I< 1 r / Štev. 17. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.). V Ljubljani, 2. decembra 1926, Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslali« knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa n» upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-aijatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. Licealna knjižnica 1058 Ljubljana. Strossmaverjeva ulica. II. drž. gimn. (Bpl.) ni\u Stanovsko politiiko glasilo UJU. trtek. Na-za neorg«-za inozem. lezna štev. stvo „Pov. a" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst j a plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Načrt novega šolskega zakona. Učiteljstvo naj izreče svojo kritiko. — Zadeva je nujna!— Poziv okrajnim učiteljskim društvom in članstvu. — Udeležite se vsi razprav in stavite predloge! V današnji številki prinašamo najnovejši načrt šolskega zakona, ki p-a ie izdelal za nsn. nast. v ministrstvu orosvete orof višie oedaeoške šole v Zagrebu dr. Čajkovac. S tem daiemo načrt v oresoio in kritiko učitelistvu ki nai stavi svoie ored-loee in nasvete, ikatere nai ooverieništvo iznese Glavnemu odboru UJU. Ocenijo nai se dobre in slabe strani načrta. Vsekakor ie treba nooštevati nri tem tudi stari oroiekt. ki ie bil nriobčen v 22. številki »Učit. Tov.« od 4. iuniia 1925 in iznrpminipvalne nredloee V temu. ki so natisnjeni v 25. številki »Učit. Tov.« od leta 1925.. ker so te izoremembe sestavljene na podlaei svoiečasnih predlogov jr stališč okrainib učiiteliskih društev k posameznim vorašaniem. Enako ie treba pregledati določbe uradniškega zakona v kolikor tisti prepušča posebne odredbe soecialnJm zakonom da se dožene. ali sr» se iste upoštevale v novem osnutku šolskega zakona sicer iih ie treba šp vnesti. Tehniško bi priporočili okramim učiteljskim drušvom. da nemudoma do-ločiio reierente za sledeča noelavia in vorašauia šolskeea zakona: I. Smotelr in učna obveznost (čl. 1. do 23. novega in 1.—20. stare ca načrta). II. otvarianie in vzdrževanie šole (čl. 24. do 44. noveea in 21.—33. starega načrta); III. omik in učenci (čl. 45.—79. novega in 34.—55. starega načrta): IV. vrste. izobrazba H pravice učitelistva ter disciplinarni postopek (čl. 80.—112. novega in 56.—101. starega načrta): V. -nameščanje in premeščanje, oceni v^nie učitelistva in noedavic o šolskem zdravniku (čl. 113.—132. novega in 102,—119. stareea načrta): VI. šolska uorava (čl. 134,—153. noveea in 120.—142. starega načrta): VII. -šolski odbcri in posvetovalne šolske korooraciie (čl. 154,—187. novega in 143.—174. stareea načrta): VIII. odnošaii državlianov ri^ šole. privatne šele in prehodne določbe (čl. 188.—211. noveea in 175.—194. stareea načrta). Polec teh ie porazdeliti referat še v sledečih zadevah: IX. činovniški zakon in podeželskega učitelistva: XI. modeirna šolska in prosvetna stremlienia v drugih državah ter niih zakonodaia in osnutek nsšeea zakona. Poseben referent nai bi prevzel primerjavo osnutka z ustavo, posebno z ozirom na I. oddelek z zakonom o obči unrav« ter ea onimerial s VI. in VII. oddelkom. kier moramo manifestirati za svoio 7ahtevo ločitve šolske norave od nolitičnp nnrave in z zakonom o vniski ki ea ie posebno upoštevat; 7 ozirom na voiaško službo učitelistva ter tozadevne naše zahteve. Ti referenti nai se takoi lotiio dela Okraina učiteliska društva nai se-stavliaio ankete, ki bodo obravnavale posamezna vorašania ter o tem razpravljam tudi na zborovanjih kier nai izrazijo svoie zahteve. Vabimo oa tudi vsp posameznike da sodeluieio. da se oHasiio v kratki obliki tudi v listu iin potom svoiih okrajnih učiteljskih društev oošlieio svoie pred-loee. Glavno težišče dela ie sedai na okrajnih učiteljskih društvih, ki nai pokažejo sedai .svoio notranio živliensko silo za pozitivno delo. Delo ie ntrino! noveriti nosebno komisi.io, nri kateri nai sodeluie tudi unitehstvo. 2 Osnova zakona, ki ea ie sestavil dr. Čaikovac. vsebuie mnoeo teea. kar je zahtevalo učiteljstvo. Treba oa je še marsikai vnesti, popraviti zamenjati. Gospoda ministra prosim. nai odredi komisijo ki nai to tako' stori. V komisijo bi bilo treba poklicati zastopnike vseh oo-verieništev 3. Gospoda ministra nrosvete prosimo. da vnpsp v bodoči proračun odločbo. da oreime učitelistvo 15% dodatek na plačo že s 32 službenima letoma. 4. Istofako nai se vnese v pr .rauin z 1. 1927./28. člen. ki dovoliuV učiteljicam noročertim 7 državnimi uradniki polne dracimske doklade.-. 5. Nadalie orostimo v ministra orosvete nai rimo^ei nredloži ministrskemu svetu orošrne učiteliev-bepamcev s Pri-morskep-a. rla bodo nameščeni kot kon-traktualni učitelji 6. Ker ie Glavna kontrola mišljenja.. da no smrti matere-učiteliice otroci ne moreio nreiemati onkoinine. akrv ¡p tudii oče državni uradnik, prosim, nai se to izoodbiia. 7. Gospoda ministra orosvete prosimo. nai vendar enkrat naredi konec neznosnim prilikam v hrvatskem odseku ministrstva orosvete ter zamenja nekatere osebnosti, fe imajo neoriiatehske tendence nasproti članom UJU. 8. Končno naprošamo e. ministra, nai se daieio vesti iz -ministrstva oro- svete za »Narodno Prosveto«. kakor se to vrši za ostale liste. —- Gospod minister orosvete ie odgovoril na vsa vprašania v svoiem eno-urnem tovoru, ki ea navaiamo le v iz-črpku. Rekel je: 1. Mišlienie Izvršneea odbora UJU o učnem načrtu ie orečital- čudi se pa, da o niem mi razoravlial Glavni prosvetni svet kar ho takoi naročil, da se izvrši. 2. Osnovo zakonov o srednjih, meščanskih in osnovnih narodnih šolah hoče v najkrajšem .času predložiti narodni skupščini. Vse izoremembe in popolnitve nai se mir čimoreie predlože. 3 To točko bo oodbiral. donim bo šlo s 4 točko težie zaradi finančnih prilik. 5. Vprašanie učiteljev s Primorsike-ea bo brž rešil. Prioomima na da se temu orotivi neko drueo ministrstvo. 6. Glede te točke meni. da bi se storila krivica onim ki so plačevali za oen-ziiski sklad, če se odiemlie ookoinina otrokom. Ako se ooikoinina ne da. se mora denar vrniti. 7 Prilike v hrvatskem odseku ministrstva orosvete bo rešil postopno. 8. Za vesti za »Narodno Prosveto« nai-se obrača UJU do načelnika za osn. šolstvo. Iz navedeneea vidimo, da se izvršni odbor resno trudi za izboli.šanie našega ooložaia. šolstva in narodne orosvete. S tem ie dal odeovor tudi na razna vorašania in oredloee. ki iih ie preiel od 00-verieništev. Splošne vesti, Izvršni odbor UJU pri ministru prosvete. Novi učni načrt. — Osnutek novega šol. zakona. — Upokojitev z 32 služb, leti in 15Q/o. — Polne doklade poročenim učiteljicam. — Prošnje učiteljev-beguncev. — Za učiteljske sirote. — Ureditev oddelka za Hrvatsko. — Poročila iz min. za Narodno Prosveto. Gospod minister orosvete je sprejel 1. Po mišliemu učitelistva in oover- dne 22. novembra t. 1. Izvršni odbor, ieništev učni načrt za osnovne šole ni Predsednik tov. Vlada K. Petrovič ie iz- dober treba ea ie takoi nooraviti. S se- nesel sledeče zadeve: stavo noveea učneea načrta bi bilo treba — Ali ie mogoč vston okrainih učiteljskih društev v riruea noverieništva? Udruženie Jugoslovenskoe Učitelistva. Broi 1236. Beograd. 11. okt. 1926. god. Uoravi Povereništva UJU Liubhana Na uoit povereništva — Ljubljana: da li se ooiedina sreska društva moeu. 00 svoioi volii, priiavliivati za istup iiz iednop- a za oristuo u drueo oovereništvo. Izvršni Odbor na sednici svoioi od 9. o. m. do-neo ie odluku: d'à se taka v oostuoak ne može odobriti, sve donde. dok se pravila UJU ne izmene 11 tom smislu, i dok se sva povereništva s tim ne saelase. Sada hi to bilo sasvim orotivno čl. 9. tač. b pravila UJU. Izveštavajuči Vas o ovome. sikrečemo Vam pažniu. da spre-čavate takav rad poiedinih zborova. ako bi bilo takvih slučaieva n Vašem ood-ručiu, i da ne poouštate nikakve promené u tom poeledu sve donde, dok o va pravila važe. S druearskim pozdravom. Predsednik UJU Vlada K. Petrovič 1. r. Sekretar Jov. Miliievič 1. r. — Učiteliska naobrazba. »Narodna Prosveta« priobčuie v številki 91. v srbohrvaščini naš članek »Učiteliska izobrazba. kardinalna točka našeea programa«, v katerem ie opisano oroeramno stališče seie ožieea sosveta Pov. UJU — Ljubljana 25. in 26. septembra 1926. — Reviziia učneea načrta. Na mno-pa vnrašania nosamezniikov in na skleo nekaterih društev odeovaria urednik »Popotnika« tov. P. Flere, d!a ne more upoštevati izraženih želia ter odložiti nriobčitev člankov1 elede učneea načrta, ker pride ta bržčas v naikraišem času pri ministru prosvete v revizijo. Tei oa bodo služile tudi pripombe, ki iih ie oziroma iih še bo poslalo tudi slovensko učitelistvo. — Srebrna odroka. Tovariš Adolf Rosina. šolski upravitelj v Ormožu1, je obhaial s svoio sooroeo v ožiem kroeu svoio srebrno poroko. Naše čestitke! — Šolska upravitelistva. iki so prejela šolske lekarne in Kosmosova učila. LISTEK. ALBIN CEBULAR: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) 5. Vinica. Takih zbirk ie tudi treba nri sreskih šolskih razstavah da bodo videli tudi meščani, ki ne oridelo veliko v dotiko s oriprostim narodom kalke važine zbirke se vrše ter kako lepe so stvari. Obiskovalk ho orav veliko sai ip to njih zanimanje! Priv dobro si bodo zapomnili ta in oni okoliš. Tudi ne bi bilo škoda, da bi romala potem ta razstav^ vsa i dekliških ročnih del ^ ki se lažie prevažajo, v Metliko, oolee Črnomlja: zanio bi se zanimali tudi vnanji krogi — samo pomislimo. kako lepo zbirko ie razložila »Slovenska žena« na letošnjem velesei-miu v Liubliani. Mislimo, kako bi sp daJo še vse boli izpopolniti! 6. Petrova vas. Tudi učenci iz Petrove vasi so se oridružili razstavi, sai so tudi delali vse leto nrav marljivo. Manjša dela so shranili kar med šine. torej v okno učilnice, katero se nahaia v boli senčni strani da ne pokvari solnce izdelkov, ker les na solncu odpusti ker se razsuši in prične tudi pokati. Del ie Prav veliko zastopanih. kar kaže. da ie bila vceoliena učencem ljubezen do dela katera se ^zrcali tudi v vsakem predmetu samem, ker ie izvršeno s stroeo pazljivostjo. Tudi tu so že začeli 7. izdelavo hišnih številk torei uporabno risanje na les. Ker ie Petrova vas že orecei obledela v svoii ornamentiki, io ie pričela g. uoraviteljjca zopet oživljati ih kreniti. Posebno dobro bi nam vedela povedati kaj se pravi delati oziroma pričeti, če ni kai Prijeti v roke. Pač Pa bodo polagoma odstraniene zapreke. Omenimo tudi lahko na tem mestu še drueo eibanie. in to ie v eospodini-stvu. kateri tečai se ie vršil v zimskem času. Obiskan ie bil prav dobro. Nekatere so eledale seveda kakor ie že povsod navada, vso stvar »čez plot«; niso se mogle lotiti. Ko so oa videle kai znaio že niih tovarišice, ei potem oa brž... Prav dobro so se izurile v tem kratkem času. Obravnavale so se v pretežni večini le take stvari katere so izvedljive v tem kar ima kmet vedno ori rokah, samo uporabiti ne zna; če pa i.e naiče-šče tako prirejeno da ie komai užitno. O. koliko ie treba dela tudi še v tem ozi-ru med narodom! Vse ima ori rokah — samo prirediti si ne zna. Krivda ni nje-eova ker se nima kie naučiti, na tudi učiteljeva ne. ker učitelj ie tudi človek, ne na stroi. Treba ie smotrne ureditve ter nekai podpore, da se stvar lahko vrši in dovrši, sai veste da eleda vsak človek vsako novoustanavliaioče se delo postrani, mrzlo dokler ne vidi v niem pravega oenia ki zaeor? z visokim plamenom. Da se vrši v šoli v oolni meri tudi risanje, so nam potrdili izdelki na deskah ker so morali biti preie narejeni osnutki in oredvaie na oaoir, ki ie pa bil risanka Dasi ie Drihitela šola med razstave letos prvič io ne bi radi poerešali drueo leto ker pričakujemo 7 zanimanjem nadaljnje delo. 7. Boianci. Hribček s kupčkom hiš — to so naši Boianci kateri so zelo znani, ker tukaj ie popolnoma samosvoi tip kateremu enakeea ne zaslediš v vsi Beli Krajini. Kraini šolski svet ie sila naklonjen šoli, zato se na tudi vidi povsod napredek. Res da znaio citati in pisati malčki v cirilici toda v izdelkih ne zaostanpio za našimi. Učenci so modri, s prižganimi očmi s čelom naorei. Vedno so ti zaposleni. Niti malo si ne privoščilo odmora. Kamor se ozreš 00 učilnici povsod samo niih izdelki. Razne slike: boji, smrti venčama in radovania so položene na steklo katero ie prekrito na robu in nieea oročelni strani s črnim trakastim oapiriem Slike izeledaio orav okusno v teh nežnih papirnatih okvirjih. Pač oa opazimo tudi nebroi zemljepisnih slik. ki služijo za ponazoritev kraiev da si iih učenec laže vtisne v spomin 7 boli živo predstavo, da so mu živi merniki. Tudi veliko okvirjev so naredili iz, kartona, ea orevlekli z eumiiem ali kleiem nabrali črepinie raznobarvnih steklenic, te kose zdrobili na manjše kosce ter 7. njimi posuli ploskve. Pa kako se to sveti — prav kakor brušena zrcala! Leoo ie narejena tudi na zelo pri-prost način vaza iz steklenice: steklenica kateri se ie odbil vrat ni več za uporabo: tako so torei vzeli. S pečatnim voskom so io ookaoali, tako da so nastale nekake male lise. Na sorednij del so prilepili izrezan del kake razglednice ter tudi isto pritrdili, da se ie tesno oklepala stene steklenice. Ko ie bilo vse suho so Pa oobroncirali. Nikdo ne bi sedai več veriel. da ip to tista ničvredna steklenica katero smo imeli nreie v rokah. Tu se ravno vidi kai se da vse narediti- oa z naimanišimi stroški (Dalje prihodnjič.) prosimo, da takoi ooravnaio račune, in sicer za lekarne po priloženih čekih — učila oa ootom šolskega unraviitelistva v Cerkliah. ker ima Slaven sika banka od-svoieni obračun. Več ko polovico šol se ne zaveda važnosti šolske higiiene. še mani oa dolžnosti napram naši deei. Vsai tam bi se zdanili, kier nič ne stane! Besedi ie bilo dovoli, izkažimo se še v delu! — Za Učit. konvikt I. L. — Ljutomer. Sreskemu šolskemu nadzorniku g. F,r. Karbaišu ie 24. novembra umrla hčerka Zlatka. Naše sožalie! — Gosoa Nina Ivančič.-Deu. upokojena učiteljica v Ljutomeru ie obhajala pred kratkim 50-letnico bivanja v trgu. Učitelievala ie tukai celih 40 let ter ie vzgoiila nebroi vrlih žena in dieklet. Kličemo stanovsko in narodno zavedni iu-bilantki: Še mnoga leta! — Nove razglednice so izšle v založbi Učiteljsike tiskarne. Razglednice so delo našega akad. slikarja Maksima Ga-spariia. Gasparijevi motivi so postali pri nas isplošno 'priljubljeni. Seriia šestih razglednic, kii ie pravkar izšla, predstavlja naše narodne motive. Slovenka. Lepa Vida. Mlada Breda, pomlad. Slovenec in kmetsko svadbo. Razglednice so okusno izdelane, v leoem barvotislku. ki ga ie Učiteliska tiskarna prav dobro izvedla. Pestre barve, ki se harmonično sklada -io. vzbuiaio nriietno pozornost in deneio nrjietno tudi očesu pri oofledu na celo serijo. — Umetniški izdelek te serije ie nravi vrstnik seriie »Stara Liubliana«. ki io ie v razglednicah izdala Učiteliska ti-sikarna leta 1923. — Razglednice se dobe v kmVarnah in tobakarnah in priporočamo občinstvu da oridno se^a po niih ter uoorablia domače, mesto tujih razglednic. — Današnia številka ie zakasnela zaradi priloge šolskega zakona. Zaradi praznika prihod trii teden v sredo izide list dan kasneie -t- Težki tisočaki predo za zdravila. oa še ie vse bolno. Že pri otrocih se začne: zaostalost v rasti, bledoličnost, da celo nervoznost so vsakdanu' ooiavi. Kje so vzroki? Pri otrocih moraio biti predvsem v napačni prehrani. Ali iim ne daiete Dogosto strupov? Kai dobiio Vaši otroci za zaiutrek. za fužino? Ali veste, da ie orava kava strup? Ali poznate Žiiko? Ali Vam ie znano, da otroci, ki piieio Ž.iko. ne poznajo bledice, da so zdravi kaikor dren? Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd. —i Premeščenie. Vinko Modeirndorr fer iz Mežice k Sv. Barbari v Hal. O tem premeščeniu še izpregovoriimo). —i UDokoieni so oo čl. 139. in 141. Ferdo Tuvanec. Mihael Kosec. Ivana Kaziak-Simončič. Ivan Mahiarič. Frania Lunder. Emestina Holmar-Rekar. Jakob Medved. Ljudmila Abram, Lavoslava Abram. Hedvika Malavlrh. Aooloniia Fa-tur. Ivana Naeu-Zalokar Oba Wurner, Elizabet« Tesenko. Marija Farčnik-Ve-bar, Mariia Turnai-Kociiančič. Alojzij Bajec. Karel Barle. —i Ukazno so oostavljeni: v K a s t-v u Ante Azulovič. v Ribnici Venče-slav Čopič, v Dob r niču srez Novo mesto Rudolf Arnšek, pri S v. Duhu nad Blokami Marija Šteblaj-Simik. v K r a n i u Zdravko Švikaršič. v T e 1 č a h srez Krško Ivana Preželi, v Murski Soboti srez Murska Sobota Vekoslav Španger. Polemika. — Mnenip k »Odkriti tovariški besedi« in »Brez zamere«! (Dalie.) Kakšen oa ie nouk čo misli uči-teli na nedfelio ki io bo nresameval? Da sp oa dobe še liudie. ki i zreče io besede: »Ko sem iaz hodil v šolo sem več znal. oa ip bil en sam učiteli. danes na zna moi paglavec mani čeprav ie 8 učiteliev(ic)!« ie dokaz noman"kania izobrazbe in laz hI takp liudi nrimemo nodučil rta nismo se-dai v časih, kn se io učil samo »i« Tn »u« imaln računstva itd. Slučaii oa so lahko na šolah da ie otrok- nesposoben za višii razred, sedi v istem razredu toliko časa. da ie star 12 let in kai se nauči v po-navlialni šoli ie tudi znano Verietno oa ie, da znaio starejši liudie več kot mladina in tega tip bo iz logičnih vzrokov nihče negiral! Kar se ie zgodilo na eni šoli glede zborovani to ie čut vesti in tega ne bi iaz iavno napisal to so izredni slučaii! Pač pa bi bilo posebno oo-vlavie o kulturnem delovaniu učitelia izven šole in tu so si mnenia obeh tovarišev kontrerna. Tov. Laiovic zastopa stališče, »da mladi učitelji- 7, malimi izjemami ne uživaio tistega sooštovania ki bi ga morali imeti tov. Šegula oa po-vdaria, da trpi pri tem pouk če učitelj dela izven šole in ravno v tem oziru ie treba odkrite tovariške besede: Mladi • učitelji smo že dostikrat slišali in čitali. da pri mladih učiteljih ni ooaziti onega veselia za izvenšolsko delo. kot ga imaio stareiši, kar moramo odločno zavrniti! Resnica ie da ie učiteli nastavljen za šolo ne za kulturno delo izven šole, in dolžnost naša ie v prvi vrsti šola in učitelj bo orosti čas posvetil tudi prosvetnemu delu v tem ali onem smislu, sai sp bo brezdvomno pri .tem delu sam izobražpval in izpopolnjeval in šel z duhom časa naprei. za kar vidi zmožnost in veselje. sicer ie tak učiteli za šolsko sobo ne oa vzgojitelj mladine ali naroda! Najlepša Drilika ie Ori Podmladku Rdečega križa, ki ima žalibog tak« miaio zaslombe! Gotovo oa ie da naide učitelj ori prosvetnem delu svoio zabavo izobrazbo in duševno hrano in tega np bo nihče oporekal- Tov. Šegula ie za svojo osebo, da šolska oblast prepove učitelju vsako kulturno delo. dokler ni v vestnosti nedotakliiv in temu mislim nihčp izmed nas ne bo oporekal, samo voraša-nie ie v koliko ie to mnenie upravitelja upravičeno!! Možno oa ie da učiteli v upraviteliu ne dobi vzgleda za eno ali drugo panogo izvenšolskega delovania! Ce oa ie v nekaterih kraiih ukoreninjeno mnenie. da ie učiteli orimoran za izvenšolsko delo ie oa popolnoma drugače in v teh slučaiih ¡bo vsak sam uvidevno usmeril korak. Gotovo Da ie. nai ne bomo samo učitelji, ampak bodimo iz lastne volfe v7«miiteli» mladino in nahoda in ne oriouščaimn našo mladine no izsto-Dn iz šoIp iz evidence nudimo tudi svoie zmožnosti DreDrostemu narodu vkliub temu rta ie to delo neplačano in nehvaležno. Imeimo na zavest rta smo koristili narodu in hi« «mn v naislabših časih ohranili vsai trohico idealizma! — Jesenice. v oktobru 1926. — SI. Mrovlie. Ferijalni Savez učiteljstva. SLAVKO MROViLJE: FERIJALNI POKRET IN UČITELISTVO — CILJI IN SMERNICE. Poučna ekskurzija _ iugoslovenskih učiteliev-feriialcev po Cehoslovaški je za nami! 9. avgusta t. 1 se ie vršil ob priliki kongresa UJU v Beogradu sestanek. h kateremu smo povabili tudi centralnega tainika F. S. Glavna točka dnevnega reda ve bila. ali stvorimo sa-mostoini F. UJU, ali se združimo z F. S.. kakor smo bili ored enim letom. Lansko leto smo v znak protesta zaoočeli samo-stoino feriialno gibanie in kliub temu. da nismo formelno ustanovili F. UJU. smo napravili letošnio ekskurzijo po točnem programu ored1 dvema letoma. Podpisan' ie na nodlasri dopisa Upravnega odbora F. S. meseca maia zastopal stališče, da se priključimo F. S. iz teh razlogov: 1. Izvolien ie bil ori letošnjem kongresu F. S. v Splitu popolnoma nov upravni odbor, v katerem ip predsednik in član odbora profesor in se bo brezdvomno izpopolnil z zastopnikom nas učiteljev. ¡2. Naš projektiran F. UJU bi bila sekciia feriialnega UJU. in kot ferijalci bi imeli veliko več z"~'ombp bodisi irie-de koloni? itd. pri F. S., medtem', ko bi iih morali sami šele stvor iti. kar bi bilo v doslednem času nemogoče, kdor pozna nabiranie in uspeh za feriialni sklad. Za časa našega samostomeca Dokreta nismo nreieli ni ene pare: to ie dokaz, da bi mopli s članarino kriti komai or^ani-zatoričn

poslovnik. Ker bo ta korak odločilen za ves nadal nii razvoi in razmah zborovepa delovanja, ie nuino potrebna na občnem zboru udeležba vsega članstva. Zato pozivamo vse članice in člane oevskepa zbora nai se oevskepa tečaia, ki se bo vršil v »Glasbeni Matici« v omenjenih dneh, točno in zanesljivo v s i udeleže. Občni zbor bo 11. decembra ravno tam. Odbor nrosi da bi mu vsi. ki bi imeli tozadevno kai važnih predlogov, pismeno sporočili svoie želie. da iih bo mogel upoštevati že nrj osnutku pravil in poslovnika^_Odbor. Društvo učiteljic v Ljubljani. — Društvo učiteljic v 'Ljubljani prosi vse poverjenice društva, da razmotrivajo s svojimi tovarišicami o načrtu ženskih ročnih del. Društvo ima načrt že izdelan, a z ozirom na nov učni načrt bo še enkrat razpravljalo o tem na svojem občnem zboru, ki se bo vršil kot običajno o Božiču. književnost in umetnost. —k Korban Josip. Iz mojih temnih dni. V Ljubljani 1926. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 4°. Str. 140. Cena vez. Din 28.—. Korban je znan mladinski pisatelj. Njegova »Vitomilova železnica« je bila svoje dni pri konkurenčnem razpisu Narodne tiskarne za najboljšo mladinsko povest odlikovana s prvo nagrado: Sedaj nam je za Božič in Miklavža napisal lepo mladinsko knjigo »Iz mojih temnih dni«. Vrline pisatelja Korbana so odlične. Njegov slog je naraven, preprost in lep. Nikdar ne zaide v iskane periode in jezikovne banalnosti. Njegovo opazovanje narave je pristno in kaže bistro oko za lepoto krog človeka. Njegovi spisi so prežeti vsi z neprisiljenim humorjem, ki prijetno razvedri še tako čmer-nega bralca. Zna zanimivo pripovedovati, tako da se bere njegova knjiga od začetka do konca z nezmanjšano pozornostjo. Nikdar ne presega obzorja otrokovega in ostane pri vsem tem naraven in ni nikdar prisiljen, doktrinären. Res pravi mladinski pisatelj, ki ni pri delu samo s suhoparnimi možgani, ampak vsikdar s čutečim srcem. Zato njegove knjige otroci in odrasli bero z naslado in užitkom. V »Iz mojih temnih dni« opisuje Korban malega osnovno-šolskega dijačka. ki mora vsled vnetja oči v Ljubljano v zdravniško oskrbo. V Ljubljani doživi ta ubogi dolenjski šolarček razne prevare in veliko dobrot. Vse je pa novo zanj. *Cel niz ljubljanskih dogodkov je neprisiljen »in naraven, poučen in zabaven; tendenca pa nikjer ne sili v ospredje, kar je nemala vrlina Korbano-vega pisateljevanja. Poglavje »V temnici« je naravnost klasično in bi bilo v naših šolskih čitankah naravnost biser. Kako živahno je opisano dijaško življenje na študentovskih stanovanjih. To bodo naši dijaki brali in brali. »Pismo«, k-i ga piše 9 letni fantek domov je unikum nazornega pripovedovanja otroka, ki živi v novih razmerah. Pravi pesnik z neizmerno rahločutno dušo je pa Korban v zaključnem poglavju »Našega strička poslednje potovanje«. Dolgo že nismo imeli Slovenci izvirne slovenske povesti, ki b-i nudila toliko lepega, zdravega, razvedrilnega in umetniško neoporečnega čtiva. »Iz mojih temnih dni« bo najprikladnejše darilo našim malčkom za Božič in za Miklavža in ne sme biti šolarske knjižnice brez te lepe knjige Korbanove. —k Marija Grošljeva, Čebelica brenčelica. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 30.—. Odkar so izšli Župančičevi »Paljčki poljan-čki«, je nismo imeli knjige ali slikanice, ki bi šla otrokom k srcu. Sedaj leži pred nami nova slikanica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga in ji je napisala besedilo Marija Grošljeva, znana naša mladinska pisateljica. —k Kar hočete. Po daljšem odmoru je iz« dala Tiskovna zadruga v seriji Zupančičevih p res vodov Shakespeare-ja zopet novo knjigo »Kar hočete« (Twelfth Nighth or What you will). Cena broš. 24 Din, vez. 32 Din. V prelestnem jeziku in dovršeni formi smo dobili prevod enega najljubeznivejših del velikega Britanca. O vrlinah prevajalčevih so besede nepotrebne. Vendar lahko rečemo, da se je baš v tem delu umetnik Oton Župančič v vsej svoji sili poglobil v vseobsežnega duha Shakespearejevega. s pivnikom izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Učitelistvo opozarjamo, da nai uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah zvezke Učiteljske tiskarne. Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru. —k Scapinove zvijače. Spisal Molière, pre-vel Niko Kuret. Ljudski oder VIII. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1926. Cena Din 18.—. Je to komedija v treh • dejanjih, ki zahteva zelo malo scenerijo in je ena izmed najbolj posrečenih veseloiger. Priprosta roka zadostuje za vprizoritev te igre in bo v predpustni dobi vsem podeželskim odrom dobrodošla. —k Revček Andrejček. Ljudska igra v petih dejanjih. Za slovenske odre priredi Adolf Robida. Pevske točke uglasbil Marko Bajuk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1926. Ljudski oder IX. zvezek. Cena 18 Din. Igra Revček Andrejček je med našim ljudstvom že dobro znana in ker je prvotna izdaja že pošla moramo z veseljem pozdraviti to novo prireditev. V igri nastopi 20 oseb in sicer 14 moških in 6 žensk. Scenerija je priprosta in jo zmore lahko tudi vsak najmanjši oder. —k Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slovenačka. Izšel je že 14. zvezek enciklopedije ki obsega snov od Ku do Li. Še dva zvezka in imeli bomo že drugo knjigo tega kolosalnega dela. Šele tedaj ko bo enciklopedija dokončana, bodemo razvideli, koliko smo s tem delom pridobili. —k Mlinar in njegova hči. Ljudska igra. Spisal Emst Raupach. Za slovenske odre priredil Adolf Robida. Ljudski oder. VII. zvezek. V Ljub» ljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 18.— za izvod. Igra je prestavljena na slovenska tla, lokalizirana. Prirejena je tako, da jo tudi najmanjši podeželski oder lahko uprizori, ker so v opombah pridejani vsi potrebni nasveti in upotki za uprizoritve z najmanjšimi sredstvi. Igra ima 4 ženske in 5 moških vlog. Prevod je popolnoma nov in popolen. Dosedaj so si odri pomagali že precej časa z rokopisnim Mlinarjem. Sedaj imajo lično knjigo na razpolago, ki jim za malo denarja nudi vzgojno, pošteno in priljubi ljeno igro za kulturno delo med narodom. —k Zadnja pot kapitana Scota. Po Scoto» vem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kunaver. Založila knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Strani 122 in 14 slik. Cena broš. Din 36.—, vezana Din 44.—, poštnina 2 Din več. Knjiga, ki je skrbno prirejena po Scotovem dnevniku, nam jasno slika njegove doživljaje, težkoče ekspedicije in njen tragičen konec. Po» larni kraji in njih krasote so opisani v knjigi v zelo privlačni obliki. Tiskovna zadruga je za s čela izdajati s to knjigo novo serijo — potopise, ki smo jih dosedaj najbolj pogrešali. —k Jack London »Železna peta«, socijalni roman. Prevedel Ivan Vuk (IV. zvezek Lepo» slovne knjižnice.) Pravkar je izšla 1. knjiga zna« menitega romana »Železna peta«. Jack London je Maksim Gorki Kalifornija. Njegovi spisi so vedno vzbujali veliko pozornost in založništva so se trgala zanj. »Železna peta« je sijajno delo. Zato si bo gotovo ta roman naročil vsak. Pred« govor je napisal pisatelj Bratko Kreft. Izdala ga je »Zadružna založba, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5«, kjer še ga lahko naroči. Dobiva se pa tudi v knjigarnah. Cena Din 20. —k Jack London: Roman treh src. (Knjižnica »Jutra« zv. št. 13.) Ljubljana 1926. Str. 433. Broš. Din 40.—, vez. Din 50.—. V založništvu »Jutra« je pravkar izšlo eno najboljših del znanega ali pravzaprav pri nas še malo znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona »Roman treh src«, ki je izhajal kot podlistek v »Slovenskem Narodu«. Med najboljše Londonove romane, ki so brez izjeme polni duhovitih zaplet-ljajev in pristno ameriških neverjetnosti, spada nedvomno »Roman treh src«, napisan leta 1916, na Havajskih otokih, v bližini katerih je pisatelj nekaj mesecev pozneje končal svoje burno življenje s samomorom. Zanimivo je, da je »Roman treh src« dejansko posnet po filmu. Z novo knjigo je storjena širšim krogom ljubiteljev lepega čtiva dvojna usluga. Z ene stranj jim nudi knjiga res napet in zanimiv roman, z druge pa prispeva k spoznavanju enega najizrazitejših predstavnikov ameriške književnosti in s tem tudi ameriškega značaja. —k Vodnikova družba je izdala štiri knjige v zelo lepi opremi. Dva izvirna romana: Levstikov Pravica kladiva in Kozakov, Beli n:ecesen, Veliko pratiko in Iz tajnosti prirode. S temi prvimi knjigami je pokazala Vodnikova družba, s kako resnobo se je oprijela naloge^ ki si jo je nadela. Pri izbiri romanov je družba pogodila zelo dobro. Vladimir Levstik je gotovo eden naj-markantnejših sodobnih slovenskih pisateljev, kar je pokazal s svojimi dosedanjimi deli, posebno pa z Gadjim gnezdom. S knjigo: »Pravica kladiva je stopil zopet s krepkim korakom naprej, po svoji jasno začrtani poti. Tudi Juš Kozak je pokazal v romanu Šempeter svojo veliko pisateljsko zmožnost in tudi »Beli mecesen« ne ostaja za prejšnjim. Knjiga Iz tajnosti prirode prinaša zbirko poljudno znanstvenih črtic, ki bodo s svojo dobro izbrano vsebino mnogo pripomogle k splošni narodni naobrazbi. Tudi Velika pratika prinaša poleg koledarskega dela nekaj znanstvenih člankov, med katerimi sta posebno velike važnosti dr. Demšarjev: Kožna jetika, in dr. Černičev: Slepič in vnetje slepiča. Članki medicinske in higijenične vsebine so posebno priporočljivi, kajti ravno med narodom se kaže velika potreba po spoznanju nevarnosti raznih bolezni. Ako bode Vodnikova družba tudi v bodoče gledala na to da ustreže res potrebam naroda, ji bo zasiguran velik vpliv na vse naše bodoče prosvetno delo. ARGUS 1° naš najboljši Informacijski zavod_ ARGUS I"" v vseh mestih svoje poverjenike_ ARGUS dala Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrljaklh podjetij In privatnikov ARGUS-ove lnformac|]e 80 vslkdar točne Izčrpne In hitre ARGUS ARGUS ss nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ,ov telefon Je 6-25, a brzojavni naslov Argus * Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5'—. NOVA ŠOLSKA TABLA dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din. navadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU, ako imate uvedene roč-rfe zemljevide kulturnih skupin, katere je izdal' Učit., dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Po-i horje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim j in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljub- ljanska in Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane. ZGODOVINSKO UČisO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: ,,Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din. ŠOLSKA VODSTVA IN KRAJNI ŠOL. SVETI SE OPOZARJAJO NA PRAKTIČNE IN CENE VREMENSKE POSTAJE BREZ KATERIH NAJ, BI ŽE IZ UČNEGA STALIŠČA NE BILA NOBENA ŠOLA! ZAHTEVAJTE CENE PO ZASTOPSTVU: TRGOVSKA AGENTURA STUDENCI- MARIBOR SHS SLOMŠKOVA ULICA ŠTEV. 17. ŠOLSKA VODSTVA 10-15% POPUSTA Vsakovrstno sukno za obleke in suknje v veliki izbiri. Najnovejši vzorci za damske plašče. Ugodni plačilni pogoji. Na željo se pošljejo vzorci. Skn & E. SKABERNE, LJUBLJANA Rokotvorni pouk. Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini „ŠJUimN" dr, z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.) Miklavža in Božič : Mladinske knjige. Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 24.—. Baukart: Marko Senjanin. slovenski Robinzon. Broš. Din 8.—, vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 18.—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 30.—. Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 20.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 20.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez.« Din 22.—. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino, Broš. Din 18.—, vez. Din 26. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 36.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vezano Din 40.—. Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46.—. Erjavec-Flere Starejše pesnice in pisateljice. Vez. 80-- Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 26.—. Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 26.—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10.^. Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24.—. Gangl: Zbrani spisi. II.. V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.) Gaspari T. lin Košir P.: Sijaj, sijaj, solnčece! (Zbirka koroških popevk.) Din 8.—. Karafiat - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 18.—. Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 16.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 14. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 14.—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12.—. Meško: Našim malim. Vez. Din 15.—. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvezek. (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. Din 10.—. Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 24.—. Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—. Rape: Mladini. II., III., IV., V.. VI. zvezek. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. zvezek Din 12.—. VIII. zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. Riha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci. Broš. Din 3.—. šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 6. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 8.—. ' Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 24.—. Leposlovne kniige. Carli: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—, broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—. Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 26.—. Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 22.—. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Vez. Din 26.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 36. Matičič: V robstvu. Vez. Din 40.—. PavLič Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 60.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali. Trdo vez. Din 24.—, v platno vez. Din 28. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. vez. Din 46, II. zv. vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din 10.—. Dramatika. Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 24.—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 12.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 22.—. Kosem Zv.: Morje. Din 12.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 12.—. Vidic: Ave Patria! Broš. Din 8.—. Poušne in znanstvene knjige Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 64.—. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12.—. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 50.—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 28.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 38.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260.—. Rus dr. m.: Prva pomoč. Broš. Din 32.—, vez. Din 36.—. Veber: Etika. Din 100.—. Šolski «sder. Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—. vez. Din 12.—. Korban J.: Povodni mož, igrica za mladino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« Din 4. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plesom in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil Pregelj. Medved: Vino ali voda. Dramatičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—. Ferdo Juvanec: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov. Prvi snopič: Oba junaka. Drugi snopič: Pri čevljarju. Cena snopiču Din 4. Pesmarice in muzikalije. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 40.—. Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domorodne pesmi. Din 3.—. Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. m III. zvezek a Din 3.—. Druge knjige Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 10.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920) broš. Din 5.—, II. zvezek (za 1. 1921) broš. Din 7.—, III. zvezek (za 1. 1922) broš. Din 8.—, IV. zvezek broš. Din 14.—, V. zvezek broš. Din 32.—. Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.—. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 2—. Slike. Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Velikost 30.3 X 90.5 cm. Slika a Din 30.—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Šaša Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 10.—. Gaierila naših mož. 1. Trubar 2. Vodnik 3. Siorhšek 4. Prešeren 5. Levstik 5. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 61.5X47.5 cm. Slika 9. Aškerc 10. Tavčar 11. Leveč 12. Erjavec 13. Jenko 14. Cankar 15. Gangl 16. Parma Din 10.—. Vse gorenje knjige, tudi knjige drugih založb, se dobivalo v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ulica 6.