§t. 23 Ptuj, dne 9. |unija 1967 Cena: 0,50 ND (50 SD) Letnik XX •T»dnik- UBtiaja pod t«n tm«non od 24 novembr« 1961 dalje p- «pu o!>'.n,>9icirj odboiov SZDi- PtU] oi Ormo*. — lasciaj* eavod .PlujakJ t«d;n.ik- Ptu: Odec*x<>r IV urednik: Antrm Baumajx - Uredništvo m uprava; Pwij, He- fx>>a Lacka 2. — TeL 156 St«vaica t«ko6ega računa: NB 524-3-72. - Tiife« Časopisno podjetj« Man bar- atet tlak Niaribor. — Rokop^orv n«- vcibmio. — C«loletna[ naročnina 20 ND, za InossemMv« 40 ND. v prodaji iatvod 0.50 ND (50 S D) Pred sprejetjem odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Skupščina občine Ptuj bo na prihodnji seji. ki bo okrog 20. junija t. 1., obravnavala in sprejela med drugim tudi odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj. Pred log odloka bodo predhodno obravnavali še občani na zborih volivcev v Ptuju, Kidričevem in Majšperku, to je na območjih kjer bo ta prispevek uveden. Zaradi la/jcga razumevanja določil odloka objavljamo obraz cv k predlogu odloka, ki jo je pripravil oddelek za upravno pia\ne zadeve skupščine občine Ptuj. Zakonska ureditev /vezna skupščina je marca 19(i5 sprejela Temeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10 65), ki pooblašča občinske skupščine, da lahko uvedejo prispevek za uporabo mestne- ga zemljišča in ga uporabijo za graditev komunalnih objektov in naprav v mestih in naseljih mestnega značaja. Ker predstavlja gospodarje- !;ic z zemljišči del enotne poli- ce urbanizacije, ki zahteva si- . matično izgrajevanje komu- na hiih naprav v naseljih, je Skupščina socialistične repub- like Slovenije sprejela decem- bia 1966 republiški "zakon o pri- spevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66), ki enotno ur4nikati vpsti. da ie Johnson upo- ^bil rdeči «elefon. ki povezuie ■- skupnost! Ptuj! luj, 7. junija 1967 Predsednik svci.t krajevne skupnosti Ptuj j Lojze Cene » Reagiranje ptujskih občanov Izredna zaostritev mednarod- nih odnosov, ki je nastala z vo- ja.škim spopadom Izraela in srabskih , držav, je povzročila v^eliko zaskrbljenost tudi med delovnimi ljudmi iz ptujske ob- čine. Spontano pozitivno obso- janje imperialistične agresije ter odločna podpora izjavi to- variša Tita in jugoslovanske vlade dokazujeta, da so delovni ljudje iz ptujske občine živo za- interesirani za mir v svetu in za miroljubno reševanje vseh mednarodnih sporov. Na rednih sestankih, posvetih, sejah samoupravnih organov in organizacij navadno govorijo tudi o agresiji na Srednjem '.'zhodu in pošiljajo protestne brzojavke. Tako je aktiv komunistov tr- govskih delavcev občine Ptuj na posvetu v ponedeljek, 5. Ju- nija, ogorčeno obsodil oborožen napad imperialističnih sil na ZAR. V brzojavki, poslani CK ZKJ in CK ZKS, so tudi odloč- no in monolitno podprli politiko ZK.J, tovariša Tita in vlade SFRJ. »Ostro protestiramo zoper im- perialistično agresijo na Združe- no arabsko republiko. Pri tem odločno podpiramo politiko ZK.T, izjavo predsednika Tita in na- še vlade,« je med drugim reče- no v brzojavki, ki je bila po- slana s posvetov s sekretarji osnovnih organizacij ZKS 6. in 7. junija. V torek, 6. junija, se je na protestnem zborovanju sestal celoten kolektiv tovarne avto- opreme Ptuj. Direktor podjetja Štefan Požlep je govoril o do- gajanjih na Srednjem vzhodu, potem pa so zveznemu izvršne- mu svetu poslali protestno pi- smo, v katerem obsojajo agre- sijo in pozdravljajo stališča .na- šega državnega in političnega vodstva. Delavnost organizacij ZK Prejšnji teden je bila seja ko- -nisije za šolstvo, kulturo in rjrosveto pri občinskem komite- u ZKS Ptuj. Razpravljali so < Mrogramu dela in o nujnih na- logah na tem pomembnem pod- ročju družbene dejavnosti. V orogramu dela s področja šol- ,^tva je postavljena osnovna na- loga — zagotoviti, da bo temelj- na izobraževalna skupnost druž- beno in politično pripomogla -"a-sti našega šolstva. S področja kulture mnoge na- loge narekuje bližnja 1900-lct- nica obstoja mesta Ptuja, "tu jr- treba bogatiti sedanje izkušnj naše kulturne tradicije in težit k novim sodobnim oblikam. Nr področju prosvete pa se je po- trebno predvsem osredotočiti na prosvetljevanje občanov. V petek zvečer je bil sestane;.« komunistov-trgovskih delavcev ki ga je sklical'občinski komit«- ZKS Ptuj. Ustanovili so stalen aktiv komunistov-trgovskih de- lavcev, razpravljali o reorgani- zaciji ZK in o nalogah trgov- skih delavcev pri razvijanju trgovine v občini. Za uvod v razpravo so sekretarji vseh treb ■vedanjih osnovnih organizacij ZKS v trgovskih podjetjih »Pa- nonija«. »Izbira« in »Merkur« prebrali poročila, V poročilih in razpravi je bi- lo pKJudarjeno, da je izvajanje gospodarske in družbene refor- me močno vplivalo tudi na našo trgovino, ki bo morala imeti pomembnejšo vlogo. Prav zato je potrebno, da trgovska pod- jetja najdejo skupen jezik nr. oodročju poslovnega sodelova- nja. Ne gre za fizično Integracijo trgovskih podjetij, temveč za potrebo po medsebojnem sode- lovanju, po poslovnih vezeh in podobno. Zato je potrebno, da >e komunisti češče skupno do- govorijo o reševanju nalog, ki iih narekiije £:ospodarska tp- •"onna. Glede - reiirganiTiacije ZK so bili enotni v tem, da bodo po- vezani na terenu, v podjetjih pa bi sodelovali še naprej kot aktiv komunistov. Za reševanje skupnih nalog na področju tr- govine pa bi se sestajali v okvi- ru občinskega aktiva komuni- stov-trgovskih delavcev. Občinski komite ZKS Ptuj je sklical po.svet s sekretarji osnov- nih organizacij ZKS, ki je bil v dveh skupinah, in sicer v to- rek in sredo popoldne. Razprav- ljali so o izvajanju nalog komu- nistov v zvezi z reorganizacijo ZK in gospodarsko-dražbeno re- formo v občini. Na posvetih so. 7. izjemo običajnih sestankov, govorili predvsem sekretarji osnovnih organizacij. Poročali so o dosedanjih konkretnih pri- zadevanjih za reorganizacijo ZK in o uresničevanju nalog komu- ni.«tov v posameznih delovni! organizacijah, terenih in kra ievnih skupnostih. Tz poročila vsakega sekretar ja izhaja, da so se komuni.-^t: soglasno izrekali za teiJtnski princip povezovanja; v delovnih organizacijah pa bi naj obstajali stalni aktivi. Vendar, so nagla- sa];, ni tako pomemben organi- zacijski del reorganizacije, kol if" nomembna vsebina delovanja ZK. F. Fideršek Stran 2 TEDNIK — petek, 9. junija 1%? Stran 2 KMETIJSTVO IN UVOZ Več reda in sistema pri uvozu limetijsl(ih in preiirambnih proizvodov Predstavniki kmetijstva za'n- tevaio. da pristojni zvprni orga- ni določijo doIg< poli- tiko za uvoz \ m prehrambnih proizvodov. Gled« tega so izdelani predlogi za ukrepe, ki bi predvsem zavaro- vali domačo proizvodnjo. Te predloge bodo predložili pristoj- nim zveznim organom. Koristi in §lsebne taks-e bi preprečile pro- dajanje blaga po nerealno niz- kih cenah. Predlagajo pa tudi analizo doniače proizvodnje določenih proizvodov, zalog, potreb trži- šča, možnosti uvoza in podobnih elementov, kar bi tudi koristilo uvozu tistega blaga, ki ga ka- rakterizira trajno pomanjkanj ali ki je posebnega pomena z; = :kupnost. Zvedelo se je, da so v pristoj- nih zveznih organih nekatere teh predlogov načelno sprejeli, druge pa da obravnavajo. S. $^ i TEREN POD PTUJSKO GORO NAJUGOD- NEJŠI ZA DEPONUO BIATA IZ TOVARNE Za tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo bo velik korak naprej v pvipravah za zfrraditev dcponi,je za odla- ganje odpadnega rdečega blata jugozahodno pod Ptujsko sforo, ko bo dobila še soKlajsjp vseh pristojnih za komunalne objekte, pod katerimi bo speljan pod zemljo okrog pet kilometrov dolg cevovod od TGA do Stogovec. Izposlovanje potrebne doku-! mentacije za ta naravni objekt zahteva precej časa pa tudi sredstev za tako Investicijo Pred izdelavo študije za depo- nijo odpadnega rdečega blata so preštudirali štiri variante, kje bi naj bila deponija. Izmed vseh najugodnejša je varianta pod Ptujsko goro, zato je izde- lan program za deponijo za lo- kacijo pod Ptujsko goro. 19. maja 1967 si je ogledalo teren pod Ptujsko goro in ude* ležilo v Kidričevem razprave o lokaciji na tem mestu 14 pred- stavnikov zainteresiranih in pri- zadetih strank. Proti ugotovitvi, da je ta varianta najugodnejša, ni bilo bistvenih pripomb, pač pa so povedali svoja mnenja razni predstavniki, kot predstav- nik zavoda za spomeniško var- stvo SRS, krajevne skupno.-^ti Ptujska gora, občinske skupšči- ne Ptuj, lovskega društva in drugi, da je potrebno misliti pri dovolitvi te lokacije na lastnike 105 hektarov površin gozdov, njiv in travnikov v tem velikem koritu, z južne strani zaprtim s pregrado, ter na vs« drugo, kar bo prinesla spremem- ba uporabe tega zemljišča. V 30 letili bo ta velika kotanja nolna odpadnega rdečega blat^ IZ Kidričevega, nakar bi naj bi- la izravnana površina pokrita .s plastjo zemlje za zeleni nasad Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo prevza- me v zvezi s tem določene ob- veznosti in odgovornosti. Vpra- šanje pitne vode, enako pa tal- ne in atmosferske vode. je za okoliško prebivalstvo zelo važ- no, enako pa v.se drugo, kar je ootrebno upoštevati pred začet- kom gradnje novega objekta. Cevovod od Kidričevega do deponije pod Ptujsko goro bo dolg okrog pet kilometrov in bo vkopan v zemljo. Potekal bo od tovarne v-Kidričevem čez pol.je skozi Zupečjo v^s proti Ptujski gori, čez Polskavo, in bo preč- kal cesto na Ptujsko goro pri odcepu ceste za Podlož. speljan bo na vrh hriba, V Kidričevem se zavedajo, da gre z gradnjo deponije pod Ptujsko goro za važen objekt, zato so se pravočasno lotili v^h priprav. V. J. Pred sprejetjem odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Nadaljevanje s 1. strani) V zadnjem času pa so se sredstva proračuna občine skr- čila na tak obseg, da lahko kri- je t njimi samo obveznosti, ki jih mora po zakonu kriti, t. j. Šolstvo, prosveta in kultura, so- cialno varstvo, zdravstvo, jav- na uprava, cestna in komunal- na služba, dočim za investicije ne ostane ničesar. Zato je uved- ba prispevka neizogibna, če ho- čemo rešiti pereča komunalna \ praSanja. Komunalne naprave, katerih lo v glavnem iz občinskih sred- stev, koristijo končno tudi osta- li prebivalci oziroma uporabni- ki določenega zemljišča, čeprav k njihovi cradnji ničesar ne pri- spevajo. Tz teh razlogov pred videva temeljni zakon o pri spevku za uporabo mestnega zemljišča. 4»* f^-^j vsi uporabni- ki mestneca zemljišča prispe- \'ajo k njegovi ureditvi. Ta pri- spevek pa mora biti v pravič- nem razmerju z ugodnostmi, ki jih posameznik uživa. Zato ^ dograditev zbiralnika I od Magistrata do Grajene 35,000.000 S din — zgraditev zbiralnika TI od Vičave mimo gimnazije, javneaa kopališča skozi park ob Dravi do Grajene 285,000.000 S din — zgraditev zbiralnika V od naselja Vinko Reš ob Grajeni do Ljutomerske ceste 75.000.000 S din — zgraditev ulične kanalizacije v starem delu mesta Ptuja 90,000.000 S din Z dograditvijo kanala zbiral- nika I se poveže kanalizacija z [.jutomersko cesto, ki se sedaj izliva v Grajeno. Razen tega je notem možno priključiti na ta zbiralnik kanalizacijo Raičeve ulice in ulice Med vrti, ki se se- daj steka v staro kanalizacijo, ki pa ne zadošča in pride zato večkrat do izliva na ulico. Z zbiralnikom kanala II se reši kanalizacija Vičave, razen tega pa je potem možno kana- lizacijo starega dela mesta Ptu- ja priključiti na ta zbiralnik. Ma zbiralnik TI se priključi tu- di zbiralnik IIT, ki se sedaj pri železniškem mostu izliva v Dravo. Z zgraditvijo zbiralnika V se reši kanalizacija naselja »Rešev« in hiš ob Tihi poti in — urediti razsvetljavo v starem delu mesta — ocenjeno . 60,000.000 S din — zgraditi javno razsvetljavo v stanovanjskem naselju v Ljudskem vrtu in Ljutomerski cesti 25,000.000 S din — zgraditi javno razsvetljavo na Vičavi 18,000.000.S.din predvideva odlok, da plačuje polni prispevek samo tisti, ki ima popolno komunalno ureje- no zemljišče, t. j. vodovod, ka- nalizacijo, cesto in priklop na električno energijo. Komunalne potrebe v mestu Ptuju KANALIZACIJA Največji problem predstavlja kanalizacija. Gradnja kanaliza- cije je toliko bolj pereča, ker ie vodovod v j^lavnem že zgra- jen, ki pa zahteva ustrezno ka- nalizacijo. To nam najbolj na- zorno pokai^c podatek, da ie na \odovod priključenih 1156 hiš v Ptuju, na novo zgrajeno kana- lizacijo pa Ic okrog 200 hiš, v rlavnem v novem delu mesta. Vse druge hiše pa uporabljajo ireznice oziroma staro kanali- zacijo, ki pa več ne ustre/a ko- ličinam odpadne vode. Ptuj na desnem bregu Drave pa Še sploh nima kanalizacije. Vrstni red gradnje kanalizacije do le- ta 1967 bi bil naslednji: ^ Skupaj: 485,000.000 S din 'b Grajeni vse do mostu na Grajeni ob Ljutomerski cesti, kjer se priključi na zbiralnik I. Javna razsvetljava Prav tako bo potrebno urediti ■avno razsvetljavo Ptuja, po- sebno starega dela mesta. Jav- na razsvetljava ni enotna, ni ':adostna in tudi ni primerna oosebno v starem delu mesta. To nalogo narekuje skorajšnja nroslava 1900-letnice Ptuja, do katerega časa mora biti mesto Ptuj primerno urejeno, poseb- no stari del mesta. Zato je ob- čina naročila izdelavo enotnega načrta javne razsvetljave mesta Ptuja, s posebnim ozirom na stari del mesta. Do leta 1970 bi bilo potrebno, Skupaj: 103,000.000 S ditij ureditev ulic, cest, pločnikov ixi mestnega obzidja. Najprej bo potrebno dokon-; čati asfaltiranje cest okrog gra- du in asfaltiranje Vičavske ce-; ste do Belšaka. Ulice v staren^ delu mesta bo potrebno pretla^ kovati, ker se je cestišče pone^^ kod posedlo, ponekod pamanj^J ka tlak. \ Tudi pločniki so v glavnerd vsi potrebni popravila zaradi usedanja, dotrajanosti, zato bi bilo potrebno do 1970 zbrati finančna sredstva i Skupaj: 733,000.000 S din Majšperk še prav tako nima urejene javne razsvetljave. Jav- na razsvetljava je predvidena ob modernizirani cesti. Stroški gradnje po projektu bi znašali f2.000:000 S din. Prav tako bi bilo potrebno i urediti stanovanjske ceste in poti v zazidalnem okolišu. Tu di za ta namen bi bilo potrebno zbrati okrog 8,000.000 S din. Skupna potrebna sredstva h znašala 50,000.000 S din. Glede na to, da večina hiš n I priključena na vodovod, vsai polovica pa ne na kanalizacijo ( bo prispevek zelo nizek in bc j mogoče zgoraj navedena po i trebna sredstva zbrati koma ' do leta 1970. Določbe predloga odloka v skladu s prej navedenim zveznim in republiškim za ko nom določa odlok, da se pr' ^,r>p^'"''' plačnic od ^>o^'r5•n■' i enote stavbnega zemljišča o/.. roma od površine zgrajenega koristnega prostora. 3. člen odloka določa, da se prispevek ne plačuje za mestno zemljišče, ki se uporablja zate- lesno-kulturne, socialne, zdrav- stvene in kulturno-prosvetne namene, ki jih uporabljajo dru- žbenopolitične skupnosti ter njihovi organi, družbenopoli- rične organizacije ter društva itd. Po 4. členu odloka so zave- zanci prispevka — imetniki stanovanjske pra- vice, — lastniki stanovanj, če sami v njih stanujejo — najemniki oziroma lastniki poslovnih prostorov, — uživalci zemljišč ali stavb na njem. Prispevek od stanovanja se ioloči od površine stanovanj, skih prostorov, ki so osnova za loločitcv stanarine. Prispevek od poslovnih prostorov se dolo- či od površine poslovnih pro- storov, ki so osnova za določi- tev najemnine oziroma ki bi bila osnova za določitev najem- nine, če bi se ta določala. Kot poslovni prostori se po odloku smatrajo prostori, ki služijo za industrijo, obrt, tr- govinsko, gostinsko ali drugo poslovno dejavnost. VIŠINA PRISPEVKA: Po predlogu odloka bi znašal pri- spevek mesečno od kvadratne- sa metra st^ovanjskih prosto- rov do 150 kvadratnih metrov 0.15 N din; mesečno od kva- dratnega metra stanovanjskih prostorov nad 150 kvadratnih metrov 0,30 N din; od kvadrat- nega mefra poslovnih prostorov 0,30 N din; od nezazidanega stavbnega zemljišča 0,05 N din. Višina prispevka je določena, glede na potrebna finančna sredstva, ki bi jih bilo potreb- no vsaj delno zbrati v obliki prispevka do 1970. leta za nave- dene najnujnejše komunalne objekte. Pri tem pa je bila upo- števana tudi finančna moč za- vezancev prispevka, da ne bi ta občutno vplival na življenjski standard. Prispevek po seda- njem odloku je nekoliko nižji, kakor pa je bil predviden po odloku, ki ga je sprejela občin- ska skupščina lansko leto, to- da se do sedaj ni izvajal. Za stanovanjsko hišo oziro- ma stanovanje s 60 kvadratni- mi metri površine, ki je pri- ključeno na elektriko, vodovod in kanalizacijo, bi po določilih odloka znašal prispevek meseč- no 900 S din ali 9Ndin. Ce pa stanovanje ni prikliučeno ne na vodovod in ne na kanalizacijo, bi znašal prispevek le 50 "/o na- vedenega zneska, t. j. 450 S din; če pa stanovanje ni priključeno le na kanalizacijo pa 75 "/o od navedenega zneska ali 675 S din. Za stanovanja s površinami nad 130 kvadratnih metrov je predviden prispevek v višini 0,20 N din. Tu gre za malo šte- vilo udobnejših stanovanj — vil, kjer stavbni prostor ni tako racionalno izkoriščen. Zato je prispevek nekoliko višji. Ker prispevek za poslovni prostor ne sme presegati največjega prispevka za stanovanjski pro- stor, se potem tudi lahko za po- slovne prostore določi prispe- vek v višini 0,20 N din. Višina prispevka, določena s tem odlokom, se giblje v višini, kakor so ga predpisale tudi dru- ge občine, ki so ta prispevek že uvedle. Tako znaša prispevek v občini — Maribor 0,15 od zazidanega stavbnega zemljišča in 0,05 od nezazidanega stavb- nega zemljišča, — Slovenj Gradec 0,20 N din od zazidanega stavbnega zemljišča in 0,03 N din od nezazidanega stavbnega zemljišča, — Ormož 0.10 N din od stanovanj do 200 kvadratnih metrov in 0,50 N din od stanovanj nad 200 kvadratnih metrov in noslovnih prostorov. ODMERA PRISPEVKA: Za >tanovanjske hiše v družbeni lastnini se odmeri prispevek za celotno st.anovanisko hišo. Sta- novanjsko podjetje, ki gospo- dari s temi hišami, pa ohračU; na prispevek s posameznimi imetniki stanovanjske pravice. Le-ti plačujejo prispevek hkra- ti s stanarino o-^iroma najem- nino. Ce prispevni zavezanec odkloni ob prvi zahtevi plačilo -»rispevka. mu izda občin«;ki or- an individualn--. odločbo o pH- pevku. VELJAVNOST ODLOKA: ?o dloku se bo začel prispevek lobirnti od r>r\-(>'^- >-ad«--'-!njega meseca po cbjavi jdloka. Ureditev zelenih površin Za 1900-letnico Ptuja bo po- trebno mesto ozeleniti. Potreb- no bo urediti primerne zelene površine, zasaditi ob cestah okrasno drevje, spremeniti grajski hrib v park itd. S tem v zvezi so naročeni potrebni na- črti. Za navedena dela bo po- trebnih okrog ,50.000.000 S din. Ureditev ulic, trgov, cest, pločnikov K ureditvi mesta spada tudi Komunalne potrebe v Kidričevem Do leta 1970 bo treba uredit — 10 ha zelenih površin — 3 km pločnikov — 3 km krajevnih cest — centralno otroško igrišče — kanalizacijo in javno ra:' svetljavo do Njiverc — ureditev ]>?tnega kopališča povečanje Za navedena dela bi bilo pt irebno zbrati v obliki prispevk; najmanj 50,000.000 S din. Komunalne potrebe v Mojšperku Kanalizacijo Majšperk na U vem bregu Dravinje je lansk leto finansirala občina skup.-^ z gradnjo šole. Sedaj bo potreb no urediti kanalizacijo naseli že na desnem bregu Dravini' Stroški te k tnalizacije bo' znašali okrog 30,000.000 S din. Notranje rezerve niso le v odpuščanju delovne sile v času reforme, ko podjetja odpuščajo delovno silo in mno- ga samo v. tem iščejo notranje rezerve, tega v tovarni Jože Ke- renčič v Orm^ožu ni opaziti. Trudijo se, da bi gospodars.ko situacijo rešili drugače. Kako se prilagajajo novim razmeram gospodarjenja, nam je povedal Janko Kušter, referent za plan in analizo: — V precejšnji meri smo spremenili proizvodni program v prid artiklom, ki dajejo večjo akumulacijo, večjo razliko med prodajno in lastno ceno. Ko spreminjamo proizvodni pro- gram, opuščamo proizvodnjo artiklov, ki ne gredo v prodajo, in uvajamo proizvodnjo takih, ki se prodajo in dajo večji za- služek. Z novimi artikli smo kar se da izkoristili zmogljivosti. Obogatili smo proizvodni pro- gram in povečali proizvodnjo. — Kateri so iiovi izdelki? Kot kooperant avtomobilskih tovarn smo osvojili nekaj novih proizvodov za avtomobilsko in- dustrijo, nove artikle za tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« in našega kooperanta Impol v Slovenski Bistrici. Za tovarno »Emo« iz Celja smo začeli pro- izvajati cevne izlivke, in sicer v večjih in ekonomičnejših se- rijah. Rezultat večjih serij so predvsem zmanjšani fiksni stro- ški po kosu. — Ali lahko dobite dovolj sti- rovin? Nekat-erih kvalitetnih surovin na domačem tržišču primanjku- je. Z izboljšano proizvodnjo v letošnjem letu smo pričeli upo- rabljati uvožene surovine. Za- nimivo pa je, da sta na primer dekapirana pločevina in da- plen, ki ju na domačem tržišču primanjkuje in ju uvažamo, na zunanjem tržišču cenejša kot na domačem. — Kako je z naročili za delo in prodajo? Pretežni del nale proizvodnje je vezan na kooperante. Naroči- la zadelo in prodaja »o zato zagotovljeni. — 'Ali prodajate tudi na zuna- nje tržišče? V tovarni se trudimo, da bi svo}(t izdelke, predvsem plastič- ne, lahko prodali na zunanjem tržišču. Ze lansko leto smo uspeli prodati za več milijonov starih dinarjev zidarskih veder celo v Afriko. Prodajo na zuna- njem trgu si bomo morali zago- toviti. — Število delovne sile ste celo povečali? Zaradi povečanih serij smo povečali število delovne sile. V primerjavi z lanskim letom zna- ša to povečanje v povprečju 17 »/o. — Kakšni so izgledi glede oseb' nih dohodkov? Lansko leto so bili povprečni osebni dohodki 58.625 S din. Predvidevamo, da bi naj bil neto osebni dohodek v letošnjem letu v povprečju po posamezni- ku 69.000 S din, kar je v pov- prečju povečanje za 18«/o. — Kako boste usmerjali proiz- vodnjo v bodoče? V bodoče nameravamo usme- riti proizvodnjo na predelavo plastičnih mas in irdelavo arti- klov za avtomobilsko industri- jo. Tu so mišljene tapete, blat- niki in podobno. Zaradi tega si bomo nabavili-še več novih stro- jev. Pred kratkim smo uspeli' prenesti v našo tovarno proiz- vodnjo volanov tudi za vozila, Ferguson. Landini, IMV ih So- ko. Glede na lanskoletno realiza-' cijo smo povečali plan proiz- vodnje za 30 odstotkov. Za pro- duktivnost predvidevamo, da se bo povečala za 10 odstotkov. — Skoraj v vseh podjetjih so problem obratna sredstva. Tudi pri nas nastajajo težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Kljub temu podjetje dosega vidne rezultate. Sprejeli smo veliko delovne sile in po- večali osebne dohodke, kar pa je v obdobju gospodarske re- forme redek primer. ZR Urejanje kraja naj bo množična vriinp Krajevna skupnost Ptuj je zbudila med ptujsko javnostjo precej zanimanja z objavo o na- gradnem tekmovanju v okraše- vanju mesta. V tem času bo svojih močeh v prizade- vanju, da bi bilo v Ptuju in okolici vedno lepše in da bi nam tudi cvetje pomagalo dopoveda- ti, da živi med ptujskim osta- •~elim in novim zidovjem mnogo 'O srcu mladih ljudi. ' Ze lanskoletno tekmovanje in lagraditev najbolje ocenjenih Tišnih svetov in družin je poka- 'alo. da je v Ptuju mnogo hiš in ljudi, ki skrbijo za lep>o oko- lico svojega bivališča. Javno priznanje vsem je mnogo pripo- moglo, da jih bo letos še več. Najlepše bo, ko bo ocvetličenjc Ptuja in vasi množično in ko bo dobil Ptuj z okolico v slo- venskem merilu v tem pogledu oceno odlično. V. J. TEDNIK - petek. 9. junija 1%: Strnn 1 \f Ormožu je ustanovljena izobraževalna skupnost ^ predsednika so izvolili ^.t-da Pajeka, ki je odgovoril '*''^ekaj Tednikovihi vprašanj: ' "pred kratkim ste ustanovili 'Ita^evalno skupnost? , f ^''^raževalna skupnost se je ja 31. maja. Sestavljajo jo l.-irniki. ki jih imenuje skup- '.^g^ SZDL, šole, predšolske \r]love, glasbena šola, zavod ''prosvetno pedagoško službo ' jgiavska univerza. Razglasi- '.e J6 stalno skupščino iz- .g^pvalne skupnosti. Sprejela '';tatut. Izvolila je komisijo, ki ^^'bi statut, ki je omogočil jgiicvitev, prilagodila potre- ^..^ naše občine. Izvolila je iz- odbor, delegate temeljne ^pV;raž?valne .skupnosti Mari- jj."in delegate za zbor delega- , 23 izvolitev članov republi- .g i2obraževalne skupnosti. Y ir/ršni odbor so bili izvo- grji Pvudi-^Zidarič, Matilda Bu- ,u Janko Puklavec, ;plavko 'g';ičnik, Ignac Omar, Vlado jv0olt in jaz. Delegata za TIS rgr-ibor sva s Krunom Nova- gjn. delegata za zbor delegatov , izvolitev članov republiške jgtirsževalne skupnosti pa sva 'Sjlvom Bedračem. ^ Potreba po spremembi v vo- griiu in financiranju vzgoje se je jra'a že dalj časa? 'lelo dolgo se je že govorilo J razpravljalo o potrebi, da se 5 področju izobraževanja in jgoje uvede družbeno samo- pravljanje v pravem pomenu. ,e tako bi se zainteresiral čim krog ljudi za potrebe in fobleme šolstva. Bilo je že več snutkov, vendar je bilo nanje jliko kritičnih pripomb, da ni irišlo niti do skupščinske raz- irave. - Katere so glavne naloge iz- jjinievalnjh skupnosti? tobraževalne skupnosti niso fito nasledniki prejšnjih skla- lov za šolstvo, da bi reševali smo finančna poslovanja. Nji- ova glavna naloga je, da na odročju izobraževanja in vzgo- > uveljavijo družbeno samo- pravo. da bodo tudi na tem odročju občani, ki s svojim elom in prispevki prispevajo, ihko povedali svoje mnenje, oleg osnovnih in srednjih šol )mo morali misliti tudi na ;anove, ki vršijo dopolnilno Iraževanje odraslih in dora- oče mladine. — Ali bodo lahko storile izobra- ževalne skupnosti, kar se od njih pričakuje? ^ Nalog in dela, ki čakajo, je mnogo. Jasno je, da bodo v za- četku težave, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev na pod- ročju vzgoje in izobraževanja. Predvsem jih primanjkuje za materialne izdatke. Denarja ni za obnovo in gradnjo šolskih prostorov, ki so dotrajani, pre- tesni, primanjkuje sodobnih učil in drugega. Vse naše šole imajo dvo- ali celo triizmenski pouk. Tudi izobraževalne skup- nosti ne bodo mogle vsega ure- diti čez noč. Verjetno tudi novi zakon ne rešuje vsega. Prav pa je, da se bo ukvarjal z vpraša- nji izobraževanja in vzgoje širši krog ljudi. Je korak naprej h koordinaciji vprašanj o finan- ciranju vzgojne dejavnosti. Raz- voj in praksa bosta sama od- pravila pomanjkljivosti, ohra- nila pa vse dobro. Tudi od izobraževalnih skup- nosti je odvisno, kakšni bodo rezultati njihovega dela. Več- krat se da z manj denarja, a z gospodarnim delom marsikaj urediti. S tem ne trdim, da je denarja za to pomembno dejav- nost dovolj. Pripomnil bi še na prekratek čas, ki je bil določen za formiranje izobraževalnih skupnosti. Lahko se zgodi, da bi ponekod zaradi pomanjkanja časa na hitro in ne dobro .se- stavili te skupnosti. To lahko vpliva nekoliko na rezultate njenega dela. Ce bodo izobraževalne skup- nosti storile to, kar se od njih pričakuje, bodo opravičile usta- novitev in obstoj. ZR S POHODA MATURANTOV SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE V PTUJU Razredni pouk v četrtih raz- redih ekonomske srednje šole v Ptuju se je končal 26. maja 19f7 s sklepnim ceremonialom — predajo ključa tretjemu razre- du, z zahvalo profesorskemu zboru in s šaljivim delom, da se za konec profesorji in dijaki maturantom od srca nasmejejo. Dva razreda ESS v Ptuju je obiskovalo v tem šolskem letu 41 dijakov in dijakinj iz ptujske ter iz ormoške občine. Razredni učni uspeh je bil nad 81 «/o. Z maturo bodo začeli 11. junija 1967 in bo trajala vse do 17. junija, ko bodo prejeli maturi- tetna spričevala. To je peta matura rednih di- jakov na tej šoli, ki Jo je obi- skovalo v tem šolskem letu skupno 206 dijakov in dijakinj. Na zadnji dan pouka, 26. ma- ja, so se predstavili maturanti ptujski javnosti z običajnim maturantskim obhodom, ob ka- terem so vzklikali vsem tistim, ki so kakorkoli pokazali do šo- le razumevanje in naklonjenost. Prav prijeten je bil njihov mla- dosten, dobronameren glas, pa tudi njihova pojava v pražnjih oblekah. Vse je krasil rdeč na- gelj ter nasmeh in dobra volja. Kdorkoli jih je opazil, se je ustavil in se zamislil v mladi svet, ki je bil doslej na skrb! staršev m šole. Sedaj se bc po- skušal preriniti do delovnega mesta in k delu, spoznati \-sak- danjost in zanimivosti življenja ter tudi po svojih močeh dopri- našati k skupnim uspehom, od katerih potem tudi skupno ža- njemo. ali pa se bo posvetil na- daljnjemu študiju. Dan po maturi bo prav gotovo še prijetnejši, saj se bodo lah- ko še enkrat zahvalili svojim profesorjem in se bodo od njih poslovili kot vsaka generacija, ki je zadnjič stopila čez prag te šole v svojstvu dijaka. V. J. Na koncu ceremoniala še slika za spomin na šolo POHOD EEZEEVNIH OFCIRJEV V ORMOŽU Vsakoletni zaključek, ali bo- lje rečeno analiza dela, študija, priprav in vsega, kar je v zvezi s strokovnim izobraževanjem rezervnega starešinskega kadra, so krajevni orientacijski poho- di, finale vsega pa občinski ori- entacijski pohod. Organizacije ZROP občine Ormož, ki so v šolskem letu 1966-67 imele skupno 24 ur te- oretičnega pouka, reševanje taktične naloge in podobno, so se zadnje tedne prav posebno pripravljale na občinski pohod. Študij, ki pričenja v novembru, traja vse do marca ali aprila. Predavanja so po sektorjih. Udeležba na predavanjih je bila v letni sezoni 70 "/n. Uspeh je dober, saj jih je mnogo službe- no odsotnih ali na delu v tujini Na pohode, krajevne in občin- ske, se oficirji vestno priprav- ljajo. Na teh pokažejo dosežke enoletnega študija in istočasno opravičijo sredstva, ki jih ob- činska skupščina vlaga po orga- nizaciji ZROP v strokovno iz- obraževanje rezervnega stare- šinskega kadra. Na občinskem pohodu, ki je bil četrtega junija tega leta na območju Ivanjkovcev, so morali tekmovalci po zelo razgibanem terenu med Svetinjami, Jeruza- lemom in Brebrovnikom preho- diti del proge po azimutu, del proge pa čim hitreje po karti. Med pohodom so na kontrolnih točkah odgovarjali in pokazali znanje iz poznavanja taktičnih znakov, topografskih znakov, reševali so taktično nalogo in streljali z MK puško v tarčo. Pred pohodom so bili testirani v osnovni šoli Ivanjkovci. Na- pisati so morali odgovore na petnajst vprašanj iz letošnjega strokovnega programa. Na po- laodu je bila izredno huda borba za točke med 25 tekmovalci. Petnajstčlanska strokovna ko- misija je imela težavno delo po vnaprej določenih merilih. Prvo mesto je dosegel Jože Novak iz Libanje, krajevna organizacija Ivanjkovci. Tudi ekipno je prvo mesto dosegla ekipa iz Ivanj- kovc. Po razglasitvi rezultatov so razdelili deset lepih in praktič- nih nagrad in pet tolažilnih na- grad. Sledilo je skupno parti- zansko kosilo in tovariški raz- govor vseh, ki so kakorkoli sodelovali. V vedrem razpolože- nju so se rezervni starešine za- držali par ur in se pogovarjali o delu svojih organizacij in o na- črtih za prihodnje. Komentirali so tudi spodrsljaje, ki jih pri nobenem tekmovanju ne manj- ka. V prijetnem pogovoru so zlasti starejši obujali spomine na partizanska leta in mlajšim posredovali razne dogodivščine iz bojev. Po mnenju prisotnih, zlasti pa še oficirjev KVO Maribor, ki so bili prisotni, je pohod uspel. Tekmovalci so pokazali kvali- tetno znanje, ki je odraz dela in stanja v organizaciji ZROP. ZR Ormoški rezervni oficirji po pohoda Zazidalni načrt za Vičuvo in občani Kot izvoljeni član sveta kra- jevne skupnosti Ptuj čutim dol- žnost ,da zaradi jasnosti obraz- žnost, da zaradi jasnosti obraz- ložim nekatera stališča, ki jih je zavzemala velika večina občanov območja Vičave na zboru voliv- cev, dalje terenski odbor SZDLJ in sekcija Društva prijateljev mladine na Vičavi že od leta 1964 v zvezi z zazidalnim načrtom za območje Vičave. Pri obravnavanju osnutka za- zidalnega načrta smo izhajali predvsem iz stališča skrbi za: a) varno, zdravo in srečno živ- ljenje otrok, mladine in odraslih občanov; b) prijetno počutje domačih in tujih turistov; , C) razvoj Ptuja kot lurističnega kraja v skladu z osnovnimi za- snovami urbanista v urbanistič- nem projektu za mesto Ptuj in v načrtu za Vičavo; č) pritegnitev čim večjega šte- vila občanov k obravnavanju in iFŠevavju komunalnih in drugih 'in'og krajevne skupnosti Ptuj. ki smo si jih postavili tudi v sta- tutu občine Ptuj. Opozarjam, da je glede na se- danje stn.nje ie izvršene zazidave Vičave še možno upoštevati ?le- d.eče utemeljene glavne predlo- ge občanov in njihovih organiza- cij za uporabo sistema prečnih cest še za ostali del Vičave, kjer ta sistem obstoja tudi že v na- ravi kot plod razvoja tega nase- lja mnogih desetletij. Osnovni predlogi za ta sistem prečnih cest na Vičain so sle- deči: 1. V načrtu predvidena osem metrov široka javna cesta za vi- čavskimi bloki v trasi od prečne ceste pri Miklovi hiši do prečne ceste pri hiši Marije Končnik se naj v celoti črta kot očitno ne- potrebna javna cesta. 2. Tudi druga predvidena (prejšnji vzporedna) štiri metre široka javna vozna cesta, ki bi naj potekala tik ob zidu hiše Franca Vidoviča in Angele do otroškega igrišča pri domu SZDL.J, se naj črta kot nepo- trebna javna vozna cesta. 3. Predvidena osem metrov ši- roka cesta od Vidovičeve do Jer- manove hiše se naj f^rtn kot očit- no nepotrebna, ker je ie od mar- ca 1965 po odloku SO Ptnj črta- na prvotna lokacija trgovine jn pivnice na Verdenovi parceli. 4. V naravi že obstoječa preč*^a cesta, ki obstaja že okrog dvesto let, od hiše >-Meke« (kjer stanu- je družina Horvat in drugi) di- rektno do Ceste Olge Mealič. vo- vezuje nasslednjo skupino hiš. Zato naj ta prečna cesta, o.?^ane. .5. Posebna komisija s sodelo- vanjem zainteresiranih iv rjrf- zadetih občanov bi nai presodita še naslednjo morebitno mož^mt ureditve prečne ceste od hiše Roz^ke Kolman do ceste Olge Mealič. Konkretne in z gornjim v ^tiiu skladne predloge, ie svro- Teln tudi komisija predstavnikov: 77ob?'.,-k(7 re~fa vn d'vi Vičave od prečne re.-^p vi Belšaku pa vse do prečne ces^e ort Krajniku. bi se s tem vnif'l osnovni smiset tega rekrrnciirk'^- aa stanovanjskeaa nn^^din iv di zelenega pasu ob V'rai-'-ki poti. A Po tem^jiti prr,<;07! j" ta riro,W. lagani sistem prečnih ri^st x>^e'l- vsem v korist prebir-alrov ve. Varnost prometa rnradi ^°h. že desetletja ohstoicrih pr^rn-H priključkov na Cesti Oloe Mr^-Ufi ni zmanjšana, par pa ie ramri^f prebivalcev Vičave z^lo poveda- na. Zlasti pa je s tem «i<^f''mo'>n prečnih ce^t zelo po''"'"""" "p •^amo prometna. nmrnk furli zdravstvena varnost otrnk Kot član sveta krajevne t^kim- nosti Ptuj sočasno pozivam v-^e zainteresirane občane, odhnmike občinske .skupščine in zastopni- ke družbenih oroaniTarH. da si na kraju samem, onledajo dejan, ski položaj, da bodo razumeli upravičenost gornjih predlogov ''n da nato še pravočasno daio krajevni skupnosti Ptuj ustrezne nadaljnje dopolnilne '■■braložene vredloge: so/^asvo naj po^lje^o kopijo pismenih predloaor še svetu zn urbanizem, pri SO P*-ui. Tako bi se pospešila dokončna določitev cest in druajh komuni- kacij na območju Vičave. Viktor Knez, Vičava 21 Siirša obrazložitev gornjih pre- dlogov je bila podana kraje-oni skupnosti Ptuj. Ptuj, dT?e 4. junija 1967. SMO RES TAKŠNI? Pre.ien r,o prodajali' travo na re- pJ.Tonem pesniškem nabrežju, so fei/f. da jo lahko kupijo pred- ..... hivšt lastniki dotičnih delov Terezija iz Mezgove ni '! za dan prodaje in je ni '■O, ko so sklepali kupčije. Travo 13 nem bivši parceli je kupil so- '■i Alojz, tudi iz Mezgove. Ko so opozorili, da imajo prednost ' 'dokupa bivši lastniki parcel, je "("'fj, da bo, če bo Terezija to '*i'emla, odstopil košnjo njej. '5 travo je plačal 592,5 S din. Tfrezija je pozneje zvedela o *'^iaji ter zahtevala od Alojza, ji prepusti košnjo. Alojz pa ^-ohtenal za travo z dveh in če- a-ov 'iono S din ter še za koš- ^*( m je medtem opravil, še ''"f"! S dm. ^^rezija ni mogla plačati zahte- cene, kljub temu da je bila 1"'- lepa, saj jo je pognojila s '"■"fr/m m še z mineralnim gno- ^"^^'0 torej res takšni, ali pa so "'■■^'•'i ie posamezniki? fjnožično obolenje ^trok za ošpicami i^a območju Zdravstvenega jorna Ptuj je zbolelo v zadnjem f'J za ošpicami nad 400 otrok, ^'ere prihajajo po zdravniško i^fioč v otroški dispanzer v f^] v ZD od blizu in daleč. '^'^rat se napolnijo stopnice v .^■adstropje ZD s čakajočimi r-V^.rami in otroki, pa tudi ča- hnT^'^ pojav tako množičnih w'?nj otr-k, kot so sedaj v juh' ^ ošpicami, in navezanost r ^^^va na zdravniško pomoč ig"'t-o§kpm dispanzerju, naj- t^^^'^'fneje potrjujeta odloči- tiji' "^a se bo spremenil prejš- LJ^aterinski dom v Ptuju v itra ?Ki dispanzer in v demon- v''^"ni center za matere. Imel tiail^ dalje dva zdravnika spe- ^/'^^a, laboratorij in po mož- to ' ^"di rentgen.' Tam bo lah- itii.^iel več prostorov, kot jih, iM^^daj, pa tudi lažji dostop licpelkom in bliže bo bolniš- ttSJ^^^lJenost dispanzerja od ta 2'^tvenega doma je skrbi Jion.^^^Menje otrok in za de- 'arr, *'!^^i"^'ne naloge manj ne- * in škodljiva kot tesnoba, ki spravlja v slabo voljo poleg zdravnika in osebja tudi čaka- joče matere in otroke, ki mo- rajo ostati na hodniku in na stopnicah brez možnosti, da bi sedle in si odpočile med čaka- njem zdravnika. Kot menijo v dispanzerju v Ptuju, se bo morala ta spre- memba hitro zgoditi, da bo zgradba služila namenu in da bo v korist, za kar je določena. Vsako odlašanje in čakanje škoduje vsem, ki so potrebni' pomoči dispanzerja v poveča- nem, ne pa v ozkem obsegu, zlasti ko pride do množičnih obolenj otrok. V. J. Ormoško kroiai3ko podjetie prebrodilo kri^o? Zaradi kritičnega stanja v Krojaškem podjetju v Ormožu ob zaključnem računu, ko je podjetje končalo poslovno leto z večmilijonsko izgubo in po prvem trimesečju, ko je svet za finance občine ocenil, da pod- jetje ne bo prebrodilo krize, so pred kratkim na seji skupščine občine Ormož sklenili, da se podjetje priključi k trgovskemu podjetju Zarja ali pa gre v li- kvidacijo. ^ Glede združitve je imel de- lavski svet Zarje sejo, na kate- ri so preučili skupščinsko pripo- ročilo in poročilo službe druž- benega knjigovodstva. Po ugotovitvah iz teh poročil se delavski svet Zarje ni mogel sprijazniti s priključitvijo. Mne- nja so bili, da ne bi dosegli večjega napredka. Združitev dveh podjetij z različno dejav- nostjo bi bila v nasprotju s spe- cializacijo, za katero stremimo na vseh področjih. Drugo so obratna sredstv-a, ki jih morajo uporabljati kar se da gospodarno. Banke jih vsak dan manj kreditirajo. Delavski svet je bil tudi mne- nja, da v konfekcijski dejavno- sti ni večje perspektive spričo krize, ki se je pojavila v podob- nih, še večjih obratih. Kupne sposobnosti v občini so zmanjšane zaradi elementar- nih nezgod, brezposelnosti in drugega. Proizvodnja v manjšem obrt- ni.škem podjetju je precej draga zaradi malih serij in kosovne proizvodnje za posameznike. Iz- koriščenost strojev je majhna z visokimi stroški zaradi dela v eni izmeni. Utemeljitve, ki so za združi- tev, so preslabe. Krojaško pod- jetje bi le deloma dopolnjevalo trgovsko dejavnost. Nekoliko bi se zmanjšali tudi režijski stro- ški. Ko je delavski svet Zarje preučil vse razloge, se je odlo- čil proti združitvi. V preteklih mesecih po novem letu pa se je kolektiv ormoških krojačev načrtno zavzel, da bi podjetje obdržal, kljub nizkim plačam, ki so jih prejemali (15.000 S din) in kljub temu je nekaj dela\-cev odšlo iz podje- tja. Vsa njihova planska priza- devanja s pomočjo pravnega zastopnika so že pokazala ugod- ne rezultate. Vse kaže, da do najhujšega ne bo prišlo. Zaradi ugodnega razpleta podjetje ne vidi razloga, da bi šlo v likvi- dacijo. Krojaško podjetje nima več blokiranega računa. Plačani so vsi dolgovi, ki so jih morali v tem obdobju poravnati. Po- stopno plačujejo še ostale ter- jatve sporazumno z upniki. Mnoga podjetja so jim odpla- čila olajšala. Kolektiv je kljub izredno nizkim osebnim dohod- kom prešel na osemurni delav- nik. Ukinili so režijske stroške. Reorganizirali so proizvodnjo. Delajo samo po naročilih, nič več za skladišče, kjer bi se zopet i nakopičile zaloge za morebitne kupce. Za 14 zaposlenih, kolikor jih je ostalo, je naročil dovolj. Na likvidacijo ne mislijo. De- lovni kolektiv vztraja, da bi prebrodil sedanjo krizo. 18 mi- lijonov S din obveznosti do upnikov so zmanjšali na 6.5 mi- lijona S din. Od teh moraj5 plačati 3.6 milijona S din do 1. avgusta 1967, dva milijona pa do konca leta. Naročil za delo (Nadaljevanje na 4. strani) Matere z otroci čakajo na hodniku Stran i TEDNIK — petek. 9. junijn 196? Kulturno srečanje mec Kidričevim in Majšperkom v nedeljo, 4. junija 1967 zve- čer, je bil v dvorani Svobode v Majšperku koncert pevskih zbo- rov Svobode iz Kidričevega in Majšperka ter godbe na pihala TOS Kidričevo pod vodstvom dirigentov Alojza Kranjčana, Rudija Krajca ter učiteljic Majde Muhič in Marije Sajko. To je bil že drugi skupni, koncert pevcev in godbe iz Ki- dričevega in Majšperka kot re- zultat trajnih zvez med zboro- ma in godbo ter med šolama. Taki koncerti zelo koristijo na eni strani občinstvu, ki sliši le- po petje In godbo tudi po pri- zadevnosti domačih in bližnjih pevcev in godbenikov, pa tudi pevovodjem in dirigentu, pev- cem ter godcem, ki jim je uspel javni nastop, priznanje za vse prizadevanje in čas, potreben za uspešno delo zbora in godbe. Koncert v Majšperku ni do- segel namena le glede na ude- ležbo, ker je prišla nanj le po- lovica pričakovanega resnega občinstva, pač pa so pokazali vodje zborov ter pevci in god- beniki (skupno okrog 150), da jih spremlja pod dobrim vod- stvom pri skupnem delu tudi skupna želja doseči vse, kar je mogoče ob dobri volji in po- žrtvovalnosti otrok in odraslih, da bi gojili in ohranjali iz roda v rod kulturno bogastvo. Moški pevski zbor iz Kidriče- vega je samostojno zapel pesmi pod vodstvom Alojza Kranjča- na: Vasovalec, Plovi, plovi in Jadransko morje, zbor iz Maj- šperka pa pod vodstvom Rudija Krajca: Tam, kjer pisana so polja, Sedem si rož, Lovska in Na trgu. Skupno sta zbora za- pela pesmi Večer na vasi, O kresu. Na Adriji in Pesem o svobodi. Samostojno sta pela tudi zbora iz osnovne šole Maj- šperk pod vodstvom učiteljice Marije Sajko in iz osnovne šole Kidričevo pod vodstvom Majde Muhičeve. Prisrčnega priznanja s ploskanjem so bili deležni na- stopajoči po vseh točkah, poseb- no pa zbor Svobode iz Kidriče- vega in šolski pevski zbor, ki sta skupno zapela ob klavirski spremljavi Nade Kranj čanove pod vodstvom Alojza Kranjča- na odlomek G. Verdijeve ope- re »Nabucco« Zbor sužnjev tako dovršeno, da sta presenetila vse navzoče. Koncert je končala godba na pihala tovarniškega sindikata Kidričevo, ki je zaigrala dve koračnici (J. Kobal in J. Wi- hers) ter uverturo P. I. Cajkov- skega in odlomek iz Hoffman- novih pripovedk J. Offenbacha. Kombiniran večerni koncert s skupnim nastopom odraslih in šolarjev ima edino to slabost. da postanejo otroci nemirni in glasni, kar moti nastopajoče in poslušalce. V Majšperku se je to le od časa do časa občutilo, sicer pa je le potrebno priznati vsem nastopajočim skupno s pevovodji in dirigentom, da so se tudi tokrat izkazali in bodo vsi skupaj v Kidričevem in v Majšperku vedno dobrodošli. V J. Uspehi pionirjev iz občine Ormož Pioriirji ormoške občine so tudi v letošnjem letu ujeli ko- rak za dvig naše glasbene kul- ture. Revija pionirskih pevskih zborov v Središču ob Dravi je prepričljivo dokazala vzpon in uspeh naših pionirskih pevskih zborov. Na reviji so sodelovali pio- nirski pevski zbori občine Or- mož. Navdušila nas je pesem desetih pionirskih pevskih zbo- rov, v kateri je sodelovalo nad 600 mladih pevcev. Pionirski pevski festival je finančno omogočil občinski ko- mite ZMS in občinski svet svo- bod Ormož. Lepo sončno vreme, nova šol- ska zgradba, številni obiskoval- ci so prispevali k prijetnemu vzdušju. Skratka, bili smo za- dovoljni in prihodnje leto s pe- smijo na svidenje pri Miklavžu. Članom DPM Središče, uči- teljskemu kolektivu in vodstvu >rediške šole za lep sprejem, brezhibno organizacijo ter na- stopajočim za nepozabno kul- turno doživetje — iskrena hva- la! Prav v tem zadovoljstvu pa korenini požrtvovalno delo na- ših učiteljev — pevovodij. Tudi zadnja i^delja v maju ie bila za pionirje ormoške ob- čine lepa. Mladim pionirkam podružnične šole Ivanjkovci če- stitamo k zmagi na republiškem ekipnem šahovskem prvenstvu Želimo in pričakujemo, da bomo 25. obletnico pionirske organizacije z delom in uspehi častno proslavili. Občinski odbor ZPM Ormož letnica ustanovitve gasil- Jruštva ¥ Sreciišču V nedeljo, U. junija, bodo sre- diški gasilci slavili 80-letnico ustanovitve društva. Društvo je bilo eno ^zmed prvih slovenskih gasilskih društev. Slavje se bo pričelo ob 13. uri na trgu v Središču pred gasil- skim domom pod pokrovitelj- stVvOm predsednika skupščine občine Ormož Franca Novaka Tu bo sprejem gostov. Sodelo- vala bodo gasilska društva iz cele ormoške občine, Ptuja. Va- raždina, Cakovca in Kidf^ičeve- ga. Ob 14. uri bodo položili venet pred spomenik padlih, razvili spominski trak, po govoru p- podelili priznanja. Sledil bo velik gasilski nastop ^ sodelovanjem sosednjih dru- .štev. V tem nastopu bodo poleg gašenja z vodo prikazali gasilci iz Kidričevega kemično gaše- nje. V nastopu bodo prikazali reševanje ljudi, tokrat s cerkve- nega stolf)a. Središčani sodelujejo v pri- pravah vsak po svoji moči. Trudijo se, da bi bilo slavje "im lepše kljub majhnim fi- lančnim sredstvom, ki jih ima °asilsko društvo. Po gasilskem nastopu bo Ijud- ko rajanje. ZR ^ AMATERSKO GLEDALIŠČE V PTUJU vabi mladino, ki ima smisel in veselje do igralskega udej- stvovanja, da se priključi njegovemu gledališkemu delu, ki bo v prihodnjem letu v rokah stalnega poklicnega režiserja. Prijave sprejema tajništvo občinskega sveta zveze I^ul- turno-prosvetnih organizacij junija meseca vsak dan od 8. do 12. ure v gledališki pisarni. VODSTVO AMATERSKEGA GLEDALIŠČA OrmoskcJ krojaško podjetje (Nadaljevanje s 3. strani) le dovolj. Upajo, da bodo lahko tudi ta znesek plačali. Nekaj denarja morajo še izterjati. V kratkem bodo zaposleni preje- mali normalne plače po pravil- niku. Tako se bodo povečali osebni dohodki, ki so bili naj- bolj kritični. Vseh zalog je bilo za 9 mili- jonov S din. Polagoma se zmanjšujejo s tem, da vračajo blago in prodajajo gotove izdel- ke. Ker so velike zaloge zimske- ga blaga in izdelkov, bo še kri- tično v poletnih mesecih. Te 7.aloge bodo ostale vse do sep- tembra, ko jih bodo predelovali in prodajali. V Samo proizvodnjo bodo sku- šali kar se da prilagoditi trži- šču. V bodoče nameravajo usmeriti proizvodnjo na otroško in žensko konfekcijo. Ta primer, ko je Krojaštvo skoraj šlo v likvidacijo, je po leformi prvi v občini Ormož. Upamo, da bo dovolj poučen za ostale kolektive, da ni šale in da je treba kar se da gospodar- no delati, sicer se lahko znajdejo v podobni situaciji. ZR VABILO NA KONCERT v ponedeljek 12. junija 1967 bo koncertirai ob 19.30 v ptuj- skem gledališču ljubljanski ok- tet Gallus (bivši Koroški aka- demski oktet). Ta pevski oktet le znan po svoji izredni kvali- teti doma in v tujini. Vabimo Ptujčane, da se koncerta zares polnoštevilno udeleže, saj je to gostovanje v Ptuju edinstven dogodek glede na pevsko kul- turo. Vstopnice bodo v predprodaji v nedeljo 11. junija 1967 od 9. do 11. ure, v ponedeljek od 15. do 17. ure in eno uro pred kon- certom pri blagajni v gledališču. Mogoča je tudi rezervacija v •:ledali.ški pisarni vsak dan od 8. do 12. ure. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Ptuj PTUJSKI UPOKOJENCI SLAVIJO Občinska podružnica DU v Ptuju se pripravlja, da dostojno proslavi 20-letnico ustanovitve in svojega dela. V soboto, 10. junija, bodo delegati opravili letno konferenco, naslednjo so- boto, 17. junija, pa bo priredila podružnica ob 17. uri v mestnem gledali.šču akademijo s koncer- tom. Program bosta izvajala mešani pevski zbor ptujske po- družnice in sloveči orkester upokojencev podružnice Mari- bor Center kot gost. Vabimo vse ptujske upokojen- ce, da se udeleže te kulturne prireditve, kar je sicer dolžnost vsakega zavednega člana. Vstop- nice bodo na voljo od ponedelj- ka naprej v klubu upokojencev, na dan proslave pa v gledališču ored proslavo. Vstop bo omogo- čen tudi drugim občanom — ljubiteljem glasbe, kolikor si bodo oskrbeli vstopnice pravo- časno. Pripravljalni odbor Velika Nedelja in »leto akcij krcijevn skupnosti" Kraje\'na skupnost Velika Nc delja ie na svoji zaxlnji sej sprejela plan dela krajevne skupnosti za leto 1967. V svojem planu se pridružuje zvezni akciji »Leto akcij kra- jevnih skupnosti«, ki se je pri- čela 15. maja 1967 in se bo kon- čala 15. .septembra 1968. Cilj te akcije je, da da novo spodbu- do uspešnejši in vsestranejši aktivizaciji obstoječih krajev- nih skupnosti in pospeši njiho- vo formiranje tam, kjer do se- daj še niso bile ustanovljene. To bo pripomoglo k nastajanju pogojev, da bodo delovni ljudje neposredno odločali o vseh bi- stvenih vprašanjih v kraju svo- jega bivanja, kar je stalna na- loga organizacije SZDL Jugo- slavije. Zato aktivnost, ki se začenja z »Letom akcij krajevnih skup- nosti«, zasluži vso pozornost, podporo in dejavnost organi- zacij. Poudarek akcije je na aktivi- ranju občanov v krajevnih skupnostih glede treh posebno perečih vprašanj: otroJi^ varstva, zaščite interesov trošnikov in nalog s poclr^ higiene ter ureditve naselij veda bo v posameznih kr^ nili skupnostih prišlo na j mesto tisto \T5rašanje, J^f kot najbolj pereče ocenijo čani sami. Po svoji moči je kraj^ skupnost v Veliki Nederjj pričela delati po planu in \^ ničevati cilje te akcije. Ur vati je pričela problematj, cesto »Lisičnjak«. Z huli^ jem je splamrala cesto v ^ brakšl in Strmec. Navozilj gramoz za ceste v Lunoi Šardinje in Strmec. Naprg, je ograjo pri stopnicah prj šti. V najkrajšem času bo. čela urejevati pokopališče mrliško vežo. V po etni bodo popravili vaščani s p stovoljnim delom vaške ce in očistili cestne jarke. Kra' na skupnost bo posula z graj zom še nekatere druge, do daj slabo vzdrževane ceste. Zl Pred sprejetjem odloka o prispevku za uporal mestnega zemljišča (Nadaljevanje z 2. strani) Zaključek Urbanizacija v Ptuju, Kidri- čevem in Majšperku hitro na- preduje. Pri tem pa predstav- lja enega najvažnejših dejavni- kov komunalna dejavnost. Brc/, cest, vodovoda, kanalizacije ali električne energije ni urbani- zacije in urbanega življenja. Koncentracija prebivalstva na večjih ali m.anjših zemljiških kompleksih postavlja določene zahteve, ki jih je treba zadosti- ti, če ne želimo kaosa. Pomanj- kljive komunalne ureditve one- mogočajo človeku dostojno živ- ljenje. Dobra komunalna opremljenost zemljišča in nje- govo redno vzdrževanje pred- stavlja torej bistveni del naše- ga življenjskega standarda. Predpogoj za dobro delovanje komunale pa jc njeno zadostno in redno linansiranje in to ne samo za redno obratovanje, temveč tudi za reševanje per- spektivnih potreb. Prispevek za uporabo mest- nega zemljišča je nujen instru- ment /a enakomernejšo in pra- vičnejšo razporeditev stroškov na vse uporabnike mestnega zemljišča in komunalnih na- prav. Uvedba prispevka bo si- cer občane in delovne organi- zacije nedvomno finančno obre- menila. Vendar pa ta obreme- nitev ni tako visoka, da bi bist- veno vplivala na življenjski standard. Da pa ne bi bile pri- zadete družine z nižjimi oseb- nimi dohodki, določa odlok, da so prispevka oproščeni občani, ki prejemajo stalno dinižbeno materialno pomoč, upokojenci, ki prejemajo invalidnino ali po- kojnino do 400 N din mesečno in matere, ki same preživljajo dvoje ali več otrok, starili 15 let oziroma starejših, če šolajo. Posamezne delovne organi cije pa bodo z uvedbo prisp( ka prisiljene racionalnejše koriščati mestno zemljišče i doslej. Gospodarska reforma je p nesla vrsto novosti, od kate; so za nas bistvene nasleduj — ekonomiziranje gospodarji ga življenja, — ukinitev subvencij in da cij. Skladno z gornjima dvei načeloma je treba tudi kom nalno dejavnost postaviti i lastne noge in ji omogočiti i mostojno gospodarjenje. Pri pogoj za tak način go.spodar nja pa so ekonomske razine tako pri določevanju cen \ munalnih uslug, kot tudi p plačilu komunalnih storitev.! plačilo uslug, ki jih družba li je občanom v obliki uporai komunalnih naprav kolckti\i porabe (kanalizacija, ceste, j) na razsvetljava, parki itd.): seveda ne morejo uvesti d nomske cene in "je zato v a primeru utemeljena uvedba p spevka za uporabo mestnq zemljišča. Iz prispevka za uporaj mestnega zemljišča se bodn' kom let zbrala določena f na sredstva, ki bodo skup: sredstvi občine v glavnem a dostovala, da bomo lahko pi s topoma komunalno opremlja mestna zemljišča. Sredstva i bodo uporabila na območji kjer bodo zbrana, torej v P5 ju, Kidričevem in Majšperku. Oddelek za upravno pravne zade' Skupščine občine Ptuj j^km -li iz življenfa heroja Tom.až je v svojem člainku za obletnico Osivcbodilne fronte leta 1944 pisal dalje, da se }(^ na Dolenjskem in Notranjskem začel upor že leta 1941, Prve partizanske čete so ^e zbrale na Krimu, Mokrcu, ojožu, na Pugledu, pri Mokronogu, pri Stični. Krimski bataljon je na- padel Lož in Bezuljaik, progo Ljubljana—Trst. V bojih smo zgubili dva velika junaika, Lju- ba Sercerja in Mirka Bračiča. Drugi štagerski bataljcn se je bil pri Litiji in Janoah, Udarne brigade so bile siliavne boje pri Ajdovcu, Dobu, Št. Vidu, Žu- žemberku, St. Jurju, Žužember- ku! Partizani so razorožili ita- lijanske divizije, se tolkli ha T"urjaku, Grčarici, Blokah, Pudiobu. Kočevju, Grahovu, Zdenski vasi. Dolenjiska in Primomska sta dali NOV močan VII. korpus. Davek svobodi pa so opustoše- na polja, požgami domovi, pad- li, umo>rjeni, pregnani! Primorska je sanjala o svo- bodi 23 let. Boj se je začel v začetku leta 1942. Dva močna odreda sta prerasla čez leto v brigadi. Tolkli so- stregii s kupico dobre kapljice, ljubitelja kmečke idilike bodo ^. teh vasicah motila sodobno ^^'dana poslopja, kjer bo na stre- "^h opazil televizijske antene. ^^^^ hišami pa ob nedeljah tudi ^■^tomobile. , .V teh krajih radi rastejo jurč- ki jim pravijo domačini glo- ^^'ije. Pravi gobar jih bo itior- nabral nekaj v aktovko. Več- J9 bera bi bila seveda v zgodnjih ^utraniih nr^h Domačini to ve- ^> jih že zgodaj nabirajo in 'prodajajo, radi pa iz njih pri- pravljajo okusno globanjevo juho, Ce so zraven še s smeta- no in ocvirki zabeljeni hajdin- ski žganci, bi rekel, da je taka jed specialiteta teh krajev. Ka- dar je ugodno globanjevo leto, bi si lahko to privoščil tudi tujec v velikonedeljskih gosti- ščih. Le dvajset korakov od želez- niškega postajališča je gostilna Pri lipi, podružnica ormoškega gostinskega podjetja Grozd. V gostilni je pet lično urejenih sob, med njimi tudi lovska soba, bo- gato (skoraj prebogato) okraše- na z lovskimi trofejami, ki jo je uredila domača lovska družina Gostu postrežejo ob vsakem ča- su s prigrizkom in dobrim vi- nom. Večje družbe pa tudi po- samezniki dobe po prednaročilu topla jedila. Morda deset minut od postaje je v bivši Petkovi hiši zasebno gostišče Kristine Preac. Tu sta dve gostinski sobi s točilnico. Sobi sta opremljeni s sodobnim pohištvom. Pred go- stilno je pokrita veranda. Go- stilničarka bo uredila v prvem nadstropju še dve sobi za tujce, ki bi se tu zadržali čez noč. Tu- di v tem gostišču dobo gostja po prednaročilu topla jedila. Vredno je omeniti, da imajo Velikonedeljčani lep, velik kul- turni dom, v katerem je pro- storna dvorana s sodobno ure- jenim odrom z vsemi potrebni- mi pritiklinami in poglobljenim prostorom za orkester in prosce- nijem. Na odru je pred leti go- stovala mariborska opera. Eno prihodnjih nedelj bodo domač; igralci uprizorili pod vodstvom režiserja Ivana Moravca Nuši' čevo komedijo Navaden človek Enodnevni pa tudi le poldnev- ni izlet k Veliki Nedelji je kaj primeren za tiste, ki ne morejo ali nočejo na daljše izlete v večja letovišča. Nedeljska pO' vratna vozovnica od Ptuja do Velike Nedelje stane le 210 sta- rih dinarjev. Večkrat na d"' vozijo tudi avtobusi. V. K. , Sefo SZDL Rcgoznica v .soboto zvečer, 10. junija 1967, ob 20, uri bo v zadružnem domu v Rogoznici četrta redna seja krajevnega odbora SZDL Rogoznica. Na seji bodo razpravljali o aktualnih nalogah SZDL po ob- činski in republiški konferenci SZDL Slovenije. V ta namen bodo delegati obeh konferenc poročali, nato pa bo krajevni odbor sprejel akcijski program za drugo polletje 1967. Krajevni odbor bo tudi raz- pravljal o najnovejših političnih dogodkih v svetu glede na to. da vlada med prebivalstvom za ta vprašanja veliko zanimanje Na seji se bodo dogovorili tu- di za sklic sestanka članov SZDL z območja Rogoznice gle- de gradnje vodovoda, za kate- rega je načrt že izdelan. FB V Jes-uzcrJemu bife in špecerijska trgovina KK Ormož j? odprl bife m ^pecerijsko trgovino v lepen turističnem kraju Jeruzalemu Prebivalci tega kraja so si dolgo želeli trgovine. Do sed;i so morali hoditi v do pet kiln metrov oddaljene trgovine n blago. V Jeruzalem pride tudi mno go turistov, domačih in tujih Tudi za te je bilo neugodno, ker ?i niso mogli kupiti potrebnega blaga, spominčkov in drugega Trgovina je v zadovoljstvo pre- bivalcev in turistov. Odprta bo ujdi ob sobotah in nedeljah. nride v Jeruzalem največ d. načinov, domačih in tujib ristov. ZR Odprt paviljoo ^.a........-- «... ..^j Trgovsko podjetje »Povrtni- na« Maribor je postavilo na ži- vilski — Titov trg — lep pro- dajni paviljon, ki je odprt od 1. junija 1967 dalje za prodaj- sadja, zelenjave, delikates te: alkoholnih in brezalkoholnih pi- jač. Na ta način je razbreme- njena centralna prodajalna (pri Magdi) zlasti v času. ko se na- bere največ gospodinj, ki pa nerade dolgo čakajo. Tako je razširila »Povrtnina« prodajo sadja, zelenjave in raz- nih pijač od prvotnega prometa 6 milijonov na sedanjih 13 mili- jonov pri istem številu zaposle- nih, pri štirih pomočnicah, po- slovodkinji, dveh vajenkah in eni delavki. Dnevno raztovorijo m same prenesejo v skladišče vsaj tri tone tovora, nič manj pa tudi za oskrbovanje poslo- valnic. Prav prosrečeno izbran je prostor za paviljon »Povrtnine« pri bolnišnici, kier je največ prometa ob sredan in nedeljah, in sicer dnevno okrog 150.000 S din. Poleg prometa 80.000 do 90.000 S din dnevno v novem paviljonu je še vedno velik pro- met v centralni poslovalnici, kjer je lahko glede na skladišče in večji prodajni prostor na razpolago več sadja in zelenja- ve kot v paviljonu. Da je spoznala »Povrtnina« Ptuj kot dobro prodajno mesto, ootrjuje tudi okolnost, da misli na modernejšo prodajalno v Ptuju, in sicer v novem objektu, ki bo zgrajen v podaljšku Kre- ditne banke do Miklošičeve uli- ce. Tu bo imelo svoje prodajn prostore tudi podjetje »Perutn: na«. Hladilne naprave bod montirane za vse prodajalne tem objektu, kar bo tudi nek' v.pga in koristnega za Ptuj V. J. Stran 6 TEDNIK - petek. 9. junij« t%? Aeroklub Ptuj pridno na delu Aeroklub Ptuj je tudi letos med aktivnimi aeroklubi v Slo- veniji, čeprav ob vseh material- nih omejitvah in težavah, ki spremljajo društva, zlasti pa ti- sta, ki imajo večje izdatke. 2e marca letos je začela s poukom šola za usposobitev štirih pilo- tov in jadralcev ter ene piloti- nje. Upravnik te šole je sedaj pilot Ivan Cucek, inštruktorja pa sta Jože Botolin, pilot, in Maks Vaupotič, padalec. Vadi- jo največ popoldne v delavnikih v lepih dnevih in ob nedeljah dopoldne. V dnevih od 20. do 27. junija 1967 sta bila Jože Botolin in Matevž Cestnik v imenu ptuj- skega aerokluba na republi- škeiii jadralnem prvenstvu v Novem mestu, kjer sta dosegla Botolin tretje, Cestnik pa deve- to mesto, s tem da je letel Cest- nik samo dva dni. V nedeljo, 4. junija 1967, je bil v Cakovcu velik letalski mi- ting. Aeroklub Ptuj se ga je udeležil s tremi jadralnimi le- tali. Skupno je bilo v Cakovcu 30 letal. Pokazali so več letal- skih sposobnosti, nazadnje pa so bili na uslugo interesentom. Za določen prispevek so se lah- ko povzpeli v zrak in od tam občudovali lepoto krajev pod se- boj. Zanimanje za aerotaksi v Cakovcu je spodbudilo aeroklub Ptuj, da bo uvedel popoldnevne polete — aerotaksi — tudi za tukajšnje prebivalstvo. Pilota in jadralca Jože Boto- lin in Stane Korpar bosta do 20. junija na Poljskem, kamor sta odpovovala kot jugoslovan- ska predstavnika na državno jadralno tekmovanje z našima brezmotornima letaloma delfin, ki ju je društvo nabavilo. Na lanskoletnem jadralnem tekmo- vanju sta dosegla z delfinom najboljši mesti, in sicer Korpar drugo, Butolen pa tretje mesto, in to jima je pripomoglo, da sta bila določena za jugoslovanska državna reprezentanta na tek- movanju na Poljskem. Letos julija se bo udeležilo osem padalcev aerokluba Ptuj nraktičnega padalskega tečaja v Lescah, v Vršcu pa državnega prvenstva v jadralnem letenju, kamor bosta odpotovala verjet- no Vrbančič in Botolin, mogoče pa še kdo. Avgusta letos ju čaka še slepo letenje in letenje ponoči. Kot je dejal upravnik pilotske šole AK Ptuj Ivan Cucek, je ta klub še razmeroma mlad, vendar po dosedanji vztrajnosti, priza- devnosti in uspehih med naj- boljšimi aeroklubi v Sloveniji, ker ne zmanjka njegovim čla- nom volje za delo in navezano- sti na ta šport, čeprav nobeno leto ni prijetno misliti na go- spodarjenje z več kot skromni- mi sredstvi, ki se hitro izčrpajo. Čast tistim izjemam v Ptuju, ki kažejo vse razumevanje tudi za ta klub. V. J. Dobili smo tretjo nagrado Presenečeni smo prejeli obve- stilo, da nam je za zbiranje sredstev, namenjenih za viet- namske otroke, pripadla tretja nagrada. S skupnimi močmi smo dijaki ESS v Ptuju zbrali 54.000 dinarjev. Pobudnik te humane akcije je bila osnovna šola Toneta Cufarja na Jeseni- cah. V obvestilu so nam sporočili, da morajo člani kluba OZN na ESŠ v čim večjem številu pri- sostvovati svečani podelitvi na- grad v umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu. Pribudilo se je lepo sončno jutro, ko smo se 25. maja zbrali na železniški postaji v Ptuju in se polni pričakovanja odpeljali v Slovenj Gradec, kjer smo lah- ko prevzeli našo knjižno na- grado. V Slovenjem Gradcu, v umet- nostnem paviljonu, kjer prav v teh dneh razstavljajo največji umetniki-slikarji in kiparji vse- ga sveta, so nas lepo sprejeli in z lepimi vtisi smo zapustili to prijetno mesto na Koroškem ter se v večernih urah po pre- cej naporni vožnji vrnili domov. Člani kluba OZN na ESŠ Ptuj Osebna kronika Julijana Skorc, Sodihci 1 — deč- ka: Rozalija Horvat, Podvinci 66 — deklico: Marija Plajnšek, Gorca 59 ~ Marjana; Ljudmila Karneža, Ptujska gora 33 ~ deklico; Kalica Gajzer, Dražcnci 88 — deklico; Alojzija Medved, Drakšl 31 — Va- lerijo; Kristina Capuder, Prvenci 1 — Andrejko; Alojzija Satler. Le- vajnci 36 ~ Milana; Marija Torič, Ptujska 20, Ormož — Andrejo; Dsnica Angel. Ptujska gora 25 — Mitja; Rozalija Markovič, Nova \ as 80 — Dragico; Marija Mlakar, Pobrcžje 104 — dečka; Dragica Žemljic. Ilum 39 — Anico; Anto- nija Golob, Slavšina 3 — Slavico; Sonja Ivanovič. Gregorčičev dr. 8 3 — dečka; Ana Kline, Ljuto- merska 20/c —- Ireno; Ivana Obran, Markovci 29 — Dragico; Sonja Kravos, Ciril Metodov dr. 4'd — Gregorja; Darinka Arko, Prager- sko 5 — deklico; Marija Simonič, Brezovci 7 — Angelo; Marija Hva- leč. Majski vrh 28 ~ Vlada; Mari- ja Ožinger. Gajevci 29 — dečka; Ivica Klemenčič. Moškanjci 83 — dečka; Tončka Jurkovič. Kidriče- vo 7 — Tončko; Zora Krajnc, Ki- diičevo 14 — Majdo; Kristina Ko- lenko, Zamušani 32 — Stanka; An- gela Segula, Mejna c. 8 — Andre- ja: Ana Gregorič. Predava 9 — Anico; Marija Kop.še, Janški vrh 47 — dečka; Kristina Vidovič, Stojnci 128 — deklico; Kristina Panikvar, Kungota 18 — Davori- na; Marija Potočnik, Središče 81 — Brigito; Marija Gašparič, Mest- ni vrh 121 — Alojza; Anica Toma- žin, Ljutomer, Ormoška 3 — Iva- na. Jožef Turk, Vel. Varnica 72. roj. 1909, umrl 31. 5. 1967; Roza Žižek, Hiš 36, roj. 1884, umrla 30.5. 1967; Terezija Sprah, Lancova vas 7, roj. 1881. umrla 31. 5. 1967; Peter Munda, Cvetkovci 10, roj. 1883, umrl 1. 6. 1967; Roman Dornik, Sakušak 63, roj. 1915, umrl 4. 6. 1967. Komunalno pocijet{e Ptuj ~ Žnidaričevo nabrežje 4, kupi večjo količino letoš- njega sladkega sena. VRATA ZA GARAŽO prodam. Vprašajte pri Gnilšku, Ljuto- merska 20 D. KUPIM HIŠO Z VRTOM v bli zini Ptuja, lahko nedograjeno ali z enim prevžitkom. Na- . slov v upravi lista. AVTO BMW 700 LUXOR takoj ugodno prodam. Ponudbe na upravo Tednika pod »radio 16500«. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame in stare mame Marije Baši, roj. Habjciriič poscstnice iz Placarja se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate- ljem, znancem in sosedom, ki so ji darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vodstvu sindikalne podružnice trgovskega podjetja Panonija ter sodelavcem iz uprave in poslovalnic za izkazano pozornost in spremstvo. Zahvalo dolgujemo g. minoritom za oprav- ljen pogrebni obred, g. župniku posebej za njegov prisrčni nagrobni govor in pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Ptuj, 4. junija 1967 Žalujoči: mož Matija, sinova Matija in Anton, hčerki Štefka in Marija z družinami ter drugo sorodstvo