Celje - skladišče D-Per III 5/1998 5000005615,PR3 COBISS )oseDna steviiKa - december 1998 - cena 200 SIT Kmečke žene pripravile adventne venčke Več kot trideset kmečkih žena se je minuli konec tedna udeležilo učne delavnice aranžirala, ki je potekala pod strokovnim vodstvom Anje Sotošek in je bila prva v programu izobraževala, ki ga je pripravilo Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline v sodelovanju z Enoto za kmetijsko svetovanje Žalec. Učna delavnica je bila v sejni sobi Kmetijske zadruge Trnava, na njej pa so udeleženke delale adventne venčke in drugo okrasje za dekoracijo stanovanj v predbožičnem in prednoveletnem času. Poleg tega jim je bilo prikazano zavijanje daril. T.Tavčar BOŽIČNO NOVOLETNI PARK MIMOZA Šlandrov trg 31, Žalec, 1. nadstropje,tel.:715-354 OD 1. 12. 1998 DO 31. 12. 1998 0 Zahvaljujemo 00 za0 J P oblek v letu 1998 Irt V ^JVas tudi y prihodnjega J J vabimo v na¿0 proda- J £ ;v £ Jalne zlatega nakita v ^ £ Žalcu, Mestni trg 0ln Celje, ~ ,v ^ s '||V mesecu decembru 0 0 smo za Vas pripravili 0 x £ 10-odstotnl popust. '§ * 1 m X* ali* 0 ali* 0 0 a/lfc X* *t'jk XX B KOLEKTIV "IMEX TRAPE" d.0.0. ZLATARSTVO 0 0 0 0 a; ’m XX 0 Vsem našim strankam želimo PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE | TER ZDRAVO IN K USPEŠNO NOVO K XX XX 0 LETO. 0 a!1ka^4taj*a^taita^ka±i£a;ii: 0 0 a:^ xtx § B ^ e so ti rezultati garancija vam mladim, da boste lahko na delovnem mestu razvili svoje sposobnosti; ^ e so ti uspehi največje zagotovilo, da boste upokojenci imeli dostojno pokojnino in socialno varnost; e ste za nadaljevanje uspešnega razvoja naše občine - pridite v nedeljo na volišča! Za nami je prvi krog volitev za župane in svetnike, v ned v občinah Žaiec, Braslovče, Prebold, Polzela in Tabor. Kandidatom ha. Kako je bilo na volitvah za člane občinskih svetov pa si lahko preberete na d strani. Te dni pa smo dobili že tudi prvo snežno pošiljko, kije zlasti razveselila otroke, snega pa je bilo le za sankanje na bližnjem hribčku in kepanje. Sicer pa je že tudi čutiti praznični decembrski utrip, na adventnem venčku pa smo že pri*-11 — e ima naša občina najnižjo stopnjo brezposelnos ti v regiji in podpovprečno v državi; ^ e ima v celjski regiji občina Žalec najuspešnejše gospodarstvo, ki presega tudi državno povprečje; Hvala vsem, ki ste v prvem krogu glasovali zame. Utirim ras. da me podprete tudi v nedeljo 6. decembra! Občinski svetniki izvoljeni, večina županov še ne V nedeljo, 22. novembra, so bile v Spodnji Savinjski dolini prve volitve županov in občinskih svetnikov novih občin, ki jih je letos ustanovil državni zbor, delovati pa bodo začele s 1. januarjem 1999. Na območju stare občine Žalec je bilo na dan volitev 30.719 volilnih upravičencev. Na volišča jih je prišlo 18.021, to pomeni 58,66 odstotka polnoletnih občanov. Glede na veliko število kandidatov je bilo pričakovati, da bo za njihovo izvolitev potreben drugi krog. Res je samo na Vranskem en kandidat dobil več kot potrebnih najmanj petdeset odstotkov glasov. Medtem ko se ostali kandidati za župane pripravljajo na drugi krog volitev, ki bo v nedeljo, 6. decembra, pa so občinske volilne komisije že sporočile imena članov novih občinskih svetov. Občina Braslovče Na območju občine Braslovče je imelo tokrat volilno pravico 3.700 občanov, to pravico pa jih je izkoristilo 2368 ali 63,15%. Na volišču v Zaklem so imeli največjo - 100-odstotno volilno udeležbo. Izmed petih kandidatov za župana sta največ glasov dobila Duško Goričar (SLS) - 35,89% in Nikolaj Rožič (LDS) - 26,69% glasov, zato se bosta v nedeljo pomerila v drugem krogu. Vladimir Marovt (SKD) je dobil 19,16% glasov, Ivan Fale (SDS) 13,46%, Dušan Ramšak (skupina volivcev) pa 4,80 % glasov. Liste kandidatov za občinske svetnike so dobile naslednje odstotke glasov: Nestrankarska lista za razvoj mojega kraja -24,4%, SDS - 23,3%, SKD -16,6%, LDS - 13,2%, SLS - 12,2%, DeSUS - 5,9%, ZLSD - 3,3% in Zeleni -1,2 %. V občinski svet občine Braslovče so bili tako izvoljeni: Marko Balant (Preserje, SDS), Vinko Drča (Grajska vas, SKD), Ivan Fale (Parižlje, SDS), Anton Laznik (Grajska vas; Nestrankarska lista za razvoj mojega kraja), Filip Lesjak (Preserje, DeSUS), Jožef Marovt (Parižlje, SKD), Marija Elizabeta Marovt (Parižlje, SLS), Iztok Omladič (Poljče, Nestrankarska lista za razvoj mojega kraja), Anton Rožič (Zakl, SLS), Rudi Sedovšek (Rakovlje, SDS), Franc Skok (Gomilsko, SDS), Slavko Šketa (Kamenče, Nestrankarska lista za razvoj mojega kraja), |anez Štusej (Šentrupert, LDS), |ože Vrečko (Parižlje, LDS) in Darko Žerdoner (Letuš, Nestrankarska lista za razvoj mojega kraja). Občina Polzela Župane in svetnike občine Polzela je lahko volilo 4.053 polnoletnih občanov, na volišča pa jih je prišlo 2.566 ali 63,31%. Izmed petih kandidatov se bosta v drugem krogu srečala Stanko Novak (SKD) - 31,30% in Ljubo Žnidar (SDS)*- 23,81%. Branka Turnška (predlagatelj LDS) je podprlo 1792% volivcev, Janeza Marjana Severja (SLS) - 16,39%, Romana Jermana (ZLSD) pa 10,58 % volivcev. Liste kandidatov za občinske svetnike so dobile naslednje odstotke glasov: LDS - 21,7%, SDS - 19,8%, SKD - 17,2 %, SLS - 16,7 %, DeSUS -13,2%, ZLSD - 9,2% in Zeleni - 2,2%. V 16-članski občinski svet so bili tako izvoljeni: Janez Cukjati (Polzela, SKD), Ivan Cvikl (Polzela, DeSUS), Stanislav Kralj (Polzela, SDS), Anton Mešič (Andraž, SLS), Magdalena Novak Rogi (Ločica ob Savinji, LDS), Stanko Novak (Orova vas, SKD), Simon Ograjenšek (Andraž, LDS), Andrej Potočnik (Polzela, SLS), Emil Praznik (Ločica ob Savinji, DeSUS), Ludvik Regoršek (Ločica ob Savinji, SKD), Vinko Sitar (Andraž, SDS), Marjana Šmajs (Polzela, ZLSD), Branko Turnšek (Polzela, LDS), Martin Umbreht (Andraž, SLS), Janko Vaši (Ločica ob Savinji, LDS) in Ljubo Žnidar (Ločica ob Savinji, SDS). Občina Prebold Od 3.591 volilnih upravičencev se jih je lokalnih volitev udeležilo 2.328 ali 64,83%. Tudi Preboldčani so lahko izbirali med petimi kandidati za župana in tudi tu bodo morali ponovno na volišča. V drugem krogu bodo volivci izbirali med Vinkom Debelakom (LDS s podporo DeSUS-a in ZLSD), ki ga je v prvem krogu podprlo 49,29% volivcev, in Francem Ciglarjem (SDS s podporo SKD), ki je dobil 2728% glasov. Janez Jager je dobil 16,52% glasov, Davor Derča 3,66%, Branko Bordevič pa 3,26%. Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov: LDS - 698 glasov, Ljudje za ljudi - 465, DeSUS - 263, SLS - 262, ZLSD - 159, SKD - 136, Črna mačka za hitrejši razvoj kraja - 102, Demokrati Slovenije - 85 in Bogdana Bordevič in skupina volivcev - 27 glasov. V 15-članski občinski svet so bili izvoljeni: Franc Cigler (Sv. Lovrenc, Ljudje za ljudi), Tomaž Cink (Šešče, Ljudje za ljudi), Vinko Debelak (Latkova vas, LDS), Rudolf Herman (Prebold, ZLSD), lože Jerman (Matke, SKD), Franc Kukovnik (Latkova vas, DeSUS), Boris Kupec (Sv. Lovrenc, LDS), Janez Laznik (Prebold, LDS), Karol Lobnikar (Marija Reka, SLS), Darko Orožim (Prebold, LDS), Edvard Petrnel (Prebold, DeSUS), Franc Rezar (Dolenja vas, LDS), Marjan Ribič (Latkova vas, SLS), Ana Trivan (Prebold, Ljudje za ljudi) in Branko Verk (Dolenja vas, Ljudje za ljudi). Občina Žalec Občina Žalec ostaja med novonastalimi občinami največja, na dan volitev je imela kar 16.269 volilnih upravičencev. Glasovalo jih je 8.702 ali 53,49 %. Tudi tu je bilo za župana pet kandidatov, dva pa se bosta pomerila v drugem krogu volitev. V prvem krogu sta največ glasov dobila: Alojz Posedel 41,03 % (predlagatelj LDS, podpora DeSUSa, ZLSD, SLS in Zelenih) in Milan Dobnik (SKD) - 36,00 %. Ostali kandidati so dosegli naslednje rezultate: neodvisni kandidat Vojko Zupanc - 13,34 %, Eran Sadnik (SDS) - 6,54 % in Henrik Krajnc (SF in DS) - 3,06 %. Liste kandidatov za občinske svetnike so zbrale naslednje odstotke glasov volivcev: LDS -26,6 %, SDS - 16,7 %, SKD - 15,3 %, DeSUS -15,1 %, ZLSD -13,9 %, SLS 79 %, Demokrati in Slovenski forum - 2,8 %, Zeleni 1,2 %, Vladimir Dolar in lista volivcev 0,6 % glasov. Žalski občinski svet ima 28 članov: Ferdinand Haler (Dobriša vas, DeSUS), Franc Hriberšek (Migojnice, DeSUS), Ivan Jelen (Ponikva, DeSUS), Ernest Ramšak (Žalec, DeSUS), Gvido Hribar (Žalec, LDS), Radivoj Kot (Migojnice, LDS), Boris Krajnc (Zabukovica, LDS), Jožef Meh (Vrbje, LDS), Miran Orožim (Dobrteša vas, LDS), Andrej Šporin (Žalec, LDS), Marijan Turičnik (Petrovče, LDS), Gregor Vovk Petrovski (Gotovlje, LDS), Jurij Blatnik (Zabukovica, SDS), Peter Gominšek (Žalec, SDS), Irena Janič (Šempeter, SDS), ložefa Kindlhofer (Petrovče, SDS), Januš Rasievvicz (Žalec, SDS), Jožef Dobravc (Zg. Roje, SKD), Martin Drev (Drešinja vas, SKD), Andrej Križan (Železno, SKD), Ivan Kuder (Fongrac, SKD), Emilijan Lesjak (Žalec, SKD), Ferdinand Kunst (Sp. Grušovlje, SLS), Ivan Marjan Razboršek (Arja vas, SLS), Danica Jezovšek Korent (Žalec, ZLSD), Janko Kos (Ložnica, ZLSD), Jožef Randl (Šempeter, ZLSD) in Franc Tratar (Pongrac, ZLSD). Občina Tabor Občina Tabor je imela na dan volitev 1.134 polnoletnih občanov z volilno pravico. Na volišča je prišlo 805 občanov in tako je bila volilna udeležba najvišja med vsemi novimi občinami - 70,99-odstotna. Tu so tako župana kot občinske svetnike volili po večinskem volilnem sistemu. Za župana so bili trije kandidati, noben pa ni dobil najmanj polovice vseh glasov. Največ glasov je dobila Vida Slakan (SKD in SDS) 47,08 %. Njen protikandidat v drugem krogu bo Alojz Rak (predlagatelj LDS), ki je zbral 38,07 % glasov. Marjan Natek (SLS) je dobil 14,85 % glasov. IZJAVA Občinski odbor IOS Polzela in neodvisni kandidat za župana Občine Polzela g. Brane Turnšek se iskreno zahvaljujemo volivkam in volivcem za podporo na volitvah. Hkrati Vas pozivamo, da se odpravite na volitve 6. decembra in date svoj glas g. Stanku Novaku. Svetniki, ki so ponovno izvoljeni v občinski svet: Ernest Ramšak (DeSUS), Andrej Šporin (LDS), Ferdinand Kunst (SLS) in Janko Kos (ZLSD) ugotavljajo, da je sestava občinskega sveta strokovna in politično pregledna, zato bo možno uspešno delovanje občinskega sveta le pod vodstvom novega župana, g. Alojza Posedela. Občinski svet v Taboru bo imel 7 članov, po večinskem sistemu so bili izvoljeni: Marjan Žilnik (Tabor, SLS), Leopold Drča (Ojstriška vas, LDS), Maksimiljan Blatnik (Ojstriška vas, SKD in SLS), Srečko Pustoslemšek (Kapla, LDS), |anez Stiplošek (Kapla, SKD in SDS), Silvo Lenko (Loke, SLS) in Janko Šmit (Črni vrh, SKD in SDS). Občina Vransko Tudi v občini Vransko so župana in občinske svetnike volili po večinskem sistemu in samo tu je bil že v prvem krogu izvoljen tudi župan. Sicer pa je bilo volilnih upravičencev na območju občine Vransko 1922, volilo jih je 1243, torej 64,67 %. Za župana sta bila dva kandidata, več kot potrebno polovico glasov pa je dobil Franc Sušnik (SDS) - 5759 %. Njegov protikandidat Andrej Pečovnik (SLS) je zbral 42,41 % glasov. Na Vranskem občinski svet šteje devet članov, izvoljeni pa so bili: Roman Aleš (Prekopa, SDS), Ivan Kokovnik (Stopnik, SKD), Vladimir Reberšek (Brode, SKD), Marjan Pečovnik (Vransko, SDS), Emil Jelen (Vransko, predlagatelj Vladimir Rančigaj in skupin volivcev), |anko Pečovnik (Tešova, SLS),t Andrej Semprimožnik (Jeronim, SDS), Branko Lebeničnik (Ločica pri Vranskem, SKD) in Franc Urankar (Zahomce, SLS). Vsi kandidati, ki so bili izvoljeni, bodo objavljeni tudi v Uradnem listu. Do sprememb pri občinskih svetnikih pa lahko še pride, če bodo nekateri že izvoljeni občinski svetniki v drugem krogu izvoljeni tudi za župana. K. R., foto: D. N. in T. T. <§sp aiSTiMijaHisiDiS&Kr ilm», ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC tel. in faks: 063 / 717-333, 715-200 mobitel: 0609/644 546 elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinJski-obcan.si © REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE tel. in faks: 715-200, 717-333 Časopis SAVINIČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, d.0.0. Žalec, Šlandrov trg 23, 3310 ŽALEC Tel. in faks: 717-333, 715-200 Žiro račun: 50750-601-193372 DIREKTOR IN ODGOVORNI URED- . NIK: JANEZ KROFLIČ TAINIŠTVO: MARI|A CILENŠEK NAKLADA: 15.000 izvodov TEHNIČNO UREJAN|E IN PRIPRAVA TISKOVNE FORME: MARGINAUjA d.0.0. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. TZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI DECEMBER 1998 Ife i , | V i * j s 4' < ‘ i- WJ jB m* Po otvoritvi ceste so si takole nazdravili župan prof. Milan Dobnik, predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc in Lojze Posedel, ki na Občini skrbi za finance Otvoritev ceste v Sveti Jederti Ureditev križišča v Latkovi vasi ih;i;-i' Krajani Latkove vasi in krajevna skupnost Prebold so si že dalj časa prizadevali za ureditev križišča ceste Ljubljana - Celje in Latkova vas - Trbovlje v Latkovi vasi. Na Direkcijo Republike Slovenije za ceste so celo poslali javni protest in zagrozili z zaprtjem takrat še magistralne ceste, če se ta problem ne bo rešil. Glavni razlog, da direkcija ni dovolila ureditve križišča, naj bi bil ta, da je bila cesta Ljubljana -Celje kategorizirana kot magistralka. Z dograditvijo avtoceste je bila prekategorizirana v regionalno cesto in končno so Preboldčani dočakali tudi sporočilo o ureditvi križišča. Pred kratkim je namreč direkcija obvestila krajevno skup- nost Prebold, da je v program za leto 1999 uvrstila tudi rekonstrukcijo križišča v Latkovi vasi z ureditvijo pločnikov in prehodov za pešce. Vrednost del je ocenjena na 45 milijonov tolarjev. Tako bodo lahko tudi prebivalci Hrastja varneje prihajali prek ceste. K. R. Kmečke žene hočejo vedeti in znati Peka kruha, predelava sattfa, o zdravju... Vedno več je kmečkih žena, ki želijo zimski čas izkoristiti kar se da aktivno, za pridobivanje novega znanja in izkušenj. Čas, ko so gospodinje zimo prebile ob prebiranju fižola in podobnih opravilih, je namreč nepreklicno minil. Kmečke žene Spodnje Savinjske doline imajo svoje društvo, in to je v novembru in decembru skupaj z Enoto za kmetijsko svetovanje Žalec pripravilo več predavanj in učnih delavnic. V hladnem jesenskem nedeljskem popoldnevu so se v krajevni skupnosti G otovlje zbrali krajani ob svečani otvoritvi ceste. Grelo jih je spoznanje, da se kljub vedno večji odtujenosti ljudi, z dobro organizacijo, strpnostjo in solidarnostjo da veliko narediti. Predsednik KS Gotovlje, Henrik Kranjc, je v priložnostnem nagovoru poudaril predvsem povezovalno vlogo cest in drugih komunalnih pridobitev v kraju, ter se zahvalil Alojzu Pižornu predsedniku gradbenega odbora za izgradnjo ceste v zaselku Sv. jedert ter nje- govemu pomočniku Maksimiljanu Luskarju. Trak ob otvoritvi 1200 m dolgega odseka sta prerezala Franc Pižorn in |ožica Žibret, saj oba vsak s svojega konca živita s to cesto. Novo asfaltirano cesto je blagoslovil dekan Branko Zemljak. Investicija v višini 7 milijonov je Posodobitev javne razsvetljave Prestavitev transformatorske postaje pri Domu krajanov Polzela je z vidika Ogleda tega okolja velik napredek. Prav tako so bili vsi zunanji električni vodi položeni v zemljo in postavljeni novi drogovi za javno razsvetljavo (na sliki). V KS je še kar nekaj podobnih primerov, da bo potrebno obstoječa in dotrajana svetila zamenjati z novimi, prav tako pa tudi še precej kritičnih cestnih odsekov, kjer bo potrebno na novo zgraditi javno razsvetljavo. Takšne akcije bodo prav gotovo prispevale k prometni varnosti v kraju v teh jesensko-zimskih mesecih, ko je zaradi slabih vremenskih razmer zmanjšana vidljivost. T. Tavčar Srečanje brigadirjev Srečanje brigadirjev Mladinskih delovnih brigad ob 50-letnici gradnje avtoceste Ljubljana-Zagreb, ki naj bi bilo 28. novembra, je preloženo In bo v soboto, 19. decembra 1998, ob 14. uri v Športni dvorani Marof v Novem mestu. Vzrok preložitve srečanja so vojaške vaje NATO, lokalne volitve in drugo. Avtor in režiser prireditve je Beno Hvala, ki je bil na avtocesti urednik AC. Udeleženci bodo ob prihodu prejeli spominsko priponko in časopis Mladost na avtocesti. Za zaznamovanje te obletnice je zainteresirano tudi Ministrstvo za promet in zveze in društvo za avtoceste. 0 tem smo obvestili tudi Klube brigadirjev v celjski regiji, ki naj bi neposredno vabili vse udeležence delovnih akcij, še posebej graditelje avtoceste. Če ste zainteresirani za neposredno soočenje s še živečimi graditelji avtoceste, vam bomo rade volje postregli z imeni. Koordinacijski odbor bila pokrita z 2,5 milijona zbranih prispevkov krajanov ter 4,5 milijona sredstev proračuna občine Žalec. Krajani so ob tej priložnosti pripravili pravo vaško veselico, pokusili letošnje mlado vino z bregov nad Gotovljami ter s pesmijo moškega pevskega zbora Gotovlje, ki ga vodi Zdenka Markovič, proslavili novo delovno zmago. T.Tavčar Gasilska društva po novem V prostorih gasilskega doma na Polzeli so se zbrali predsedniki gasilskih društev iz Andraža, Ločice ob Savinji in Polzele. Povabili so še poveljnika Savinjsko-šaleškega območja Darka Koželja in pa predsednika svetov KS Andraž in Polzela. Razgovor je potekal na temo bodoča organiziranost gasilskih društev v občini Polzela in sistem financiranja požarnega varstva ter zaščite in reševanja. Dogovorili so se, da bodo ustanovili občinsko gasilsko poveljstvo. Dogovorili so se tudi, da vse, kar je bilo pozitivnega do sedaj glede organiziranosti, ne bodo ukinjali. Se naprej bodo ostali vključeni v Gasilsko zvezo Žalec kot enakovredni partner. Ker so bile pripombe na kategorizacijo gasilskih društev, je poveljnik Savinjsko-šaleškega območja Darko Koželj poročal, da so bili letos spremenjeni kriteriji za kategorizacijo. Zato so sklenili, da bodo takoj po ustanovitvi gasilskega poveljstva pristopili k izdelavi kategorizacije gasilskih društev v občini Polzela. T. Tavčar Prva učna delavnica je bila 26. novembra v sejni sobi Kmetijske zadruge Trnava. Na njej so udeleženke s pomočjo Anje Sotošek izdelovale adventne venčke in drugo dekoracijo za polepšanje stanovanj v decembru. Naučile so se tudi zavijati darila. Naslednja delavnica bo namenjena slikanju na steklo in bo 1. decembra na Ponikvi, s pričetkom ob 16. uri, vodila pa jo bo Andreja Mernik. 5. decembra ob 15. uri pa bodo v Zadružnem domu na Ponikvi govorili o nalezljivih boleznih in klopih ter o pravicah dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ponovno bodo prišle na svoj račun tiste kmečke gospodinje, ki jih zanima peka kruha in slanega peciva. Za tiste iz Vinske gore bo tečaj 5. in 8. decembra, za Grižanke pa 9. in 12. decembra. 0 skrivnosti peke bo govorila Marija Prajne. Zadnja decembrska delavnica pa bo 16. decembra ob 10. uri v sejni sobi Hemljarskega doma v Žalcu. 0 pripravljanju jabolčnega kisa in sadnih destilatov ter novostih in zanimivostih v predelavi sadja bosta govorila Zlatka Gutman -Kobal in Andrej Soršak. T. Tavčar • •'•’••••-■•••a« SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Slovenski krščanski demokrati in kandidat za župana OBČINE BRASLOVČE VLADO MAROVT se zahvaljujemo volilkam in volilcem za izkazano zaupanje in dane glasove. Glede na usklajen program s STRANKO SLS IN NESTRANKARSKO LISTO " ZA RAZVOJ MOJEGA KRAJA" podpiramo kandidata za župana v drugem krogu Duška Goričarja. Izvoljena svetnika v občinski svet občine Braslovče mag. Jožef Marovt in Vinko Drča bova zavzeto uresničevala program SKD/ kar je možno le ob dobrem sodelovanju z županom in desno usmerjenimi svetniki. HVALA ZA ZAUPANJE IN VABUENI NA VOLITVE V NEDELJO 6. DECEMBRA 1998. SKD Gospodarstvo DECEMBER 1998 Z javnimi deli do zmanjšanja brezposelnosti Eden največjili gospodarskih problemov, ki ima števillne posledice tudi na drugih področjih, je brezposelnost. V zadnjem obdobju pa je na območju stare občine Žalec zaznati nekaj ugodnejših gibanj kot na ravni države in regije. K temu gotovo pripomorejo tudi javna dela. In kaj kažejo podatki o gibanju brezposelnosti na območju upravne enote Žalec? 0 tem Biseifca Štopfar z Zavoda RS za zaposlovanje, Območna enota Celje, Urad za delo Žalec: "Na območju upravne enote Žaleč je bilo decembra leta 1997 prijavljenih 2665 brezposlenih oseb, konec septembra letos pa 2426. Stopnja registrirano brezposelnih oseb v začetku letošnjega januarja, ko je bilo tudi število brezposelnih nekako največje, je bila na našem območju 14,1%. V regiji oziroma na območju, ki ga pokriva naša območna enota v Celju, je bila stopnja registrirano brezposelnihl6,4%, slovensko povprečje pa je bilo 14,6%. Za letošnji julij pa so podatki naslednji: stopnja registrirano brezposelnih je bila v Sloveniji 14,2%, v celjski regiji 175%, na območju žalske upravne enote pa 13,9%. Podatki, ki jih zajemamo, za konec leta 1997 kažejo, da se je število zaposlenih v žalski upravni enoti zmanjšalo za 1,7%. V podjetjih in drugih organizacijah je zaposlenost padla za 4,8%, medtem ko se je za 15,7% povečalo število zaposlenih pri samozaposlenih osebah. To je gotovo zelo razveseljiv podatek glede na to, da večji gospodarski subjekti skoraj ne zaposlujejo več." Po številu zaposlenih po dejavnostih so na prvem mestu nekmetijske dejavnosti (po starem industrija), v katerih je 49,2% vseh zaposlenih, sledijo storitvene dejavnosti (39,7%) in kmetijske dejavnosti (11%). Ti podatki se nanašajo na konec leta 1997. Kakšna pa je struktura brezposelnih? Biserka Štopfar: "Septembra letos, ko je bilo na našem območju prijavljenih 2426 brezposelnih oseb, je bilo kar 48,7% žensk. Precej zakrbljujoč je tudi podatek, da je iskalcev prve zaposlitve 16,3% in da je starih do 26. leta 25,8% brezposelnih. Ti podatki so blizu povprečnim podatkom za celotno regijo. Imamo tudi zelo veliko dolgotrajno brezposelnih oseb, se pravi tistih, ki so registrirani pri zavodu več kot dve leti. Glede na celotno število brezposelnih jih je kar 63,8%. Pri podatku o brezposelnih, starejših od 40 let pa je žalsko območje nad povprečjem regije - regija ima 44,9%, naše območje pa 51,3% starejših od 40 Krajani Šempetra, zaselka Nadvoz, se najlepše zahvaljujejo sedanjemu začasnemu odboru Krajevne skupnosti Šempeter, ki nam je uresničil našo dolgoletno željo, da bi ob glavni cesti, kjer je avtobusno postajališče, postavili utico. Krajevna skupnost Šempeter dosedaj ni imela posluha za realizacijo kakršnekoli investicije v let. To kaže, da imajo na našem območju starejši od 40 let žal manj možnosti za zaposlitev. Po stopnji izobrazbe je največ -46,5% prijavljenih brezposelnih s I. in II. stopnjo, s III. in IV. jih je 27,6%, s V., VI., VII. oziroma Vlil. pa 25,8%." Prejemnikov denarnih nadomestil oziroma denarnih pomoči je bilo septembra letos na območju žalske upravne enote 893 ali 33,3%, kar je tudi rahlo nad povprečjem v regiji. To kaže, da je veliko ljudi, ki ne ostajajo brez dela po lastni krivdi, ampak zaradi stečajev, izteka dela za določen čas ali trajnih presežkov. "V preteklih letih je v večini naših podjetij zaradi hitrih in radikalnih sprememb v gospodarstvu in dejansko skrbi za preživetje in uspeh na tujih trgih prihajalo do odpuščanja delavcev, kar se je odražalo v povečevanju števila brezposelnih. Ta trend se na naših tleh rahlo umirja, posamezni gospodarski subjekti, predvsem samozaposleni, ki se še bolj prilagajajo spremembam v delovnih procesih, pa vedno bolj intenzivno zaposlujejo." Seveda pa na trg delovne sile z ukrepi aktivne politike zaposlovanja posega tudi zavod za zaposlovanje. 'Tako pomaga podjetjem pri oblikovanju takšnih delavcev, kot jih potrebujejo za svoj delovni proces. Pri ukrepih aktivne politike zaposlovanja v podjetjih gre največkrat za kritje stroškov različnih funkcionalnih izobraževanj, pridobivanja funkcionalnih znanj v raznih tečajih, raznih prekvalifikacij in usposabljanj za delo na konkretnih delovnih mestih. V primeru zaposlovanja za nedoločen čas pa se delodajalci poslužujejo ukrepa - povračil prispevkov delodajalcev. Zavod pa pomaga tudi tistim ljudem, ki stopajo na samostojno pot, in sicer s programom pospeševanja samozaposlovanja (financiranje izobraževanja, izdelave poslovnega načrta in pridobitve nepovratnih sredstev za začetni kapital). Omenila pa bi še en program aktivne politike zaposlovanja, v katerega je bilo letos vključenih kar precej brezposelnih, to je program javnih del. Letos sta bila na našem območju dva nacionalna programa - javna dela v hmeljarstvu in sadjarstvu. Poleg tega pa so bili še drugi programi javnih našem zaselku (vodovod, kanalizacija). Že več let prosimo tudi za pomoč pri izgradnji pešpoti do Šempetra, ker je pot, ki pelje ob glavni cesti, zelo nevarna. Upamo, da bo sedanji odbor krajevne skupnosti Šempeter pripomogel k realizaciji navedenega problema, saj gre za varnost vseh nas, predvsem pa naših otrok, ki jim je edina pot do šole ob glavni cesti. del." 0 javnih delih v občini Žalec je svetovalka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec Danica Jezovšek Korent povedala: "Občina Žalec je ena tistih občin, ki se od vsega začetka intenzivno vključuje v projekt javnih del kot aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zato število udeležencev v javnih delih pa tudi zaposlitev iz javnih del iz leta v leto raste. V letu 1998 smo tako v skupno štirih programih s področja sociale (programi, ki jih izvaja Center za socialno delo Žalec, Projekt Savinja, Projekt Socialno podjetje in pomoč pri oskrbi varovancem v Domu Nine Pokorn), treh programih s področja varstva okolja in urejanja prostora, enem s področja varstva naravne in kulturne dediščine, dveh programih s področja turizma in enem s področja podjetništva vključili skoraj 100 brezposelnih oseb. Pri urejanju javnih površin na območju vseh 19 krajevnih skupnosti v občini Žalec je prek vsega leta vključenih 29 brezposelnih oseb, v programu vzpostavitve evidenc stanja lokalnih cest 5 izvajalcev v pol leta, tretji program javnih del s področja varstva okolja in urejanja prostora pa je projekt Savinja od Kasaz do Grobelj, v okviru katerega je sanitarne poseke brežin ter ureditev pešpoti in čiščenje suhe struge Lave pod strokovnim nadzorom NIVO Celje štiri mesece opravljalo osem javnih delavcev. Pešpot ob Savinji je bila odprta maja letos, očiščena struga Lave pa je zaradi boljšega odtoka prefivnih vod zagotovo pripomogla k manjšim škodam ob zadnji poplavi. Program javnih del s področja varstva naravne in kulturne dediščine je obsegal obnovo in vzdrževanje zaščitenih parkov graščin Senek, Novo Celje in sanacijo gradu Žovnek. Program je potekal pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, vključeval pa je 4 delavce po 10 mesecev pri čiščenju parkov in 2 delavca 10 mesecev na Žovneku. Na področju turizma smo bili v prvi polovici letošnjega leta tako kot lani vključeni v slovenski program usposabljanja tržnikov v projektu Alpske ceste - vključena sta bila dva delavca za šest mese- Se enkrat vsa zahvala in pohvala sedanjemu odboru KS Šempeter, ki je dokazal, da se da z majhnimi sredstvi in z dobro voljo ter s posluhom za težave sokrajanov, marsikaj narediti in uresničiti. Krajani Šempetra-zaselka Nadvoz cev, v drugem polletju pa sta bila prav tako dva delavca vključena v vzpostavitev turistično-informacij-skega centra za območje Spodnje Savinjske doline in vključitev v tur-istično-informacijsko mrežo Slovenije. Nosilec oziroma izvajalec tega projekta je bila občina Žalec oziroma Podjetniški center. V sklopu programa javnih del v razvojno-eksperimentalnih zaposlitvenih programih, ki se odvijajo prek Podjetniškega centra s sodelovanjem lokalnih iniciativ so vključeni tudi trije projekti: Prodajno-promocijski center Juteks Žalec, Center za domačo in umetno obrt in Razvoj podeželja s pospeševanjem dopolnilnih dejavnosti. Vseh treh projektih, katerih rezultat ne bo le odpiranje novih delovnih mest, temveč tudi razvoj dopolnilne oziroma integralne turistične ponudbe na našem območju, je sodelovalo skupaj do deset delavcev za čas od pol do enega leta." javna dela na področju sociale je podrobneje predstavila direktorica Centra za socialno delo Žalec Irena Pražnikar: "Center za socialno delo Žalec v zvezi z javnimi deli sodeluje z zavodom za zaposlovanje, območno enoto Celje, ki odobri program javnih del po soglasju, ki ga poda občina. Z uradom za delo Žalec pa sodelujemo predvsem pri izbiri kadra. Programe javnih del na področju Če smo še v prejšnjem mesecu menili, da je gibanje tečajev delnic na Ljubljanski borzi povezano z gibanjem tečajev na svetovnih borzah, moramo to trditev dopolniti. Vse kaže, da obstoji povezanost, kadar gre za krizne razmere oz. za padanje tečajev. Ne obstaja pa povezanost pri naraščanju vrednosti. Trenutno so tečaji delnic na svetovnih borzah ponovno pridobili okoli tretjino vrednosti, v Sloveniji pa le nekaj odstotkov. Kaj se je dogajalo na Ljubljanski borzi, natančneje pojasnjuje spodnja tabela. Iz rezultatov je povsem jasno, da je medved močno izpodrinil bika in mu kljub njegovim številnim poskusom ni dal vladati. Večina tečajev najpomembnejših delnic (ki jih analiziramo) je v povprečju nižjih za okoli 5 odstotkov. Najbolj je medved udaril po delnicah celjskega Cetisa. Vrednost se je spustila kar za dvanajstino. Takšen padec je lahko odziv načina sklepanja poslov z delnicami. Skoraj polovica prometa je bila sklenjena v svežnjih ali z aplikacijami, ne pa kot običajna prodaja med investitorji. Povprečna mesečna cena znaša 11.960 SIT, medtem ko so bili zadnji mesečni posli sklenjeni po okoli 11.500 SIT za delnico. To pomeni, da bojazni pred strmim padcem cene ni oziroma je nivo, na katerem stoji delnica, precej trden. Za desetino manj so vredne delnice Krke. Ustavile so se na 25.000 SIT, ki je hkrati psihološka meja. Prihodnost delnice je zaradi tega negotova. Kazalci še ne kažejo rasti in promet je še vedno minimalen. Delnica ima dve možnosti: da se vzpne nad območje psihološke podpore, ali vzdrži na ceni 25.000 SIT čim daljši čas. V nasprotnem primeru bo spust delnic katastrofalen. Podobno se bo zgodilo z delnicami Leka in Kolinske. socialnih dejavnosti izvajamo sedem let. Del javnih del je namenjen otrokom v obliki učne pomoči, dnevnega centra za otroke in mladostnike in podobno, drugi del pa starejši populaciji v obliki pomoči na domu in družinam z duševno prizadetimi osebami. Od leta 1996 je v ta javna dela vključenih nekaj več kot 20 oseb. Poleg tega pa je od 1. julija lani občina odobrila, da se dejavnost pomoči na domu odvija tudi kot redna zaposlitev. Pri tem smo bili med prvimi v Sloveniji. Zaposlenih je šest delavk, ki izvajajo pomoč na domu in imajo večinoma srednjo izobrazbo ali pa so opravile posebno izobraževanje. Storitve iz javnih del trenutno uporablja več kot 70 gospodinjstev na območju sedanje občine Žalec oziroma vseh novonastalih občin. Glede na to, da je izjemen pritisk na domsko oskrbo starejših in da so domovi ostarelih po vsej Sloveniji polni, čakalne dobe pa so tudi leto in včasih več, je potreb po pomoči na domu več, kot jih trenutno pokrivamo. Novi nacionalni program socialnega varstva, ki bo sprejet naslednje leto, bo bistveno povečal tudi normativ, kar pomeni, da je za območje novih občin predvidena ekipa 13 redno zaposlenih pri pomoči na domu. Tudi na tem področju pa bodo še naprej podpirali širitev javnih del. Sicer pa Pri trgovanju z delnicami Leka je bila večina poslov preteklega meseca sklenjenih po 36.000 SIT, kar je čisto blizu psihološki meji (35.000 SIT). Dobro pri delnici je to, da je sicer skromen promet sklenjen kot posledica povpraševanja in ponudbe na trgu, ne pa kot svežnji delnic ali aplikacije med večjimi borznimi hišami. Na tem nivoju je cena v okviru negativnega trenda. Tudi pri delnicah Kolinske, čeprav je njihova vrednost padla le za okoli 2 V tem članku, bi radi predstavili še dogodke na trgu PID-ovskih delnic. Najbolje so se odrezale delnice skladov Atena. Njihova vrednost je od uvrstitve na borzo (12.10.98) pa do danes porastla za okoli 3 %. To je hkrati edini zabeležen porast na tem trgu, vsem ostalim je vrednost padla. Najbolj delnicam skladov Nike, padci znašajo od 10 do 25 %, zatem delnicam sklada Vipa in Mercata 1, kjer je padec 13 %, z desetimi odstotki nižjo vrednostjo pa omenjamo delnice Kompasa javna dela financirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prek zavoda za zaposlovanje in občina. Ministrstvo pokriva nadomestila za brezposelnost -tisti, ki ga imajo, ga obdržijo, drugi to pravico pridobijo, plača stroške prevoza na delo in zdravniški pregled ob vstopu v javno delo, občina pa plačuje stimulativni del nagrade, prevoz po terenu in materialne stroške, ki nastajajo pri delu." Seveda tudi na centru za socialno delo upajo, da bodo župani novih občin poleg cest in kanalizacije videli tudi ljudi. Takoj po njihovi izvolitvi jim bo center predstavil programe javnih del in pomoči na domu, prav tako preventivne in razvojne programe, ki so jih na centru lahko izvajali doslej. V naslednjem letu se bodo torej sedanji programi javnih del nadaljevali, uvedli pa naj bi tudi nekatere nove, med njimi: ŠENT -slovensko združenje za duševno zdravje (4 osebe), HUMANITÄR -varstvo predšolskih otrok na domu (4 osebe), zavod ZAR|A - za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave (2 javna delavca), RACIO - že v decembru naj bi bili dve osebi vključeni v delo kriznega centra CSD Celje in projekt počitniškega varstva šoloobveznih otrok. odstotka, razmere niso kaj obetajoče. Povprečna mesečna vrednost je 2.060 SIT, kar je tik nad vrednostjo, iz katere se je delnica prejšnjo pomlad komaj prebila. Prav takšne napovedi bi lahko zapisali tudi za ostale delnice, ki so uvrščene na Ljubljansko borzo. Za vse velja, da so sredi negativnega trenda in da se bodo iz tega obdobja prebile'šele naslednjo pomlad, če se zgodovina ponavlja, ali pa bo do večjega porasta prišlo šele ob vrnitvi tujcev. ter Vizije. Vrednosti večine ostalih PID-ovskih delnic so nižje za okoli pet odstotkov. Po opisanem je zaključek lahko enak zaključku v prvem delu članka omenjenih podjetij. Gibanje vseh delnic PID-ov je odvisno od gibanja cen delnic podjetij in njihovih dogodkov, ker vsak PID razpolaga z delnicami podjetij, ki so njihovo edino premoženje. Do popravka cen navzgor bo zagotovo prišlo na obeh trgih hkrati. Vinko Aberšek I \ • liDVMA • Minil v Velika pridobitev za krajane v Šempetra K.R. Z Ljubljanske borze jesenski dnevi so z obilnimi padavinami na Ljubljansko borzo prinesli tudi padanje tečajev delnic. Borzni indeks se je tekom meseca znižal za okoli 5 % in se ustavil na 1638 indeksnih točkah. DELNICA ZASLUŽEK POVP. % PROMETA % PROMETA v SIT MES CEMA BREZAPUK. Z APUK. Istrabenz Helios Fructal Etol Emona obala Koper Droga Portorož Color Medvode Cetis Kolinska Krka Lek Marina Portorož Mercator Petrol Radenska Tosama 1642 2875 - 5122 34030 3014 2645 - 5303 20494 4303 473 - 6868 34118 3304 5636 - 12348 11960 - 2044 2060 - 9803 25950 - 5717 36134 - 1551 6717 2662 7323 - 1490 26838 - 1341 2492 - 2134 5233 88,91 11,08 53,42 46,58 80,72 19,28 90,65 9,37 92,24 7,76 89,8 10,2 9743 2,57 55,58 44,42 94,97 5,03 94,14 5,86 89,59 10,41 99,59 0,4 69,62 30,37 96,46 3,54 81,21 18,79 8Z29 12,71 Turizem DECEMBER 1998 Priznanje Turističnemu društvu Braslovče Že drugo leto zapored so Braslovče v akciji 12 Spodnje Savinjske doline zasedle drugo mesto, z minimalnim zaostankom za zmagovalnim krajem - Žalcem. Lepo, ni kaj, ne bi pa bili pravi Savinjčani, ce si ne bi želeli še kaj več Vendar kot avtor prispevka pravilno ugotavlja, je temu kriva slabša gostinska ponudba in tudi premalo gostinsko-turističnih prireditev. Kje so časi, ko smo na Braslovško jezero hodili ob koncu tedna, ker smo vedeli, da nas čaka živa glasba, dobra postrežba ali pa smo se veselili na prireditvah ob pustovanju, ob dnevu žena in drugih. Tega danes ni več. Sprašujem se, zakaj je bilo martinovanje, ki ga je pripravil g. Ferlič v kinodvorani, tako slabo obiskano. Hvale vredna ponudba, ki pa je pri ostalih krajanih naletela na gluha ušesa. Vedno smo pripravljeni kritizirati, da se v kraju ničesar ne dogaja, ko pa nekdo pripravi prireditev, pa lepo stojimo ob strani in na tihem upamo, da mu ja ne bi uspelo. Pa to ni samo zadnji primer martinovanja, ampak tudi slabo obiskane prireditve ob 110-letnici prosvetnega društva, pustovanje za otroke... Prave družabnosti, želje biti skupaj s prijatelji ni več. Ali je temu kriv samo denar? Verjetno tudi pri ostalih društvih, ne samo pri našem, opažajo, da je vedno težje pridobiti mlade člane. Mladi, ki po eni strani ne vedo, kje bi potrošili svojo energijo in prosti čas, po drugi strani pa se v delo društev ne želijo vključiti - ker je brez veze, ker od tega nimaš nič, ker so v društvih sami stari itd. Prav slednje pa kaže na to, kako postaja naša družba odtujena. Upam, da se bo z novo lokalno ureditvijo to izboljšalo in da bodo novi župani in občinski svetniki imeli več posluha za delovanje društev. Turistična zveza Slovenije od osamosvojitve naprej vsako leto izpelje akcijo Moja dežela - lepa, urejena in čista. Zaključek letošnje akcije je bil v Novi Gorici, mestu, ki je zmagalo v kategoriji večjih mest. Ostali zmagovalni kraji po posameznih kategorijah so še bili: Bled, Ptuj, Slovenske Konjice, Mozirje, Šentanel in v kategoriji ostalih krajev Braslovče. Za prejeto priznanje in pokal gre v veliki meri zasluga vodstvu dosedanje KS in ljudem, ki vsakodnevno skrbijo za lepo podobo našega kraja. Kot pa je bilo iz prispevka TV videti, pa daje pečat temu zgledno urejena župnijska cerkev in njena okolica, za kar gre zahvala vsem ljudem, ki so v zadnjih letih s svojimi prispevki pripomogli k temu in pa seveda našemu g. župniku jožetu Zidanšku, po načrtih katerega so se dela izvajala. Samo želimo in upamo lahko, da bo tako tudi v bodoče in da bomo Braslovčani še naprej lahko tako ponosni na svoj kraj. TD Braslovče UGODNA POSOJILA PRIZADETIM V POPLAVI Banka Celje se je odločila, da v okviru svojih možnosti ponudi pomoč vsem tistim, ki so bili 5. novembra 1998 poplavljeni in nameravajo za odpravo posledic poplave najeti bančno posojilo. Ugodnejša obrestna mera se nanaša na posojila za pravne osebe in za prebivalstvo. Banka Celje pri posojilih za prebivalstvo odobrava posojila za odpravo posledic poplave za zasebno dejavnost in za sanacijo stanovanjskih objektov. Za te namene banka nudi posojila po obrestnih merah, ki so za eno odstotno točko nižje od redne ponudbe. T. K. triglav premoženje Le malo je potrebno, da se desetletja dela in odrekanja spremenijo v nič. Poplava, požar, potres, toča, vihar,... vzrokov ne manjka. ' V ZAVAROVALNICI TRIGLAV smo vam pripravili vrsto premoženjskih zavarovanj, s katerimi boste svojo lastnino zaščitili pred posledicami različnih nevarnosti, ki ji pretijo, pa naj bo to stanovanje, hiša, dragoceni predmeti, avtomobil ali kakšna druga stvar, ki vam je pri srcu. Tu smo zato, da vam priskočimo na pomoč takrat, ko nas potrebujete. Imamo znanje, izkušnje in moč, kakršne vam ne more ponuditi nobena druga slovenska zavarovalnica. Pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV želimo, da bi svojo srečo uživali brezskrbno in da se vam v trenutkih nesreče ali stiske ne bi bilo potrebno odreči ničemur, za kar ste se trudili dolga desetletja. ~ zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Celje Praznični decembrski dnevi v Žalcu Tudi letos bo Žalec odet v praznično decembrsko podobo s tisočerimi barvnimi lučkami. Turistično društvo. Zavod za kulturo in poslovalnice na Mestnem trgu so pripravili program prireditev, ki bodo ob veliki osrednji jelki. V Žani lahko starši naročijo darilne pakete, ki jih bosta otrokom izročila Božiček in Dedek Mraz. Že v četrtek, 3. decembra, bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora otroška gledališka predstava Pepelka, o drugih prireditvah pa več v naslednji številki Savinjčana. J.K ^ GOSTIŠČ Ev Savinja PLEVCAK LATKOVA VAS 227, PREBOLD, tel.: 701 -030 Na Vašo željo organiziramo, poročna, poslovna, slavnostna in družinska kosila ter večerje; prav tako pa praznovanja ob iztekajočem se letu. c Ob nedeljah vabimo na nedeljska kosila. » j 2. januarja 1999 (sobota) Vas vabimo na NOVOLETNO ZABAVO. J * S $ Si » i Pričakujemo Vas med 12. in 22. uro! Dobrodošli v gostišču PLEVČAK loooooaaooooooaoctoooooaooaoooooooooooo* Prvo mesto Braslovčam in kampu Dolina V Novi Gorici je Turistična zveza Slovenije podelila letošnja priznanja za najbolj urejene kraje, v Čatežu pa najbolj urejenim kampom. Tako so Braslovče osvojile prvo mesto v kategoriji manjši turistični kraji. V kategoriji manjših turističnih kampov pa je prvo mesto osvojil kamp Dolina Prebold. J. K. Banka Celje v Petrovčah Zavedamo se kako pomembna sta za Vas čas in bližina enote. Zato smo odprli novo enoto AGENCIJO PETROVČE, kjer Vam bomo nudili vse sodobne bančne storitve tolarskega in deviznega blagajniškega poslovanja. Poslovni čas Agencije Petrovče, Petrovče 1: ponedeljek - petek: od 8.00 do 11.00 in od 13.15 do 16.15 Veselimo se Vašega obiska. Dosegljivi smo tudi na telefonu: 707 909 ali po faksu: 707 910. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Q| banka celje V varnem zavetju tradicije Naročnik: LDS Vinko Debelak (za župana) 49,33% ŽE V PRVEM KROGU Spoštovane volivke in volivci, iskrena hvala za vašo veliko podporo, s katero ste pokazali, da sem zaupanja vreden kandidat za župana Občine Prebold. Ker mi je zmanjkalo le nekaj glasov, bo potreben še drugi krog volitev za župana. Upam, da vam ne bo težko ponovno stopiti na volišče v nedeljo, 6. decembra 1998, ter glasovati zame in potrditi našo volilno zmago iz prvega kroga. Vinka Debelaka, kandidata LDS , v drugem krogu volitev za župana podpirata tudi DeSUS in ZLSD. Nikolaj Rožič (za župana) Spoštovane volivke in volivci Občine Braslovče, najiepše se zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali v prvem krogu volitev. Pozivam Vas, da v nedeljo, 6. decembra 1998, pridemo na volišča vsi tisti, ki nam ni vseeno, kaj bo s Trnavo, Letušem, Braslovčami in Gomilskim. Na volitve pozivam tudi razočarane v 1. krogu ter tiste, ki se volitev v 1. krogu niste udeležili. Potrdimo skupaj našo volilno zmago v nedeljo, 6. decembra 1998. Saj veste, odločitev je v rokah tistih, ki volijo. TT Prebold Poplava odnesla dobiček Intervju z generalnim direktorjem TT Prebold Vinkom Žoharjem Tekstilna tovarna Prebold se ponaša z več kot 156-letno tradicijo. Prebrodila je mnoge viharje, krize in zamenjala veliko gospodarjev. Tudi v spremenjenih pogojih gospodarjenja se je uspela obdržati na površju, kar je ob tem, da je veliko močnih tekstilnih podjetij "potonilo", še toliko več vredno. Zadnja katastrofalna poplava pa je naredila ogromno škodo in s tem postavila pod vprašaj morebitno nadaljnje uspešno delo podjetja. 0 tem in nasploh o poslovanju tovarne smo se pogovarjali z generalnim direktorjem dip. inž. Vinkom Žoharjem. Na čelu TT Prebold ste sedaj že skoraj dve leti. Kako bi ocenili to obdobje in s kakšnimi problemi ste se pri delu najpogosteje srečevali? "Obdobje zadnjih dveh let je minilo izredno hitro, skoraj neopazno, saj sem vpet v spone tovarne že od študija dalje. Problematika dela je, z ozirom da smo gospodarska družba, temu primerna. Skrb za prodajo, proizvodnjo in pozitiven finančni učinek so glavne naloge. Ker smo tudi delovno intenzivna panoga, pomeni, da velik delež prihodkov, preko 30 %, namenjamo za plače in te redno tudi izplačujemo, bi lahko rekel, da je to največji problem vsakega direktorja v gospodarstvu." TT Prebold je bila med prvimi delovnimi organizacijami, ki je izpolnila pogoje za preoblikovanje lastnine. Danes je TT delniška družba. Kakšna je torej lastniška struktura sedaj? "Lastniška struktura je naslednja: 10,2 % odškodninski sklad, 10,2 % kapitalski sklad, 11,8 % PID Krona, 9,8 % PID Kmečka družba, 54,5 % notranji lastniki (zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni), 3,5 % SRD (neodkupljene delnice)." Tekstilna industrija sodi med delovno intenzivne panoge, kar predstavlja še toliko večje težave. Veliko nekoč zelo uspešnih podjetij danes ni več. TT Prebold je uspela prebresti krize in se obdržati na trgu. Kako bi to komentirali? "Na trgu smo obstali zaradi naše zagnanosti in potrebe po preživetju, ki je v našem podjetju vseskozi izredno močno prisotna, saj imamo že 156-letno tradicijo tekstilne dejavnosti na tem prostoru. In ker je firma obstajala tudi v tako različnih sistemih, je naloga sedanjega vodstva nadaljevanje te uspešne in dolgoletne tradicije. Da pa smo tekstilci uporni, vztrajni in pridni pa je tako poznano. Obstali smo tudi zato, ker smo vseskozi porabljali toliko, kolikor smo sproti ustvarili in ker smo vedno računali samo na lastne sile in se nismo zanašali na pomoč države. Da je kriza v tekstilu v vsej zahodni Evropi, pa je tudi poznano. S prilagajanjem asortimana, ki pa je kar obširen, smo vedno našli prostor za naše izdelke, če ne doma pa v izvozu. Dejstvo je, da smo prisiljeni izvažati, saj nogavic prodamo preko 70 % v izvoz, kuhinjski program preko 80 %, tkanin pa manj." Tovarna ima dve enoti, Tkanine in Pletenine. Kakšen je danes proizvodni program in v čem so novosti? "Naš proizvodni program zajema tkanine, nogavice in kuhinjski program. Približno tretjino zajema vsak, oziroma predstavlja v skupni realizaciji. Naš cilj v tkaninah je proizvodnja najkvalitetnejših lanenih tkanin in mešanic z lanom. V ta namen smo se v letošnjem letu tudi opremili z najsodobnejšim strojem imenovanim tumbler, kjer je možno lan obdelati tako mehko, da ddbi volnen otip. To je predvsem pomembno za izvoz v Evropo in Ameriko, pa tudi doma. Program ženskih nogavic širimo v smeri višjega cenovnega razreda, to so nogavice z vzorcem, push up ter nogavice s peto in nadvelikosti. Dejstvo je, da ne moremo konkurirati uvozu zaradi naše ne najsodobnejše strojne opreme, imamo pa znanje in izkušnje, ki jih želimo tržiti. Kuhinjski program pa želimo razširiti na tekstil za dom in gospodinjstvo in tako povečati ponudbo in kreacijo lastnih zamisli s kombinacijo naših tkanin, konfek-cioniranih v naši hiši." Podjetje je izvozno naravnano. Z izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga se je marsikaj spremenilo. Kam sedaj največ izvažate in kakšne so želje v tej smeri? "Pred desetimi leti je TT Prebold prodajala na trge bivše jugoslavije skoraj 80 % realizacije zaradi tega, ker so bile tam konfekcije, ki so rabile tkanine za reprodukcijo in obstajal je trg za druge naše izdelke. Z razpadom trga in investiranjem predvsem v zadnjo fazo proizvodnje - plemenitenje in odprtjem široke linije smo si povečali možnosti prodaje na zahodne trge, kamdr danes izvozimo več kot polovico tkanin. Danes predstavlja izvoz več kot 60 % celotne prodaje. Največ izvažamo v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, ZDA Švico in Anglijo. Dejstvo je tudi, da so kar velika področja še svetle lise, kamor ne prodajamo in to bomo skušali odpraviti naslednje leto. Odprta je Skandinavija, Fragcija, Španija, Portugalska, Kanada, svet je torej še velik. |e pa ponudba tekstila predvsem iz držav daljnega vzoda, Turčije, izredno velika in zelo konkurenčna. Delovna sila je v teh državah izredno poceni, imajo svojo surovinsko bazo in v zadnjem času so izredno velika sredstva investirali v strojno opremo. Naše konkurenčne prednosti so ostale bližina zahodnih trgov, fleksibilnost v dobavi, dobro znanje in tradicija. Se pa te prednosti izgubljajo in manjšajo zaradi našega premajhnega investiranja v strojno opremo, nove tehnologije, izgubljamo produktivnost in zaradi stare opreme tudi kreativnost, kar pa je Lojze Rak (za župana) SPOŠTOVANE VOLIVKE, SPOŠTOVANI VOLIVCI OBČINE TABOR Vsem, ki ste na občinskih volitvah glasovali za župana občine Tabor in obkrožili moje ime, se vam najlepše zahvaljujem. Prosim vas, da to storite še enkrat in pridete na volišča v nedeljo, 6. decembra, na Miklavževo. Vabim tudi vse tiste, ki se volitev 22. novembra niste ali niste mogli udeležiti, da glasujete zame. Za novo Občino Tabor imamo zasluge prav vsi občani, saj smo to izglasovali na referendumu že leta 1994. Občina Tabor je majhna občina in vsi se med sabo dobro poznamo. Želja vseh je, da bomo v novi občini uspešni in da bomo napredovali na vseh področjih. To bo možno na osnovi dobrih in strokovno utemeljenih programov, ki bodo izdelani za posamezna področja. Te programe bo potrebno poslati na osnovi razpisov na posamezna ministrstva Republike Slovenije. Župan in občinski svet ne bosta zmogla vsega in v ta namen bomo ustanovili komisije za posamezna področja In povabili k sodelovanju strokovnjake, ki jih v občini Tabor ne manjka. Gre za naše skupno dobro in za bodočnost naših otrok in ne otežujmo si skupnega dela z ideološkimi predsodki. Lojze Rak osnova dobrega finančnega učinka." Bliža se zaključek leta. Kako bi ga morda ocenili, čeprav še ni mogoče videti vseh kazalcev? “Po devetmesečni bilanci imamo 10 mio dobička. Vse je kazalo, da bi lahko zelo dobro zaključili. Uporabil sem pogojnik, ker nam je zadnja poplava odnesla vse možnosti za dober rezultat in se borimo s preživetjem. Ker so predvsem meseci v drugi polovici leta za nas zaradi sezone močnejši, je poslovna priložnost, ki bi jo lahko izkoristili, še toliko bolj boleča." Tovarna je sedaj priključena na plinsko omrežje, kar pomeni dve poglavitni prednosti. Ena je cenejša energija, druga pa čistejše okolje oziroma zrak. Kaj pravite na to? "Od julija dalje smo priključeni na zemeljski plin, kar pomeni predvsem čistejše okolje, saj se poleti skoraj ni videlo, da se kadi iz našega dimnika. Poraba mazuta je znašala med 25 poleti, 34 ton pozimi in pri vsebnosti žvepla pod 1 % - lahko vemo, kaj to pomeni. Predvsem pa ta investicija -največja letos, pomeni ogromen finančni prihranek pri stroških za energijo. Več kot 0,5 mio vsak dan in to so zelo velike številke." Tovarna je doživela v prvih dneh novembra katastrofalno poplavo, katere škoda je ocenjena na preko 500 milijonov tolarjev. Kot vemo, do sedaj še ni bilo nobene konkretne pomoči. Kako bi to komentirali? "Katastrofalna poplava, ki smo jo doživeli 5. novembra, nam je vzela skoraj mesec dni za odpravo posledic, ki pa še niso dokončno odpravljene. Spodnji del tovarne, novejši in najvitalnejši, je zalila tudi preko meter visoka voda (v kotlarni in jedilnici) in 35 cm visoka v obratih predilnica, priprava tkanja, tkalnica in pletilnica. Preko 650 elektromotorjev s pripadajočo elektroniko na opremi je poškodovala vodna ujma. Poplavljena so bila tudi skladišča preje, osnovnih surovin, repromateriala, nogavic in tkanin. Omeniti je potrebno tudi objekte, ki so bili skoraj meter pod vodo in ker je sedaj zima in zmrzal, je škoda še toliko večja. Ocenjena škoda znaša 517 milijonov SIT. Samo izredni požrtvovalnosti delavcev se moram zahvaliti, da škoda ni večja, oziroma da smo tako kmalu uspeli pognati stroje in ponovno oživiti proizvodnjo. Ker je večji del le-te namenjen izvozu, je problem še toliko večji. Izkoristil bi priložnost in se javno zahvalil našim zaposlenim v energetiki, vzdrževanju in proizvodnih obratih, da so v tako kratkem času uspeli usposobiti proizvodnjo, jasno pa zaradi izgube delovnih dni skušamo nadoknaditi zamujeno z delom ob sobotah in tudi nedeljah do 19. decembra, ko so še možne odpreme za izvoz. Vsak zaposleni je opravil tudi dva solidarnostna dneva za odpravo posledic poplave, saj se je žal tudi tokrat pokazalo, da imamo samo to, kar sami naredimo." Podjetje s 156-letno tradicijo je bilo vedno sposobno premagovati težave in tako bo verjetno tudi v prihodnje. Kaj pravite? "Podjetje s 156-letno tradicijo ima jasno vizijo razvoja, zastavljene cilje in bo tudi obstalo. V tem trenutku teče več razvojnih in organizacijskih projektov, ki nam dajejo upanje, da bomo obdržali ritem na trijh in ohranili delo preko 640 zaposlenim, ki je sicer zelo trdo delo, ampak redno in varno. Naš zaščitni znak Črna mačka pa je porok za nadaljevanje uspešne tradicije." D. Naraglav Naročnik: LDS Volitve '98 DECEMBER 1998 NESTRANKARSKI KANDIDAT ZA ZUPANA OBČINE ŽALEC “Vse, kar je dobrega, naj ostane, slabo skupaj izboljšajmo!” Alojz Posedel,