BUENOS AIRES, 10. JULIJA (JULIO) 1958 Nova politična sila Latinsko Amerike Pred časom smo v zunanje političnem pregledu pisali o uspehih kršč. dem. strank v Zah. Nemčiji, Italiji, Belgiji in tudi Franciji. V kritičnosti evropskih dni, ki je že skoraj stalen pojav, se ljud¬ stvo vedno bolj obrača v vrste tistih političnih predstavnikov, ki na osnovi kršč. dem. programa prinašajo v javno življenje novega duha in resničen na¬ predek. Podoben razvoj gre politično mnenje v deželah latinske Amerike. Iz strogo liberalnih in laicističnih okovov se je ljudstvo v vseh deželah pričelo najprej oprijemati idej, ki so v Evropi gospodo¬ vale pred zadnjo vojno, pa se zadnja le¬ ta, ko je politika močne roke stopila v ozadje, vedno bolj obrača k nosilcem nove ideje. Ta za latinsko Ameriko ni toliko v običajnem socializmu ali par¬ lamentarnem komunizmu in tudi ne v strankah, katerih jakost sloni v posa¬ meznih bleščečih “caudillos” — vodite¬ ljih brez pravega in jasnega programa, kakor ravno v idejah kršč. demokracije. Argentinski primer, ki nam je pred oč¬ mi, nas ne sme zapeljati do napačnih zaključkov, kajti spričo možnosti odlo¬ čitve med dvema kandidatoma za pred¬ sednika, so vse manjše stranke slabo odrezale. Poleg vsega je tukaj kršč. dem. stranka bila še zelo mlada — ne¬ kaj let življenja 'ima za seboj; toliko bolj težko delo pa čaka njene predstavnike, ki so bili izvoljeni v posamezne provin- cijske parlamente in občinske odbore, da med ljudstvo zanesejo novo miselnost in pokažejo na novo silo, ki je doslej arg. volilec ni poznal. Precej različen je položaj v drugih državah. In kratek pregled aktivnosti posameznih kršč. dem. strank bo poka¬ zal na resničnost navedbe, da s kršč demokracijo vstaja v latinski Ameriki nova sila. V sosednjem Čilu bodo 7. septembra volili predsednika. Ako uspe demokra¬ tični skupnosti, da sedanji radikalni kan¬ didat senator Bossay umakne kandida¬ turo v korist kršč. dem. kandidata Fre- ya Montalve, potem bo ta z glasovi obeh strank brez dvoma izvoljen. Ako pa ne umakne, potem se bo Frey Montalva sam spustil v borbo, ker nikakor ne mo¬ re dopustiti, da bi Čilenci imeli samo izbiro: ali liberalec Alessandri ali pa komunistični eksponent Allende. Za Freyem stoji tudi krepko kršč. dem. stranka sama, ki je odlično organizi¬ rana in ima že danes v senatu in parla¬ mentu može prvovrstnega kova. V Uruguaju se najstarejša kršč. dem. stranka latinske Amerike Union Civiea bori za spremembo volilnega za¬ kona, ki je doslej dopuščal možnosti sa¬ mo starim tradicionalnim strankam, če do spremembe pride, potem bo stranka, lahko do dobra povečala število dose¬ danjih glasov, ki so ji doslej prinesli 4. mesto po zastopstvih v parlamentu. Volili bodo novembra. Brazilska kršč. dem. stranka se pri¬ pravlja predvsem na federalne volitve 3. oktobra letos. Tako je bil za kandi¬ data za poslanca Sao Paula izbran Car- valho Pinto skupaj s Andrejem Franco Montoro, medtem ko je kandidat za Rio de Janeiro bivši kandidat za predsed¬ nika republike general Juarez Tavora, ki je napram Kubitscheku podlegel le z malenkostno razliko. 30. novembra bodo volili v Venezueli, kjer je bil za skupnega kandidata kršč. dem. stranke COPEI in demokratske stranke izbran bivši senator Rafael Caldera. COPEI je bila edina stranka, ki je ves čas’ režima Perez Jimeneza vdržala boj v podzemlju, odkoder je iz¬ šla močnejša, kakor je bila prej. Te dni so imeli volitve tudi v Ekva¬ dorju, kjer je Movimiento Social Cristia- no doseglo lep uspeh. Volitev še niso izvedli v Boliviji, kjer Partido Social Cristiano, doslej v ilegali, računa, da bo obstoječi vladni režim Siles Suaza omi¬ lil sedanje odredbe in bo tako dopušče¬ na borba pred volitvami. V Peruju, kjer je predsednik dr. Prado naklonjen kršč. dem., je uspeh kršč. dem. pri volitvah bil tolik, da so danes njeni glavni pred¬ stavniki merodajne osebnosti v parla¬ mentarnem življenju. Tako je !L,uis Be- doya Reyes narodni tajnik za politične 'Narod ne želi ne starih, ne novih diktatorjev' ZATRJUJE PREDSEDNIK DR. FRONDIZI V Argentini je že od 1. 1922 navada, da imajo pred praznikom narodne neod¬ visnosti 9. julija v Buenos Airesu višji častniki suhozemske vojske, mornarice in letalstva skupno tovariško večerjo s predsednikom republike. Tudi letos je bila napovedana, pozneje pa odpoveda¬ na. To se je doslej zgodilo samo štiri¬ krat. In samo iz važnih razlogov. Pripravo letošnje tovariške večerje so imeli na skrbi mornariški častniki. V njihovem imenu je nanjo povabil pred¬ sednika prejšnji četrtek kontraadmiral Rial. V soboto je kontraadmiral Rial po¬ slal predsedniku tudi svoj govor. Obi¬ čaj je namreč tak, da na večerji*govori najprej gostitelj, nato pa takoj predsed¬ nik republike. V nedeljskih listih pa je bilo objavljeno uradno sporočilo, da je tovariška večerja odpovedana. Kontra¬ admiral Rial je časnikarjem izjavil, da je za odpoved večerje zvedel iz listov. Na njihovo vprašanje, če so resnične go¬ vorice, da je kaznovan s hišnim zapo¬ rom, je dejal, da v trenutku svojega se¬ stanka s časnikarji, še ni bil aretiran. Pozneje je bilo uradno objavljeno, da je kaznovan z desetdnevnim hišnim zapo¬ rom. Predsednik republike je svojo poslani¬ co oboroženim silam naslovil preko ra¬ dia v torek zvečer. V njej je med drugim poudarjal na¬ slednje misli: Oborožene sile so bile se je ljudstvo izjavilo za demokracijo, svobodo in pomirjenjč. Narod ne želi ne starih in ne novih diktatorjev. To, kar je narod obsodil, se ne bo nikdar več povrnilo. Kdor misli drugače, bo ostal ob robu narodnega razvoja. Tisti, ki o- pravičujejo diktaturo V imenu demokra¬ cije, naj vedo, da tam, kjer je na obla¬ sti vlada sile, ni demokracije, ne pravi¬ ce in ne svobode. Demokracija vključuje svobodo, vključuje pa tudi red. Kot vr¬ hovni poveljnik oboroženih sil je pred¬ sednik trdno odločen podvzeti konkretne ukrepe, ki bi bili potrebni za zaščito su¬ verenosti, svobode in ljudskih pravic. Obnova republike zahteva, da so v polni veljavi etične dobrine. Z izvajanjem za¬ kona se bo izpolnila globoka želja ljud¬ stva, da bi republika živela moralno živ¬ ljenje. Ljudstvo si želi svobode in bla¬ gostanja. Zato pa je treba bistveno spre¬ meniti ustroj gospodarstva. Dobiti je treba petrolej, premog, električno ener¬ gijo in jeklo. Oborožene sile morajo do¬ seči visoko stopnjo tehnične usposoblje¬ nosti. Za dosego teh ciljev je pa potrebno sodelovanje vseh, kajti vse družijo skupni ideali: sloga, svoboda, demokra¬ cija in napredek ljudstva. Argentina pre¬ življa sedaj težke ure. Toda s skupnimi napori bo izšla iz teh težav in bo na¬ predovala. Z božjo pomočjo bo narod dobil tudi to bitko, da bo končno Argen- ustvarjene zato, da bi Argentinci sami i tina postala močna država svobodnih lahko odločili o svoji usodi. Pri volitvah | ljudi. Libanon pred odločitvijo Državljanska vojna v Libanonu, ki se je razvnela med pristaši sedanje Cha- mounove vlade in opozicijo in ki traja že več tednov, se bliža odločitvi. Spopa¬ di so se začeli, ko je predsednik vlade Chamoun nakazal, da bi bil pripravljen vnovič kandidirati za predsednika in da bi bilo zato treba spremeniti tozadevni člen ustave. Ustava predvideva samo en¬ kratno predsedniško kandidaturo. V iz¬ ključno notranje probleme Libanona so se začele vmešavati nato druge arabske države, zlasti Nasserjeva Združena Ara¬ bija (Egipt in Sirija), katera je začela pošiljati čez libanonsko-sirijsko mejo vo¬ jaški material in moštvo upornikom. Nasser je to večkrat zanikal, Chamoun pa je vztrajal na obtožbi, tako, da so se ZN odločili poslati v Libanon opazoval¬ ce, ki naj na licu mesta prouče položaj. ZN komisija je po več dnevih ugotovila, da Chamounove obtožbe nimajo dokazil- ne podlage in da je državljanska vojna izključno notranja zadeva Libanona, brez vmešavanja sosednjih držav. V vladnih krogih Libanona je to ZN poročilo po¬ vzročilo veliko razočaranje. V Washing- tonu poročilu niso povsem verjeli, prav tako ne v Londonu, kjer so ponovno ob¬ javili, da so prepričani, da upornikom prihaja pomoč od zunaj. USA se je odločila, da pošlje libanon¬ ski vladi orožje in tanke, kar je tudi storila. Prav tako je ameriška šesta flo¬ ta priplula v Vzhodno Sredozemlje, da bi zaščitila libanonsko vlado. ZSSR je objavila, da bo direkten poseg Zapadnih sil v libanonsko državljansko vojno imel nevarne posledice za Srednji vzhod in za ves svet, ker bo v tem slučaju poslala svoje “prostovoljce”. Zapad je ugotovil, da se more v Libanonu izcimiti vojna, podobna tisti na Koreji, ki ji ni videti konca. Poročilo ZN komisije je dvignilo pre¬ stiž upornikov in zadalo Chamounovi vladi silen udarec. Opozicija je prepri¬ čana, da bo Chamoun moral sedaj od¬ stopiti ali pa začeti z uporniki pogaja¬ nja za kompromis. Chamoun doslej ni hotel objaviti, da ne bo drugič kandidi¬ ral za predsednika. Zato opozicija vztrajno zahteva takojšen njegov od¬ stop. V slučaju da začne pogajanja, bo moral, po mnenju opazovalcev, Chaipoun odstopiti in pristati, da parlament takoj postavi novega začasnega predsednika do prihodnjih volitev. Za kandidata o- pozicija predlaga grala. Fauda Čehaba, ki pa noče pristati na kandidaturo. Chamounov položaj je omajan iz na¬ slednjih razlogov: 1) Ker ZN komisija “ni našla zuna¬ njega vmešavanja” v libanonsko držav¬ ljansko vojno, vlada ne bo mogla zahte¬ vati od Varnostnega sveta ZN, da pošlje ZN vojsko za zaščito libanonskih meja. 2) V glavni skupščini ZN ni mogoče zasigurati dvetretjinske večine za liba¬ nonske zahteve po “učinkoviti akciji”, ker se je več manjših držav v ZN izre¬ klo v prid upornikov in proti Chamou¬ novi vladi. 3) Zapadne sile se ne nameravajo direktno vmešati v državljanjsko vojno, i 4) Chamoun se tako more zanašati samo na svojo vojsko, toda gral. čehab je objavil, da noče poslati vse svoje me¬ šane krščansko-muslimanske vojske v borbo proti večinoma muslimanskim u- pornikom, ker bi s tem povzročil razdor v vojski ter spremenil sedanjo borbo v versko vojno. 5) Edina pot do rešitve je politični kompromis. ZN komisija, ki šteje 125 članov, je pod vodstvom bivšega ekvadorskega predsednika Golo Plaze ostala še nada¬ lje v Libanonu ter bo v kratkem začela z nočnim fotografiranjem libanonskih meja iz zraka, da “ugotovi morebitne nočne premike sirijskih prostovoljcev čez mejo v Libanon.’ Trojni sestanek na Brionih zadeve, Hector Cornejo Chavez najbolj briljanten govornik v parlamentu in šef sekcije splošno priznani strokovnjak Mario Polak. Skorajda brezupen boj je pri volitvah v Mehiko vodil Luis H. Al- varez, šef stranke Aceion Nacional, kaj¬ ti še vse prehude so posledice nekda¬ njega boja proti Cerkvi, da bi se kršč. dem. mogla zasidrati. Kršč. dem. po miselnosti je sedanji predsednik Hondurasa dr. Villeda Mo- rales; v opozicijo je šla kršč. dem. stran¬ ka v Costa Rici, kjer je njen kandidat za predsednika ing. Orlich podlegel na¬ pram liberalno-konservativnemu kandi¬ datu; formira se podobna stranka v Pa¬ nami in upati je, da bo z demokratičnim režimom v Kolombiji tudi mogoče mi¬ sliti na postavitev temeljev novi stran¬ ki kršč. demokratov. Po vsej latinski Ameriki je prodrla nova ideja, katere utrjevanje in širjenje se bo krepilo ne samo na posameznih mednarodnih kongresih, ampak pred¬ vsem pri praktičnem reševanju proble¬ mov, ki jih dandanes v nobeni državi la¬ tinske Amerike ni malo. Egipčanski Nasser je pred dnevi pri¬ spel na obisk k Titu, ki ga je z vsemi častmi pričakal v Dubrovniku. Nasserja spremlja njegova žena, Tita pa Jovan- ka. Nasser je pripeljal s seboj tudi zu¬ nanjega ministra Fawzija, Tito pa svo¬ jega zun. ministra Kočo Popoviča. S Ti¬ tom se je Nasser odpeljal na jugoslo¬ vanski ladji “Galeb” v Split, kjer so mu priredili bučen sprejem. V Splitu si je Nasser ogledal Diokletianovo palačo ter nato odpotoval na Brione, Titovo jadran¬ sko rezidenco. Na Brionih sta se Tito in Nasser s svojima zunanjima ministroma začela razgovarjati o problemu Libanona, Ci¬ pra in odnosih do ZSSR. V torek je pri¬ spel iz Grčije na Brione še grški zuna¬ nji minister ter zato menijo, da bo vpra¬ šanje Cipra na tej konferenci igralo važno vlogo. Zahodni opazovalci >so mnenja, da se kuje med Titovo Jugoslavijo in Nasser- jevo Združeno Arabijo nove vrste poli¬ tični blok. Nasser je' bil pred kratkim v Moskvi, kjer pa se ni hotel podrediti vplivu Kremlja. Skušal je poizvedeti, kakšne širše interese zasleduje ZSSR na Srednjem Vzhodu, kjer si prav Nasser vsa leta od svojega vzpona na oblast prizadeva dobiti vodilno vlogo v arab- - ... ____ RAKETA NA LUNO 30. JUlijA? Revija severnoameriške vojske “Mis,- siles and Rockets” je objavila, da je mogoče pričakovati, dk bodo iz USA iz¬ strelili prvo poskusno raketo na luno o- koli 30. julija t. 1. Pq poročilih iste re¬ vije se tudi sovjeti z vso naglico pri¬ pravljajo na izstrelitev svoje rakete na luno z oporišča ob Kaspijskem morju, da bi prehiteli Amerikance. Revija da¬ lje poroča: “Potovanje bo trajalo štiri in pol dni. Raketa bo opremljena z ra¬ darjem in radiom ter jo bodo z zemlje zasledovali s tema dve instrumentoma in ne z optičnimi napravami.” S to prvo raketo Amerikanci nk bodo nameravali zadeti lune, prav tako ne bodo vnaprej objavili izstrelitev rakete, če bi poskus propadel. skem svetu. Sovjeti si z druge strani prizadevajo pritegniti Nasserja če že ne tesno v svoj satelitski imperij pa vsaj v vrsto “nevtralnih” držav, ki vedno za¬ govarjajo sovjete proti zapadnim demo¬ kracijam. Tito se je v zadnjih tednih ponovno “sprl” z Moskvo, največ zaradi odpove¬ di sovjetskega posojila 285 milijonov do¬ larjev. Hruščev mu očita revizionizem, IZ TEDNA V Ženevi v Švici so se 1. julija t. 1. sestali na konferenco, na kateri prouču¬ jejo znanstvene možnosti o kontroli a- tomskih eksplozij, atomski znanstveniki USA, Anglije, Francije, ZSSR, Kanade, Češkoslovaške, Poljske in Romunije. Na sestankih, ki so tajni, znanstveni¬ ki proučujejo različne metode za ugo¬ tavljanje atomskih eksplozij. Patriarh srbske pravoslavne cerkve Vikentije Prodanovič je preteklo soboto umrl v Beogradu. Patriarh Vikentije je bil izvoljen za poglavarja 8 milijonske srbske pravoslavne cerkve leta 1950. Njemu pripisujejo zasluge za “normali¬ zacijo” odnosov srbske pravoslavne cer¬ kve s Titovim komunističnim režimom. Na sestanku v Parizu sta De Galle in Dulles razpravljala o odnosih med Vzho¬ dom in Zahodom, o problemu vrhovne konference, o organizaciji zahodne obrambe in o metodah pojačanja fran¬ coske vloge v NATO ter o problemih Srednjega Vzhoda, zlasti Libanona. Vprašanje Alžira Dulles ni hotel načeti. Albanija je opozorila Italijo, da bo “dovolila’ na svojem ozemlju zgraditev raketnih oporišč sovjetom, če bo Italija isto dovolila USA. Po poročilih zapadne tajne službe sovjeti taka oporišča v Al¬ baniji že imajo. Neznanec, ki se je po sovjetskih po¬ ročilih podpisal z “W.”, po poročilih britanske Scotland Yard pa s polnim imenom AVilliam Stanley AVhales, v pi¬ smu, ki ga je, zopet po izjavi sovj. ve¬ leposlanika v Londonu Malika, poslal na sovjetsko veleposlaništvo in v katerem je zagrozil, da bi z bombnika odvrgel atomsko bombo v Severno morje v bli- EL 9 DE JULIO Con motivo de la celebracion del 142*1 aniversario de la Declaracion de Inde- pendencia se realizaron en el dia del 9 de Julio varios actos en todo el pais. En la Capital federal se realizo en la iglesia Catedral un solemne tedeum con formacion de tropas al que asistieron presidente de la Nacion doctor Arturo Frondizi con autoridades nacionales y eclesiasticas y el cuerpo diplomatko extranjero. A las 12 comenzo el desfile de los efectivos de las fuerzas armadas con rendicion de honores, previa revista mi- litar por el Presidente de la Nacion. La tradicional funcion de gala se rea¬ lizo en el teatro Colon a las 21.30 9. JULIJ V proslavo 142. obletnice proglasitve argentinske neodvisnosti so bile po vsej republiki razne prireditve. V Buenos Ai¬ resu je bila v katedrali slovesna zahval¬ na služba božja, katere se je udeležil predsednik republike dr. Arturo Frondizi z vsemi ministri ter ostalimi civilnimi in cerkvenimi dostojanstveniki ter člani diplomatskega zbora. Pred katedralo so bili razpostavljeni častni oddelki argen¬ tinske vojske, ki so predsedniku izkaza¬ li predpisane časti. Po končanem cerkvenem opravilu je predsednik na avtomobilu pregledal po raznih ulicah razpostavljene enote ar¬ gentinskih oboroženih sil, ki so bile pri¬ pravljene za veliko vojaško parado. Ta se je pa pričela opoldne. V gledališču Colon je bila zvečer tra¬ dicionalna gala predstava. Tito vztraja pri svoji “čisti marksistič- no-leninistični” ideologiji. Tako sta oba vladarja, Nasser in Ti¬ to, napram Moskvi in napram Zahodu vsaj v zunanji politiki na isti črti, t. j. po njunih izjavah hočeta ostati “nev¬ tralna”, toda vedno na levici. Med nju je sedaj vstopila še Grčija, ki je s sosednjo Turčijo sprta zaradi problema Cipra. Turčija in Grčija sta članici NATO in tvorita obrambni zid te organizacije z Vzhodnem Sredozem¬ lju. Politične in vojaške silnice tako v Vzhodnem Sredozemlju prepletajo eno drugo, na ta del sveta so sedaj uprte oči iz Moskve, Beograda, Aten, Ankare, Kaira ter AVashingtona in Londona. Z libanonsko državljansko vojno in s pro¬ blemom Cipra je postal boleča točka za Zapad in kalna voda za ribarjenje sov¬ jetov in njihovih sopotnikov. V TEDEN žini angleške obale, da bi opozoril sve¬ tovno javnost na nevarnosti atomske vojne, je ostal za sovjete še vedno mi- steriozni ameriški letalec z oporišča Ip- swich v Angliji, Scotland Yard pa trdi, da ji je AVhales končno izjavil, da pisma ni pjsal in da je verjetno vsa zadeva so¬ vjetska potegavščina s propagandnimi nameni. Vsekakor je pri stvari mogoče priti do treh zaključkov: 1) Če je pismo resnično pisal neki amei-iški letalec, pa ga je Malik izdal, ko je prinesel pismo britanskim obla¬ stem, to pomeni, da so sovjeti računali takole: če letalec odvrže bombo, bodo Amerikanci mislili, da so jo odvrgli so¬ vjeti in bodo v trenutku zasuli ZSSR z atomskimi bombami s svojo strateško letalsko silo. Sovjeti na to niso priprav¬ ljeni in se Amerikancev boje. 2) Če so pismo sestavili sovjeti iz kakršnih koli razlogov, se jim propa¬ gandni trik verjetno ne bo posrečil, ker je Scotland Yard znana, da pred odlo¬ čitvijo vrta do skrajnih možnosti za odkritje krivca in je skoro gotovo, da bo v tem slučaju- našla pot do pravega pisca. Sovjeti bodo na ta način osmeše- ni pred vsem svetom. 3) če je pismo pisal kak neuravno¬ vešene^ pa so zopet sovjeti tisti, ki z izdajo pisma dokazujejo, da se boje a- meriškega povračilnega atomskega na¬ pada. Na predsedniških volitvah v Meksiko je zmagal Adolfo Lopez Mateos, 48 let¬ ni vodja liberalne stranke. Bil je znan kot odličen minister za delo. Nad 10 mi¬ lijonov volilcev je istočasno izvolilo tu¬ di 60 senatorjev in 162 poslancev. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10. VII. 1958 PISMO IZ LONDONA Jugoslavija Spretno zamišljena, ob najboljših iz- gledih začeta in nekaj časa presenetlji¬ vo plodonosna, Titova politika “aktivne koeksistence” je doživela fiasco. Mož, ki je pogumno stopal po visoko razpeti vrvi, se je nagnil in zdaj, zdaj utegne omahniti v globino. Ali ga bo zopet pre¬ stregla mreža ameriške pomoči ? Tako kot leta 1948 je tudi sedanji spor z Moskvo jugoslovansko vlado spra¬ vil v sila kočljiv položaj. Toda, pri tem, ko je ozadje prvotnega konflikta še vedno v znatni meri zavito v temo, je položaj sedaj popolnoma jasen. V razli¬ ko od druge strani v igri “aktivne ko¬ eksistence” so Rusi nedvoumno predo- eili, da jim ni, da bi jih kdo molzel za¬ stonj. Na brutalen in prostaški način so Tita pozvali, naj plača račun, če hoče še naprej jesti pri njihovi mizi. Glavna privlačnost sovjetske vabe je bila ravno v tem, da je Titu nudila edin¬ stvene izglede, da zavoženo gospodar¬ stvo zopet postavi na zdrave noge. Kro¬ nično negativna zunanja plačilna bilan¬ ca, visoki dolgovi, ekonomska stagnaci¬ ja in obupno nizka življenska raven prebivalstva — vse bi se dalo, tako so upali, v nekaj letih odpraviti s sovjet¬ sko pomočjo. Samo, če bi, ko je bilo v načrtu, zgradili aluminijsko industrijo, bi Jugoslavija v doglednem času proiz¬ vajala 600.000 ton te dragocene kovine letno. To je več kot danes znaša vsa evropska potrošnja. S tovarnami za u- metno gnojivo bi dvignili poljedeljstvo, in tako dalje. Vse to naj bi financiral sov¬ jetski blok. Tistih 280 milijonov dolar¬ jev, ki so jih sedaj vtaknili nazaj v listnico, naj bi bil samo začetek. Mor¬ da bi iz vsega tega res kaj bilo. Toda, ne za ceno “aktivne koeksistence”, am¬ pak za ceno popolne udaje. In če te ce¬ ne Tito ni bil voljan plačati, tega ni sto¬ ril iz ideoloških razlogov, ampak zato, ker ve, da bi takšna cena pomenila nje¬ gov in njegovega ožjega kroga fizični konec. Temeljni nagibi v sporu med Moskvo in Beogradom 'izhajajo iz želje po čim večji oblasti, na političnem in gospodar¬ skem polju. V končnem oziru je to se¬ veda značilno za vse komunistično po¬ četje. Sklicevanje na Marxa in Lenina in na “zgodovinsko nujnost” je plašč, ki prekriva goli pohlep po oblasti. Toda ideološko utemeljevanje te ali druge akcije ima navzlic temu svoj po¬ men, ki ga ne smemo podcenjevati. Saj drugače si je težko zamisliti zakaj bi komunisti — tudi kjer so čisto varno v sedlu — toliko napora uporabljali vprav za dokazovanje svoje pravovernosti. Kdo ima torej “prav” v luči tistega, kar ena in druga stran imenuje “mark- sizem-leninizem” ? Gotovo je eno. če bi komunistični svet sprejel naziranja, ki jih obsega sedanji program ZKJ, bi pre¬ nehal biti nevaren ostalemu človeštvu. Po vsej verjetnosti bi kaj kmalu razpa¬ del v množico prepirajočih se frakcij, kar bi prizadeta ljudstva hitro izkoristi¬ la in hi počistila z “diktaturo proleta¬ riata”. Kam privede “Titoizem” —- s svo¬ jim zanikanjem vodilne vloge ZSSR-a, z eksperimentiranjem z “delavskimi sve¬ ti” in zavzemanjem za druge oblike “od¬ miranja države”, je Rusom in vsem ko¬ munistom nazorno predočil primer Ma¬ džarske. Kot je moskovski “Komunist” pravilno naglasil v svoji “bratski kri¬ tiki” jugoslovanskega programa, titoi- stične ideje niso nič originalnega. Že v Leninovi dobi, da so nekateri skušali u- veljaviti podobne misli. In Lenin je bil tisti, ki je stvari postavil na svoje pra¬ vo mesto. Stalin je bil le dosleden leni¬ nist. In tako kot leta 1948 je “Zeri i Po- pullit” povzdignil glas in Tita označil za “Judeža”. Pekinški “Ljudski dnev¬ nik” je pa izrečno zapisal, da je bila kominformska resolucija pravilna. Toda, mar ni Tito sam pritrjeval Sov¬ jetski zvezi, ko je v krvi pomandrala madžarski narod? Mar ni sam jugoslo¬ vanski režim le kopija “stalinizma”? Vsaka resnična demokracija in “odmi¬ ranje države” sta Titovi vladajoči sku¬ pini danes prav tako tuja kot Kremlju. Ko so Djilasu januarja leta 1954 na plenumu centralnega komiteja ZKJ za¬ mašili usta, je Kardelj za to uporabil argumente, ki do pičice odgovarjajo vsemu, kar je učil Stalin. Vse to ima praktičen pomen: titov¬ ska ideologija ne more biti prepričeval¬ na niti za komuniste niti za demokra¬ te. In če kitajski komunisti danes naj¬ bolj divje napadajo Titov program, to ni slučaj. Titovi prijatelji na zapadu, in posebno v Angliji, so se zavzemali za pomoč brez vrvic” vprav v nadi, da na razpotju se bodo titoizma oklenili tudi drugi, zlasti pa Mao Tse Tung. Pri tem pa nikakor nočem zanikati vrednosti, ki jo ima Titov konflikt z Moskvo za svobodni svet in posebej za jugoslovansko ljudstvo. Ta spor je vir upanja, ki položaj naših ljudi napravlja tako bistveno drugačnega od stanja, v katero je usoda vrgla ostale dežele za Železno Zaveso. Ni dvoma, da je med vladajočimi krogi v Jugoslaviji sami nekaj takih, ki so nezadovoljni, ker je režim zabredel v slepo ulico in stagni¬ ra. Na zahodu, in predvsem v Ameriki, je sedaj, da z odgovarjajočim pritiskom zopet sproži proces liberalizacije! V obdobju, ko se na novo odpira vpra¬ šanje jugoslovanskega režima, pa pred važnimi nalogami stoji tudi emigracija. To je nedavno tega podčrtal dunajski dopisnik švicarskega lista “Neue Ziiri- cher Zeintung” z besedami: “Naslednji korak bi moral biti sedaj ta, da tisti Jugoslovani, ki to morejo, začrtajo al¬ ternativo stagnirajoči diktaturi Tito- Rakovič, alternativo, ki bi odgovarjala problematiki te dežele 'in bi bila praktič¬ no uporabljiva”. Vprašanje alternative ni novo. Obsta¬ jalo je v vsej svoji aktualnosti v usod¬ nih medvojnih letih v Londonu in ne¬ rešeno je ostalo do danes. Ni prostora, da bi se dotaknil vseh težav, ki stoje na¬ poti sodelovanju demokratičnih sil v begunstvu. Vendar vsak ve, da je osred¬ nji problem tu zamotano, duhamomo in bolestno “srpsko-hrvatsko pitanje”. Na¬ še slovensko vodstvo je do tega vpra¬ šanje že ponovno zavzelo stališče, ki u- streza življenskim koristim slovenske¬ ga naroda in je hkrati konstruktivno za vso Jugoslavijo. Saj v primeru ka¬ kega kaosa v Jugoslaviji — in ta more nastopiti vsak čas — lahko z goto¬ vostjo računamo, da bo Italija skušala zasesti del slovenskega ozemlja. Pozdraviti je zategadelj treba sleher¬ no pobudo, ki jo opazimo pri odgovornih predstavnikih hrvatskega in srbskega naroda. Žal je teh pobud vse premalo. Z ozirom na to je posebno hvalevred¬ no prizadevanje, ki ga zasledujemo j>ri določenem delu pripadnikov stranke HSS. V Londonu živeči ugledni državnik iz tega tabora, g. Ilija Jukič, je neodvom- no med tistimi, ki danes orjejo ledino v naporu, da se ugladi usodno nasprotje med Hrvati in Srbi. V članku, ki ga je dne 28. aprila obiavilo glasilo HSS; kanadski tednik “Hrvatski glas”, je g. Jukič sedanje stanje odnošajev med o- bema narodoma označil kot “popolnoma nevarno temo.” Prikazal je politično si¬ tuacijo, v kakršni se je Jugoslavija znašla, in iz katere vsak trenutek lahko nastanejo usodepolni dogodki .Kar da¬ nes druži jugoslovanske narode, da je le sovraštvo do komunističnega režima. Toda v primeru, da se spričo revoluci¬ je, zunanje intervencije ali drugih do¬ godkov, sproste latentne sile medseboj¬ nega narodnostnega sovraštva, potem bi “plameni nove državljenske vojne bili zdaleč večji 'in strahotnejši od onih, ki so žareli v nesrečnem razdobju od leta 1941 do 1945.” Zaradi tega pa, da trez- - ni ljudje doma upajo ih pričakujejo “da bodo v času krize, če ne že pred njo, dobili priporočila in smernice od odgo¬ vornih predstavnikov v svobodnem sve¬ tu... katere bi jim omogočile, da bi že takoj v začetku obdržali vodstvo borbe v svojih rokah.” G. Jukič konkretno predlaga naj od¬ govorni predstavniki jugoslovanskih na¬ rodov v inozemstvu stopijo skupaj in naj osnujejo enotno platformo, vsaj za paralelno ukrepanje, če tesnejše skup¬ nosti v sedanhh okoliščinah ni mogoče uresničiti. Skupni akciji pa naj bi bil na¬ men predvsem ta, da se v Jugoslaviji prepreči državljanska vojna med na¬ rodi in se obvarujejo državne meje. Za¬ hodnim zaveznikom bi bilo treba pre- dočiti nevarnosti, ki jih vsebuje sedanji položaj v Jugoslaviji. In v skupni po¬ slanici zahodnim činiteljem naj jugo¬ slovanski politični voditelji tako meni g. Jukič — v emigraciji posebno pod¬ črtajo kako uscdno bi bilo, če bi v pri¬ meru krize v Jugoslaviji Italiji poveri¬ li mandat za zasedbo našega ozemlja. Toda oddelki ameriške vojske okoli Ve¬ rone in enote zahodne mornarice v Sredozemlju bi “mogle biti odločilni faktor v prid ugodnemu razvoju sleher¬ ne krize. “Iz takšnega skupnega kora¬ ka pa naj bi bili izključeni “vsi tisti listi in skupine, ki žalijo najbolj sveta čustva bodisi slovenska, hrvatska ali srbska”. Na dlani je — kct g. Jukič pravilno Nova gonja proti Slovencem na Koroškem Na Slovence na Koroškem se je spro¬ žil nov val nalpadov, krivičnih očitkov in groženj. Nosilci te grde gonje so av¬ strijski listi, pridružujejo se jim pa ce¬ lo vladne osebnosti. V svojem sovraštvu do vsega, kar je slovenskega, vsem tem elementom še malo ni do tega, da bi se¬ danja avstrijska vlada, v kateri imajo poleg socialistov glavno odgovornost prav krščanski demokrati, izpolnila svo¬ je mednarodne Obveznosti napram slo¬ venski narodni manjšini na Koroškem. Pri tem se pa še farizejsko trkajo na prsi, češ, marsikje bi bila narodna manj¬ šina vesela, če bi uživala take pravice, ko jih imajo Slovenci na Koroškem. Sedanjo sovražno gonjo proti Sloven¬ cem na Koroškem je začel že lanskega decembra list “Štern” z znano storijo s svetinjskimi zvonovi. Dne 10. maja t. 1. je list “Kamtner Nachrichten”, glasilo Koroške osvobodilne stranke, poročal, da je bila šele pred nekaj leti nanovo odprta slovenska gospodinjska šola za dekleta. Ta list izhaja na Koroškem ter niti tega ne ve, da je prav letos ta šola slavila 50 letnico obstoja. In taki ljudje potem na netočen način tudi informira¬ jo ostalo avstrijsko javnost. Nedavno se je v svojem govoru bavil s problemom Slovencev na Koroškem tudi obrambni minister Graf. Dejal je naj tisti Sloven¬ ci, ki jim v Avstriji ni všeč, “potegnejo iz tega posledice, kajti Avstrija da ne bo nobenemu br ( anila izselitve”. Vrsto laži in grdih podtikanj je obja¬ vil tudi dunajski dnevnik “Die Presse”. Med drugim lažno poroča, da slovenski duhovniki na Koroškem odrekajo po¬ slednjo popotnico tistim, ki se hočejo izpovedati v nemščini, slovenske šolske sestre pa da širijo iredentistično pro¬ pagando. Ne mine teden, da ne bi izšli hujska¬ ški članki proti Slovencem tudi v “Salzburger Nachrichten”, v graški “Tagespost” in v celovškem listu “Klei¬ ne Zeitung”. Namen teh člankov je u- stvarjati v nepoučeni avstrijski javnosti vedno večje nerazpoloženje proti sloven¬ ski narodni manjšini na Koroškem. Za 27. maj je bil na Dunaju napove¬ dan sestanek parlamentarnega odbora za manjšinske zadeve. Da bi ta odbor nastopil proti Slovencem, je bila orga¬ nizirana akcija za pošiljanje protestnih brzojavov, pa tudi delegacije na Dunaj so bile pripravljene. Za to se je poseb¬ no prizadeval de^elnozborski poslanec dr. Mayrhofer in tudi znana ponemče- valna družba Sohulverein je bila in je še vedno z vso vnemo na delu proti Slovencem na Koroškem in proti obsto¬ ju tistih šol, ki jih doslej že imajo. Slovenci na Koroškem so trdno od¬ ločeni, da bodo svoje pravice branili z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpola¬ go kot svobodni in lojalni državljani, ki nimajo napram svoji državi samo dolž¬ nosti, ampak tudi pravice. Kot prvi odgovor so se na avstrijsko javnost obrnili z daljšim člankom v nemščini, ki so ga objavili v svojem listu. Naš tednik-Kronika pod naslovom “Karnten in Gefahr?!” t Akad. mladina Vzhodne in Srednje Evrope za svobodo svojih narodov Med slov. protikomunističnimi organi¬ zacijami v Argentini, deluje v Bs. Ai¬ resu tudi Slovenško akademsko društvo. Že od svoje ustanovitve naprej je poleg predavanj, ki jih prireja za svoje člane, skušalo prodreti tudi v širšo javnost ter se povezati z drugimi študentovskimi društvi po svetu. Zato se je rado od¬ zvalo pobudi za ustanovitev zveze aka¬ demskih društev - narodov izza železne zavese. Zveza je * dobila ime Federacion de Estudiantes Democraticos Exilados del Este y Centro Europeo — FEDECE — t. j. Zveza emigrantskih demokrat¬ skih dijakov Vzhodne i Srednje Evrope. V zvezi so zaenkrat včlanjeni Eston¬ ci, Letonci, Poljaki, Ukrajinci, Slovaki, Madžari, Slovenci in Hrvatje. Njen na¬ men je medsebojno spoznavanje, študij problemov posameznih narodnosti, v glavnem pa, seznajanje argentinske jav¬ nosti in zlasti argentinske akademske mladine z borbo za svobodo in demo¬ kratske svoboščine od komunizma za¬ sužnjenih narodov. V ta namen je Zveza emigrantskih demokratskih dijakov Vzhodne in Sred¬ nje Evrope stopila pred argent. javnost in argentinsko akademsko mladino s po¬ sebnim proglasom, ki ga je izdala v ne¬ deljo dne 6. julija, ko je v zvezi včla¬ njena akademska mladina od komuniz¬ ma zasužnjenih narodov v Buenos Aire¬ su položila venec'ha spomenik argentin¬ skega Osvoboditelja generala San Mar¬ tina. V proglasu emigrantski demokratski akademiki najprej povedo, da ima nji¬ hova organizacija namen pripomoči k pravemu sporazumevanju med narodi in k vzajemnosti Vseh ljudi v demokrat¬ skem sožitju, nato pa naglašajo: “člani društev/ 'ki sestavljajo to zve¬ zo, so študenti argentinskih univerz, ki obenem poznajo iz lastne izkušnje naj¬ bolj poniževalne totalitarne sisteme na¬ še dobe. Izseljeni‘zaradi komunističnega •;s ' totalitarizma in sovjetskega imperializ¬ ma, ki je podjarmil njih domovine, se pridružujejo moralnim silnicam, da je obnovitev človeštva možna le z vzposta¬ vitvijo demokratskih idealov, s samood¬ ločbo narodov in z zagotovljenostjo člo¬ večanskih pravic in družbene pravično¬ sti. Vedo, da je za dosego pravega mi¬ ru neobhodno potrebna zrušitev vseh diktatur in odločna odstranitev vseh to¬ talitarnih ter imperialističnih sistemov in ustavitev preganjanj ter delanja raz¬ lik med ljudmi zaradi verskih, narod¬ nostnih in rasnih vzrokov. Ko spet vsta¬ jajo s silnim zagonom ideali kontinen¬ talne vzajemnosti in sodelovanja, okrep¬ ljeni v boju z diktatorskimi režimi v tem delu sveta, se FEDECE pridružuje vsem demokratskim in naprednim zahte¬ vam, ki jih oživlja vzvišeni duh ameri- kariizma, zavedajoč se, da je ta eden najvažnejših činiteljev v težnji po bolj¬ šem svetu.” Dalje poziva argentinsko in južno¬ ameriško javnost naj raztegne “svojo solidarnost na vse zasužnjene narode Vzhodne in Srednje Evrope”, ki štejejo 150 milijonov ljudi, katere je “totalitar¬ ni komunizem pahnil v materialno in du¬ hovno siromaštvo”. Obsoja zadnje usmr¬ titev Imre Nagyja in njegovih tovari¬ šev na Madžarskem ter svoj proglas na¬ to zaključi s naslednjo prošnjo: “Mladina Amerike, katere silna težnja po svobodi je prišla na dan vedno, ka¬ dar so jo hoteli podjarmiti, ne more o- stati ravnodušna ob taki nečloveški ti¬ raniji, ki Zatira narode Vzhodne in Srednje Evrope, ravno tako, kot ne mo¬ re brezčutno zreti na diktature v Ame¬ riki ali kjerkoli drugje na svetu. Spri¬ čo nove obletnice argentinske neodvisno¬ sti FEDECE prosi Argentince za Soli¬ darnost in moralno oporo v imenu svo¬ bode, da se tisti ideali, ki so obžarjali majske dogodke, razširijo med Vse naro¬ de na svetu.” VSEM NAOČNIKOM IN BRALCEM SVOBODNE SLOVENIJE V prejšnji številki smo obvestili vse naročnike in bralce, da nam je to leto tiskarna že dvakrat občutno povišala stroške za tiskahfe lista. Obe povišanji znatno presegata povišek naročnine v let. letu. Napovedani so pa še novi po¬ viški med letom, ifeako visoki bodo, še ne vemo. Zato tudi še ne moremo dokončno povedati koliko bi ‘ moral vsak naročnik še prispevati, da bomo mogli kriti stro¬ ške izdajanja lisi& v letošnjem letu. Upamo, da bomo mogli v teh novih o- kolnostih premagati težave, nastale s —-T- poudarja ob zaključku omenjenega član¬ ka — da bi s talio skupno akcijo mogli' priti do vpliva najbolj merodajnih činiteljih na zahbdu in bi s tem izpod¬ bili ugovore, ki ‘fe 1 teh strani prihajajo o tem, da na potfročju današnje Jugo¬ slavije ni nobeni’olternative Titovemu režimu.” ' B.G. poviški tiskarskih stroškov, če bodo na¬ ročniki in bralci v celoti ustregli temle našim nujnim prošnjam: 1. Naročniki naj s plačilom tekoče naročnine ne odlašajo do konca leta, ampak naj jo poravnajo takoj . 2. Vsak naročnik, bodisi, da je že plačal letošnjo naročnino, ali jo bo še plačal, naj poleg redne naročnine 140 pesov, prispeva vsaj 20 pesov za tiskov¬ ni sklad. 3 Vsi naročniki naj čim prej porav¬ najo zaostanek naročnine v lanskem le¬ tu in naj ne čakajo naših opominov. 4. Vse podjetnike, trgovce in obrtni¬ ke prosimo in pozivamo, da pogosteje oglašajo v Svobodni Sloveniji in jo s tem podpirajo. 5. Vsi, ki niso še naročniki, naj ta¬ koj postanejo in naj ne berejo Svobod¬ ne Slovenije brezplačno pri znancih in sosedih. Svobodna Slovenija ARGENTINA V Argentini so se prejšnji petek spo¬ minjali 25. letnice smrti biv. predsedni¬ ka republike radikala Hipolita Irigoye- na. Za pokoj njegove duše je bila v ka¬ tedrali zadušnica, pri kateri je bil pred¬ sednik dr. Frondizi z vsemi ministri in člani diplomatskega zbora. Spomin Hi¬ polita Irigoyena je počastil tudi Narod¬ ni kongres s sprejetjem zakona o posta¬ vitvi spomenika Irigoyenu ter o progla¬ sitvi hiše, v kateri je živel v zadnjih letih, za zgodovinski spomenik. Poslanci ljudskih radikalov iz province Bs. Ai¬ res so pa v poslanski zbornici za to provinco predložili zak. osnutek, po ka¬ terem naj bi se mesto Lanus' preimeno¬ valo v Hipolito Irigoyen. V zadnjem času vlada predlaga sena¬ tu v odobritev imenovanje sodnikov. Ker nekaterih sodnikov, ki so bili na sedanje položaje postavljeni pod vlado osvobo¬ dilne revolucije, ni predložila v potrdi¬ tev, je več sodnikov, ki so bili potrjeni, v znak protesta proti taki odločitvi vla¬ de podalo ostavke. Na vrhovnem sodišču v Buenos 1 Airesu je prišlo že ponovno do demonstracij. Sodniki v provinci Santa Fe so pa pozvali vlado naj vetira sklep provincijskega parlamenta, s ka¬ terim je odpravil nepremestljivost sod¬ nikov. Če bo sklep poslanske zbornice obveljal, potem sodniki groze s stavko. V Buenos Airesu so prejšnji teden pol drugi dan stavkali zdravniki po vseh bolnišnicah in ambulantah v protest pro¬ ti Pok. zavodu transportnih nameščen¬ cev, ki je brez upravičenega razloga od¬ pustil šefa zdravnika. Zravniška gre- mialna federacija je odpust omenjenega zdravnika ostro obsodila ter znova pou¬ darila, da se bo borila z vsemi sredstvi proti temu, da bi bili znova sprejeti na¬ zaj v službo tisti zdravniki, ki so bili odstranjeni s svojih mest pod prejšnjo vlado. Stavka zdravnikov je grozila, da se bo raztegnila na vso republiko. Vanjo je posegel sam predsednik ter zdravnike zagotovil, da se bo zadeva pravično u- redila, nakar so jo zdravniki prekinili. Argentinska vojna mornarica je kupi¬ la od Anglije letalonosilko “Warrior” s prodajo svojih težkih križark “Moreno” in “Rivadavia’ Ter lahke križarke “Pueyredon”. V Argentini so 182. obletnico neodvi¬ snosti Severne Amerike slovesno prosla¬ vili z odkritjem spomenika biv. Sever¬ noameriškemu predsedniku Rooseveltu. Je to drugi spomenik, ki ga ima Roo¬ sevelt. Prvi je v Angliji, drugi pa se¬ daj v Argentini. V poslanski zbornici so v zadnjem ča¬ su sprejeli več zak. osnutkov. Tako so soglasno ukinili vse odredbe v zakonu o bivanju, po katerem je lahko oblast inozemca, ki je živel v Argentini, zara¬ di kakega prestopka izgnala iz države. Pri izvajanjaju tega zakona so se do¬ gajale velike zlorabe. Zato so govorniki v kongresu navajali, da je bil ta zakon sramota za republiko. Sprejeli so tudi zakon, s katerim so zaradi silnega tiho¬ tapstva, ki se je razvilo v zadnjih letih, poostrili zak. predpise o pobijanju ti¬ hotapstva. — Prejšnjo soboto so pa imeli poslanci v zbornici svojestne “to¬ variše”. V zbornični dvorani so namreč poslancem govorili predstavniki upoko¬ jencev ter utemeljevali svoje zahteve po zvišanju pokojnin. Istočasno je pa iz¬ vajanja svojih predstavnikov pred kon¬ gresom na ulici podpirala velika množi¬ ca upokojencev z raznimi vzkliki. — V poslanski zbornici so v zadnjih dneh sprejeli tudi proračun za parlament v vi¬ šini 193.334.929 pesov. Argent. zvezni poslanci imajo sedaj dnevnice 15.000 pe¬ sov razen doklad za draginjo in potova¬ nja. Vlada je prosila senat za pristanek za imenovanje novih diplomatskih pred¬ stavnikov. Tako je predložen gral Jus¬ to Leon Bengoa, ki je hil pod pok. pred¬ sednikom Lonardijen hekaj časa vojni minister, pod Aramburujevo vlado pa nekaj časa v internaciji, precej časa po v preizkovalnem zaporu, za veleposlani¬ ka v Belgiji, za veleposlanika v Švici je predložen general Juan Constantin Cuaranta, dr. Mario Amadeo, biv. zun. min. v Lonardijevi vladi, je predložen za argent. veleposlanika pri OZN. Po¬ litično je dr. Amadeo pripadal kat. de¬ sničarsko usmerjeni polit, skupini Union federal. Pri zadnjih volitvah je zago¬ varjal stališče, da mora ta polit, skupi¬ na podpreti dr. Frondizija, ne pa nasto¬ pati s svojim kandidatom. Zaradi tega je bil izključen iz Union federal. Gene¬ ral Videla Balaguer, ki je veleposlanik pri italijanski vladi, ostane na tem po¬ ložaju še naprej, prav tako v Španiji kontra-admiral Toranzo Calderon. Argentinska kongresna knjižnica ima 360.000 knjig. To so povedali v debati o proračunu za poslansko zbornico. Buenos Aires, 10. VII. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Slovenije* Na zadnjem kongresu Zveze komuni¬ stov Jugoslavije v Ljubljani so od slo¬ venskih komunističnih funkcionarjev prišli v CK ZKP naslednji: Viktor Av¬ belj, Aleš Bebler, Marijan Brecelj, Ja¬ nez Hribar, Albert Jakopič, Edvard Kar¬ delj, Stane Kavčič, Slavko Komar, Bo¬ ris Kraigher, Sergej Kraigher, Vlado Krivic, Dušan Kveder, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Bogdan O- solnik, Jože Potrč, Ivan Regent, Lidija šentjurc, Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Olga Vrabič in Boris Ziherl. V centralni revizijski komisiji sta pa Mitja Ribičič in Janko Rudolf. V vrhovni komunistični forum, Centralni komite, so letos prvič prišli od slovenskih komunistov Marijan Brecelj, Albert Jakopič, Dušan Kveder, Bogdan Osolnik, Janez Vipotnik in Ol¬ ga Vrabič. — Izvršni komite CK Zve¬ ze komunistov Jugoslavije je pa sestav¬ ljen takole: Josip Broz-Tito, Vladimir Bakarič, Ivan Gošnjak, Blažo Jovano¬ vič, Edvard Kardel, 'Lazar Koliševski, Franc Leskošek, Miha Marinko, Djuro Pucar, Aleksander Randovič, Djuro Sa¬ laj, Petar Stambolič, Jovo Veselinov, Veljko Vlahovič in Svetozar Vukmano- vič. Generalni sekretar je Tito, sekre¬ tarja pa Kardelj in Rankovič. Djuro Sa¬ laj je po kongresu umrl. V Jugoslaviji je letos vpisanih v 15.521 šolah 2.569.589 učencev za osnov¬ no in srednjo izobrazbo. V osnovnih in osemletnih šolah je vpisanih 2.246.237 učencev. Teh šol pa je 14.088. Umrli so. V Ljubljani: Marija Pa- heiner, roj. Škulj, Karel Tomažič, žel. v p., Ivan Rakovec, višji poštni kontrolor v p., Eleonora Watzak, upok. Lado Po¬ tokar, nameščenec, Matija Podkrajšek, brivski mojster, Pavla Erklavec, čla¬ nica SNG v p., Alojzij Steklasa, Ivan Gros, Ana Hodnik, roj. Lopatič, Janez Zalokar, žel. upok. Avgust Čadež, usluž¬ benec Drž. založbe Slovenije, Jože Kra¬ njec, mehaniški mojster, Ignac Sajovic, upokojenec, Sidi Ahazhizh, Pavel Kon- stantinovič Bezrukov, Božo Suknaič, upok. Karel Kos, dentist, Janez Sku¬ bic, Ivan Gaber, Anton Sterle, uslužbe¬ nec, Ljudmila Božič in Anton Coklin, •upok. v Celju. Ivan Vodopivec, upok. v Mengšu, Anton Knap, biv. šolski upra- vitej v Kranjski gori, Anton Žnidar, žel. uradnik v p. v Novem mestu, Jan¬ ko Jakopec v Kamniku, Jože Golmajer v Beogradu, Vida Nahtigal, kemičar¬ ka v Novem mestu, Franjo Arzenšek v Celju, Marijana Novak, roj. Rak v Velenju, Jože Hočevar v Stepanji vasi, Marija Orej, roj. Graum v Devici Ma¬ riji v Polju, Blaž Ostrožnik, uradnik v p. v Celju, dr. Ivan Podpečan zdravnik v Celju, Franc Zore, v Slov. Konjicah, Anica Zaletel, roj. Benigar v št. Vidu, SESTANEK ZAUPNIKOV SLS je bil v nedeljo 29. junija t. 1. ob dese¬ tih dopoldne. Kljub izredno slabemu vre¬ menu se je zbralo blizu 60 zaupnikov iz Vel. Buenos Airesa. Na sporedu je bilo čitanje poročila predsednika stranke dr. Mihe Kreka ter predavanji Miloša Sta¬ reta in Rudolfa Smersuja. Temu spore¬ du je sledila debata o aktualnih vpraša¬ njih. [Ivan Curk, zidar v Dolgi Poljani, Ivan černilec, pos v Podbrezju, Marija Kav¬ čič v Dobrepolju, Anton Golf, bisero- mašnik v Cerkljah pri Kranju, Fanika Jaklič, roj. Razinger v Novem mestu, Anton Ukmar v Vidnjanu pri Puli, Edi Aškerc, ind. poslovodja v Trbovljan, Pe¬ ter Veber v Železnikih, Rozalija Škedelj y Uršnih selih, Cecilija Mazovec v Zg. Kašlju, Mila Pohar,, roj. Kolenc v Celju, Marija Štrumbelj iz Iške vasi pri Igu, Mihael Lah v Vrhpolju, Martin Dugar v Mariboru, Marija Bergant, roj. Smo¬ leč v Mariboru, Karel Berlot, žel. upok. na Savi, Rozalija Kralj na Brezovici, Andrej Pleško, upok.: v Bizoviku, Drago Andrijanič, biv. lekarnar v Novem me¬ stu, Franc Bidovec, tov. upok. v Koroški Beli, Ivana Dolinar* 3 v Mengšu, Franja Knez v Dravljah, Karolina Kreutz, roj. Janša v Sevnici in Angela Baumkircher, roj. Mihevc v Litiji. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Koncert Slov. pevskega zbora Gallus V vrsti koncertnih prireditev, ki jih re¬ prezentativni pevski zbor slovenskih pro¬ tikomunističnih emigrantov v Argentini Slovenski pevski zbor Gallus priprav¬ lja letos za proslavo desetletnice svoje¬ ga obstoja in delovanja, je bil v nedeljo dne 6. julija t. 1. ob štirih popoldne cer¬ kveni koncert v lepi buenosaireški bazi¬ liki Nuestra Sehora de la Merced, na križišču ulic Reconquista in Cangallo. Udeležilo se ga je nad 800 Slovencev. Navzočih je pa bilo tudi več uglednih argentinskih osebnosti, ter predstavni¬ kov drugih emigrantskih narodnosti v Argentini. Slovenski pevski zbor Gallus je na tem koncertu nastopil s svojim moškim, mešanim ter otroškim zborom, izvajal je pa Haydnov zbor iz oratorija “Vse stvarstvo oznanja slavo”, Foesterjev zbor “Ave Maria” iz opere Gorenjski slavček, Mavov “Večerni zvon” za moški, mešani in otroški zbor, Sattnerjevo “Vstal je Gospod” ter Haydnovo Marija- celjsko mašo za mešani zbor, soliste in orgle. Pri orglah je zbor spremljal g. prof. Jože sana, ki je na orglah odigral tudi Mozartovo Fugo v C duru. Koncert, o katerem bomo prinesli stro¬ kovno poročilo v prihodnji številki, je pod vodstvom pevovodje g. dr. Julija Sa- vellija lepo uspel ter so bili vsi Galluso¬ vim pevcem hvaležni, da so jim pripra¬ vili tako lep glasbeni užitek. Šesti kulturni večer Slovenske kultur¬ ne akcije v priredbi njenega filozofske¬ ga odseka, je bil v soboto 5. t. m. v sa¬ lonu Bullrich. Predaval je profesor Ka¬ rel Rakovec, ki je v “psihološki in so¬ ciološki analizi dvojezičnosti” navajal razne primere: Obmejna prelivanja raz¬ ličnih jezikovnih skupin, narodne manjši¬ ne, kolonizacija in druge. Najdalje se je pa pomudil pri problemu dvojezičnosti v izseljenstvu in pokazal na probleme v tej zvezi. Predavanje je bilo zanimivo in res ak¬ tualno. To je pokazala tudi debata, v katero so mnogi posegli in skušali zla¬ sti s praktičnimi vzgledi osvetljevati problematiko dvojezičnosti v izseljen¬ stvu. Kulturni večer je otvoril in zaključil predsednik filozofskega odseka dr. Bru¬ men. Zahvali, katero je izrekel predava¬ telju, so se pridružili vsi navzoči z že¬ ljo, da bi to predavanje o tako važnem vprašanju ne bilo zadnje. OSEBNE NOVICE V župni cerkvi v Ramos Mejiji je imel včeraj slovesno srebrno mašo g. župnik Franc Novak. Poročilo o njej bomo pri¬ nesli v prihodnji številki. V petek dne 4. julija t. 1. sta dospeli v Buenos Aires z ladjo Biancamano ga Marija češnovar in njena hčerka gdč. Marjetka češnovar, žena odn. hčerka g. Viktorja češnovarja, biv. blagajnika Društva Slovencev. Obe ob prihodu po¬ zdravljamo in jima želima v novi deželi veliko sreče in zadovoljstva. ADROGUE Domobranska proslava Našo domobranskd prireditev (22. ju¬ nija) je začela Čftiea Lojzeta No¬ vaka Zgodbe neznafiih vojakov. Sle¬ dila je recitacija štirih sonetov Vladi¬ mirja Kosa pod naslovom Srečanje s smrtjo. Bogoslovski pevski zbor je za¬ pel štiriglasno venček Nebo žari. Osred¬ nja točka programa je bil govor, v ka¬ terem smo zrli domobranstvo v njegovih in miselnih osnovah. Zaključil je prire¬ ditev venček domobranskih koračnic (plošče), razporejenih po časovnem za¬ poredju in zvezanih med seboj s potreb¬ nim besedilom. Vsa prireditev, ki je bi¬ la vokvirjena v okusno pripravljen pro¬ stor (rdeča zavesa,' ■ zgoraj domobran¬ ski grb, spodaj Sloveni >, iz katere ra¬ ste navzgor velik križ, na levi besede: dom, narod, Bog in na desni velika slo¬ venska zastava, ki spodaj v loku konču¬ je v mejah Slovenije), je spet oživila tisti zgodovinski čas. in izzvenela v hva¬ ležnost do naših vojakov* BARILOCHE 7. redni letni občni zbor SPD Bariloche 21/6 so zborovali bariloški slovenski planinci. Poročila odbornikov so podala razvoj društva v preteklem letu in poka¬ zala na planinske storitve in gospodar¬ ski napredek. Poleg večjih argentinskih odprav na Antarktiko in v južni Čile, pri katerih so sodelovali -— oziroma še so¬ delujejo — naši najpoznatejši gorniki, se je omenjal tudi znaten porast sloven¬ skega gorskega turizma iz Buenos Ai¬ resa. V gospodarskem oziru se kljub malen¬ kostnim gmotnim sredstvom uspešno nadaljuje urejanje Planinskega stana. Napori obeh sekcij SPD so za enkrat u- smerjeni v to delo in bi bilo neprimerno začeti kaj drugega, dokler stan ni do¬ vršen. j Ker je Planinsko, društvo edino slo¬ vensko društvo v našem kraju, se bavi tudi s prosvetnim in društvenim delom ter je preteklo zimo priredilo uspeli kul¬ turni večer. Bariloško sekcijo SPD bo v prihod¬ njem poslovnem letu, vodil sledeči odbor: predsednik Lojze Grzetič, tajnik Peter Arnšek, blagajnik Blaž Razinger, go¬ spodar Milan Godec, odborniki: Joško Simčič, Jože Polegek, Janko Habjan, , VA Novačanov Herman Celjski na našem odru V nedeljo, 29. junija, nas je Ciudadel- ski oder povabil na predstavo Novača- novega Hermana Celjskega, katera je bila tokrat izjemoma v cerkveni dvorani v San Justo. Vendar tudi ta dvorana ni niti zdaleka zadoščala minimalnim za¬ htevam, ki jo take vrste drama za svojo primerno predstavitev nujno potrebuje. Oder je preplitev, brez nujnih zaodrskih prostorov in garderob, brez prostorno¬ sti, ki bi dovolil igralcem širokega raz¬ maha, da bi res lahko sprostili svojo igro, ne da so ob vsakem koraku v ne¬ varnosti, da se zvrnejo v zaodrska brez- dna ali da se na odru samem ne zale¬ tavajo drug ob drugega. Predstavljajte si igranje z občutkom, da pastopate v tesni kletki! Zato še enkrat: za obstoj in razvoj na¬ še zamejske kulturne delavnosti je pred vsem drugim potrebna lastna dvorana, primernejša kakor so vse te, v katerih gostujemo, pa po vsaki predstavi izgub¬ ljamo dragocene ustvarjtve kulis in za¬ ves. Dvorana je bila do kraja napolnjena, kljub ne ravno dobremu vremenu, in pri¬ čakovanja in navušenja za slovensko delo je bilo tudi dovolj. S to predstavo se je Ciudadelski oder častno oddolžil spominu velikega dra¬ matika Novačana, ki je bil in živel med nami ter legel k počitku v argentinsko zemljo. Vsa leta sem smo pričakovali primerne in dolžne počastitve njegovega imena in dela, vsaj od strani tistih, ki so prevzeli v čuvanje njegovo literarno dediščino. .. V počastitev spomina avtorja drame, Antona Novačana, smo slišali pred dvi¬ gom zastora kratek literarni oris njego¬ vega dela, s posebnim ozirom na častno mesto, ki ga zavzema med nami v za¬ mejstvu. Govornik, g. dr. Krivec, je med drugim dejal: “S to predstavo pa tudi častimo No¬ vačanov spomin, na vrlega štajerskega rojaka, doma iz Zadobrove pri Celju: ker je to kleno odrsko delo, ki je dose¬ galo veliko uspehe tudi v Narodnem gledališču v Ljubljani in se zdaj prvič igra med nami v zamejstvu. Dalje de¬ lo, katerega vsebina je snov iz sloven¬ ske zgpdovine, in slednjič delo avtorja, ki je odklonil ponujene ugodnosti sloven¬ skih mogočnjakov po zadnji vojni in si raje izbral pot na tuje, kakor pa da bi svojo ljubezen do svobode zamolčal ter se vdinjal dirigiranemu kulturnemu ga¬ raštvu. Tako je v prvih mesecih po voj¬ ni vse njihove sladke vabe za vrnitev od¬ bil in jim odgovoril raje s pesnitvijo j Rdeči Panteon, v kameri je označil počet¬ je trinajstih glavnih, literatov, z Župan¬ čičem v ospredju, kot dirigirano in na¬ ročeno stremuštvo j^o lojalnosti in oseb¬ nih koristih, dočim.; je umetniška cena takega početja ničeya. Morebiti je prav ta oznaka in osodba tedanjih kult. raz¬ mer doma v našem zamejstvu najostrej¬ ša in najdrznejša, kar dokazuje, da No¬ vačan ni bil komprdmisar, ne plašljivec, ampak človek ravnil;, in načelnih poti...” Potem je stekla .drama: impozantna scena je predstavljala mogočen novodo- grajeni Hermanov stolp z delom obzidja, pajkovo mrežo — 'simbolom grabežlji¬ vosti in vladoželjno^ti, razpeto v ozadju proti drugemu stolpu, ter mogočnim grajskim hrastom ospredju. Odlična scena, delo g. Pavliča & Lebarja, je dala zunanji zgodovinski^ okvir Novačanovi drami, kar je povzdignilo njeno veličast¬ nost. V drami Novačan obdeluje zgodovino celjskih grofov s Hefmanom II. na vrhu, ko so ti velikaši biti' na višku svoje ob¬ lasti, slave in moči in so se jim obetale 'Os, ; sijajne perspektive, potom krvnih in pri¬ jateljskih zvez svojci oblast še povečati in razširiti. V drami gledamo prav pri¬ mer, ko stari Hernjan ne more odobra¬ vati, da bi si njegov sin, Friderik, iz¬ volil nevesto po srcu ne da bi si povečal ali pridobil novih oblasti in bogastva. BOŽIDAR BAJUK — 50 LETNIK V seznamu letošnjih jubilantov ima¬ mo zapisanega tudi profesorja Božidar¬ ja Bajuka v Mendozi. Po teh podatkih je dosegel 50 letnico svojega življenja 4. julija. Ko smo pa pogledali v gradivo, ki ga zbiramo za emigrantski biograf¬ ski leksikon, smo ugotovili, da se je pod Andi v sončni Mendozi srečal z Abra¬ hamom že 4 junija t. 1. Jubilantovo javno udejstvovanje je bi¬ lo znano že doma, še bolj pa v begun¬ stvu in v emigraciji. Rodil se je 4. junija leta 1908 na Dunaju. Po kon¬ čani klasični gimnaziji v Ljubljani le¬ ta 1927, je diplomiral na fil. fak. ljub¬ ljanske univerze 1. 1931 iz klasične sku¬ pine, prof. izpit iz klasičnih jezikov in slovenščine je pa napravil leta 1936. V domovini je služboval kot profesor na zasebni nižji realni gimnaziji pri uršulinkah v Ljubljani, na 2. realni drž. gimn. v Ljb., 7 let na klasični gimnaziji v Mariboru, nato na prosvetnem oddelku banske uprave in končno na 3 drž. realni gimn. v Ljubljani. Leta 1945 je odšel v begunstvo. Na slovenski begunski gim- noziji v Lienzu na Tirolskem in v Spit- talu na Koroškem je bil 2 leti profe¬ sor in gimn. tajnik. Zaradi preganjanja pod angl. oblastjo, je moral oditi v a- meriško zono ter je leta 1918 v Astenu pri Linzu prevzel upravo taborišča ter učiteljsko mesto v Slovenski begunski ljudski šoli. V Argentino je prispel ok¬ tobra meseca 1948. S svojo družino in svojimi starši je odšel v Mendozo. Tu je dobil pri Provincijski direkciji za par¬ ke in poti najprej zaposlitev kot te¬ žak pri zidarjih, nato pa je prišel v pi¬ sarno kot uradnik. Novembra 1954. je dobil pomožno delo pri direktorju Cen¬ tralne univerzitetne knjižnice v Mendo¬ zi. Od marca 1955 dalje po je profesor knjižničar z Zavodu za znanstveno razi¬ skovanje mendoške univerze. Jubilant se je začel -javno udejstvova¬ ti že v dijaških letih. Kot akademik je vodil dve leti znani Akademski cerkve¬ ni pevski zbor v Ljubljani, zatem daljšo dobo mladinski srednješolski farni zbor za Bežigradom. Več let je bil tajnik Pevske zveze v Ljubljani ,eno leto je vodil tajniške posle tudi v narodno¬ obrambni organizaciji Slovenska straža. V Mariboru je bil znan po svojem sode¬ lovanju v dijaškem izvenšolskem pro¬ svetnem življenju. Po Spodnji štajer¬ ski je organiziral podeželske pevske zbore za Pevsko zvezo. Od akademskih let naprej je z vso vnemo zbiral sloven¬ sko pevsko narodno blago, zlasti po Ko¬ roškem. V begunstvu je bil nekaj časa pred¬ sednik Slovenskega begunskega pevske- V zadnjih treh letih so se plače povi¬ šale za 60%; za koliko se je pa pove¬ čala med tem vrednost tvojega denarja, ki ga imaš spravljenega doma? Naloži vendarle že enkrat svoje pri¬ hranke tako, da bodo imeli vedno večjo resnično vrednost. Sam veš, da je že dolgo, dolgo tega, odkar Ti tako svetu¬ je PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof), Cap. m$n 100.000.— 25 de Mayo 533-3 nadstropje, T.E. 31-6435. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Zato ne dovoli ljubezni med njim in Ve- j roniko, preprosto lepotico z Desenic, ter si vtepe v glavo, da ta mora s poti. Celotna teža drame sloni v glavnem na štirih nosilcih: Hermanu II. Celj¬ skem — g. Janez Perharič, Barbari Celjski — ga. Nataša Smersu, Veroniki Deseniški — gdč. Fani Grum in Židu Aronu — g. Jože Urh. Perharič je menda edini, ki se mu je lahko z zaupanjem poverila vloga Her¬ mana in se je dokaj približal v njej pi¬ sateljevi zamisli: predstaviti mogočne¬ ga in trdosrčnega oblastneža. Njegova igra je bila na višini, le ko bi bil še me¬ sto recitativa naravnejši, bi bil Herman boljši in popolnejši. Barbara Celjska, ljubka kraljica ogrska, v mejah svoje¬ ga dostojanstva, plemenitih kretenj in prepričljive naravne igre. Veronika Deseniška je z neugnano življenjsko si¬ lo in prikupnostjo, zlasti v tretjem de¬ janju, skupno s Hermanom zaigrala svo¬ jo najboljšo igro, dočim je bil Žid Aron gotovo prvi med najboljšimi in je morda ta njegova kreacija doslej resnično naj¬ boljša, kar jih je Urh v vrsti svojih do¬ brih likov ustvaril. Neposredno k tem bi prištel dostojanstveno igro duhovna Eneja Silvija — g. Špeha in meniha Melhiorja — g. Hribovška. Dobro sku¬ pino so tvorili Židje: gg. Zupanc, Fajfar in Pavlič. Hermanovega pribočnika, So-1 Vsak teden ena KAJ TI JE DEKLICA ... Kaj ti je deklica, da si tak žalostna? Kaj mi je, nič mi ni, srce me boli. Fantič na vojsk' leži, fantič le vstani mi. Kako ti vstati čem, k' me krogla tisi. Oblekla bom črni gvant, saj to je bil moj fant, saj to je bil moj fant, k' zdaj mrtev leži. ga zbora. Skrbel je za izvenšolsko pro¬ svetno delo med dijaki, organiziral sam ali pa sodeloval pri slovenskih kultur¬ nih in prosvetnih prireditvah v tabori¬ ščih, začel ter vodil “bralne večere” s čitanjem in razlago domačih knjižnih del ter razgovori o aktualnih vpraša¬ njih. Po prihodu v Mendozo je od vsega po- četka vodil in organiziral slovensko iz¬ seljensko življenje. Bil je tajnik Priprav¬ ljalnega odbora za ustanovitev Društva Slovencev v Mendozi, organiziral je pevski zbor ter ga vodil do marca 1951. Po ustanovitvi mendoškega Društva Slovencev je bil njegov prvi tajnik. Vsa leta vodilno sodeluje pri delu odseka Slov. fantovske zveze, v Dekliškem ter v dijaškem krožku. Skupno s katehetom sodeluje z vso vnemo v slovenskem te¬ denskem šolskem tečaju. Vsa ta leta v Mendozi piše članke za razne slovenske protikomunistične emigrantske liste in revije. Tako za Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije, tednik Svobodna Slovenija, versko re¬ vijo Duhovno življenje in kulturno revi¬ jo Slovensko beseda. Prav tako stalno sodeluje pri šapirografiranem mesečni¬ ku Glasnik Društva Slovencev v Men¬ dozi. V člankih obravnava zlasti pro¬ blematiko slovenske dijaške mladine v emigraciji ter si z veliko požrtvoval¬ nostjo in nesebičnostjo prizadeva, da bi jo narodno in versko ohranil svojemu narodu. Ob 50 letnem življenskem jubileju se tudi Svobodna Slovenija z hvaležnostjo spominja vsega dela, ki ga je že doslej jubilant opravil za slovenski narod, za njegovo pevsko kulturo in bogastvo, zlasti pa za slovensko mladino ter pro¬ si Boga, da bi mu naklonil še dolgo živ¬ ljenje v krogu svoje družine, da bi lahko v polni meri svojemu narodu dal vse to, kar bi mu rad, da bi lahko v svobo¬ di zapel hvalnico svojemu Stvarniku, njegovi mladini po lahko še doma ra¬ zodeval lepoto slovenske govorice in be¬ sede. Bog ga živi še mnogo let! SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Slovenci v Sydneyu so imeli ob oblet¬ nici kruto pobitih žrtev komunizma za¬ nje mašo zadušnico v nedeljo 8. junija ob pol enajstih dopoldne. Udeležba je bila zelo lepa. Na strojni fakulteti tehnološke uni¬ verze v Sydney je diplomiral za stroj¬ nega inženirja Stanko Samsa iz Ilirske Bistrice. Maturiral je leta 1948 na slo¬ venski realni gimnaziji v Trstu. Njego¬ vi promociji za strojnega inženirja se ja pa takoj naslednji dan pridružil še (Nadaljevanje na 4. strani) teškega, je izoblikoval g. Novak in vite¬ za Heriča g. Kastrevc. Hermana mlaj¬ šega je zaigral g. Miklavc, v vlogi Bla¬ žene pa se je lepo predstavila gdč. Ha- velkova. Friderik je bil poverjen g. Trillerju, ki se je trudil približati se zahtevam igre, a smatram, da je bil za¬ njo napačno izbran. Jetničarka, gdč. Štefančičeva, se vedno močneje, in to z uspehom, uveljavlja pri tem odru. Glasnik, g. Ribnikar, dvorjani, dvorjan- ke in straže so zvesto izpopolnili an¬ sambel. Režiral je g. Špeh in moram priznati, da je poleg velikega poguma, lotiti se tovrstnega dela, pokazal tudi bogato ru¬ tino in z mnogimi svojskimi zamislimi premagal velike probleme prostora in tehnične pomankljivosti odra. Šepetala je gdč. Smersujeva. Drama izhaja iz leta 1426 in se godi na tedanjem celjskem gradu: njeno zgo¬ dovinsko barvo so podajali primerni in bogati kostumi, veren odsev tiste velike dobe, kakor je temu pridal močan pou¬ darek tudi masker. Poudarjam: priprava drame je zahte¬ vala velikega napora in časa in dobre volje. Predstava je dobro uspela in v naše gledališke anale smemo zapisati nov uspeh slovenske gledališke delav¬ nosti v zamejstvu. —-jkc Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 10. VIL 1958 - No. 28 NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Severnoameriška gospodarsko-finanč- na revija Fortune je pred kratkim pri¬ nesla stvaren članek o sedanji US go¬ spodarski politiki, s posebnim ozirom na njeno zunanjetrgovsko politiko. Re¬ vija se predvsem odločno zavzema za čimprejšnjo odpravo tkzv. zaščite v amer. gospodarski politiki napram amer. producentom in izvoznikom in svetuje, da bo bistveno treba spremeniti politi¬ ko v smeri počasne odprave vseh nepo¬ trebnih in škodljivih carinskih predpi¬ sov. Bolj liberalno gospodarstvo bo u- godno vplivalo ne samo na domačem trgu, ampak predvsem v odnosih s sve¬ tom, kajti, če bo tujim uvoznikom o- mogočeno prodajanje svojih artiklov v USA ob malenkostni carini in večji svo¬ bodi pri uvozu, se bo tudi amer. trgu sčasoma odprlo več tržišč. Potem ko re- SLOVENCI PO SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) srečen družinski dogodek, ko mu je že¬ na Marta dala krepkega sinčka Peter¬ čka. Poročili so se: V Sydneyu: Alojzij Trobec, doma iz okolice Trsta in Slavi¬ ca Grželj iz Sežane; V Canberri: Maks Levanič in Jožica Zelič; V Melbour- neu: Avguštin Caharija in Marija Ko¬ šuta, Franc Hartman in Marija Brand- mueller. Svatbo so imeli tudi pri žaklje- vih v Aldgate. Poročil se je najstarejši sin Aleksander s svojo izvoljenko Av¬ stralko. Na občnem zboru Zveze slovenskih klubov za državo Victorijo je bil izvoljen nov odbor, v katerem je prevzel tajni¬ ško mesto Wergles. Člani Slovenskega kluba v Geelongu so se spomnili novodošlih slovenskih vseljencev v Avstralijo, ki so čakali na zaposlitev še v takorišču v Bonegilli. Zanje so pripravili oblek in drugih po¬ trebnih stvari. Slovenci v taborišču so bili tega obiska in daril zelo veseli. Slovenci v Melbourneu pripravljajo za Županovo Micko novo gledališko pred¬ stavo. Tokrat bodo postavili na oder igro Stari grehi. vija navaja najbolj nujne ukrepe, tako odpravo carinskih določil in vseh izjem¬ nih določb v posameznih pogodbah, se tudi zavzema za odpravo doslej veljav¬ nega načela “buy american” — ameri¬ ški “svoji k svojim”, ki je precej ško¬ doval, kakor meni revija. To velja pred¬ vsem za vse drž. nakupe, kjer je pogosto razvit protekcionizem, ki bi ob cenej¬ ših ponudbah iz tujine — ki so zelo po¬ goste — bil avtomatično odpravljen — Otežkočenje uvoza iz Južnoameriških držav je v bistvu slonelo na temeljitih carinskih določilih, ki so ščitila ameri¬ ške producente napram cenejšim ponud¬ nikom. Nemško podjetje Braunschweiger Ma- schinenbauanstalt je v čilskem kraju Llanquihue dokončalo drugo tovarno za izdelovanje sladkorja iz sladkorne pese. Tovarna je veljala B mil. dolarjev in 4 milijarde čilskih pesov, letna produkci¬ ja pa bo 4000 ton. Moskovski dopisnik angl. kom. lista Daily Worker javlja, da je direktor Kruppovih tovarn Berthold Beitz pod¬ pisal s Sovjeti dogovor o postavitvi tekstilne tovarne nekje v ZSSR v vred¬ nosti 50 milijonov nemških mark — o- krog 12,5 milijonov dolarjev. Novica egiptovskih listov, češ da je ZSSR ponudila državam Bližnjega vzho¬ da, ki imajo petrolej, vso pomoč pri čr¬ panju petroleja proti 10% udeležbi sovj. kapitala, je v zahodnih prestolnicah vzbudila precej presenečenja in tudi — dvomov o poštenosti ponudbe. PO ŠPORTNEM SVETU Športno in dnevno časopisje v Buenos Airesu se še vedno bavi z argentinskim neuspehom na švedskem. Mnogi kritiki se ne zadovoljujejo s preiskavo dogod¬ kov, ampak zahtevajo odstop članov u- prave A.F.E. (Argentinske nogometne zveze). Medtem se je ponovno pričelo prekinjeno prvenstvo A.F.E. Borba za “pike” je spet privabila lepo število gledalcev na igrišča, ki so pustili v blagajnih 728.507.— pesov. Gledalci pa so si precej privoščili igralce, ki so igrali na švedskem. "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires Na ameriškem tekmovanju v desete¬ roboju je zmagal Johson s 7.754 točka¬ mi, drugo mesto je zasedel Kitajec Yang. Koncem tega meseca so bosta v deseteroboju pomerili ZDA in ZSSR v Moskvi. V Moskvi je pričel 9. svetovni turnir v telovadbi. Po tretjem dnevu je vrstni red naslednji: ZSSR 143,2, Japonska 141,4, ZDA 136,91'), slede: Finska, Polj¬ ska, Vzh. Nemčija, Avstrija, Jugoslavi¬ ja, Bolgarija, Romunija, Kitajska, Zah. Nemčija, Francija in Južna Afrika. Istočasno je tam tudi plavalni troboj med ZSSR, Madžarsko in Vzh. Nemčijo. V 11. etapi dirke “Tour de France” je zmagal Francoz Darrigade, ki vodi tudi v splošni klasifikaciji. Američanka A. Gibson je v finalu premagala Angležinjo A. Mortimer in si osvojila prvenstvo Wimbledona. 44. Gran Prix de France — avtomobil¬ sko dirko v Reiir.su — je v rekodnem času osvojil Anglež Hawthorn. Argen¬ tinec J. M. Fangio, svetovni prvak, je zasedel 4. mesto in je po dirki izjavil, da ne bo več tekmoval. Itali an L. Mus- so se je na tej dirki smrtno ponesrečil. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikom. borcev. Štev. 7. Vsebina: Vojska in država (Sm. R.); Zadnje son¬ ce (France Balantič); Gorjanci (Fr. Gr.); Iz naših dni (L. P.); Edvard Kar¬ delj, minister-morilec; Spomini (V. Do¬ lenc); Komunizem; Matica mrtvih. Duhovno življenje. Julij 1958. Vsebina Izgnani Adamovi vnuki (Fr. Gc.); Fer-i vor de un pueblo (A.A.R.); Uresničenje ' LOJZE NOVAK izključno zastopstvo BlIMAR, S. n. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. ŽE DOLGO PRIČAKOVANA DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE BO V SOBOTO 26. JULIJA 1958 V OBIČAJNIH PROSTORIH V SANTOS LUGARES. ★ Igra znana godba MOULIN ROUGE fatimskih napovedi (Škof Gregorij Rož¬ man); Pozabljena velesila; Petnajstim v spomin (Z. Piščanec); Papeški mesečni molitveni namen (Alojzij Košmerlj); Me¬ ja (Gregor Hribar); Blagri (O. Charles - t Fr. Herman Vodenik); Spontanost,, svoboda, osebnost (Dr. France Gnido¬ vec); Prvo prijateljstvo (Dr. At.); Ver¬ ske težave današnje mladine (Dr. Lojze Škerlj); Sence (Andrej Bregar); Traba- jando como en la patria” (L. I.); Med Slovenci po svetu; Vesti iz domovine; Nove knjige (Slavko Srebrnič); Gospo¬ dov dan (Ljubka Šorli); Po svetu; Don Kamilo (G. Guarereschi - Jurak); šale in otroška priloga Božje stezice. DRUŠTVENI OGLASNIK Prosvetni večer v Ramos Mejiji. Za tretjo nedeljo (20. julija) ob sedmih zve¬ čer v Gallusovi sobi v “sanatoriju” na Necochea 440 (vhod od Castelli, dobre pol kvadre v desno z Avenide de Mayo, višina 500) priredi krajevni odbor Dru¬ štva Slovencev v Ramos. Mejiji prosvet¬ ni večer, posvečen vzhodnim vprašanjem (v mesecu svetih slovanskih bratov Ci¬ rila in Metoda). Govoril bo g. dr. Pavle Krajnik. OBVESTILA VII. Kulturni večer SKA bo v soboto 19. t. m. ob sedmih zvečer v Bullrichevi dvorani, Sarandi 41, Capital. Večer je posvečen sedemdesetletnici Doma in sve¬ ta. Predaval bo zadnji urednik revije dr. Tine Debeljak, ki je znova učvrstil redno izhajanje revije in vodil zadnjo generacijo Dominsvetovcev. Slovenci iz San Justa in okolice vab¬ ljeni na predavanje, ki ga bo imel g. Janko Hafner o temi: Rakete in umetni sateliti. Predavanje bo v nedeljo 13. ju¬ lija ob 9,30 v prostorih “Našega Doma”, Hipolito Irigoyen 2756, San Justo. POZIV Prijatelje Svobodne Slovenije prosimo, da opozore Silva Horvata, Beatriz 3575, Florida in Janeza Mršeta, Espora 3120, Ali želiš postati ARGENTINSKI DRŽAVLJAN? Informacije in pomoč pri Simonu Rajerju Alsina 1418, 6. nadstropje, pisarna 3 T. E. 38-5860 (blizu Plaza Congreso) Vsak dan (razen ob sobotah) od 9. — 11. Andrej Uršič krojač Sporočam svojim rojakom, da sem se preselil v PASAJE LOS CONDORES VILLA CARLOS PAZ prov. Cordoba ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Olivos, naj nam nemudoma sporočita svoja nova naslova, ker ju pošta na do¬ sedanjih ne more najti, če pa vedo oni sami za njuna nova bivališča, jim bomo hvaležni za sporočilo. Prav tako lepo prosimo za sporočilo o sedanjem biva¬ lišču Jožeta Malega, ki je pošto dobival na naslovu Avda. L. N. Alem 1044, Ca¬ pital Federal. Zakonski par DOBI SLUŽBO HIŠNIKA Nastop takoj. Plača po dogovoru. Klicati na telelon: 4 7 - 2 6 0 9 Lesno podjetje KREBS y BELLO Reconquista 513/11 Capital T. E. 32-1127 - 32-9272 - 32-7838 ima na razpolago vse vrste stavbnega in mizarskega lesa (Pino Brasil, Petereby, Virraro, Cedro itd.) PO UGODNIH CENAH Slovenci naj se glede nakupa obračajo na Janezu Žitnika Telefon 658-2626 ZA SLOVENSKE KUPCE POPUST JAVNI NOTAR Francisco Raui Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (93) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Presadil jo je v najslavnejši redovni francoski vrt, da bi tam skrita cvetela naprej in dosegla tisto popolnost duhov¬ nih ljudi, ki edino more odgovarjati z milostjo napolnjeni odlikovanki. Med vrtnaricami reda pa je previdnost dolo¬ čila nuno Marijo Terezijo, hčerko gene¬ rala Vauzous. Tej je bilo zaupano, da vzgoji značaj, ki ga želi v tisočletni mo¬ drosti imeti Cerkev, ki natančno pozna ljudi in možnosti. Med stotimi značaji uspe pri petindevetdesetih, da se razli¬ čne osebnosti približajo temu značaju. Kakor čudovito pa je nuna Vauzous na zunaj prava zastopnica tega značaja, ta¬ ko trpi v svoji notranjosti na samovolj¬ nem jazu, ki se kljub askezi in samo- vzgoji le na zunaj približa zahtevam re¬ da. Njeno poreklo, njeno kri, njeno vzgo¬ jo, njeno inteligenco in njeno energijo zaman napada njen globoko skriti po¬ nos. Neupogljiva moč ošabnosti je glob¬ lji vzrok, zakaj Vauzous ne more priti na jasno ne s seboj, ne z Bernardko. Za¬ kaj tudi Bernardka je diamant. Vse to pa ni nikakšna duševna aritmetika. Vse se odigrava v neki temni igri pritego¬ vanja in odpahovanja. Nihče nič ne ve o tem, niti njen spovednik, najmanj vzgojiteljica novink sama. Vedno znova mora napadati Bernardko. Delala je to že v Lurdu. Tedaj pa so jo napadali vsi, ne samo svetne oblasti, temveč tu¬ di kaplani, dekan Peyramale in škof Bernard Severe. Do dokončne komisij¬ ske odločitve so bili nezaupni vsi kakor učiteljica. Na nesrečo pa je Marija Terezija Vauzous kljub jasnim dejstvom obsojena še naprej, da dvomi v odlikovanko. Proti temu se brani v dolgih molitvah. Toda videti je, da mo¬ litve niso uslišane. Vedno znova vpade v njeno duševno stisko migljaj ali ne¬ doumljiva besedica Marije Bernarde, če¬ tudi je vse potrjeno, ona v svoji naj¬ globlji notranjosti ne more doumeti, da bi bila izmed vseh ljudi izbrana ta na¬ vadna, površna in na skrivaj uporna na¬ rava. Vsaj njej se zdi taka. V nezna¬ ni temini njenega občutja krvavi groz¬ no vprašanje: Zakaj ona in ne jaz? In še drugo, še strašnejše vprašanje: Ali je moja pot, ki je polna večnega boja, pravilna, če pa je še druga, ki vesela pelje skozi vse težave do nebes? Dolga leta je Marija Terezija skrivala to bo¬ leče brezno, pred Marijo Bernardo, pred drugimi in celo pred lastno vestjo. Še¬ le sanje o massabiellski peklenski jami, ki so se ponavljale, so pretrgale meg¬ lo, ki je skrivala brezno, čeprav je bi¬ la poosebljena moč samopremagovanja, se ni mogla več obvladovati in je zahte¬ vala od ubogega otroka znamenje mi¬ losti. In glej, prejela je znamenje in spoznala ga je v bliskovitem, strašnem razsvetljenju. Bernardka nosi stigma. Stigma smrtne bolezni. Zavoljo te bo¬ lezni je postala prva vseh bolnikov sve¬ ta, ona, ki je pod vodstvom preblažene Device iz nič priklicala vrelec, ki je ti¬ sočim prinesel zdravje. Bog ji je po vseh čudežih, ki jih je storil po njej, podelil še drugo milost, milost trpljen¬ ja, milost, da more posnemati Kristu¬ sa. Nuna Vauzous omahuje. Ležeč na tleh stiska svoj suhi obraz v koščene dlani. Kar se je zgodilo na deklici Ber¬ nardki, je strašno in čudovito hkrati, Ni mogoče tega dojeti z mislijo. Skruše- nost in spoštovanje pred misterijem sta pritisnila Marijo Terezijo k tlom. Na tako strašen način odlikovana pa je spet zakrila koleno in se rahlo nasmehnila, kakor da je vse to samo po sebi umev¬ no in ne more biti drugače. Nuna Vauzous je v razsvetljenju na¬ tančno določila bolezen. Tvor na Ber- nardkinem kolenu ne izvira iz bežne in¬ fekcije. Je in ostane znamenje smrtne bolezni. Kostna jetika je najbolj dol-* ga smrtna bolezen, obenem pa tudi naj¬ bolj boleča. Dolgo trajanje poostri še dokončna brezupnost v ozdravljenje. V periodičnih napadih se pridruži bolezni kot strašna komplikacija še vnetje živ¬ cev. Trpljenje lurške deklice ne traja se¬ dem dni, temveč več kot sedem let. Se¬ dem let je dvatisoč petsto petinpetde¬ set dni. Bernardka se je predala bolezni ka¬ kor vsemu, kar ji je prineslo življenje, brez ozira in prav do dna. Tako je iz¬ polnila Gospejino željo, ko je žvečila grenka zelišča, ko je jedla mokro zem¬ ljo in ko je dvakrat v enem dnevu šla v levjo jamo k Peyramaleu. Tako je prestala zaslišavanja, preiskavo psihia¬ tra, neumna vpraševanja radovednežev, psovanja, poviševanja in nasprotovanja. Tako je zdaj popolnoma naravno spre¬ jela tudi bolezen, ne da bi enkrat sam¬ krat z besedo mislila na skrivnost, ki jo je spoznala nuna Vauzous, in ki tudi njenemu lastnemu srcu ni ostala skrita. Nekoč je rekla Nataliji: “Poslana mi je ta bolezen, ker z me¬ noj ne morejo kaj drugega začeti...” V teh smehljajočih besedah ni niti sledu tipične ponižnosti. Prav nobene razlike ni z odgovorom, ki ga je Ber¬ narda koj prvi dan dala prednici Im- berti, ko jo je vprašala, kaj zna: “Oh, pas grand’ chose, Madame la Superieu- re.” Ta odgovor ni prišel iz samocenit- ve, ki je ne moreta omajati ne nebeška dobrota, ne odobravanje sveta. Tudi v dolgi bolezni ne igra Bernardka niti za trenutek junakinje, ali močne potrpežlji¬ ve duše. Če postanejo bolečine prehude, vzdihuje in toži in prosi za zdravila, ki bi jo omamila. Če bi bila bolna nuna Vauzous — kar pa ni — bi niti v naj¬ hujših bolečinah ne zavzdihnila, temveč bi toga in bleda molčala v bolečinah in jih darovala kakor sredjeveška kralji¬ ca. Ne tako Bernardka. Ne misli na to, da bi žrtvovala to, kar se ne da od¬ vrniti. Ne hrepeni po plačilu. Strašno oteklino na kolenu je skrivala tako dol¬ go samo zavoljo tega, da bi je ne od¬ poklicali od dela. Sedaj ni mogla več dolgo molčati, čeprav je kolikor mogo¬ če skrivala vzdihovanja, je to delala iz strahu, da bi je ne prenesli v bol-ni- co. Hotela pa je ostati doma, kakor nje¬ na blažena prijateljica, sestra Zofija, Bolezen leži pred Bernardko kakor mogočna gora, skozi katero se mora s svojimi šibkimi rokami prigrebsti, da bi nekje prišla na dan. Grebe v stotih in stotih dneh, ne da bi izgubila po¬ gum, grebe z vedrostjo dobrega delavca. Neprenehoma, brez odmora je zaposle¬ na. Vse ji postaja umetnost: ležanje, sedenje, vsak gib v postelji, diha¬ nje,, spanje in prebujenje. Z isto na¬ tančnostjo, kakor je nekoč vezla, pre¬ življa sedaj svojo bolezen. Ne kaže nepotrpežljivosti niti si ne želi, da bi konec prišel čim prej. V svoje ve¬ liko začudenje so sestre ugotovile, da se Marija Bernarda krčevito oklepa življenja, čeprav je eno samo trpljenje. Ker ji je kostno tkivo v nogah in ra¬ menih razpadalo, se je morala podvreči ponovnim operacijam. Odpeljati so jo morali v bolnišnico. Ko se je mogla spet vrniti v samoustansko hišo, je od veselja vzklikala, kljub silni slabosti, ki je prevevala njeno telo. Med njeno boleznijo so vsi ugotovi¬ li, da se je Bernardkin vpliv na duše ljudi še povečal. Sestre v Neversu so sedaj mogle spoznati dragocenost za¬ klada, ki jim je bil izročen v varstvo. Nič posebnega se ni zgodilo, pa je ven¬ dar celica Marije Bernarde postala srce samostana. Kakor vedno prej, tako tudi sedaj dekle iz Lurda ni povedala ničesar, kar bi preseglo njeno naravno nadarje¬ nost. Iz njenih ust ni prišel noben iz¬ raz velike pobožnosti niti ne šepet mi¬ stičnih skrivnosti. Vendar je tu in tam za njenimi vsakdanjimi besedami zve¬ nela skrivnostnost, ki je privabila solze v oči sestri Nataliji in celo prednici Imbert. Največjo spremembo na duši je doži¬ vela Marija Terezija Vauzous. Toda tudi tej njeni spremembi je bilo vzrok sta¬ lišče, da je treba zveličanje doseči z od¬ ločno voljo, se je trudila postati poniž¬ na, kar je bilo tuje njeni naravi. Pred¬ vsem se je ona, generalova hči, odločila, da bo stregla temu otroku, ki se je dvig¬ nil iznad vsakdanjih ljudi, noč in dan- Z železno voljo je zahtevala, da vso skrb prepustijo prav njej, mnogokrat je mo¬ rala zato sestra prednica posredova¬ ti med bivšo voditeljico novink in nje¬ no pomočnico sestro Natalijo, ki se ni hotela povsem ločiti od svoje ljube Ma¬ rije Bernarde. In kar smešno je izgleda- lo, ko je bilo videti, da se v oskrbovan¬ ju Bernardke z vso svojo staro natan¬ čnostjo kot njena bivša nadrejenka Ma¬ rija Terezija Vauzous ni počutila sre¬ čno, pač pa neprijetno stara zagren¬ jenost kljub spreobrnjenju in žrtvam po¬ stala, v drugačni obliki, nove vrste za¬ grenjenost.