Poštnina plačana ¥ gotovlnl^^^^^^^^^^^^^^^^™^ Slovenski Cena Din 1*- Stev. 97. V Ljubljani, sobota 30. aprila 1938. Leto III Sklepi francosko-angleškega sestanka v Londonu Uradno poročilo o razgovorih in dodatne angleške razlage k njemu London, 30. aprila. AA (Havas.) Po franco-sko-angleških pogajanjih v Londonu je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Za svojega bivanja v Londonu sta Daladier in Bonnet imela nekaj razgovorov z angleškim ministrskim predsednikom ,angleškim zunanjim ministrom ter nekaterimi drugimi angleškimi ministri. Ministri so se ob tej priliki razgovarjali v duhu medsebojnega zaupanja, s katerim so prežeti od-n oš a ji obeh držav. Glavna vprašanja, o katerih so govorili, so bila vprašanja za ohranitev miru. Francoski in angleški ministri so proučili uspeh nedavnih razgovorov med lordom Perthom in italijanskim zunanjim ministrom groiom Cianom. Francoski ministri so odobrili ta doprinos k ureditvi evropskih razmer. Angleški ministri so od svoje strani izrazili upanje, da bodo razgovori, la jih je francoska vlada začela z italijansko, privedli do prav tako zadovoljivih uspehov. Angleški ministri so izrazili upanje, da bo pomiritev na obalah Sredozemskega morja, ki bi nastala po teh sporazumih, v mnogočem ustvarila resolucijo od 4. novembra 1937. leta glede umika tujcev, ki se udeležujejo državljanske vojne v Španiji, ter olajšali sklenitev sporazuma glede odstranitve vojnega materiala. Ministri so posvetili vso svojo pažnjo položaju v Srednji Evropi, ter so si bili edini glede akcije, ki bi se mogla najkoristneje izvesti z namenom, da se spor med ČSR in Nemčijo mimo poravna. Prav tako so razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo položaja na Daljnem vzhodu. To priliko so izkoristili tudi za razgovore glede vprašanj, ki so stavljena na spored bližajočega se sestanka sveta Zveze narodov. Obe vladi sta sklenili, da obdržita, v kolikor bi bilo potrebno, stalno zvezo med svojima glavnima generalštaboma, do česar je prišlo po pogodbi 19. marca 1936 v Londonu. Po zelo iskrenem in temeljitem razgovoru je bilo tudi tokrat ugotovljeno, da Veliko Britanijo in Francijo družijo tesne skupne koristi. Francoski in angleški ministri so si bili edini v tem, da je v sedanjih razmerah največje važnosti za obe vladi, če še nadalje razvijata s svojo politiko posvetovanj in sodelovanja ne samo zaradi svojih lastnih interesov, pač pa tudi zaradi mednarodnih idealov, za katerimi težita obe državi. K temu poročilu prinaša angleško časopisje števne razlage in pravi, da je iz njega razviden namen, aciti angleško-francosko politično in obrambno sodelovanje. Dostavljajo, da je predsednik angleške vlade *kušal pregovoriti Francoze, da bi obe državi takoj *ačeli razgovore z Nemčijo, a so francoski zastopniki Ja predlog odklonili Anglija in Francija bosta v kratkem prijateljsko posredovali v Berlinu zaradi Češkoslovaške. V tej zvezi bosta tudi storili potrebne korake v vseh srednjeevropskih prestolnicah. Angleški jn francoski ministri so včeraj pretresli vse predloge, ki jih je izdelala češkoslovaška vlada, da zadovolji *voje Nemce. Te češkoslovaške ponudbe se zde Franciji in Angliji zadostne. Vsako nemško oboroženo posredovanje v prilog češkoslovaških Nemcev pod pretvezo, da gre ca varstvo narodnih koristi ali za ohranitev miru, bi Anglija in Francija smatrali kot povod Sta splošno evropsko vojno. Kakšno stališče bi v tem primeru obe državi zavzeli, se da sklepati iz točke v uradnem poročilu, ki pravi, da imata Anglija in Francija enake mednarodne ideale. Vsa sporna vprašanja ■ned Nemčijo in Češkoslovaško bo treba torej urediti po diplomatični poti. Za Srednjo Evropo bo najvažnejša posledica londonskih razgovorov v sklepu, da bosta Anglija in Francija izdatneje gospodarsko pomagali podonavskim državam ter s tem ojačili svoj vpliv tam. Za svoje načrte v Srednji Evropi bosta obe državi skušali pridobiti tudi Italijo. Češka in nemška sodba o razgovorih v Londonu Praga, 30. aprila. AA. (ČTK.) Vsi praški listi posvečajo veliko pozornost londonskim razgovorom In so z zadovoljstvom sprejeli vest, da sta obe za- hodni velesili proučili probleme srednje Evrope. Komentarji listov so daleč od senzacionalnega obeležja komentarjev tujih listov, zlasti glede dozdevne spomenice, ki jo je češkoslovaška vlada poslala pariški vladi in ki je, kakor poudarjajo češkoslovaški listi, samo logično nadaljevanje razgovorov meseca decembra lanskega leta med češkoslovaškimi zastopniki in takratnim francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Berlin, 30. aprila. AA. DNB: Prvi vtisi po objavi uradnega poročila v Londonu se lahko povzamejo tako, da so v Berlinu prepričani, da še ni mogoče zavzeti končnega stališča, Uer je treba počakati na razvoj položaja v Evropi po tem sestanku V Berlinu so večkrat, poudarjali, da morajo tesno sodelovanje med Francijo in Anglijo samo pozdravljati, ker teži taka politika k pomir-jenju razmer v Evropi. Toda taka politika ne sme imeti za sšeboj ničesar tajnega in se mora razvijati v isti smeri kot politika osi Rim-Berlin, ki ne želi biti naperjena proti tretjim, ampak hoče samo iskreno sodelovanje v tem smislu, da naj se blaže nasprotja, ki še obstojajo. Moramo torej upati, da se bo tako sodelovanje pokazalo kot sad pogovorov v Londonu. Strahovita letalska bitka nad Hankovom v proslavo rojstnega dne japonskega cesarja Hankov, 30. aprila. Na zelo svojevrsten in krvav način, v bitki, visoko v zraku so japonski letalci praznovali sedem in trideseti rojstni dan cesarja _ Hirohita. Včeraj proti večeru se je dvignilo veliko število japonskih letal, ki so poletela proti jugu Kitajske nad mesto Hankov, katero so bombardirali Preden je uspelo Kitajcem pregnati japonska letala, so bombardirala industrijski okraj Hanijang, ki leži na nasprotni obali reke Hani. Nad ta del mesta so zmetali veliko število bomb, ki so povzročile ogromno škodo. Nad 300 oseb je bilo ubitih in nad 700 ranjenih. Kmalu nato pa so se dvignila kitajska letala in pričel se je srdit boj na življenje in smrt. Vojaški krogi pravijo, da je bil to eden največjih bojev v zraku, kar jih je videla Kitajska. Poročila z obeh straneh pa si zelo nasprotujejo. Tako zatrjujejo japonska 'poročila, da se je tega zračnega boja udeležilo 50 japonskih in 80 kitajskih letaL Kakor zatrjujejo Japonci so sestrelili 51 kitajskih letal, dočim so oni izgubili samo dve. Nasprotno pa Kitajci poročajo, da se je tega boja udeležilo 50 japonskih in 22 kitajskih letal, ki so sestrelila 20 japonskih, med katerimi 8 težkih bombnikov. Kitajci pa so izgubili 3 letala, eno je bilo prisiljeno, da se spusti na tla, 4 pa še vedno pogrešajo. Kitafski uspehi zadnfe čase Šanghaj, 30. aprila. Kitajska armada, ki 6e bojuje na skoraj 50 km dolgi bojni črti ob Velikem kanalu, 18 do 28 km severno od lunghajske železnice, z velikim uspehom napada in odbija japonske napade. Čeravno ni velikih sprememb na bojni črti, vendar beležijo kitajske čete večje uspehe kakor Japonci. Kitajske čete so danes zavzele Kuan-Ti-Miao, kjer je tempel kitajskega boga vojske. Mesto leži v bližini Tačenga. Kitajci zatrjujejo, da jim je uspelo z velikim uspehom odbiti japonski protinapad pri Nikovu, ki leži 18 km severnozahodno od Tajčečvanga, kjer je izgubilo življenje 900 Japoncev, Nadalje poročajo, da so Kitajci japonski napad na Pejsijen, ki leži 90 km severozahodno od Čova, popolnoma odbili. Kitajski general Li-Tsung-Jen je zelo zadovoljen z uspehom kitajske armade in je dal tujim časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da se kitajske čete z uspehom bore in odbijajo vsak japonski poskus, da bi prodrli pri Lunghaju. Z velikim uspehom vodijo gverilsko vojno, ki prizadeva Japoncem ogromne škode, tako armadi kakor transportom. Kitajci delajo počasi, a gotovo, tako se je izrazil general Li-Tsung-Jen. Nadalje pravi, da je Japonce veljala ofenziva na Lunghaj prvo polovico aprila nad 30.000 mrtvih in 1000 ujetnikov. Medtem pa, ko so Japonci premeščali svoje čete iz pokrajine Šansi, Honan in Hopeh, je uspelo Kitajcem po krvavih bitkah zopet zavzeti več mest v teh pokrajinah. Italijanski letalski maršal in guverner Libije, Balbo, je obiskal angleškega upravitelja v Keniji, ki meji na južno Abesinijo. Razveseljiva znamenja o zbližanfu med Madžarsko in Jugoslavijo Budimpešta, 30. aprila, o. Včeraj so sveeano odprli jugoslovanski paviljon na budimpeštans-kem mednarodnem velesejmu, kjer naša država do zdaj ni bila zastopana. Potek te slovesnosti priča, da 6e razmerje med Jugoslavijo in Madžarsko po zaslugi politike dr. Stojadinoviča razveseljivo zbolljšuje. Odprtju jugoslovanskega paviljona na budim- grajskega spomladnskega velesejma, je 511 sinoči prirejen v prostorih madžarskega paviljona intimen sprejem za predstavnike jugoslovanskega tiska in člane njihovih družin. Na tem sprejemu so bili med drugimi komisar madžarskega paviljona in posebni odposlanec madžarskega zavoda za zunanjo trgovino dr. Vladislav Farnet, stalni odposlanec madžarskega trgovinskega minstrstva dr. Silady, svetnik poslaništva, Rotkugeflin, odpo- peštanskem mednarodnem velesejmu so prieostvo- blIady,svemiK posian^iva notKugrain oapo- vali regent Madžarske Horthy ter nekaj drugih slanec za tisk dr Imre Bolgar. Na tem sprejemu rab-ili viorilrih /\c o h n/vati krflllP.V- ^ prikaZOVali tildi tri 1111116 IZ ClklUSa >MfluZ3r“ skega kulturnega filma«, ki jih izdeluje madžar- madžarskih visokih osebnosti. Madžarski kraljev ski namestnik se je živo zanimal za posamezne razstavljene predmete, o katerih je dajal pojasnila jugoslovanski posflanik v Budimpešti Vukčevič. Po končanem ogledu jugoslovanskega paviljona je poslanik Vukčevič izročil ge. Horthyjevi nekaj vzorcev redkih narodnih vezenin iz Južne Srbije. Jugoslovanski paviljon stoji pri glavnem vhodu na sejmišču in predstavlja v arhitektonskem oziru enega najmarkantnejših objektov na tej mednarodni razstavi.^ Pavilljon je zgrajen zelo okusno. Prevladuje splošno mnenje, da je jugoslovanski razstavni paviljon na budimpeštanskem mednarodnem sejmu zelo posrečen in pričakujejo, da bo v njem tudi največ obiska. Belgrad, 30. aprila. Na predvečer začetka bel- Otroški dan od 1. -16. mafa po vsej državi V oktobru II. balkanski kongres za varstvo otrok Belgrad, 29. aprila. AA. Jugoslovanska zveza *a zaščito otrok, ki predstavlja središče vse državne in samoupravne akcije in zasebne pobude za 2a-ščito otrok v Jugoslaviji, priredi s sodelovanjem Zastopnikov vseh državnih in samoupravnih obla-*tev ter vseh včlanjenih zvez in društev, ki so posvetile svoje delovanje varstvu in vzgoji otrok, letos po vsej državi otroške dni od 1. do 16. maja. Na manifestacijah, ki bodo v vseh mestih 1. ali 8. maja, bodo nosili napise propagandnega značaja. V sprevodih otrok bodo sodelovali otroci osnovnih nižjih šol, predvsem pa vsi tisti otroci, ki so pod Wvno zaščito, otroci z dečjih domov, naraščaja Rdečega križa, varovanci otroških kolonij, učenke materinskih in gospodinjskih domov itd. Pri vseh manifestacijah otroških dni bodo sodelovali zastopniki '‘strezajočih državnih in samoupravnih uradov. Prometno in trgovinsko ministrstvo 6ta v svojih okrožnicah priporočili osnovnim in strokovnim šolam, *J*j aktivno sodelujejo pri proslavi otroških dni. Notranje minstrstvo je poslalo okrožnico banskim uPravam, da se smejo v teh dneh zbirati prispevki v korist društva za varstvo otrok in da gredo uPravni organi na roko društvom za varstvo otrok, Posebno na dan manifestacijskih prireditev otročkih sprevodov po mestih. Ministrstvo za socialno Politiko priporoča vsem organizacijam v državi, 5?! pri proslavi otroških dni aktivno sodelujejo /Udi banske uprave so priporočile mestnim in ■"jmetskim občinam, naj aktivno sodelujejo pri pro-®‘avi otroških dni, posebno pri prirejanju nateča-za najbolje oskrbovanega otroka, pri prirejanju Po'iudnih predavanj za starše in široke sloje. v Otroški dnevi bodo letos prvič organizirani v »?eh mestih pa tudi v mnogih vaseh naše države. e" najodličnejšimi programi za proslavo otroških dni so programi unije dravskega in belgrajskega odseka, kjer imajo že svojo tradicijo. V programu otroških dni sta dve radijski predavanji, led ju bodo ob istem času prenašale vse jugoslovanske radijske postaje — belgrajska, zagrebška in ljubljanska. Unija bo posvetila največjo pozornost v svojem bodočem delu socialnemu in zdravstvenemu vaT-6tvu našega kmečkega otroka. V začetku oktobra t. 1. bo na pobudo mednarodne unije za varstvo otrok v Ženevi balkanski kongres za zaščito balkanskih otrok v Belgradu. Tega kongresa se bodo udeležili vsi balkanski narodi. Kongres bo združen z razstavo otroške zaščite. Na tej razstavi bodo zastopane poleg vseh balkanskih držav tudi mnoge evropske in ameriške države kakor Francija, Češkoslovaška, Italija, Nemčija, Poljska, Anglija, USA, Zveza narodov, Mednarodna unija itd. Razstava bo v paviljonih belgrajskega sejma. Za organizacijo tega najpomebnejšega dneva, kakršnega doslej še ni bilo v Belgradu, je izvoljen poseben strokovni odbor, v katerem so naši najuglednejši znanstveni, biološki in drugi delavci. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo, Nj. Vel. kraljica Marija pa častno predsedstvo 2. balkanskega kongresa za varstvo otrok. Predsednik vlade dr. Stoja-dinovič in minister za socialno politiko Cvetkovič 6ta pokazala plodovito razumevanje tega mednarodnega kongresa za varstvo balkanskih otrok in sta obljubila vso pomoč kraljevske vlade, ki bo preko svojih strokovnih organov uradno sodelovala na tem kongresu. Bližajoči se otroški dnevi naj postavijo na dnevni red tudi vprašanje socialnega varstva kmečkih otrok, balkanski kongres bo pa to vprašanje tudi strokovno proučil. eki zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Prvi film je posvečen madžarskim narodnim običajem, domači industriji ter posebno narodnim vezeninam. Drugi fiflm prikazuje nekatere panoge madžarske industrije, tretji pa umetnost. Med odmori »o gostje pokušali tokajca, kebanjsko pivo in druge madžarske posebnosti. Manifestacije naši kraljevi rodbini v Splitu Split, 30. aprila. AA. Sinoči ob 18 so Nj. Vel. kralj Peter II., kraljica Marija in kraljeviča Tomislav ter Andrej potovali skozi Split na poti iz Miločera proti Belgradu. Vee pristanišče in ladje, ki se mu de v njem, so bile okrašene z zastavami, ob obrežju pa se je zbrala ogromna množica splitskega prebivalstva, ki je priredilo visokim gostom "viharne ovacije. Mallo pred 18 so prispeli iz Miločera z dvornim vlakom v Split Ko je prebivalstvo opazilo avtomobile, je začelo navdušeno pozdravljati kraljevske potnike. Pred železniško postajo so iz avtomobila izstopili Nj. Vel. kralj Peter II., kraljica Marija in kraljeviča Tomislav ter Andrej v spremstvu adjutanta polkovnika Pogačnika in polkovnika Poleenika. Zbrana množica je viharno vzklikala visokim gostom. Poklonit so se prišli tudi ban primorske banovine Josip Jablanič, poveljnik mesta Splita divizijski general Miško Mihajlovič in še večje število drugih visokih osebnosti. Ko so kralj, kraljica, kraljeviča in njihovo spremstvo vstopili v dvorni vlak, je velika množica napolnila železniški peron ter ponovno vzldlikalo kraljevskemu domu. Po kratkem čakanju je vlak odpeljal proti Belgradu, ljudstvo pa je še vedno neprestano vzklikalo. Bolgari slave leneza namestnika in njegovo delo Sofija, 29. aprila. AA. Vee presto] n iško Časopisje je z velikimi simpatijami spremljalo proslavo rojstnega dne Nj. Vis. kneza namestnika Pavfla in poudarilo prisrčnost in veliko spoštovanje, ki ga goji do svojega kraljevskega namestnika ves jugoslovanski narod, številni časopisi prinašajo na prvi strani tudi sliko kraljevskega namestnika Pavla poleg najdostojnejših komentarjev. Med drugimi piše sofijski list »Mir etole: Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle danes stopa v 46. leto svojega življenja. Kot prvi kraljevski namestnik je knez Pavle dovedel zunanjo in notranjo politiko Jugoslavije k odličnemu in mirnemu razvoju, ki je okrepil gospodarstvo in prinesel blagostanje Jugoslaviji. Kot visoko izobražen Vesti 30. aprila Nenavadno toplo vreme je zajelo nekatere predele severne Amerike. Tako so v Newyorku imeli pred dvema dnevoma 30 stopinj v senci. Ponekod je postalo tako vroče, kakor že 50 let ne pomnijo. Tretjo politično stranko v Združenih državah je ustanovil senator Lefollette. Stranka se bo imenovala »stranka narodnih naprednjakov«. Upajo, da bo stranka potegnila v svoje vrste veliko pristašev iz demokratske in republikanske stranke. Po svojem programu bo odločna nasprotnica Rooseveltovega gospodarskega prizadevanja. Italijanski zunanji minister grof Ciano je v če* raz zjutraj odpotoval iz Albanije. Pri slovesu so mu priredili velike manifestacije. Evropa je bila zadnja leta večkrat na robu prepada, to pa zaradi sanjarske politike, ki jo je zagovarjala Zveza narodov. Edina rešitev za Evropo je bila, da je krenila na stvarna pota, je govoril na seji portugalske zbornice predsednik vlade Sailazar. Člani nemškega diplomatskega zbora in uradniki zunanjega ministrstva so dobili novo enotno uniformo. Nosili jo bodo prvič ob Hitlerjevem obisku v Rimu. Finančni sklepi francoske vlade in odredbe za poživitev narodnega gospodarstva bodo razglašene 3. maja. Od njih si v Franciji veliko obetajo. Po romunskem zakonu o varstvu driave je bilo doslej konfiniranih 170 ljudi. Vsi so člani Železne garde. Vesti o zaroti češkoslovaških častnikov prinaša glasilo narodnosocialistične stranke Angriff. Češkoslovaška vlada seveda te vesti najodločneje zavrača. Razgovor o angleško-italijanslcem sporazumu se bo začel v londonski poslanski zbornici 2. maja. Švica bo najbrž zapustila Zvezo narodov, če ta ne bo ustregla njeni zahtevi ob priznanju popolne nevtralnosti, ki jo more doseči le s tem, da se reši vseh obveznosti tudi do Zveze narodov. Veliko politično amnestijo je razglasil Hitler za 1. maj. Amnestije bodo deležni predvsem člani narodnosocialistične stranke, ki so se pregrešili z nepokorščino, pa tudi razni drugi ljudje, ki so bili obsojeni po političnih zakonih. Ni pa znano, ali je bodo deležni tudi zaprti duhovniki raznih veroizpovedi. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža bo nocoj v radiu govoril o pomenu londonskih pogajanj za Češkoslovaško. Do velikih demonstracij proti Judom je prišlo v Sofiji, kjer so demonstrantje razbili okna vsem judovskim trgovinam. Irska poslanska zbornica je navdušeno sprejela sporazum med Anglijo in Irsko, proti njemu je glasoval samo socialistični poslanec Larkin. Slabo vreme na španskih bojiščih še traja in je ustavilo vse boje. Na teruelskem bojišču je zapadlo veliko snega. Italijanska vlada Je Zvezi narodov nenadno plačala članarino, katero je dolgovala že od 1. 1035. Strela je udarila v francoski vojaški balon ter ubila dva častnika, hudo ranila pa pet vojakov, ki so bili v gondoli balona. V Moskvi so prijeli in zaprli bivšega komisarja za rdečo plovbo, Pahomova. Prišel bo pred izredno sodišče. Pomorsko pogodbo med Anglijo in Turčijo bodo v začetku prihodnjega te dna, podpisali v Londonu. Angleški delavski poslanec Henderson je včeraj obiskal češkoslovaškega zunanjega ministra Krofto, razen tega pa je imel razgovore tudi z zastopniki čeških Nemcev. Smrtno obsodbo nad Stalinom je izreklo skrivno protisovjetsko sodišče v imenu takozvane Zveze osvoboditeljev Rusije. Tako se glasi vest, ki jo je pred nekaj dnevi dala skrivna radijska postaja, ki jo že mesece išče sovjetska policija, a je ne more najti. Razgovore s sveto stolico je začela litvanska vlada in verjetno je, da bo kmalu podpisan tudi konkordat. Dunajski judovski študenti bodo odslej imeli določeni zase dve gimnaziji in dve realki, v katere Nejudje ne bodo smeli zahajati. Zakon o novi ureditvi romunskega zunanjega ministrstva so razglasili včeraj. Po tem zakonu bodo nekatera poslaništva pri tujih državah spremenili ▼ veleposlaništva. Zvezo zaščitnikov madžarskega plemena so ustanovili včeraj v Budimpešti. Zvezo vodijo skrajni desničarski politiki. Milijardo pengov izrednih kreditov za javna dela na Madžarskem je določila poslanska zbornica. Odposlanstvo naše vojne mornarice je iz Na- polija odpotovalo v Palermo na Siciliji. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol se je vrnil s svojega obiska v Londonu in Parizu. Poljska bo povečala svojo vojno mornarico, med drugim bo zlasti začela graditi rečne borbene čolne. Pravico do tega ji daje pomorski sporazum, ki ga je podpisala pred kratkim z Anglijo v Londonu. Bodečo žico na 80 km dolgi meji med Palestino in francosko Sirijo so potegnile angleške čete, da preprečijo beg arabskih upornikov v Sirijo. Na vseh cestnih prehodih so postavili močne policijske straže. Angleško letalsko odposlanstvo, ki je aM«atio pogodbo za nakup letal od Amerike, je dospčio v južno Kalifornijo in si bo tam ogledalo največja ameriška vojaška letališča. Švicarska vlada odločno zavrača vesti, da bi Švica v Londonu prosila varstva za svoje ozemlje pred nemškimi težnjami. ****** in kulturen človek se je kraljev, namestnik Pavle pokazal tudi velikega esteta in propagatorja umetnost v svoji državi. Njegova ogromna dela za vsestranski napredek Jugoslavije priznava vsak. Zato je bil njegov rojstni dan zares pravi narodni praznik. Rože je oškodoval skoraj 2000 S;udi Zavarovana vsota vseh članov znaša 7 milionov din - Zanimive cvetke iz Rožetovega osebnega glasila Maribor, 29. aprila. Aretacija proslulega mariborskega »zadružnika« in »ravnatelja« Josipa Rožeta je učinkovala na članstvo njegove »Privredne zadruge« kakor bomba. Policija in sodišče dobivata sedaj vsak dan številne prijave, iz katerih se razkrivajo načini in višina Rožetovih sleparij Rože je sam razpolagal z blaga no zadtuge Najbolj zanimive so izpovedbe, ki jih je podal eden bivših uradnikov »Privredne zadruge«, ki pa je kmalu izstopil, ko je videl ne-reelno poslovanje. Knjigovodstvo se je vršilo na popolnoma nestrokovnjaški način in sicer po direktivah samega Rožeta. Amerikanski žurnal so pisali s svinčnikom namesto s tinto, da se je dal pozneje lažje popravljati. Rože je imel v svojin rokah najvažnejši resor v pisarni — blagajno. Vsako soboto je namreč zahteval od gospodične, ki je vodila blagajno, ključe ter je iz blagajne pobral ves denar, notri pa je pustil samo listke, na katerih je bil zabeležen račun njegovih potnin. Te potnine so bile zelo visoke, večinoma pa Rože sploh ni potoval, temveč je skoraj stalno bival v Mariboru. Poleg potnin pa je prejema Rože še mesečno 4000 din plače Na zadnjem občnem zboru je to plačo popolnoma utajil, pred sodiščem pa je še nedavno pod prisego izpovedal, da dobiva plače samo 500 din na mesec. Prisilil je tudi svoje uradnice, da so njegovo navedbo potrdile. V pravilih zadruge stoji, da se morejo zavarovati za slučaj smrti samo svojci članov. Rože pa je svoie agente naravnost silil, da prigovarjajo ljudem, naj zavarujejo tudi tuje ljudi, potem pa je v pisarni govoril: le naj jih zavarujejo, nam vsaj ne bo treba plačati zavarovalnine. Tudi je sam kar trgoval s posmrtninskimi policami in je tako znan slučaj, da je prodal nekemu trgovcu v Konjicah za 12.000 din 5 takih polic, ko pa so nekatere dospele v plačilo, pa mu je dejal, da jih zadruga ne more izplačati, ker niso bili zavarovanci v sorodstvu z imetnikom polic. 2000 oseb oškodovanih sPrivreda zadruga« šteje skoraj 2000 članov. Vsi ti so sedaj v neizvestnosti, kaj bo z njihovimi prispevki, ki jih nekateri že plačujejo leta in leta, ker so bili poprej včlanjeni v prejšnjih Rožetovih zadrugah. Tako je neki član iz rtuja prijavil danes sodišču, da je zavaroval dne 1, decembra 1936 svojega strica za 2500 din za slučaj smrti. Prve mesece je plačeval po 50 din, pozneje pa so mu to povišali na 75 din, povrhu pa je moral še vsako leto plačati okoli 800 din za »razne stroške«. Tako je vplačal že precej več, kakor pa znaša zavarovana vsota. Ko pa mu je lansko leto decembra stric umrl ter je zahteval izplačilo zavarovalnine, je dobil nazaj samo odgovor, naj počaka in tako čaka še danes ter bo čakal tudi še zanaprej zastonj. Celokupna zavarovana vsota vseh članov znaša 6,800.000 din. Prispevki so prihajali zelo redno, če pa člani niso plačevali, jih je znala zadruga tudi z odvetnikom terjati. Kljub temu, da so prihajate zelo velike vsote vsak mesec, pa sedaj ob zapečatenju prostorov niso našli v blagajni niti pare... Oblasti so prišle z zapečatenjem v zadnjem trenutku. V torek, 26. t. m., ko so ob 10 zapečatili prostore v Tattenbachovi ulici, je bil že pripravljen tovorni avtomobil, ki bi moral prepeljati inventar zadruge v Zagreb, v Mariboru ga se je že mudil odvetnik, zastopnik »Zagre-ačke zadruge«, ki bi bil napravil z Rožetom pogodbo za združitev obeh zadrug. Seveda je bil zelo presenečen ta zagrebški odvetnik, ko so mu Rožeta pred nosom zaprli. Roietov (Zadruini gospodar' Da bi lažje vabil ljudi na limanice, je- začel izdajati Rože pred nekaj leti svoje lastno^ glasilo »Zadružni gospodar«, ki je izhajal na štirih straneh vsak mesec. Urednik tega glasila mora biti posebna »kapaciteta«, saj je vsebina tako brezmiselna in prazna, da je čudež, če je kdo to glasilo sploh čital V decemberski številki lanskega leta je prinesel »Zadružni gospodar« Rožetovo sliko, članek in celo sonet za njegovo petdesetletnico. Rožeta slavi kot najbolj nese- bičnega in največjega našega zadružnega delavca, ki se ves samo žrtvine za dobrobit bliž- njega. Rože - italijanski državljan Po mestu se širijo govorice, da Rože ni naš, temveč italijanski državljan Prišel je res iz Trsta, kjer je bil rojen ter se je verjetno že tam izvežbal v teh »zadrugarskih veščinah«, ki jih je znal potem pri nas uveljaviti z neverjetnim talentom Vsekakor je treba prebrisanosti in pameti, pred očmi oblasiev in tako, da te zakon ne more zgrabiti, dobrih pet let goljufati ljudi kar obrtoma in si na ta^ način ustvariti lagodno življenje Da je Rože nameraval pobegniti v Trst, ker se mu pri nas ni zdelo več dovolj varno, je razvidno tudi iz tega, ker si je baje tam že kupil posestvo in hišo. ko bo prišel iz zapora gotovo ne bo nehal s svojim »zadružnim« delom in bo že našel način, da se lahko zopet udejstvuje, če ne v Sloveniji, pa kje v južnih krajih Zato bi bilo vsekakor najboljše, da bi ga oblasti po prihodu iz zaporov izgnale v Italijo — če je res italijanski državljan ter bi mu za vedno preprečile povratek v našo državo. . Ravnatelj Rože je tožil drž. tožifca Rože kot podel ovaduh - Spravil je železničarja v nesrečo Ljubljana, 30. aprila. Znameniti prevami špekulant z zavarovalnimi policami in »ravnatelj* Jože Rože, ki je rodom iz Trsta in je moral od tam pobegniti zaradi raznih nerednosti, je bil v prijateljsko-poslovnih zvezah z ljubljanskim Avgustom Škofom, ki ie bil svoj čas glavni agent in poverjenik »Vzajemne pomoči«, katere ravnatelj Šinkovec sedaj sedi svojo zasluženo kazen. Pozneje je Škof organiziral druge pomožne registrirne blagajne ter je prišel v stik z Jožetom Rožetom. Avgust Škof je tudi ustanovil in organiziral blagajno »Naprednost«, kjer so se vršile najdrznejše špekulacije in sleparije s policami. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bil Avgust Škof 24. novembra lani obsojen zaradi obrtoma izvrševanih prevar in ponarejanja listin na 2 leti ječe. Stol sedmorice v Zagrebu je to sodbo v polnem obsegu potrdil in Avgust Škof bo te dni, ker je sodba pravomočna, romal za rešetke. Slovenski dom« je o Škofovem procesu priobčil takrat daljše poročilo in tudi gotove odstavke iz govora državnega tožilca dr, Julija Fellaherja. Med drugim je dejal, da je Jože Rože imel veliko besedo pri »Naprednosti« in da je posebne vrste tip. Rože je nekemu železničarju, ko se je vozil iz Avstrije v Maribor, podtaknil komunistično literaturo. V Mariboru pa ga je ovadil, revni železničar je bil obsojen zaradi komunistične propagande. Pozneje se je izkazala železničarjeva nedolžnost in Rože je bil obsojen zaradi lažnega ovajanja po § 139. k. z, »Taki kriminalni tipi izkoriščajo revno ljudstvo! Večjih sleparij ne morejo niti na univerzi slušateljem prava pokazati! To so roparji narodnega premoženja! Pomožne blagajne so zadruge za podpiranje sleparjev! Skrajni čas je, da se to sleparsko bando razžene!« Zanimivo je, da je Jože Rože Škotov proces z največjo napetostjo poslušal prvi _ dan to se je celo državnemu tožilcu začel dobrikati, naglašujoč, da bi on, ko bi ga g. drž. tožilec poklical za pričo, razkrinkal še mnogo hujše stvari. Sedaj je on razkrinkan, Jože Rože pa je drugače res drzen kriminalni tip. Ko je »Slovenski dom« priobčil navedeni napad drž. tožilca na Rožeta, je 27. januarja letos vložil prp^i drz. tožilcu dr, Juliju Fellaherju pri okrajnem sodišču v Ljubljani tožbo zaradi žaljenja časti, V svoji vlogi )e bil jako nesramen in predrzen. Iz vloge pa je lahko posneti, da mu jo je sestavil kak zakotni odvetnik. V tožbi pravi Rože, da se je drž. tožilec dr. Juli] Fellaher poslužil »privatne« obtožbe proti tretjim osebam, ki niso imele s kazensko zadevo nobenega stika in jim ni bila dana prilika, da se branijo proti napadom. V tej razpravi (Škof) se je obtoženec (dr. Fellaher) neupravičeno in proti V6em običajnostim pri takih prilikah poslužil tudi njegove osebnosti Kazenski sodnik okrajnega sodišča g. Torelli je določil o tej tožbi glavno razpravo v znameniti sobi št. 28. Drž. tožilec dr. Julij Fellaher je kot obtoženec mirno in odločno izjavil, da je res v procesu Avgusta Škofa navedel inkriminirane besede, to s polno upravičenostjo, ker je tudi njegova dolžnost, da brani revno ljudstvo pred takimi izkoriščevalci. Drugače pa je poudaril, da nastopi za svoje trditve dokaz resnice, odnosno da je treba počakati, kako se bo razvil proces proti Jožetu Rožetu v Mariboru. Rože je bil tudi silno hud na ljubljanske sodne reporterje in je grozil, da bo tožil tudi ljubljanske dnevnike. 1 elefon BRENT romantik Mednarodni šah. turnir v Margatu - končan Aljehin prepričevalno zmagal - Mcniikova pred Thcmascm Margate, 30. aprila. Včeraj je bilo deveto (zadnje) kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Margatu končano. Turnir je bilo zelo močno zaseden, kar kažejo nekatera odlična imena v šahovskem svetu: Aljehin, Spiel-man, Petrov in drugi. Kakor je razvidno iz naših poročil o poteku tega turnirja, je od začetka do konca tega boja vodil prepričevalno spet svetovni mojster Aljehin. Od prvih do zadnjega kola se nobenemu njegovih nasprotnikov ni posrečilo, da bi Aljehina vsaj došel — da bi ga prehitel, na to menda res ni nihče mislil, Aljehin je le še preveč močan, da bi ga kdo »obrnil«, Včeraj je Aljehin delil točko z Aleksandrom, Za dosego prvega mesta Aljehinu ni bilo niti treba več zmagati v tej zadnji partiji, saj je že tako za celo točko pred drugim. Spielmann je premagal včeraj Petrova, Milnerbarry Sergeanta, Menčiko-va Booka, Thomas in Goiombek pa 6ta si točko Menčikova tudi odločno rešila zadnjega mesta na končni tabeli tega turnirja. Končno stanje turnirja v Margatu je tole: Aljehin 7, Spielmann 6, Petrov 5 in pol, Book in Mil-nerbarry 5, Goiombek 4 in pol, Aleksander 4, Ser-geant 3 in pol, Menčikova 3 in Thomas 1.5. — Thomas, ki je znan kot močan igralec, je na tem turnirju skoraj čisto odpovedal. Materinska proslava v Kamniku. Kot običajno vsako leto, priredi tudi 'letos otroški vrtec in zavetišče materinsko proslavo z zelo ljubkim sporedom. Vrši se v nedeljo 1. maja ob 4 popoldne v dvorani »Kamniškega doma«. Nastopali bodo naši najmlajši umetniki, s katerimi se ze dolgo trudijo njihove vzgojiteljice č. s. usmiljenke. Na sporedu je: Poklon najboljši Materi, Slovenskim materam (zborna deklamacija), Deklamacije — _ Zm_m mrtvi materi (spevoigra) — Potovanje palčka razdelilaNekakšna senzacija v z‘adnjem kolu je | »Pikca« (prizorčki) in* zadnja točka - Zaprta laz bila zmaga Menčikovc nad Bookom. S tem se je I (vesela in poučna enodejanka). Prekrasen film o sončnih in senčnih straneh življenja 4mladih dunajskih deklet. FINALE Ne zamudit«! Kathe Negy gen Madchen. Predstave danes ob 16, 19‘15 in 21'15 uri, jutri v nedeljo ob 15, 17, 19 in 21 uri. KINO UNION tel. 22-21 V nedeljo dopoldne ob 10-30 po globoko znižanih cenah isti film —VELIKI JEZ Roman iz irskih bofev za svobodo 45 Zato bodo naši prostovoljci z veseljem in s puškami pozdravili popoldne prihodnjega ponedeljka ob uri, ki je določena za izpolnitev svete Donegalove prerokbe. Ja* pa bom moral ležati tukaj in bom z roko tiščal svoje staro srce, da ne bo počilo d divje bolečine.« 10 Grof Antrim ga je žalostno po- proti temu vojaku v železnem oklepu iUdll Padel' bi.00 b'Ia njegova me »Ah, Roger, ne delaj si prividov, manjša kakor da je zmagal. Boj, ki ga Ti ne boš med njimi, ti ne smeš biti začenjamo, ne sme biti ponižen in med njimi.« skromen, kakor upor kakega maro- »Jaz ne bom med njimi?« kanskega plemena.« »Vem, da je strašno, kar zahtevam »Ka) naj storim,« |e vprašal Koger, od tebe,« je rekel starec. »Smrt na čigar glas je bil kakor dih. . vislicah z zavezanimi očmi je straš- »Ti boš tu prenočil in si boš sku- neiša kakor pa smrt poštenega borca šal dobiti moči, ki jo boš potreboval v odprtem boju. Toda vem, da se boš za svojo trnjevo pot. Pred sončnim žrtvoval za to, kar je potrebno. Gre vzhodom te bo Ralph odpeljal v i raza rešitev naše domovine, ki jo tudi ti lee, Nihče ne sme vedeti, da si bil tu-nad vse ljubiš.« _ M m da sva govorila. V Traleeju bos imela nobene druge želje ko srečo naše domovine ... Kako močno sva navezana drug na drugega.« , Grof je vzel iz nočne omarice poleg postelje zvonček in pozvonil. Sir Roger je ve« omotičen vstal. V sobo je prišel gospod Ralph. »Pripravite siru Rogerju sobo,« je dejal grof. »Pred peto uro zjutraj pa mora biti v Traleeju. Zanašam se na vas, Ralph, da ga boste o pravem času zbudili in odpeljali.« Moža sta odšla. Kakih pet minut sem ostal sam z »Mvlord kal govorite? To je stra- šel k ljudem, ki imajo zaupanje aft- grofom Antrimom. Starec je spet za-Mylord, k j g gleških sodnikov. Povedal jim boš, kaj pri oči. Njegov krčevito mirni obraz hovito,« Z roko je pokazal na temno stopnišče v zgornjem nadstropju. Za trenutek sem opazil na njegovem trdem, štiroglatem obrazu nad vse nežen smehljaj. »Vzemite si jo za zgled. Spi.« V noči na 23. aprila so gostje lady Arbukljeve naredili v njeni zalogi šampanjca občutno vrzel. Do desetih je bil na sporedu ples, ob eni popolnoči je bila večerja. Zdaj je moralo biti okoli treh. Lady Arbukle je povabila kakih štirideset gostov. Oblečena je bila v žametno obleko vijoličaste barve. An-tiopa pa je nosila ohlapno, črnožame-tasto obleko, prepasano 6 srebrnim pasom. Gostje so z napeto pozornostjo poslušali pripovedovanje poveljnika mesta Tralee, ki je razlagal nekaj podrobnosti o zadevi, ki je bila že dva dni vzrok nemira v javnosti. »Ladja z nemškim transportom je najbrž hotela pristati v zalivu Tralee »Strahovito, toda potrebno. Poslu- te je privedlo iz'Nemčije, in da bi bila ni kazal nič^“^rje^a in nič «čr. in ^ . ?. je malo- šaj in skušaj me prav razumeti. Če bi blaznost računati na nemško pomoč bil ti med našimi vojaki, bi to za naše Narediti moraš vse, kar je mogoče Ne sovražnike pomenilo priznanje pogod- pozabi tudi povedati da nam oro*e be med Nemčijo in med nami. Prosim pošiljajo samo zato, da bi nas spravi h te, ne glej v mojih besedah kakega na slab glas. Ponavljam ti še enkrat, otroškega sovraštva do Nemčije. Ne Naredi vse, kar je mogoče, da boš poznam osebnih nagnjenj, kadar gre zmanjšal nesreio, ki si jo zakrivi) s za srečo moje domovine. Nihče ne bi svojo nepremišljenostjo «_ bolj goreče zagovarjal zveze z Nemčijo »Poslušam,« je rekel sir R<>dcr- kakor jaz, če bi nam v tej uri njeno Grof Antrim ga je pogledal, zavezništvo kaj koristilo. Toda po mo- »Dal mi roko, Roger,« mu je eja !em nam zdaj lahko samo škoduje, ginjen. ..... , , . 'aradi nekaj slabih Maserjevih pušk, Sir Roger je poljubil roko, ki mu ki so nam jih Nemci dali, ne smemo jo je starec ponudil. Grof je tiho «»*im liudem odvzeti tiste zavesti, da hropel. se sami borijo proti tlačiteljem. Gol »Roger, Roger, kako strašno težko in brez orožja je nastopil David proti je spoznati svojo dolžnost. Glej, v tej panosti po tem velikem naporu. Gospod Ralph se je vrnil in ugasnil luč. Sobo je razsvetljevala samo svetilka na nočni omarici. Ralph je stopil k postelji in me prijel za roko. Tipaje me je odvedel proti vratom. »Ralph,« je 6 slabotnim glasom poklical grof. »Takoj se vrnem.« Bila sva na hodniku. Gospod Ralph mi je pomignil, naj molčim. « »Zdaj,« je tiho dejal, »lezite v posteljo. Odpočiti se morate, V prihodnjih nočeh boste bolj malo spali. Če hočete vzdržati, morate zdaj počivati.« marno vprašala lady Flora, »Da, milostljiva, poveljnik je brez nadaljnega V6e priznal. Tudi ladijsko moštvo ni nudilo nič odpora niti tedaj, ko smo naredili osebno preiskavo niti tedaj, ko smo doznali za pravi tovor. Častniki in mornarji so gledali vdano in so molčali kakor ljudje, ki jLm je nekdo naložil neprijetno breme, katerega se hočejo čimprej rešiti,« »Toda kakšna smešna poteza, pošiljati ladjo v Queenstown«, je dejal Reginald. »Moštvo se ne bi bilo nikdar domislilo, da bi pognalo ladjo v zrak, če bi bila ostala v Traleejskem zalivu Z vlaka se skočil Ljubljana, 30. aprila. Reševalna postaja jc bila včeraj popoldne z glavnega kolodvora obveščena, da bodo s popoldanskim tržaškim brzovlakom iz Trbovelj pripeljali nekega poškodovanca. Ob 16.50 je tržaški vlak res pripeljal v Ljubljano Josipa Dolarja, ki je bil ves razbit po glavi in mu je prvo zdravniško pomoč nudil trboveljski zdravnik. Josip Dolar je doma iz Suhadol pri Zidanem mostu. Dalj časa je bil zaposlen kot premogovni delavec na trboveljski postaji. Drugi osebni podatki še niso bolnišnici znani. Tudi še ni natančno znano, kako in kje je ponesrečil. Toliko vedo povedali, da se je Dolar vozil z nekim popoldanskim vlakom, pa je, ko je vlak hitel s polno brzino, skočil ven iz vagona tako nesrečno, da je padel na tračnice z glavo. Tam je nezavesten obležal. Davi se v bolnišnici na kirurgičnem oddelku še ni popolnoma zavedel. Njegovo stanje pa se je nekoliko izboljšalo. Tihotapcem morfija na sledu Maribor, 29 aprila. Mariborska obmejna policija je prevzela danes od avstrijskih^ obmejnih policijskih organov zanimivega gosta, ki so ga naše oblasti že nestrpno pri-čak°vale. Je to trgovec Stevan Kovjanič iz Sremske Mitroviče. Pred dvema mescema so ga aretirali v Grazu ter mu zaplenili pet zavojev opija — tako-zvane baze za produciranje morfija. Plen, katerega j‘e Kovjanič pretihotapil iz naše države v Avstrijo, ima ogromno vrednost. Kovjaniču so zaradi tihotapstva naložile avstrijske oblasti 50 dni zapora, naše oblasti pa so se takoj začele zanimati, čim se je izvedelo za aretacijo v Grazu, Opij, oziroma njegov morfij je zaželeno tihotapsko sredstvo, ki prinaša največji dobiček. Opij je pri nas predmet monopolne trgovine. Ves pridelek, ki ga producira Južna Srbija, nakupi država ter ga potem ona iz-važa. Ker pa je v podtalnem mednarodnem svetu, ki se bavi_ s trgovino opojnih drog, zelo veliko povpraševanje po opiju, je seveda naš opij predmet silno premetenega in živahnega tihotapstva. Težko ga je samo spraviti čez mejo, kar pa se je Kovjaniču očividno posrečilo, V Avstriji pa ni imel sreče, ker so njegove odjemalce nekaj dni, preden je on prišel čez mejo, razkrinkali ter so še njega prijeli, čim se je pojavil. Z njim upajo naše oblasti priti na sled tihotapski družbi, ki 6e je bavija s prodajo opija in morfija v inozemstvo. Kovjanič je pri prvem zaslišanju že navedel dve imeni, nekega Janoševskega iz Skoplja in Sretenoviča iz Čačka, ki sta ga poslala v Avstrijo z blagom. Vidi se, da se bo posrečilo razkrinkati veliko organizacijo, ki je imela mednarodne zveze. Vesti iz Krania Mesto venca na grob pokojni gospe Ivanki Logarjevi je daroval g. Jožko Zabret, tovarnar v Britofu pri Kranju, 300 din Vincencijevi konferenci v Tiranju. Tujsko prometni paviljon dobimo. Tujsko prometno društvo je na svoji zadnji seji v sredo 27. aprila sklenilo, da bo zgradilo na prostoru med obema poslopjema g. Gorjanca tujsko prometni paviljon. Gradnja paviljona se je oddala g. Avgustu Nanutu za vsoto 65.000 din, ki bo takoj začel z gradbenimi deli. Predaška mladina vas vabi za nedel.o, 8. mata Kranj, 20. aprila. Župnija Predoslje pri Kranju se že nekaj tednov pripravlja na slovesnost blagoslovitve novega prapora Fantovskega odseka in Dekliškega krožka, ki bo v nedeljo, 8. maja. Če bo Bog dal lepo vreme, bo ta prireditev gotovo zelo prisrčna in tudi v najlepšem redu izvršena, saj je Predoslje poznano kot katoliška prosvetna trdnjava. Prosvetne organizacije so z našimi ljudmi tako tesno povezane, da ne vemo, kako bo brez njih, zavedamo pa se, da smo prav prosveti dolžni zahvalo, da so naše gorenjske vasi tako napredne in kulturne. Zato pa hočemo še večjega razmaha, še več javnih prireditev, slovenska katoliška organizatorična misel mora prodreti v vsako hišo in prevzeti vsakega človeka. ^Vsa slovesnost v Predosljah bo popoldne s pričetkom ob 1. Točno ob tej uri se bodo zbrali pred domom člani in članice, ki bodo sprejeli ob tričetrt na 2 pokrovitelja prireditve g. ministra dr. Miha Kreka. Istočasno bo sprejem botrire ge. Milke Zabretove in botra g. dr. Albina šmajda iz Radovljice. Ob 2 bodo v cerkvi šmarnice, takoj po šmarnicah pa bo blagoslovil prapor stolni kanonik g. dr. .Gregor Žerjav. Po cerkveni slovesnosti bo telovadni nastop domačega odseka in krožka, po akademiji bo prosta zabava pri mizah. Vso slavnost bo močno povzdignila trziška godba. Predaška mladina^ vabi vse fantovske odseke in dekliške krožke iz domačih in tujih okrožij, da pošljejo svoja zastopstva v krojih, zaželjene so tudi narodne noše, ki bodo tvorile časten špalir zastavam. V nedeljo, 8. maja torej nasvidenje v Predosljih. Fantovski tabor v Starem trgu pri Rakeku Samo še par mesecev nas loči do velike mladinske prireditve na Stadionu v Ljubljani. Vsi fantovski odseki in dekliški krožki po širni Sloveniji sp vneto in z veliko požrtvovalnostjo pripravljajo na ta naš veliki mednarodni dan. Kot priprava na mladinski tabor v Ljubljani pa se bodo tudi po deželi kmalu začeli prirejati okrožni fantovski tabori. Eden najpomembnejših bo v Starem trgu pri Rakeku. Ta mladinski fantovski tabor s sodelovanjem dekliškega krožka za vse cerkniško okrožje bo na binkoštno nedeljo, dne 5. junija. Z vsemi svojimi močmi, s* že-zdaj naš Fantovski odsek in Dekliški krožek prizadevata, da bi prireditev v Starem trgu te» lepše uspela. Naprosili smo Zvezo fantovskih odsekov v Ljubljani, da nam bo ta dan poslala nekaj znanih naših mednarodnih telovadcev, k* bodo naš tabor tem bolj j>oživili. Pokroviteljstvo našega tabora je z veseljem sprejel ban dr. W-Natlačen. Dopoldne po sv. masi nam bodo odlični govorniki iz Ljubljane dali novega °SDJ za slovenska fantovska načela; popoldne pa n a“: bodo naši fantje in dekleta pokazali, kaj vse s dosegli ob zimskih večerih, ko so ^a^°,zv^fco zahajali v naše domove po telovadnicah, »s našo' Notranjsko in vse naše sosednje in dalj ^ odseke toplo vabimo, da se ta dan vsi zbero Starem trgu pri Rakeku, da bomo tako ® ^ pokazati svetu, koliko nas je in kaj zmo • Vsa sosednja okrožja in odseke lepo P g da bi ta dan ne imeli nikakih prireditev, .-a da bi vsi v čim večjem številu P^f11 v Stari trg, da bo tako naša prireditev nana z lepim uspehom. — Bog živi! najcenejše in ^ dobavlja in polaga tovarna DUPLICA PRI KAMNIKU kvalitativno najboljše H« Mm Bil mdr C! ■ C RlšMEC*CO že,einiika ln avtopostaja hrastove in bukove PARKETE Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča Matija Jama razstavlja Spot je v Jakopičevem paviljonu živahno. Mojster Matija Jama razstavlja preko sto svojih platen. Mož iz garde, ki je slovenski slikarski umetno6ti utrdila pomembnost ter ji razkazala za bodočnost lepo pot. Jama je zmeren impresionist, nikjer viharen in pionirsko neugnan, miren, prej opazovalec kot borilec. Lirik je in meditator, ki ure presedi v prirodi, da ga krajina prevzame in da se v njej izgubi. Mir mu je blizu 'in tihožitja so se mu vkradla v «rce, za hrum mu ni. Zdi se človeku, ki gleda zadržano, v barvah tako živo pokrajino, da se je mojstru priljubilo že iz ranih let samo rastje, drevesa, polja, vode, skale in nebo, vse drugo je postransko. Jama obdeluje ljudi in živali v pokrajini povsem zase, ločeno od zemlje in ozračja; z obojim figure nimajo stika, ni pulza, ki bi iz njih ali iz pokrajine vanje posredoval živost in prirodno povezanost. Kot bi se zemlja ne pustila motiti v svojem miru — ni sile, ki bi vezala pokrajino z živim. Jama je prijatelj tišine, plemenitost gleda v njej in refleks tega njegovega nazora se vrača k nam skoraj iz slednje krajine, Malokatera slovenska slika je tako iskreno topla in našemu srcu človeško tako zelo bilzu kakor je vprav Jamova »Mati z detetom« (36). Zadnja leta pa se je Jama umaknil v samoto in rezerviral vso ljubezen krajinam. Tiho potuje iz kraja v kraj, slika, se vrača, spet potuje, sam, tih in neumoren: predan življenju, ki ga tudi najhujši moderni pretresi in naglica ne morejo spraviti iz ravnovesja. Največ je motivov iz ljubljanske bližnje in daljne okolice, iz savske bližine. Ostalo je posvečeno gorenjski in deloma dolenjski plati, pa tudi nekaj motivov od mor ja je razstavljenih. Posebnost je »Hlapec Jernej«. V korenjaški figuri kmečkega hlapca je Jama prav srečno napravil majhno kon- cesijo zdravemu realizmu. Mojstrovina zase je »Gozd jeseni«, čudovita slika, polna otožne resignacije, obvladovana po rjavem in po vijoličastem ter po bledozelenem, z drevjem, ki brez veselja steza svoje krošnjo v zamegleno sinje, jesensko nebo: nastrojenje, polno trpke odpovedi, prežeto s slutnjo nevesele bodočnosti in dni, ki bodo surovo ukovali slo po rasti in cvetju Samo še v »Pomladi« je Matija Jama s podobno srečo in znanjem izrazil veliko, vodilno misel tako jasno. (»Selja-kinja«.) Na motiv »Pri vrtnarju«, motiv, ki se tolikokrat vrača, ga najbrž vežejo posebni spomini in posebna ljubezen. »Pomlad« je slika, ki je prežeta s tiho, vase zamaknjeno in čisto življenjsko radostjo. Razstava Matije Jame na vsak način zasluži še boljšega obiska. Zasluži pa tudi, da bi se krogi, ki bi po svoji gmotni situaciji dejansko bili pozvani, da z nakupom nekaterih Jamovih res nad vse dragocenih slik, »spustili« o priliki — zdaj seveda, ko je razstava še odprta — malo proti Tivoliju. Kaj kičastih pokrajin raznih nemških in drugih »umetnikov« dandanašnji visi po raznih salonih ljubljanskih imenitnih družin! Sramota je, da bi se z Jamovimi slikami kdaj pozneje postavljali bogati tuji kupci. Domače krajine našega domačega umetnika, dela, ki so res umetnine, prežeta z ljubeznijo do domačih tal in izvedena z zavidanja vredno potenco, bi morala viseti v sobah slednje slovenske premožnejše družine kot dragocen okras! Razstava je odprta dnevno od pol desetih dopoldne pa do šestih zvečer — brez opoldanskega prestanka. Zaključena bo v nedeljo zvečer, zato naj pohiti z ogledom vsak, ki 6i je še ni bil doslej ogledal! Pohiti naj, da mu pozneje ne bo žal! KINO SLOGA telefon 27-30 Danes premiera briljantne komedije po romanu poznatega francoskega pisca J. Deval-a čigar mojstersko filmsko delo »Tovariš« smo nedavno videli v Ljubljani. V glavni vlogi priljubljeni ljubavni par Loretta loung in Tyrone Pou/er. Ta film je film razkošja in elegance v luksuznem hotelu. Napete scene v elegantni igralnici. — Film v nemškem jeziku. Kavarna Metropol M’on3ea Parada smrti Nalboljši in najoolt napeti volni fiim t odličnimi filmskimi igralci Waruer Baxter, Fridrloh Marco in Juue la.nr Laški proračun, denuncijantstvo, Radio Therma ... id tu in tam Kratkovalovna radijska postaja v Belgradu bo oddajala svoi 27. prekooceanski spored za našo izseljence onkraj morja v noži med 30. aprilom m 1. majem od 0.10 do 1.15. Prenos ee bo vršil preko berlinskih kratkovalovnih radijskih postaj na valu 19.85 m v smer Newyorka in na valu -9-15 m v smer Buenos Airesa. Govoril bo našim izseljencem glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič. Poleg raznovrstnega glasbenega programa, ki je posebno priljubljen pri mnogoštevilnih poslušalcih v Severni in Južni Ameriki, bo sodelovala tudi gdč. Maja Bajič, radijska uiterpretatorka jugoslovanskih pesmi. 5 milijonov dinarjev za nove šole v vrbaski banovini je odobril finančni minister dr. Dušan Letica na posredovanje tamkajšnjega bana Bogoljuba Kujundžiča. Ta kredit bodo porabili še letos. Banska uprava je že vpisala v seznam vse tiste kraje, kjer bodo zgrajene nove šole. Priprave 5a graditev teh šoli bodo čimbolj pospešili, ker so sole v nekaterih krajih vrbaske banovine menda tes zelo potrebne. Potrebne so pa najbrže še kje drugod tudi. Svečano so včeraj pokopali v Novem Sadu nekega lovskega psa. To je bila za Novi Sad res Prava senzacija, kakršne še gotovo niso doživeli. Tamkajšnji posestnik, neki Lazar Ivkovič, Je imel svojega lovskega psa tako silno rad, da za njim zdaj, ko mu je poginil, morda bolj žaluje, kakor pa bi, če bi mu umrl kdo od svojcev. Velike zasluge tega psa pa so poznali tudi drugi lovci iz Novega Sada in so se zato — kakor poročajo — njegovega pogreba vsi brez izjeme udeležili. »Pokojnika« so zabili v krsto, prav tako kot kakega umrlega človeka. Lastnik tega psa pa je novosadskim lovcem sporočil to žalostno vest stemle obvestilom: »Moj mili ljubljenec .Rudolf Emil*, ki je znamenite ptičarske pasme, je nenadoma poginil. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na Donavi. Užaloščeni lastnik in njegova puška.« Bogve, če so tudi kaj molili za njegovo pasjo dušo! Nad 7000 glava množica je te dni v Osjeku sprejela filmsko igralko Ito Rino. Pol ure je bil pred hotelom, kjer se je nastanila, prekinjen ves promet, toliko ljudstva se je nabralo pri tem navdušenem sprejemu. Včeraj je bila silno zaposlena samo s tem, da je dajala svoje podpise neštetim njenim oboževalcem. Nato pa je v Osjeku včeraj obiskala tudi filmsko predstavo, kjer so ji tudi priredili nepričakovano viharen sprejem. Osjek prav gotovo ni bil nič manj navdušen nad prihodom naše filmske igralke, kakor če bi bil prišel tja kak >po!itičar«. Na vse zadnje pa je politika precej širok pojem. Pojoč je skočila v vodnjak neka Ljubica pojanič v Dura var ju. Pravijo, da se ga je nekoliko nacukala, nakar je postala nenavadno «ol)re volje. Ko je pripela do vodnjaka, se je vrgla vanj. To je že tretji njen skok v vodnjak. Prej so jo namreč dvakrat že rešili, ko je čisto enako dobre volje kot zdaj hotela narediti konec svojemu življenju v globokem da-ruy_arskem vodnjaku. Tokrat pa je zanjo pomoč prišla prepozno. Saj si je najbrž tega tudi želela, drugače gotovo ne bi skakala v vodnjak kar tako za šalo. prepovedano fotografiranje po zagrebških ulicah, je te dni obvestila zagrebško javnost Obrtna zbornica. To javno fotografiranje je prepovedala banska uprava savske banovine. Odslej naprej tudi ni dovoljeno, da bi kdo fotografiral zagrebške sprehajalce ali druge ljudi, ki tekajo j>o zagrebških ulicah. Takšno fotografiranje se je zaonje čase tudi v Zagrebu že precej razpaslo. Najbrž so se pritožili fotografi, ki na ta način vedno manj zaslužijo. To je približno enaka konkurenca, kot jo v Ljubljani vidimo v spomladanskih in poletnih dneh pred našim Tivolijem. Zagrebški fotografi imajo na vse zadnje prav, saj res ne gre, da bi eden fotografiral in stem zaslužil lepe denarce, drugi pa bi imel samo pravico plačevati davek. Skupina norveških avtomobilistov je te dni prispela v Zagreb. Imela je namen odpeljati se še naprej v druga mesta na našem jugu. Ko pa so ti avtomobilisti v Zagrebu zvedeli, da je v Bosni in po nekaterih drugih pokrajinah naše države še precej snega, zaradi katerega je promet po cestah precej otežkočen, eo se odločili, da ne bodo potovali naprej z avtomobili, pač pa z vlakom. Ekskurzijo je priredil norveški Avtoklub v Jugoslaviji. V Zagrebu bodo pustili avtomobile do 6. maja, ko se bodo vrnili nazaj domov. Pet otrok, ki so se naveličali hoditi v šolo, se je namenilo oditi' v Ameriko. Ti nadebudni dečki so vsi iz Varaždina in sicer otroci povečini premožnih staršev. Že nekaj časa so se raje potepali po Varaždinu in okolici, kakor pa da bi redno hodili v šolo. Na svojih potepih se je najbrž tudi rodila v njihovih nadebudnih gflavicah misel, da bi jo mahnili raje kar v Ameriko, da bi Imeli enkrat za vselej mir pred to sitno šolo. Rečeno, storjeno. Ze so jo krenili proti Primorju. Ko 60 prišli v Zagreb, pa jih je že doletela nesreča. Zagrebška policija jih je prijela na Maksimirju in Jih poslala nazaj njihovim staršem v Varaždin. Pravijo celo, da bodo nekateri teh otrok prišli tudi pred sodišče, ker imajo na vesti nekaj prav prefriganih lumparij. Prisilil je ženo, da je pojedla juho, ki jo je *&nj skuhala, neki 78-letni Adam Mrvičij iz Som* “ora. Njegova žena je kmalu zatem umrla. Sodna razprava o tem je te dni bila na vrsti pred som-oprskim okrožnim sodiščem. Omenjenemu Adamu Mrvičiju očita obtožnica, da je svojo ženo toliko ea«a pretepaO, da je umrla. Starec, ki je že skoro onemogel, je pred sodnikom izpovedal, da je nje-Bova žena njemu skuhala »železno juho«, s katero Ba je hotela zastrupiti. Te juhe da ni hotel jesti, Pac pa, da je prisilil svojo ženo, da jo je ona pojedla. Takoj, ko jo je pojedla, pa je umrla. 78J!etni st,arec je dejal, da ga je žena zato hotela zastrupiti, ker je imela svojega ljubavnika. (Zena je “'•a stara nič manj ko 70 let.) Izpovedal je tudi, jJa ga je žena varala že 88 let. Priče eo povedale, ,a je ta starec svojo ženo neštetokrat pretepal in .a je imela pri njem pravi pekel. Sodnik ni ver-rj izpovedim starega Somborjana, pač pa ga je rob°jdil kl^ub njegovi visoki starosti ua dve leti Laško, 29. aprila. Novo izvoljeni občinski odbor v Laškem je v torek 19. t. m. imel drugo sejo, na kateri je pretresal 'proračun za leto 1938/39. Med proračunsko debato so zlasti s stvarno gospodarskega stališča zagovarjali od uprave predloženi proračun g. Ivan Dežeiak in Hrastelj Peter. Zlasti je slednji ostro in stvarno zavrnil od opozicije izvoljenega g. O., ki je skušal doseči, da se razne postavke proračuna zvišajo tako, da bi jih bilo nemogoče kriti z 80% dokladami. Sedanji občinski odbor je že na tej seji pokazal, da hoče v občini realnega gospodarstva in da skuša s čim manjšimi dokladami uravnovesiti proračun s potrebnimi izdatki. Vse govorjenje opozicije in pisanje celjske »Nove dobe« ne more predrugačiti dejstva, da imamo v Laškem vsled združitve občin samo za 5% višje doklade od predzadnjega proračuna, ko so sedeli v občini še tisti, ki danes najbolj kričijo, da so se doklade zvišale za celih 100%. Prav pohvalno je treba omeniti, da so vsi g. odborniki soglasno sprejeli predlog, da se za popravilo in vzdrževanje asfalta vnese primeren znesek in za adaptacijo in popravilo občinske hiše skupaj 40.000 din, kar je oboje nujno potrebno popravila. Pa bodo tudi tukaj morda zavpili ravno tisti, da se denar meče stran, ki so dali 100.000 din občinskega denarja za »Sokolski dom«, za katere dobi občina obresti v obliki lažnivega poročanja in pisanja Celje »Nove dobe« o delu sedanjega občinskega odbora. Dcnunelanstvo v Laškem kar no more prenehati. Ze znana trojica nezadovoljnežev se je pritožila na merodajno oblast proti izvolitvi v občinski odbor nekega odbornika, češ, da ne more biti izvoljen, oziroma ne more biti odbornik vsled tega in tega in da ga je treba razrešiti itd. Ovadeni odbornik si sicer želi raarešitve, ker bi bil s tem rešen dela in skrbi pri občini, a ker to ni prva ovadba proti omenjenemu odborniku, si dotični zaradi tega nič ne dela skrbi. Pač pa se vidi, kako hudo so nasprotniki zabredli v blato, katerega imajo tisti, ki denuncirajo vsak pred svojim pragom več kot preveč in še želijo, Vam bomo prihodnjič »servirali« prav lepe reči in Vas imenovali z imeni, tako, da bo javnost vedela, s kom imamo opravka. RacPo Therma la«ko Zadnje čase smo večkrat čitali, v talcozvanem naprednem tisku, da namerava SUZOR, ki je lastnik Radio-Therme Laško, ukiniti za tujce kopališče in zdravilišče v Laškem, in ga imeti samo za svoje člane in tako preurediti daleč izven mej naše domovine znano zdraviliSife v Laškem v navadno bolnišnico. Neki gospod ve celo povedati, da je tozadevni sklep pri SUZOR-ju že storjen in da bo celo novo nameravana zgradba, katero misli SUZOR postaviti v Laškem namenjena za bolnišnico jetičnih ljudi. Da je takšno pisanje in govorjenje škodljivo laškemu, kot tujsko-prometnemu mestu, je za pametnega človeka otipljivo. Čudno pa je, da širi te ovorice ravno tisti ,ki bi mu moralo biti ali vsaj otel je biti prvi zagovornik našega mesta. Možno jo samo dvoje. Ali ti gospodje želijo, da v Laško ni več nobenega tujca ali letoviščarja, ki od njih mesto in okolica črpa lepe dohodke, da ti dohodki izostanejo, ali pa se v svoji otroški naivnosti ne zavedajo, da s širjenjem takih govoric odbijajo in odvračajo že tisto malo tujcev, ki posečajo skozi celo leto naše lepo Laško. Že itak se za naš tujski promet malo stori, in bi bili poklicani vsi Laščani, da v tem oziru storimo vse, da se tujski promet poveča. Ravno od tistih, od koder bi bilo pričakovati največ podpore in smisla za dvig našega tujskega prometa, morda iz kakšne osebne mržnje do gotovih krajevnih činiteliev ravno nasprotno neresnične vesti o našem sve-tovnoznanem kopališču in zdravilišču širijo v svet Resnica pa je, da namerava SUZOR preurediti svojo posest v Laškem v najmodernejše zdravilišče, ki je in bo dostopno vsakomur, ki se ga bo hotel poslužiti. Zgradba, ki jo namerava staviti lastnik kopališča bo namenjena zdravljenju revmatičnih obolenj in s tem sloves laškega termaln. vrelca dvigniti v korist tistim, ki bodo tukaj iskali svoje zdravje in nam Laščanom za dvig tujskega Prometa. Vsak, ki govori o okrnjenju laških toplic za tujce, govori proti interesom tujskega Prometa in je za to sovražnik napredku Laškega. Radio Therma Laško si je tudi letos kakor druga leta opremilo lepo število tujskih sob z najmodernejšim pohištvom tako, da je še tako razvajenemu gostu v vsem ustreženo. O točni in solidni postrežbi v našem zdravilišču pa je že tako znano, da se tisti, ki je le enkrat bil tukaj, Ponovno vedno rad vsako leto vrača. Zaposlenost v marcu (Po statistiki OUZD v Ljubljani) Letni prirastek vseh zavarovancev OUZD-a v Ljubljani znaša v marcu 1958 +5651 oseb ali +6.50%. Največje letne prirastke izkazujejo; sledeče industrije: gozdno-žagarska +1131 delavcev ali +16.28%, tekstilna industrija +793 delavcev ali +5.10%, kovinska industrija +553 delavcev ali +7.74%, industrija za predelovanje lesa +426 delavcev ali +11.72%. Značilno je, da tekstilna industrija ne napreduje več v 'tistem tempu kot zadnja leta. Letni prirasti polagoma nazadujejo. Pomembnejšega konjunkturnega nazadovanja ne izkazuje v tem mesecu nobena industrija. V sezijskem pogledu je najbolj napredovala zaposlenost v gradbeni industriji, in sicer za skoraj 50%, to je za +1112 delavcev, v industriji kamenja in zemlje (opekarne, kamnolomi) za +406 delavcev ali +10.40%, v tekstilni industriji za +210 delavcev ali +1.30% itd. V sezijskem pogledu je pa vidnejše nazadovala le gozdno-žagarska industrija, in sicer za —213 delavcev ali —2.57%. Iz športne krošnje Prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze se jutri nadaljuje s tekmami Hermes : Celje v Ljubljani, Maribor : Kranj v Kranju in Železničar : CSK v Mariboru. Poleg prvenstvene tekme med Hermesom in Celjem imamo na igrišču Ilirije za kolinsko tovarno še drugi del pokalnega turnirja. Ob 9. dopoldne se srečata Reka in Svoboda, ob 10.30 pa Mars in Jadran. Zmagovalca prejšnjo nedeljo sta bila Mars ir. Reka. Driavna nogometna reprezentanca za meddržavno tekmo proti Romuniji, ki bo 8. maja v Bukarešti, je sestavljena takole: G laser, Hiigl, Dubac, Lechner, Gajer, Kokotovič, šipoš, Antolkovič, Lešnik, Tomaševič, Sarič. V tej postavi je izpreme-njena zlasti napadalna vrsta, v kateri je zvezni kapitan Kika Popovič zamenjal stare zvezde z novimi močmi. Romuni se na to srečanje pripravljajo z vso resnostjo in upajo na zmago. To je drugo mednarodno srečanje jugoslovanske nogometne reprezentance. Concordia ne nutra tujega sodnika. Concordla noče pristati na zahtevo BSK-a, da tekmo med obema navedenima kluboma sodi tuj sodnik in se sklicuje na dogovor, ki sta ga oba kluba sklenila lani v Belgradu in ua podlagi katerega je sodil prvo tekmo belgrajski sodnik, jutrišnjo tekmo pa bi moral soditi zagrebški sodnik. Concordia se odločno upira tujemu sodniku in zahteva, da se BSK drži belgrajskega dogovora in mu. očita, zakaj ie prelomil dano obljub'- Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer- j sko stanje n tempi-ratim » C C t> trn 5« £> i a oc -7 j o- Veter Pada- vine ' .a a) 22.15 Za vesel konoo tedna (igra Radijski orkester). Drugi programi »Poročnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge 24 din. Sobota, 30. aprila: Belgrad: 30 Ruske romance. 21.10 Zab. konc. — Zagreb•• 20 Opera — Praga: 19.20 Ork. konc., 22.30 Ples. gl, — Varšava: 20 Zab. progr., S Koncert pokrajinskih pevskih zborov, 22315 Lahka gl. — Sofija: 19.30 Klavir, 20 Vok. konc., 21.40 Lahka in ples. gl., 22.20 Nar. gl. — Budimpešta: 20.50 Ork. konc., 22 Cig. gl. — Trst-Milan: 21 Berlin- 22,10 Vio-. lina — Rim-Bari: 16.30 Puccinijeva opera PTurandot«, 21 Opereta »Modra mazurka« — Dunaj■ 18 Pevski konc. iz Celovca, 19.10 Ples. gl., 20 Zab. konc., 22.30 Filmska glasba — Berlin. 20 Orkester in zbor — Konigsberg: 20 Orkester in solisti — Lipsko: 19.10 Veliki zab. kone. — Koln: 20 Prenos iz zabavišč — Frankfurt: 20 Orkester, moški kvartet in solisti — Monakovo: 19.10 Zab. konc. — Beromunster; 20 Igra- 21.15 Moški zbor, 23 Zab. in ples. glasba. POD CRNO KRINKO To sta bila Ruth in njen mali sinček Buddy. Ruth je zapustila svoj domek na Bowery-Hilsu prazen in pust. Neizmerno žalostna nad surovim ravnanjem svojega moža, je zbrala še zadnje svoje moči, vzela s seboj sinka Buddya in odšla. Odločila se je, da s sinom odide k očetu. Drugega izhoda ni našla. Pri Franku ji ni bilo mogoče več ostati po vsem tem, kar se je zgodilo. Da jo je udaril, to bi na vse zadnje kot žena, ki ljubi moža, še potrpela in prebolela. Franka je imela rada in je bila prepričana, da bi našla še vedno toliko moči, da bi mu vse odpustila. Toda, Frank je priznal. S svojim molkom je priznal, da je v zvezi z onimi ubijalci in požigalci. Morda je celo on sam tak? Tega Ruth na noben način ni mogla razumeti. Zazdelo se ji je najpametnejše, če se za nekaj časa umakne, dokler ne bo vse pojasnjeno. V dno duše je bila prepričana, da bo Frank prišel za njo, da jo bo prosil, naj mu odpusti, in da jo bo prepričal, da vse skupaj ni res. Ruth je bila prepričana o tem. Hišica na Bowery-Hilsu je bila pusta in temna. Ruth se je peljala z nočnim avtobusom. Težke misli so jo tiščale k tlom. Treba je bilo iti v mesto in prinesti za Mikea zdravila. Ed se je ponudil, da bo šel on. Groganovi niso vedeli, kaj se je prav za prav zgodilo pri Taylorjevih. Bili so od sile začudeni, ko je k njim prišla Ruth in dejala, da odhaja z Buddyem k stricu v Texas. Na vprašanja sploh ni odgovarjala. Na kratko se je poslovila in odšla. Franka ni bilo doma. Videli so ga pozneje, ko se je vrnil. Ruth mu je pustila na mizi kratko pismo Kmalu zatem so spet videli Franka, kako je naglo zapustil svoje stanovanje in nekam odhitel. Groganovi so bili vsi razburjeni. Strašne stvari so se dogajale, in dogodki so se razvijali in vrstili drug za drugim s peklensko brzino. Vsak je bil strašnejši. Ed je odšel v mesto po zdravila, med potjo pa se je mislil ustaviti pri Franku in z njim govoriti. Pred lekarno ga je nenadoma ustavila Pearl Danvversova. »O, Edi.Ali se tvoja draga prav nič ne boji zate, da te pušča ponoči takole samega v mesto?« »Šel sem samo po zdravila.« »Kdaj naj ti čestitam k poroki?« »Mislim, da se bom prav kmalu ...« »Ali ti bo potem tvoja ženka kdaj pustila, da pojdcš malo pogledat spet svoje prijatelje in prijateljice?« »Zenske so v tej stvari precej čudne!« Ed je odgovarjal, čeprav mu je bilo vse skupaj odveč. Moral je odgovarjati, ker ni hotel biti neprijazen do Pearl. »Ze takoj v začetku moraš pokazati, da si ti gospodar v hiši,« se je šalila še naprej Pearl. Samo še kratek čas je zadrževala Eda, ki se mu je nazadnje le posrečilo, da se je je znebil. Mestne ulice so bile mrtve. Po teh pustih ulicah je taval Frank brez cilja. Prižigal je cigareto, drugo za drugo. Med potjo se je ustavil v vsakem baru, popil kozarec žganja, pa spet odšel naprej. Ko je tako begal po ulicah, ga je nenadoma ustavil Cliff, ki se je čisto slučajno pripeljal mimo v avtomobilu. Frank se mu je nameraval izogniti, pa ga je Cliff že prijel za rokav in dejal: »Zdi se mi, da se mi nameravaš izmuzniti?« »Jaz? Ne ... Čemu naj bi bežal od tebe?« »Danes te nisem prav nič videl pri drugih tovariših. Tudi v tovarno ne prideš.« »Imam doma toliko zadrege.« »To naše organizacije prav nič ne zanima.« »Nujno moram urediti neke zasebne posle.« »Torej poskušaš, kako bi se nam izneveril... a...?« »Cliff, potrebujem nekaj časa, da se vsaj malo pomirim.« »Da, to ti je res potrebno. Pa menda vendar ne želiš, da bi imel z nami kake sitnosti? Nekam preveč .občutljiv' si postal. Pazi, kaj delaš.« Frank ni odgovoril ničesar. Cliff ga je še nekaj časa pozorno motril, nato pa se je nasmehnil in dejal: »Zbogom, Frank! Dobro zabavo! Moram iti, ker imam sestanek z dekletom.« Cliff se je odpeljal naprej, Frank pa je nadaljeval tavanje brez cilja po mestu. Nekje v bližini drogerije »Jones« ga je srečala Pearl Danwers. 2e ko ga je videla od daleč, kako se nekam žalostno drži, ga je sklenila ustaviti, »Frank Taylor! Kako se vendar še kaj imate? Halo! Kako je pa kaj z gospo?« Frank je obstal, se nasmehil Pearli in odvrnil kot za šalo: »Nisem nič novega slišal o njej. Pa me tudi ne zanima. Frank je bil res zmeden in obupan in v tem razpoloženju mu je prišla Pearl kot nalašč. Prav z njo se je nameraval pozabavati, da bi na ta način še bolj ponižal Rutho, ki ga je zapustila, Franku je šlo na smeh, čeprav je njegovo srce krvavelo. Toda v njem se je združila srdita kljubovalnost in gjev. Pearl se )e razgovarjala s Frankom na ulici. •Slovenski dom« Izhaja vaak delavnik ob II Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 85 Din Uredništvo. Kopitarjeva oltce 6/111 telefon 4001 do 4005 Uprava. Konitarieva ollca *> Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. K črt Izdajatelj. Ivan Rakovec. Urednik. Jože Kotiček.