prvem kvartalu letos pa
1.600.000 din. Še vedno pa v Tip-topu menijo, da z doseženimi rezultati še ne smejo biti zadovoljni. Njihov moto je: primerjati se z boljšimi, ne s slabšimi.
Za naprej je njihova osrednja naloga pridobiti in zadržati delavke v neposredni proizvodnji. V Tip-topu se fluktuacija povečuje, kar je zaskrbljujoče, saj brez popolne kadrovske zasedbe ne bo moč dosegati primernih rezultatov. Zato direktor Tip-topa pravi, da bi morali pogumnejše zakorakati v delitev osebnih dohodkov, saj bodo le tako lahko stimulirali mlade delavke, ki sojih tudi štipendirali.
Na zboru delavcev so bili tudi mnenja, da bi morali osrednjo
pozornost posvetiti stroškom, ki lahko pomenijo bistvene prihranke, in se ne ustavljati ob drobnih stroških (toaletni papir ipd.). Ponovno so zahtevali, da mora biti delo tako pripravljeno, da bodo v proizvodnji lahko začeli z delom, ne pa da mnogokrat še iščejo načine, postopke...
To pa od vseh nas zahteva veliko več znanja!
Izoblikovali so tudi dve delegatski vprašanji: kaj pri nas pomeni riziko (v vsebini in znesku) in ali smo in koliko smo v Labodu odvajali za pokrivanje izgube IMV, glede na to, da je sedež delovne organizacije v Novem mestu.
Libna: delati tako, da ne bo nikogar med nami s samo zajamčenim osebnim dohodkom
Delavci Libne so kritično govorili predvsem o visoki bolniški, saj prednjačijo s 15,79 odstotki. Kritično so se ozrli tudi na opravljene ure, saj so po normi le na 62,74 odstotkih. Ugotovili so, da iz naslova prispevka delavcev ni več kaj pričakovati. Rezerve so le še v organizaciji dela in v lansiranju proizvodnje glede na strojne zmogljivosti in strokovno usposobljenost zaposlenih.
Razprava o visoki bolniški je pokazala, da ne gre za simulante, saj so tudi sistemski pregledi delavk med 30. in 40. letom, torej v času delovno najbolj ustvarjalnega obdobja, pokazali na veliko resnih obolenj. Zato menijo, da je njihova prva skrb zdravje delavcev in humanizacija dela. Vzporedne naloge so skrb za reševanje primarnih problemov posameznika (varstvo otrok, stanovanje in, ne nazadnje, višji osebni dohodek).
Za doseg višjega osebnega dohodka pa bodo morali y Libni zelo skrbno bdeti nad stroški in jih kolikor se da omejevati.
Med sklepi je zabeležen tudi ta, da si bodo prizadevali delati tako, da ne bo nikogar med njimi z zajamčenim osebnim dohodkom.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. str:
Temenica: dober doseg plana se odraža tudi v OD
Ob lepih rezultatih, ki jih je tozd Temenica dosegel v letošnjem prvem trimesečju, je tudi na zboru delavcev prevladalo predvsem zadovoljstvo. Temenica ima v letošnjem prvem kvartalu najbolje dosežen plan. Temu ustrezni so tudi osebni dohodki, kar vse potrjuje prepričanje, da se še kako splača pomujati za dosežene planske obveznosti.
Ob pogledu na bodoče obveznosti tako ni bilo vprašanj ali pomislekov, nasprotno, volje do dela in pripravljenosti ne manjka.
Commerce: na odstopanja vplivati že med obdobjem, ne šele po PO
Na zboru ni bilo izpostavljenih izrazitejših vprašanj, saj je direktor že v uvodu zajel razmišljanje o doseženih rezultatih. Več pozornosti so posvetili stroškom, kijih morajo strogo spremljati. Med temi so bili posebej izpostavljeni obiski sejmov, ki pa jih moramo obravnavati kot del funkcionalnega izobraževanja. Le-to mora dar jati seveda tudi rezultate, ki se v omenjenem primeru kažejo tudi skozi vse lepše in vse bolj prodane kolekcije. Zato ne gre stroškov vseh po vrsti za vsako ceno omejevati, ampak jih vsebinsko razčleniti in analizirati.
Posebno poglavje je tudi preseganje kalkulacijskih časov, za kar je lahko več vzrokov: slabša kvaliteta materialov, odstopanja v dimenzijah bal, premajhno število delavcev v neposredni proizvodnji, organizacijske težave, pa še kaj. Seveda vse te težave niso nove, so pa v zadnjem času nekoliko izrazitejše. Predvsem je zaradi znanih težav v verigi vse več materialov slabše kvalitete. Naša služba kontrole kvalitete sicer spremlja in pregleduje vse večji odstotek blaga, vendar je nemogoče kontrolirati vse količine. Tako še naprej ostaja na tozdih, da pravočasno izločijo slabše dele tkanin in da se tako pravočasno izognejo kasnejšim popravilom ali celo zamenjavam delov.
Dana je bila tudi pripomba na pozne in nepopolne dobave v skladišče, kjer zaradi nekomple-tnili nalogov ne morejo komisio-nirati izdelke. Beseda je tekla tudi o dokajšnji neplačani realizaciji in o vzrokih za to, ki tiče predvsem v odpremi izdelkov iz tozdov v zadnjih dneh meseca.
Med sklepi je tudi ta, daje treba tekoče analizirati gibanja, da bi lahko vplivali na doseganje boljših rezultatov že med obdobjem, ne šele po periodičnem obračunu. DSSS: sposobni smo več doseči Na zboru delavcev v DSSS je izzvenelo mnenje, da smo v Labodu sposobni dosegati boljše rezultate in da je pravšnji trenutek za ukrepe, ki nas bodo ponovno
popeljali v sam vrh naše branže. Morda se zdi, da za tako korenite ukrepe ni pravega vzroka, saj so naši rezultati še zadovoljivi, vendar pa so delavci DSSS enotno menili, da moramo v bodoče dosegati boljše rezultate, kot smo jih v prvem trimesečju, kije sicer specifično (veliko stroškov je skoncentriranih na začetek leta, precej smo delali za izvoz ipd.). Sicer je naša celotna branža dosegla v prvem letošnjem kvartalu slabše rezultate, kar pa ne pomeni, da smo lahko s tem dejstvom kar potolaženi. Prek naših delegatov na republiških in federacij-skih nivojih moramo doseči, da se bo situacija naše dejavnosti glede na celotno gospodarstvo popravila.
Sami v svojih delovnih okoljih pa moramo z dobro pripravljeno akcijo zagotoviti tako delo, da bo rodilo dobre rezultate. Da ne bi ob polletnih rezultatih ponovno ugotavljali, da nismo najboljši, so delavci DSSS na delavskem svetu in zato na zboru zahtevali zadolžitev posameznih delavcev z imeni in priimki ter da naloge opredelimo z roki. Tako bomo lahko sproti reagirali na vse, kar bi nam lahko zmanjševalo rezultate. Ne nalog in ne odgovornosti ne gre več posploševati na »vsi« in »vse«.
Ločna: uspešen prvi kvartal
Ločna je imela v prvem trimesečju lep finančni rezultat, saj je oblikovala prek 33% celotnega poslovnega sklada Laboda. S svojim delom so lahko zadovoljni, saj so fizični plan dosegli 103,25% (indeks na enako obdobje je 103,66%), normo pa 112% (indeks 104). Tudi kvaliteta njihovega delaje bila primerna, kar vse kaže, da je planirane rezultate možno dosegati, če so izpolnjeni osnovni pogoji za proizvodnjo (če je delo
primerno pripravljeno). Da bi zadostili pričakovanim rezultatom tudi v bodoče, mora tudi Ločna poskrbeti za novo zaposlovanje. Da bodo lahko zadržali sedanji obseg proizvodnje, potrebujejo glede na podaljšan porodniški dopust vsaj še 2 odstotka delavk.
Zala: zahtevek za rebalans plana
Četrtletni rezultati tozda Zale ne samo da niso zadovoljivi, ampak so delavci ob dejstvu, da je imela Zala celo izgubo, obnemeli. Rezultati kažejo na 8 milijonov izgube. Te ne bi bilo, če ne bi imeli tolikšne neplačane realizacije. Vendar pa po besedah direktorice Tušarjeve tudi tak rezultat Zale ne bi zadovoljil. Lani so na primer ustvarili skoraj staro milijardo poslovnega sklada, letos pa bi v treh mesecih v najboljšem primeru lahko ustvarili le 300.000 din za poslovni sklad.
Vzrokov za nastalo situacijo, menijo, ne gre iskati izključno v tozdu. Na svoje rame delno prevzemajo nedoseganje plana, ki izhaja iz predhodne napake v fakturiranju minut, v načrtu pa so imeli to napako postopno popraviti. Na drugi strani so v prvih treh mesecih delali predvsem za izvoz (Aigner in Gollas), kjer je ob najvišji zahtevani kvaliteti prihajalo do mnogih potrebnih pa tudi nepotrebnih popravil. To pa jih je pri doseganju plana močno prizadelo. Računali so, da bodo zamujeno nadoknadili z delom za domači trg, vendar so se tudi tu ušteli. V predelavo so dobili izredno lahke tkanine, ki jim ne »leže«, saj so specializirani predvsem za težke tkanine.
Dokaj zaostrena situacija se vleče tudi v drugo trimesečje. Predvideno eno mesečno delo za ZDA je bilo stornirano, v proizvodnjo pa so ponovno dobili delo za Aignerja in Gollasa.
Dogovorili so se za stroge ukrepe. Tedensko se sestaja delavski svet s proizvodno režijo in analizira gibanja v proizvodnji. Menijo, da do zastojev ne bo prišlo, težko pa bo nadoknaditi zamujeno v prvem trimesečju. V se- * danji situaciji pričakujejo, da bi jim moral tozd Commerce v toliko stati ob strani, da bi dobili delo, ki ustreza njihovi specializaciji. Ne zahtevajo posebnega obravnavanja, le nekoliko več posluha pri lansiranju proizvodnje. Samo doseganje boljših rezultatov bi ponovno lahko pomenilo stimulans za nadaljnje napore, za delovni elan, za borbenost, ki je zdaj precej upadla. Predvsem pa so delavci Zale zahtevali takojšen rebalans plana, kije izračunan na polno število delavcev v neposredni proizvodnji, v Zali pa primanjkuje kar 16 delavk.
o naši
obrambi
in
samozaš-
čiti
Seja komiteja za SLO in DS je načela precej področij, ki se še kako tičejo naše varnosti. Na dnevnem redu so imeli tudi sprejem mobilizacijskega načrta in dopolnitve varnostno-politič-nih ocen. Že na samem začetku dela pa so ob realizaciji sklepov s prejšnje seje ugotovili, da sklepov nismo v celoti realizirali. Med tistim, ki najbolj zaskrbljuje, je to, da še vedno nismo dovolj postorili za protipožarno varnost. Pereča sta predvsem kajenje v nekaterih prostorih, kjer prepovedi še vedno
Delegata za centralni delavski svet v preteklem mandatnem obdobju iz tozda Zala (levo) in DSSS.
Ob prvem maju so v Libni tudi uradno odprli nove prostore in obnovljeno likalnico. Pridobitve so si ogledali tudi krajani, ki so se udeležili proslave.
ne spoštujemo dovolj, in uporaba kuhalnikov v prostorih, kjer to ni dovoljeno. Dosledneje pa moramo skrbeti tudi za to, da bodo gasilski aparati in oprema vedno dostopni.
Sicer pa so člani komiteja ugotovili, da obrambna in zaščitna dejavnost in aktivnosti v tozdih s tega področja vse bolj preraščajo v trajno sestavino uresničevanja koncepta SLO. Ugodno je bilo ocenjeno tudi stalno usposabljanje delavcev za potrebe obrambe in samozaščite.
Tudi akcijski program za naslednje obdobje vsebuje poudarke za preventivno-samozaščitno delovanje, povečano skrb na področju požarnega varstva in stalno nalogo pri dopolnjevanju politič-no-varnostnih ocen. Vsebuje pa tudi nalogo stalnega ocenjevanja varovanja družbene lastnine in skrb za še boljše gospodarjenje.
Na seji so bili člani seznanjeni tudi z dopolnitvami pri imenovanju komiteja za SLO in DS v delovni organizaciji. Te narekujejo, da v komite za SLO in DS na raven delovne organizacije imenujejo tozdi delegata, ki je član tudi tozdovega komiteja.
obisk
predsednika
GZS
6.	maja sta bila na delovnem obisku v krški občini predsednik in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Marko Bulc in Andrej Miklavčič. Dopoldne sta se v tovarni »Buro Salaj« pogovarjala o ekonomskem položaju naše papirne industrije in o nadaljnjem razvoju krške tovarne, popoldne pa je pogovor potekal s predstavniki republiških komitejev za energetiko, varstva okolja ter kmetijstva in gozdarstva in s predstavniki občinskih in medo-
bčinskih DPO o razvoju krškega področja in znotraj tega izgradnje savskih elektraren. Ta pogovor je potekal v tozdu Libna. Po končanih razgovorih so si gostje ogledali proizvodnjo v Libni in se zanimali za naše poslovne rezultate. Predsednik GZS Bulc je bil navdušen nad izrednim redom in čistočo v Libni ter skrbjo za humanizacijo naše delovno intenzivne panoge. Menil je, da si delavke ob tako napornem delu vsekakor zaslužijo primerno urejene prostore, ki jih krase tudi rože, primerno umivalnico, garderobo ipd.
Pohvalno seje izrazil tudi o našem deležu izvoza na najzahtevnejše tržišče, o obnavljanju strojne opreme ter se zanimal za razvojne načrte tozda in delovne
organizacije. Tokrat je bil Bulc prvič v našem tozdu, zato si je s še toliko večjim zanimanjem ogledal proizvodnjo in prostore, ki sojih v Libni uradno odprli ob prazniku dela. Menil je, da je ob vsem doseženem osebni dohodek le nekoliko nizek, kar je značilnost naše branže, da pa pravilno zastavljena razvojna politika gotovo zagotavlja tudi primernejši osebni dohodek za naprej.
izpad
parnega
kotla
V Temenici je prišlo do poškodbe parnega kotla. Prve ugotovitve kažejo, daje prišlo do izpada zaradi pomanjkanja napajalne vode v tlačnem delu kotla, kar je predvsem posledica nepazljivosti in odsotnosti upravljalca parnega kotla. Tehnični predpisi s tega področja niso zaman strogi in zahtevajo predvsem in na prvem mestu strokovno usposobljenega človeka.
Ker v kotlu ni bilo napajalne vode, je prišlo do pregretja, pri čemer je bila popolnoma uničena parna spirala, delno pa tudi plašč kotla s pripadajočo avtomatiko. Gotovo pa je ob tem najhujši in največji strošek zaradi zastoja proizvodnje. Kotel je sicer že nabavljen, do vključitve tega pa je potrebno postoriti še nekaj tehnično administrativnih del.
Ob tem velja povedati, da bi do podobne poškodbe prišlo v naših
proizvodnjah, ob izpadu kateregakoli vira energije, potrebnega za nemoten potek proizvodnje, kot je: komplimiran zrak, elektoencr-gija ali tehnološka pura. O teh vprašanjih je velikokrat tekla beseda. Na žalost pa taka opzorila ne zaležejo, prej, predno ne pride do poškodbe, kot se je to zgodilo v Temenici. Šele takrat se zavemo nujnosti brezhibnega obratovanja kompresorja in podobno, šele takrat se zavedamo, daje ta za to, da bo tekla šivanka in da bo naš izdelek prišel v skladišče, predhodno treba marsikaj postoriti, marsikaj zagotoviti.
Predvsem prvi ljudje v tozdu — direktorji in vodje proizvodnje — bi morali temu področju posvečati več pozornosti. Nasveti o potrebnosti dveh parnih kotlov so do sedaj izzveneli v prazno, pa marsikatero drugo priporočilo ali nasvet tudi... Gotovo bo ta skrajni primer v Temenici (pri katerem je bil kriv človeški faktor, do podobnih težav pa bi lahko prišlo ob izpadu kateregakoli potrebnega vira energije) dovolj resno opozorilo za dosledno in bolj odgovorno skrb za tehnološko pripravo proizvodnje.
M.R.
Prvomajska svečanost v Libni je privabila tudi precej krajanov. Slavnostni $>ovornik ob otvoritvi novih pridobitev je bil predsednik OS ZSS Krško Franci Dular, vrvico pa je prerezala najstarejša delavka Libne, Štefka Kokotič.
izvolili smo jih v organe upravljanja tozd ločna
I.	DELAVSKI SVET DO:
1.	Klobučar Danica
2.	Pavlin Jože
3.	Pirnar Milena
II.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO:
1.	Perše Milan
III.	DELAVSKI SVET TOZDA:
1.	Avsec Anica
2.	Hočevar Vera
3.	Korasa Jožica
4.	Klobučar Danica
5.	Klobučar Marija
6.	Murn Slavica
7.	Ravbar Fanika
8.	Rozman Jožica
9.	Šime Marija
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZDA LOČNA:
1.	Bohte Majda
2.	Belavič Cvetka
3.	Gregorčič Marija
4.	Perše Milan
5.	Škrbec Ivanka
V.	DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD LOČNA:
1.	Bukovec Branka — zunanji član
2.	Cvijanovič Zdenka — predsednik
3.	Mišura Marta
4.	Zupančič Fanika
5.	Verstovšek Marija TOZD LIBNA
I.	DELAVSKI SVET DO LABOD:
1.	Debeljak Marija
2.	Hočevar Lidija
3.	Kostrevc Ivan
II.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO LABOD:
1.	Štampfelj Marija
III.	DELAVSKI SVET TOZDA LIBNA:
1.	Baznik Anica
2.	Cimeša Milka
3.	Fuks Vera
4.	Ivanetič Mihaela
5.	Jordan Mihaela
6.	Kerin Jožica
7.	Lapuh Nuška
8.	Petaci Anica
9.	Sintič Franc
10.	Vogrinc Marija
11.	Zagorc Tina
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZDA LIBNA:
1.	Hribar Ljudmila
2.	Jankovič Darinka
3.	Kostrevc Majda
4.	Petan Franc
5.	Špiler Dragica
V.	DISCIPLINYKA KOMISIJA TOZD LIBNA:
1.	Naraglav Anton
2.	Pereč Marija
3.	Strgar Irena
4.	Zupanc Majda
5.	Bogovič Bojan
TOZD DELTA
I.	DELAVSKI SVET DO LABOD:
1.	Hlušička Ivanka
2.	Ladič Milena
3.	Štager Marija
II.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO LABOD:
I.	Dobrotič Ljubica
III.	DELAVSKI SVET TOZD DELTA:
1.	Danilovič Marjeta
2.	Horvat Anton
3.	Kociper Jožica
4.	Kociper Ljudmila
5.	Kuplen Antonija
6.	Kumer Danica
7.	Lapornik Silva
8.	Prosenjak Silva
9.	Toplak Slava
10.	Trebovšek Ivanka
II.	Zorman Pavla
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD DELTA:
1.	Gašperšič Irena
2.	Jurgec Marija
3.	Mlakar Marija
4.	Nikolovski Nada
5.	Strgar Anica
V.	DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZDA DELTA:
1.	Horvat Majda
2.	Kramberger Nevenka
3.	Kumer Rozalija
4.	Potrč Alojz
5.	Zadravec Ljubica
TOZD TIP-TOP
I.	DELAVSKI SVET DO LABOD:
1.	Bajramovič Hado
2.	Sopotnik Fani
3.	Šturm Angelca
11.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO LABOD:
I.	Mihelič Hermina
III.	DELAVSKI SVET TOZDA TIP-TOP:
1.	Berčon Vida
2.	Boh Anton
3.	Dragar Irena
4.	Klopčič Antonija
5.	Konda Ana
6.	Kos Angelca
7.	Resnik Frančiška
8.	Ristič Zdenka
9.	Sitar Dragica
10.	Ulčnik Ivan
II.	Zupančič Drago
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZDA TIP-TOP:
1.	Cvetkovič Ilija
2.	Derviševič Raba
3.	Pezdir Slavka
4.	Radovanovič Živorad
5.	Žakelj Majda
V.	DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD TIP-TOP:
1.	Seferagič Esma
2.	Kosi Marija
3.	Kobe Frana
4.	Gregorin Milan
5.	Veršnik Pavla
TOZD TEMENICA L DELAVSKI SVET DO LABOD:
1.	Berk Frančiška
2.	Gregorčič Viktor
3.	Mežan Ludvik
II- SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO LABOD:
I.	Gačnik Majda
lil. DELAVSKI SVET TOZD TEMENICA:
1.	Skol Stanislava
2.	Bevc Sonja
3.	Femec Ivanka
4.	Rajer Anica
5.	Zaletel Milena
6.	Štepec Mihaela
7.	Smerke Jožefa
8.	Štancar Marija
9.	Hauptman Jelka
10.	Zidar Marija
11.	Kovačič Joži
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD TEMENICA:
1.	Krevs Marija
2.	Mežan Jožica
3.	Pate Marija
4.	Praznik Anica
5.	Smrke Majda
V.	DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD TEMENICA:
1.	Brezar Ivanka — predsednik
2.	Lindič Anica
3.	Papež Nada
4.	Medved Frančiška
5.	Medved Majda — zunanji član
TOZD ZALA
1.	DELAVSKI SVET DO LABOD:
1.	Mlinar Jaka
2.	Podobnik Marica
3.	Rupnik Majda
II.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO LABOD:
I.	Kumer Lea
III.	DELAVSKI SVET TOZD ZALA:
1.	Čuk Tončka
2.	Likar Majda
3.	Leskovec Vlasta
4.	Mandič Almira
5.	Namar Elvira
6.	Peternel Metka
7.	Poljane Franci
8.	Sečnik Marija
9.	Svetlik Milena
10.	Štravs Andreja
II.	Žonta Olga
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZDA ZALA:
1.	Kumer Lea
2.	Likar Sonja
3.	Markovič Nataša
4.	Šorli Justina
5.	Vončina Natalija
V.	DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD ZALA:
1.	Brenče Marija — predsednik
2.	Bevk Marinka
3.	Kogej Nada
4.	Miklavčič Agica
5.	Veselič Slavko — zunanji član TOZD COMMERCE
I. ZA DELAVSKI SVET DO LABOD:
1.	Kastelic Pepca
2.	Šter Milan
3.	Podobnik Ljiljana
11.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO LABOD:
I.	Bogdanov Milena
III.	DELAVSKI SVET TOZDA COMMERCE:
1.	Vidic Anica
2.	Vodopivec Alojz
3.	Dular Marjan
4.	Kumer Štefka
5.	Popadič Slavica
6.	Kostanjšek Tone
7.	Opalk Irena
8.	Zoran Ivan
9.	Žerovnik Aleša
10.	Tomič Slavica
II.	Vrečar Alojz
12.	Potočar Ivica
13.	Furlan Milena
14.	Majerle Suzana
15.	Kušar Zinka
16.	Kožuh Nuša
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD COMMERCE:
1.	Bukovec Ciril
2.	Kavšek Stane
3.	Koračin Slavko
4.	Švajger Andreja
5.	Zupančič Samo
V.	DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD COMMERCE:
1.	Juršič Tine
2.	Obrč Dunja
3.	Koljanin Mira
4.	Hrovat Božo
5.	Podobnik Marica
6.	Bukovec Branka
DSSS
L DELAVSKI SVET DO LABOD:
1.	Bevc Sonja
2.	Kum Rozika
3.	Tušek Mira
11.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO LABOD:
1. Zupan Rado
III.	DELAVSKI SVET DSSS:
1.	Antončič Darinka
2.	Arko Valerija
3.	Avbar Zlatko
4.	Frantar Martina
5.	Jerin Rezka
6.	Koljanin Nikola
7.	Kramar Majda
8.	Muhič Jože
9.	Novak Mojca
10.	Rifelj Milan
12.	Vučenič Vesna
IV.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DSSS:
1.	Bogolin Slavica
2.	Rotar Janez
3.	Šepetave Bojan
4.	Urek Darko
5.	Žiberna Fanika
V.	DISCIPLINSKA KOMISIJA DSSS:
1.	Božinovič Marica
2.	Bukovec Branka
3.	Bukovec Marjana
4.	Jež Lidija
5.	Perpar Anica
6.	Potočar Bojan
7.	Slak Cveta
I.	DELAVSKI SVET DO:
1.	Klobučar Danica
2.	Pavlin Jože
3.	Pirnar Milena
4.	Debeljak Marija
5.	Hočevar Lidija
6.	Kostrevc Ivan
7.	Hlušička Ivanka
8.	Ladič Milena
9.	Štager Marija
10.	Berk Frančiška
11.	Gregorčič Viktor
12.	Mežan Ludvik
13.	Mlinar Jaka
14.	Podobnik Marica
15.	Rupnik Majda
16.	Kastelic Pepca
17.	Šter Milan
18.	Podobnik Ljiljana
19.	Bevc Sonja
20.	Kum Rozina
21.	Tušek Mira
22.	Bajramovič Hado
23.	Sopotnik Fani
24.	Šturm Angelca
II.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO:
1.	Perše Milan
2.	Štampfelj Marija
3.	Dobrotič Ljubica
4.	Mihelič Hermina
5.	Gačnik Majda
6.	Kumer Lea
7.	Bogdanov Milena
8.	Zupan Rado
zlato runo za labod
Z zadnje seje delavskega sveta v mandatnem obdobju 1984 — 1986. Delavski svet seje sestal v tem mandatu 12-krat.
najnižji OD ni vnaprejšnja pravica
Različne rešitve najnižjega osebnega dohodka, a nobena ni v skladu z zakonom
BEOGRAD, 12. maja (Tanjug) — Praksa je pokazala, da izraz »najnižji osebni dohodek«, v posameznih naših okoljih pojmujejo zelo različno. To je bil edini zanesljivi sklep današnje seje koordinacijskega odbora za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o ustvarjanju in delitvi dohodka.
Kot je bilo rečeno, najnižji osebni dohodek določajo konvencionalno — približno 60 do 70 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v letu poprej. Ponekod je »najnižji OD« precej višji, kar pojasnjujejo s tem, daje tudi z najnižjimi osebnimi dohodki treba pokriti potrebe delavskih družin. Drugje spet imajo za najnižji osebni dohodek prejemek delavca, ki opravlja najpreprostejša dela.
Tako torej nikjer ne upoštevajo naj-pomebnejše zahteve družbenega dogovora, da je osebni dohodek planski element in kazalec rezultatov dela z družbenimi sredstvi, nikakor pa ne socialna kategorija. Z drugimi besedami povedano, gre za planski cilj, ki ga je treba šele uresničiti, ne pa za nekakšne vnaprej zagotovljene pravice.
DELO, 13. 5. 1986
kviz bo 24. maja na
Sromljah
Letošnji praznik mladosti bomo labodovci obeležili na prosto soboto, 24. maja na Sromljah. Kot že nekaj let doslej bo na ta dan organiziran kviz znanja, in sicer se bo naših osem ekip pomerilo v poznavanju mirovnih gibanj. Gradivo zajema obdobje od druge polovice 19. stoletja pa do današnjih prizadevanj za mir v svetu.
Sicer pa je osrednji namen kviza srečanje mladih po letih in po srcu. Zato je organizacijski odbor pripravil tudi spremljajoče dejavnosti, med katerimi bodo kulturne in zabavne točke. Gotovo se bodo vsi najraje pomerili v zabavnih igrah, kjer je vključen ples z baloni, vleka vrvi za ženske ekipe, hitrost v jedenju »krcmšnit«, jabolk, tekmovanje v hitrem in kvalitetnem šivanju gumbov, pa še kaj.
Ob pripravah takih prireditev je vselej velik poudarek tudi na glasbi za ples ter na jedači in pijači. Kot kažejo izkušnje iz Sromelj in s kvizom do sedaj, se za to področje ni bati. Gotovo pa bodo tudi pri znanju naši mladinci pokazali veliko zavzetosti.
Torej, 24. maja se srečamo na Sromljah!
/-----	v
Silva Puhar:
POMLAD
Topel dih, hladen veter, vroč poljub, sijaj oči, žarek sonca, mavrica po dežju,
Utiraš si pot v dolini, med skalovjem zaideš v skrite kotičke, povsod je tvoj dom.
Ljubim to tvojo moč.
Odšla boš, a po dolgi zimi nas zopet pozdraviš.
Labod je prejel priznanje zlato runo, ki ga podeljuje Jugotekstil-impex za uspešno vključevanje v izvoz. Priznanje je vezano na preteklo poslovno leto, in sicer na povečan in uspešen izvoz damskih oblačil v ZDA. V obrazložitvi je zapisano, da s tujimi partnerji sodelujemo na osnovi dolgoročne kooperacije proizvodnih zmogljivosti in da smo tako povezani s tržiščem v Holandiji, ZRN, Italiji, ČSSR in ZDA, vzporedno pa krepimo tudi čisti izvoz z vključevanjem novih trgov in izdelkov z lastnimi blagovnimi znamkami. V preteklem letu je Labod preko Jugotekstil-impexa izvozil za 11.364.000 dolarjev blaga, kar pomeni skoraj četrtino več kot leto prej. Poudarjeno je tudi, da izvažamo kar 55 odstotkov lastne proizvodnje, kar je maksimum, če želimo obdržati še domače tržišče ter poslovati rentabilno.
Konferenca ZK
Konec maja bo konferenca ZK. Komunisti Laboda, ki živimo in delamo v šestih občinah, smo že dlje čutili potrebo po snidenju na delovnem sestanku, saj je veliko skupnih in specifičnih problemov, ki jih moramo skupaj razreševati. Osrednja tema konference je kadrovska politika, področje torej, ki je še kako živo in aktualno.
Srebrni znak ZSS v Delti
Tozd Delta je izdelal nekaj predlogov za priznanje srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Občinski sindikalni svet je ob strogih kriterijih izbral za prejemnico priznanja predsednico osnovne organizacije sindikata v Delti, Anico Kokolj. Prizadevna družbenopolitična delavka je aktivno sodelovala že v delavskem svetu tozda, v DPO na ravni delovne organizacije in seveda se je še posebno izkazala kot sindikalna delavka.
Sindikalno priznanje enoti Commerce
Enota Commerce in znotraj te Ana Ceglar sta prejeli srebrni znak ZSS , ki jima ga je podelil občinski sindikalni svet Ljubljana -Bežigrad.
informacija o oblikah štipendiranja v Sloveniji
S sprejetjem samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah v letih 1980 in 1981 so začeli bolj uveljavljati nekatere osnovne vidike štipendijske politike. Štipendijska politika je postala pomemben del vlaganj v družbeno reprodukcijo, ena od pomembnih oblik /a izenačevanje materialnih možnosti za vzgojo in izobraževanje, element usmerjanja pri vključevanju mladine v usmerjeno izobraževanje ter tudi vspodbujevalni element za doseganje boljših učnih uspehov.
Na kratko vam predstavljamo oblike štipendiranja v Sloveniji
1 KADROVSKI'! ŠTIPENDIJE IN ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV
Kadrovske štipendije so se uveljavile kot temeljna oblika štipendiranja. Med vsemi štipendijami jih je že vsa leta približno 70 odst., 30 odst. pa je še vedno štipendij iz. združenih sredstev, čeprav so v aktih opredeljene kot prehodna oblika štipendiranja. Z njimi namreč zagotavljamo enako možnost šolanja vsej mladini, predstavljajo socialni korektor, ki vsebuje tudi usmerjevalni kadrovski element, saj se za suficitarnc poklice praviloma ne podeljujejo.
Kadrovske štipendije so v letu 1982 začele upadati. Samoupravni organi štipendiranja so spodbudili družbenopolitično akcijo, s katero so opozarjali, da je kadrovsko štipendiranje v funkciji dolgoročnega razvoja organizacij združenega dela in da zato ne sme biti med prvimi viri varčevanja v zaostreni gospodarski politiki. Rezultat teh akcij je bilo povečanje razpisov kadrovskih štipendij, tako, da je za šolsko leto 1985/86 razpisanih največ kadrovskih štipendij v tem srednjeročnem obdobju (32.889).
V 50. letih je bilo relativno malo štipendistov. Po podatkih za leto 1954 je bilo na 1000 srednješolcev dodeljenih povprečno 89 štipendij in na 1000 študentov 183 štipendij. V letu 1984 je v Sloveniji prejemalo štipendijo 53401 učencev in študentov. Med 1000 srednješolci je bilo 500 štipendistov, med 1000 študenti 408. Na 1000 zaposlenih delavcev pride povprečno 52 štipendistov srednješolcev in 14 štipendistov študentov.
Žal pa kadrovske štipendije še vedno niso usklajene z vzgojn-oizobraževalnimi zmogljivostmi
po programih in smereh, ki bi morale biti usklajene s srednjeročnimi in dolgoročnimi kadrovskimi potrebami.
Še vedno je kar dve tretjini kadrovskih štipendij razpisanih za smeri od IV. stopnje zahtevnosti. za V. stopnjo pa le dobra sedmina. čeprav je razmerje med učenci, ki se šolajo za to stopnjo, 55:45 v korist učencev V. zahtevnostne stopnje. Struktura neskladja se rešuje s štipendijami iz združenih sredstev.
Že kmalu po uveljavitvi samoupravnega sporazuma v občinah leta 1981 so prišle pobude za dopolnitve oziroma spremembe tega sporazuma. Pobude, zbrane do januarja 1985, je ovrednotila posebna delovna skupina, ki jo je imenoval IO skupščine delegatov udeležencev sporazuma o štipendiranju na ravni republike, in pripravila osnutek sprememb, ki je bil dan v javno razpravo do 31.7.1985. Na osnutek so bile
Kadrovsko štipendiranje
Prvi letnik enotno štipendijo za dober uspeh in za oceno 7,4 — 7,6,
—	vozačem pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek na vožnjo,
—	višina kadrovskih štipendij za podiplomski študij je najmanj v višini minimalnga OD pripravnika z visoko izobrazbo,
—	deficitarni poklici so do višine zajamčenega OD v Sloveniji.
—	valorizacija štipendij glede na gibanje OD in življenjskih stroškov v vsakem trimesečju.
Združena sredstva:
—	osnovna štipendija se poviša za 5 odst., tako da je za učence 30 odst. povprečnega OD; za študente 35 odst., povečano za odstotek rasti OD v tekočem letu,
—	višina štipendije ne sme presegati 60 odst. povprečnega OD.
—	valorizacija trimesečno,
■ — prispevek staršev je enak za
posredovane pripombe in večina je bila osvojenih, tako da je bil delovnim organizacijam v januarju 1986 posredovan predlog sporazuma o štipendiranju v sprejem.
Bistvene spremembe samoupravnega sporazuma so:
I.	Temeljne določbe:
—	razširjeni so cilji štipendiranja; štipendiranje za podiplomski študij,
—	razširjena je namenska poraba sredstev za regresiranje prehrane učencev in študentov,
-— štipendiranje posebno nadarjenih učencev in študentov.
II. Kriteriji in merila
Cenzus:
—	za kadrovske štipendije iz združenih sredstev bo cenzus od 55 do 65 odst., določal se bo vsako leto ob razpisu,
—	posebno nadarjena mladina ima pravico do štipendije, če ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
vse ne glede na to, ali študira doma ali izven kraja bivanja, od 50 odst. dohodka na člana družine (sedaj dve lestvici),
—	štipendija se ne izplačuje, če znaša do 2 odst. povprečnega OD v Sloveniji (sedaj v sporazumu 4 odst.).
V spremenjenem sporazumu je podrobno opredeljeno, kaj se šteje v dohodek družine.
Organi udeležencev SS:
—	skupni organi udeležencev na nivoju republike so v okviru delegatske organiziranosti zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in ne posebni organi.
2.	SKLAD BORISA KRAIGHERJA
Štipendira študente na visokošolskih organizacijah za potrebe iznanstveno-raziskovalnega dela in kadre za visokošolske organizacije. Sklad štipendira skupaj 150 štipendistov, za šolsko leto 1985/86 pa je bilo razpisanih 50
Višina se določa glede na uspeh in na kraj bivanja v času šolanja, npr:
učenci	število točk po novem predi, uspeh	sedaj	doma		izven kraja
zadosten	400	285	800
dober	480	365	880
prav dober	590	475	990
odličen	720	605	1120
Pri kadrovskih štipendijah za študente se poveča število kategorij od 6 na 9:		
ocena	doma	izven kraja
6,0 — 7,0	425	895
7,1 - 7.3	540	1010
7,4 — 7,6	630	1100
7,7 - 7,8	690	1160
7,9 —8.1	775	1245
8,2 — 8,3	835	1305
8,4 — 8,6	925	1395
8,7 — 8,9	1010	1480
9,0 — 10,0	1320	1790
štipendij. Sklad dobiva sredstva iz vračil posojil za študij in delno iz združenih sredstev za štipendiranje.
3.	TITOV SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH DELAVCEV IN OTROK DELAVCEV
V tem skladu štipendirajo mlade delavce za študij ob delu in iz dela ter otroke delavcev — delavce in študente. V šolskem letu 1985/86 je bilo razpisanih 145 štipendij za mlade delavce in 112 za otroke delavcev. Od leta 1984 razpisujejo tudi štipendije za podiplomski študij za mlade delavce, v bodoče pa nameravajo štipendirati tudi specializacije v tujini iz deviznih sredstev sklada. Osnovni problem sklada je premajhen odziv mladih delavcev, nepodelje-nih ostaja približno tretjina razpisanih štipendij, in to kljub ponavljanju in podaljševanju razpisa. Da bi to situacijo spremenili, so začeli razmišljati o nekaterih novih oblikah (štipendist, mladi delavec naj bi v večji meri delil usodo svoje delovne organizacije, povezovanje z delovno organizacijo, spremembe kriterijev solidarnosti pri delitvi sredstev, ki se zbirajo v federaciji).
4 RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE
Štipendira redni podiplomski študij in študij za kandidate iz prakse. Odziv za študij iz prakse je premajhen tako s strani kandidatov kot delovnih organizacij. Ugotovljeno je, da želje posameznikov so, da pa se zatika pri realizaciji zaradi neelastičnosti v delovnih organizacijah in drugih vzrokov.
5.	ZAMTES
Štipendije podeljujejo na podle-gi podpisanih programov med SFRJ in evropskimi ter izvenev-ropskimi državami. Namenjene so za podiplomski študij, zato je pogoj diploma 2. stopnje. Postopek traja eno leto. Izpopolnjevali naj bi se za področja, za katera doma ni možnosti. Največ zanimanja je za študij v ZRN, ZDA in skandinavskih deželah. Štipendija je odvisna od višine standarda v posameznih državah.
6.	KULUTRNA SKUPNOST SLOVENIJE
Štipendira skupaj z enakim deležem občinskih skupnosti za vse vrste študija iz kulturnih smeri.
Skupnost razpisuje tudi štipendije za izredno talentirane umetnike na osnovi predlogov in priporočil strokovnih skupin in profesorjev.
Za 85/86 so imeli razpisanih 70 štipendij za visokošolski študij in 105 za srednje šole. Obseg oziroma število štipendij se je v zadnjih letih zaradi finančnih težav bistve-
no zmanjšalo. Tudi kriteriji za pridobitev štipendije so se poostrili predvsem zaradi pogostega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Uvajajo tudi nov sistem, neposredno štipendiranje za potrebe srednjih šol za določene smeri oziroma poklice. Pogodbo podpišeta šola in štipendist.
(Povzetek je izgradiva, ki je bilo pripravljeno v lO skupščine delegatov udeležencev SS o štipendiranju na ravni republike.)
TATJANA MARESIČ
tudi letos bo
kolonija
otrok
Kadrovsko-socialna služba je izdelala nekaj predlogov za letovanje otrok naših delavk. S to obliko pomoči smo v Labodu začeli, ko smo prvič na Sromljah organizirali kolonijo. Kasneje smo želeli to obliko oddiha otrok, ki nimajo drugih možnosti za počitnice, dopolnjevati. Iskali smo nove možnosti, nove oblike. Ker so kriteriji za organiziranje kolo-
nije otrok zelo strogi tako v higienskem smislu (primerno število kopalnic, stranišč, določeni normativi za spalne in igralne prostore), pri pedagoškem kadru kot tudi v organizacijskem smislu, so imeli organizatorji Labodove kolonije težke naloge.
Do sedaj smo organizirali kolonije na Sromljah, na Debelem Rtiču, v Trenti in na Ljubelju. Med letošnjimi pobudami je tudi organizacija kolonije v sklopu Rdečega križa, ki je vezana, na žalost, strogo na občino in tako Labod skoraj nima pravih možnosti v tem smislu. Pobuda, da bi bila letošnja kolonija v Savudriji, kjer bi sicer lahko zadostili tudi vsem potrebnim kriterijem, je bila zelo vabljiva, toda, na žalost, zaradi datuma, ko bi jo bilo možno izpeljati, nesprejemljiva. Ker začnemo z našimi dekadami takoj po končani šoli, bi lahko kolonijo organizirali le pred koncem šolskega leta. V šolah pa bi težko dosegli soglasje za predčasen zaključek šolanja izbranih otrok.
Tako je bil sprejet sklep, da bo tudi letos kolonija na Ljubelju. Izkušnje lanskega leta kažejo na to, da so se otroci v tem planinskem okolju dobro počutili, da so se lepo vklopili v krajevno skupnost ( obiskali so carinarnico, sodelovali s krajani...). Organizatorji bi bili veseli pomoči pri zagotovitvi pedagoškega kadra, pričakujejo pa tudi dosledno spoštovanje kriterijev za izbrane otroke. Ti naj bi bili med osmim in desetim letom. Vsako odstopanje v tem smislu povzroča v skupini težave, ki se jim moramo že v naprej izogniti.
šolanje
tekstilnih
strokovnjakov
Kratka predstavitev vtozd tekstilne tehnologije, fakultete za naravoslovje in tehnologijo, univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Ustanovitev oddelka za visokošolsko izobraževanje tekstilnih strokovnjakov je narekovala potreba o ustrezno izobraženih kadrih za hitro razvijajočo se tekstilno industrijo Jugoslavije v povojnem obdobju.
Oddelek za tekstilno tehnologijo je bil ustanovljen leta 1956 na pobudo Zvezne industrijske zbornice v Beogradu in Združenja podjetij tekstilne industrije FLRJ, najprej kot odsek pri oddelku za kemijsko tehnologijo pri takratni fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo.
Odziv na razpis je bil izreden. Vpisovali so se mladi in že uveljavljeni tekstilni strokovnjaki iz vse Jugoslavije, ker jih je k temu silil nagel napredek tekstilne znanosti, tehnologije, tehnike in razvoj novih kemičnih vlaken v svetu na eni strani ter zastarelost, nizka produktivnost in slaba kakovost izdelkov doma. Odsek je zato hitro prerasel v samostojen oddelek, danes VTOZD Tekstilna tehnologija pri VDO fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, s samostojno stavbo z labo-
ratoriji, predavalnicami in delavnicami ter potrebnim učiteljskim in pomožnim kadrom.
VTOZD Tekstilna tehnologija je širila svojo dejavnost na izobraževalnem in raziskovalnem področju Leta 1977/78 je bil uveden poleg visokošolskega še višješolski študij tekstilne tehnologije in leta 1979/80 tudi višješolski študij oblikovanja tekstilij in oblačil. VTOZD Tekstilna tehnologija izvaja tudi študij tekstilne tehnologije in oblikovanja tekstilij in oblačil ob delu.Že leta 1964 je bil pri VTOZD Tekstilna tehnologija ustanovljen inštitut za tekstilno tehnologijo, ki je omogočil razširitev in poglobitev raziskovalnega in strokovnega dela in stike s tujino in domačimi sodobnimi institucijami ter industrijo.
VTOZD Tekstilna tehnologija je izvršila pionirsko delo pri izobraževanju visoko in višješolskih strokovnjakov tekstilne tehnologije in oblikovanja. Prav tako so delavci tega VTOZD prvi pričeli z znanstveno-raziskovalnim delom na področju tekstilstva in so bili pobudniki in sodelavci pri uvajanju domače proizvodnje kemičnih vlaken.
Obsežno delo, ki ga je VTOZD Tekstilna tehnologija opravila v svojih 30 letih obstoja, se kaže v 578 diplomiranih inženirjih, 165 inženirjih tekstilne tehnologije in 63 inženirjih oblikovanja tekstilij in oblačil. Na VTOZD Tekstilna tehnologija je magistriralo 20 kandidatov in 10 kandidatov je bilo promoviranih v doktorje tekstilnih znanosti.
Plod obsežnega raziskovalnega dela so številna poročila za zvezni raziskovalni sklad, sklad Borisa Kidriča in raziskovalno skupnost Slovenije in se kaže v objavah v tujih in domačih znanstvenih in strokovnih revijah.
VTOZD Tekstilna tehnologija je od prvotno dveh redno zaposlenih učiteljev prerasla v kadrovsko močno organizacijo, ki redno zaposluje 39 delavcev, od tega 12 učiteljev (z doktoratom ali magisterijem), 3 asistente (magistre), 8 tehničnih sodelavcev, bibliotekarsko, administrativno in pomožno osebje. Razen tega pri pouku sodeluje še 8 zunanjih učiteljev in 4 asistentov.
VTOZD Tekstilna tehnologija ima opremljene predavalnice in laboratorije (oprema je že iztrošena in zastarela), delavnico in knjižnico.
Delavci VTOZD Tekstilna tehnologija so neposredno in posredni) prek diplomirancev (ki so priznani tekstilni strokovnjaki, zaposleni v zveznih in republiških združenjih, tekstilni industriji, inštitutih in šolah v SFRJ in tujini) prispevali k uspešnemu razvoju tekstilne znanosti, tekstilnega šolstva in k uspehom tekstilne industrije Jugoslavije.
Tudi letos bo KSS organizirala kolonijo za otroke naših delavk na Ljubelju. Posnetek je z lanskega letovanja naših otrok.
naš pogovor: jožica korasa iz ločne
Pred dvajsetimi leti je začela z delom v Labodu. Pravzaprav je v tej skupni Labodovi dobi še dve leti premora, saj je zaradi otroka morala za ta čas pustiti delo. Ko je po dveh letih ponovno prišla v Labod, je začela v novih prostorih v Ločni.
— Si bila že na samem začetku tako aktivna, kot si danes?
»Skoraj bi lahko rekla, da v ZK 'pa sem se vključila leta 1974. V Labodu smo samoupravo zares vzeli in mislim, da seje kar večina šivilj in likaric čutila dolžna aktivno sodelovati tako v delegatskem delu kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah.«
— Letos si bila tudi delegatka na kongresu ZK. Kakšne vtise si odnesla?
»Tokrat sem bila prvič na kongresu. Če odkrito povem, moram reči, da sem pričakovala več konkretnosti, manj ponavljanja starih ugotovitev, in na drugi strani jasno začrtane naloge in poti za naprej. Delala sem v komisiji zunanjepolitičnih odnosov in mislim, da smo bili še najbolj sveži pri delu. Zanimive teme, ki so obravnavale položaj Slovencev v zamejstvu in ostale odnose v teh relacijah, so zame bile nove, medtem ko so se v ostalih dveh komisijah nekatere že znane teme samo ponavljale.«
— Kako je nastopila novomeška delegacija?
»Pripravili smo šest razprav, in sicer s področja znanosti in raziskovanja, kmetijstva, turizma in gostinstva, šolstva in komunale.«
— Kako to, da tudi tekstilci nismo izpostavili naših problemov, saj so končno kar precejšnji
Jožica Korasa
in tudi tekstilcev nas je v naši občini kar nekaj?
»Sprva smo razmišljali v Ločni, da bi predstavili probleme kon-fckcionarjev in generalni direktor je bil pripravljen pomagati pri oblikovanju referata, kasneje pa smo se v Labodu dogovorili, naj bi delegatka iz tip—topa na kongresu jugoslovanskih komunistov predstavila našo problematiko, ki izhaja tudi iz težav v repro verigi, kar gotovo ni samo naš, ampak širši problem. Sicer pa so slovenski tekstilci tudi na partijskem kongresu zgovorno predstavili svoja prizadevanja in svoje težave.«
— Vprašanja iz naših proizvodenj so ti, kot šivilji, aktivni družbenopolitični delavki in, ne nazadnje, kot članici poslovnega odbora, kjer si delovala kar dve mandatni obdobji, še kako znani.
»Sleherna delavka v neposredni proizvodnji pozna probleme kvalitete, norme, izvoza, seveda iz svojega stališča. Zame je bilo delo v poslovnem odboru zanimivo in poučno, saj sem te probleme, ki jih čutimo za šivalnimi stroji, spoznavala širše in globlje.«
— Kako si ti posredovala informacije s tega organa in kako ste v Ločni oblikovali svoja stališča, pripombe?-
»Reči moram, da sem predvsem po sejah spregovorila o obravnavanih temah, kar je zanimalo moje sodelavec, pa tudi brigadirje. Torej je delovala informacija predvsem v tej smeri. Premalo pa sem morda storila za priprave na seje, premalokrat smo stopili skupaj. Menim, da bi moral biti delegat poslovnega odbora povabljen tudi na seje delavskega sveta, večkrat bi se bilo dobro sestati z brigadirji, vodjo proizvodnje in direktorjem... Čeprav dose-daj ni bilo izrazitih potreb po tako organiziranem nastopu na seji PO.«
— Na zadnji seji PO smo se pogovarjali tudi o oblikah dela, o tem, ali je prav, da smo »sejali« skupaj z direktorji, ali bi morali morda člani PO sami spregovoriti o izpostavljenih vprašanjih.
»Moje mnenje je, da je oblika, kakršno smo negovali do sedaj, pravilna in dobrodošla. Dragocene so bile informacije, ki so nam jih podali direktorji, brez teh bi sami člani PO ne mogli biti dovolj seznanjeni. Na drugi strani pa mislim, da morajo biti člani PO predvsem delavci iz neposredne proizvodnje.«
— Pa se vrniva nazaj k tvojemu partijskemu delu. V sedanjem mandatu si tudi članica predsedstva občinske konference ZK. Povej nam o tem delu, in tudi to, kako družina gleda na tvoje celodnevne zadolžitve.
»Predvsem moram reči, da je to zahtevno delo. Skoraj tedensko se dobiva predsedstvo, poleg tega pa sem še v komisiji za raziskovalno delo in znanost ter zadolžena za sedem osnovnih organizacij ZK v
krajevnih skupnostih. Dela je veliko, vendar je tudi zanimivo. Še sreča, da imam starejšega otroka, sina, že pri kruhu, hčerka, ki je v 1. letniku srednje šole, pa je tudi že dokaj samostojna in končno tudi že navajena na moje celodnevne zadolžitve. Prav tako mož in ob razumevanju se da uspešno spoprijeti s še tako zahtevnimi in obsežnimi nalogami.«
prišli — odšli v aprilu
DELTA
Prišla je ena delavka s 6. stopnjo izobrazbe (konfekcijski inženir), odšli pa sta dve, in sicer s L in 3. stopnjo izobrazbe.
LIBNA
Prišle so tri delavke, dve s 4. stopnjo izobrazbe (v kuhinjo za določen čas in za čiščenje prostorov) ter ena s L stopnjo izobrazbe (tudi čiščenje prostorov). Odšel ni nihče.
ZALA
Prišla je ena delavka s 1. stopnjo izobrazbe, odšle pa šo tri, in sicer ena s 4. stopnjo izobrazbe in dve s L stopnjo izobrazbe. Vse iz neposredne proizvodnje.
TIP-TOP
Prišla je ena delavka s 4. stopnjo izobrazbe, odšla pa tudi ena delavka, in sicer z 2. stopnjo izobrazbe.
TEMENICA
Prišle so tri delavke, ena s L stopnjo izobrazbe, dve pa s 4. stopnjo izobrazbe.
LOČNA
Prihodov in odhodov ni bilo.
COMMERCE
Novo mesto: prihodov ni bilo, odhod pa en, in sicer s 4. stopnjo izobrazbe po preteku neuspešne pripravniške dobe.
Ljubljana: za določen čas je prišla ena delavka s 3. stopnjo izobrazbe, odšla pa je tudi ena delavka s 4. stopnjo izobrazbe.
DSSS
Za določen čas je prišla ena delavka s 4. stopnjo izobrazbe, odhodov pa ni bilo.
r

N
n
s
I
s
I
>
I
>
s
I
s
l.
kotiček za jezik
Nekaj naših najpogostejših napak, ki jih moramo odpraviti: Često napišemo »povdariti«, kar ni pravilno, torej za knjižno rabo ni dovoljeno. Pravilno je »poudariti«.
Podobna napaka je »vskladiti« ali »vzkladiti«, saj teh dveh izrazov naš pravopis ne pozna. Pravilno je samo »uskladiti«.
Velikokrat pišemo in govorimo o »izgledu« naših izdelkov. Ta beseda je v slovenskem pravopisu označena kot ljudska izposojenka, zato bomo uporabljali besedo »videz«.
Tudi predlog »vsled« za knjižno rabo ni dovoljen in ga bomo zato zamenjali s pravilno slovensko besedo »zaradi«.
r
S: zahvala v verzih
m
%
1
Upokojenka Laboda nam je poslala zahvalo za pozornost:
Zahvala
Upokojenci Laboda smo lahko srečni in veseli.
Skrbne roke delajo za nas.
Hvala vsakemu posamezniku za darilo
&:
S
I
za vse nas.
ANICA ŽUČAK
I
I
I
V
Šopek modrosti
Zasmehovanje je pogosto znak revščine duha.
Bogat je tisti, ki je zadovoljen.
Reven ni tisti, ki ima malo, ampak tisti, ki si želi veliko. Živeti je treba, kakor zmoremo, ne pa tako, kot želimo. Kakor ga vidimo, takšno je naše življenje.,