Politicen list za slovenski narod. Po pošti prcjeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I 4 gld., za en mosec 1 gld. tO kr 1 T administraciji prejema«, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta ^ 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja .1 gld. 20 kr. več na leto. a Posamezne številke veljajo 7 kr. .Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". j Oznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniekih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. Ljtlbljaai, v ponedeljek 1. februvarija 1892. l ietiilli XX. Vabilo i1 ', fej&ŠBti ¡položaj so napravile voTitve na Ogerskem, ie to, ker se že govori, da odstopi sedanja vlada. Vspehi opozicije bili bi pa mnogo ve|Ti, da neio volilne komisije pristranski postopale, t več krajih je volilna komisija sklenila volitev, ko še mnogo opozicijonalnih volilcev ni volilo in s tem pripomogla do zmage. To je bilo povod raznim neredom. Vsmanj® države. Nemčija. Pri nadaljevanju debate v pruski zbornici poslaucev je Virchov hudo govoril proti vladni šolski predlogi. Očital je, da hoče duhovščina gospodovati v državi. Da bi dokazal, kako slabi nasledki pretč Prusiji od nove šolske podloge, je trdil, da je papeževa država bila najslabše vladana. Njemu se zdi, da politika ui prava, ki se hoče opirati na dve veri. Rod, ki ga bode vzgojilo duhovstvo, ne bode imel nobenega pojma za nemštvo. Potem j6 celo govoril o neki občni človeški nravnosti, ki nema z vero ničesar opraviti. Govornik je predlogo imenoval politično in pravil kako mislijo o njej v Avstriji. V dokaz je preeital pismo nekega dunajskega profesorja. — Dobro mu je odgovarjal državni kan-celar in mu posebno razložil, da sodba dunajskega profesorja, ki pruskih razmer ne poznd, ne more z&nj biti merodajna. On poznd le kristijansko moralo. Sedanji boj za versko šolo in proti njej je boj mej brezboštvom in vero. Koncem je označil, kako nevarno je brezboštvo državi. Poslanec Zedlitz je hotel, da se nekatere točke, nad katerimi se posebno liberalci izpodtikajo, izpuste iz zakona. Naučni minister je še jedenkrat naglašal, da je namen predlogi, šolo navdahniti s., kristijanskim duhom. Samostojnega mišljenja tudi nova šola ne bode ovirala. Poslanec Stocker je trdil, da je novi šolski zakon za protestantsko cerkev še bolj potreben, kakor za katoliško. Poslanec Knorcke je zatrjeval, da se kri-stijanstvo ravno tako vjema z liberalnimi nazori, kakor z verskimi. Državni kancelar je znova poprijel besedo in posebno opozoril, da je verska odgoja v šoli posebno potrebna za delavske rodbine, ki nemajo domd dosti časa poučevati otrok. Rickertu se zdi, da zakon ne bode nič koristil proti socijalnim demokratom. Konečno se je predloga izročila odseku 28 članov. Avstrija in Srbija. Sedaj se vrše pogajanja o trgovski pogodbi mej Avstrijo in Srbijo. Tem povodom je vladni „Odjek" v Belem Gradu priobčil pomenljiv članek. Pred vsem naglaša važnost novih trgovinskih pogodeb, ki so velik korak k narodnogospodarskemu miru v Evropi. Potem članek razklada, da se narodno-gospodarski interesi avstrijski in srbski vjemajo. Srbija je kmetijska država in dobiva industrijske potrebščine iz Avstrije. Avstrija je pa najpriležnejše trgovišče za srbske surovine. Cim ložje bode Srbija prodajala svoje surovine, tem ložje bode Avstrija prodajala svojtf' industrijske izdelke v Srbijo. List se nadeja, da Avstrija ne bode (Dalje v prilogi.) V njihovih glavicah jo prevladala jedina misel: počitnice ! Odrešeuje!--— Učitelj je bil razburjen, ko se je začela skušnja. Začel je izpraševati najnižji oddelek svojega razreda in ni šlo dobro. Tu ni bilo tako slabo — saj nihče ni mogel tirjati čudežev. Potem pa je jel izpraševati učence bolj odrasle, od katerih se je moglo in moralo več tirjati. A zastonj — povsod tista nevednost. Otroci so se sicer naučili nekaj govoriti, a misliti v tujem jeziku niso se naučili..... Nekateri otroci so bili precej nadarjeni in bili bi večkrat na stavljeno vprašanje znali hipoma odgovoriti — ali tako, kakor se je odgovor v glavi porodil, ni smel nikdo izpregovoriti in — — — predno se je v majhnih glavicah vse po pravilih nemške gramatike vredilo, minolo je precej časa in marsikateri se je moral osramočen usesti, če tudi je prav za prav znal iu vedel, kar so ga vprašali. Tako se je tudi zgodilo dečku, ki je sedel v pri klopi pri kraju. BI je to najpridnejši učenec iz cele šole in kazal je zmirom, v prejšnjih letih, tako nadarjenost, da so njegovi stariši sklenili dati ga v latinske šole, četudi bi si morali marsikaj pritrgati zaradi svojega otroka. Pri skušnji so bili tudi navzoči; stiskali so se pri peči za hrbtom svojega gospodarja, ki je bil njihovega otroka vpeljal v novo šolo in obljubil jim le v tem slučaju, da ga bo v daljših študijah podpiral. In ta pridni in nadarjeni deček je bil zdaj iz-praševan in ni znal ničesa! Ko so ga vprašali, zarudel je do ušes — a ni odgovoril niti besedice..... „Usedi se", zavpil je učitelj ves rudeč od jeze, skoraj tako, kakor njegov učenec. „Nič ne znaš !" Deček se je usedel in potem je pogledal svoje stariše, ki so se stiskali v kotu vsi prestrašeni in osramočeni, ker so kaj druzega pričakovali, ko so vstopili v sobo. Oči so se mu napolnile s solzami in — temu ubogemu otroku se je v srcu porodila želja, da bi umrl in da bi ga položili v grob in ga z zemljo posuli, da bi ga nihče ne videl, ne videl njegove sramote , . . „Nič ne veš!" ponavljal je učitelj. In deček, ki je bil navajen le pohvale in priznanja, užaljen v svojem samoljubju in ponosu, kakor bi ga bil kdo zbodel, je vstal in rekel počasi in z jasnim glasom, rekel je slovenski: „Vem to, a ne morem se izraziti." „Schweig! Setz dich!" — zavpil je učitelj, tresoč se od jeze. — „Schweig!" In zdaj je hotel učitelj pokazati vpričo posvetnih in duhovnih gospodov, ki so skazali njegovim kulturnim naporom čast obiska, da zna vsako prirojeno uporno čustvo izbiti iz src in glav izročene mu mladine . . . „Bodeš se že naučil!" vpil je, seveda nemški, „kadar bodeš razred ponavljal!" „Ne bodem ga ponavljal" odgovoril je deček pogumno. „Tu ne bom ostal. Bodem se učil da, toda v jeziku . . . „V jeziku slovenskem !" — vskliknil je učitelj v največji razburjenosti in menda tudi zato, da se nekterim izmed gostov prikupi. „V jeziku nepotrebnem neolikanem, surovem" . . Otroci so se bojazljivo stiskali v klopeh in izmed gostov tudi nikdo ni posegel v mučen prizor. Deček pri kraju v prvi klopi je stal do sedaj. Bil je bled; prsi so se mu vzdigovale in roke tresle. Odprl je usta, a niti glasu ni mogel iz grla spraviti . . . „To ni res, gospod učitelj" — oglasil se je konečno. Deček je pouosno pogledal svojega učitelja iu zbrane goste in potem je uprl oči s solzami napolnjene bolj milo kakor proseč na očeta in mater . . . Nato se je ubogi deček ves razburjen in utrujen usedel in začel žalostno in milo jokati. Kdo bi mogel popisati vse, kar se je godilo v duši tega otroka ? Priloga 25. štev. „Slovenca" <±n6 1. februvarija 1892 stavila prehudih zahtev, temveč se bode ravnala po nemžkem pregovoru: „Leben und leben lassen". Rusija. V Bruselju izhajajoče ofieijozno glasilo ruske vlade „Nord" je prenehalo izhajati, ker mu je umrl vrednik. Pravi uzroki so najbrž seveda diugi. Novega vrednika bi že lahko dobili. Najbrž ta list Rusiji ni toliko koristil, kakor se je pričakovalo. O zadnji veliki rusko-turški vojni je ta list bil dnevnik. Po berolinskem kongresu se je skrčil v tednik, ker ruska diplomacija ni potrebovala dnevnika. Sedfij je pa popolnoma izginil. Izjavam tega lista se je vedno pripisovala velika važnost. Navadno so se brzojavile drugim listom. V ruskem ministerstvu vnanjih zadev je vedno imel posebnega dopisnika, ki ga je seznanjal z nameni ruske vlade. Španija in Francija. Francija in Španija se pogajate o carini in je upati, da se sporazumete. Španjcem je precej ležeče zaradi izvažanja vin, na tem da se s Francijo sporazumi. Po drugih poročilih pa baje Spanjci neso prav zadovoljni s francoskimi predlogi. V ministerskem svetu ste dve stranki, edna je za sporazumljenje s Francijo, druga pa proti sporazumljenju. Anglija. Ker je umrl vojvoda Olarence, razpravljajo angleški listi prestolonasledstvo v Angliji. „Times" so objavile seznam osob, ki imajo pravico do prestola. Prvi je princ Waleski, drugi njegov sin princ Jurij, ki ima 26 let. Potem pride na vrsto vojvodinja Fife, najstarša hči princa Waleskega in njena leto stara hči Aleksandra Duff, praunukinja kraljice Viktorije. Na devetnajstem mestu je cesarica Friderik in na dvajsetem nemški cesar Viljem. Potem takem bi prišla na prestol vojvodinja Fife in zanjo, če ne bode imela sina, Aleksandra Duff. Potem takem bi utegnila priti na prestol osoba, ki ni čisto plemenitaške krvi. Nekateri angleški konservativni listi so že v strahu, zaradi tega. „St. James Gaz." pa piše, da to ni nič tacega, saj je šele 200 let, odkar je kraljestvo v Angliji kot izključna kasta, poprej so pa tudi že bili neplemenitniki na angleškem prestolu. Egipet. Novi podkralj je te dni otvoril po-stavodajni zbor. V svojem nagovoru je zagotavljal, da bode nadaljeval delo svojega očeta. Patentni davek se odpravi, solni davek pa zniža. Teh dveh novostij so narodni zastopniki gotovo bili najbolj veseli, ker dosedaj so se v Egiptu tudi navadno davki le po7ekšivali. Izvirni dopisi. Z Notranjskega, dni 28. jan. (Draginjske pri klade.) Ni še kmalu kateri predlog toliko poslancev spravil na noge v državnem zboru, kakor predlog o draginjskih prikladah. Vaš poročevalec jih je naštel dvanajst. Tega so pač lahko veseli gospodje uradniki. Pa tudi drugi radi slišijo, kako so gospodje na Dunaju ljubeznjivi, da brž pomagajo, kedar prodajalničar moko za nekaj krajcarjev dražje nastavi. Jaz bi stavil ta-le predlog in upanje imam, da se bo vsaj petkrat dvanajst poslancev oglasilo zanj. Predlog se glasi: Vsi tisti, ki usta nosimo, hitro napravimo peticijo na državni zbor, vsi tisti namreč, ki živež po „štacunah" kupujemo in nam ne leti sam izpod stropja. To bo peticija 1 Prišel bo reven bajtar in z veseljem podpisal, tak, ki v pro-dajalnici kupi lonček zabele, soli, peharček moke, olja, — nazadnje, ko misli oditi, pa žalosten pravi: Gospod, pa naj „zapišejo". Zdaj nič ne zaslužim in otroci so mi bolni. In kmetje vsi, ki so vlani več pšenice sejali, kakor pridelali — za kruh mu še mar ni, kje bo seme spomladi, kje bo davek, kje bo sol ... .1 Ce bi šel s svojo prošnjo prošnjo v Vipavo, imel bi sicer malo strahu, da bi nič ne opravil, vsaj Vipavcem se tako obeta, da več draginje ne bo. Z Dolenjci je ravno taka. Pa bojim se vendar ne, da bi podpisov ne dobil. Nekateri bodo še za menoj pritekli, da bi jih na tisti papir spravil, kmetje in pol-kmetje in še taki v gosposkih suknjah. Pa pustimo šalol Nikakor ne zavida gospodov uradnikov, da se ozir jemlje na njih neugodno gmotno stanje. Dobro nam je znano, da v prvi vrsti nižjim uradnikom, bodisi po mestih bodisi po deželi, velikrat prav trda hodi. Privoščimo njim, kar njim gre. Le to smo hoteli pokazati, da draginjske priklade niso kaj tacega, da bi se proti omenjenemu predlogu niti črhniti ne smelo. Nekateri so tek misli]', da je že samo po sebi umevno, da se morajo privoliti, in kako hudo se je zamerilo nekemu državnemu poslancu, da je stvar pravično in vsestranski razsojal. Sicer pa je naša misel, da je ime prav ne- , srečno: „draginjske priklade"! Vinu, pravijo, bomo tako kmalu po ceni pili in žitna cena utegne drugo leto zopet taka biti, kakor prej. Pa ne bo več draginje ! Ergo . . . Najbolj vesel mora biti vendar le kmet. On ne bo prosil in nobeden zanj govoril ne bo — in dobil bo draginjsko priklado zastonj! Še nekaj mi je prišlo na misel: Pri neki vrsti državljanov , si je vlada s tem pomagala, da je gospodom na najvišjih mestih malo pristrigla in to razdelila med j najnižje. Ali bi se ne dalo tudi pri gg. uradnikih | to storiti ? j 8 Pohorja, 29. januarija. (Raznoterosti.) Mislil sem poročati Vam o lanski letini, pa bodi si da sem pravi čas zamudil ali „predolgo ležal", kakor naš kmet pravi, ali pa sem se zanašal na druge, konec je bil ta, da sem z dopisom doma ostal. Moram torej vse to sedaj pod drugim napisom „pogreti", da vsaj nekoliko spravim v svet, I kako nam je služilo lansko leto, oziroma kakšen prid j je prineslo našemu kmetu. Ce pregledamo rodovitnost zadnjih dveh let, j vidimo razloček kakor noč in dan. Dočim je pred- j lansko leto obilno obdarovalo kmeta z vsemi pri- \ delki, je lani bil pridelek splošno manjši, pri nekaterih skoraj za polovico. Dolga in huda zima je | jako škodila ozimini. posebno ker je zapal sneg na \ mokro in premrzlo zemljo in je ležal brez prestanka cele štiri mesece. Skoraj polovico ozimine treba je bilo podorati in jarino vsejati. Ostala pa je kakor tudi jarina, vsled vedno hladnega vremena po leti, vzrasla kratka in zato je dobil kmet dosti manj slame, kakor prejšnje leto. Enako se je tudi zrnja malo namlatilo, in ker je lani sploh povsod menda malo priraslo, bode v spomladi moral marsikateri kmet žito za kruh drago kupovati. Slabo je lani obrodil tudi krompir, pa še to, kar ga je bilo, gnilo je vsled mokre jeseni zelo, deloma pa še gnije v kletih, kjer so ga mokrega shranili. Enako skoro je bilo z repo, korenjem in zeljem, kjer so jo mokro spravljali, hoče se več ali manj skvariti v kleti. Koruza je tudi srednje obrodila, v mrzlej spomladi in hladnem poletju raslo je jako počasi, v jeseni je zato nekaj pozneje zazorila. Sreča za nas, da jo znani koruzni črv sedaj manj nadleguje, kakor pred nekimi leti, ali gotove sovražnice so ji v jeseni šoge in teh se najgotoveje odkrižaš, ako koruzo domov spraviš. Sadja je bilo lani malo; jabolk skoraj nič, enako sliv, češpelj, orehov itd., edine hruške drobnice so obilno obrodile in kmetu vsaj nekaj mošta dale. Najslabeje pa je bilo za kmeta to, da je v jeseni znana bolezen na gobcu in parkljih vso živinsko kupčijo zadušila in ker je lani, kakor rečeno, slame jako pičlo priraslo, kmetje pa živine niso megli pravi čas prodajati, bode v spomladi zopet trda za slamo. Bati se je zelo, da bi je v domačem kraju premalo imeli in morali jo drugod — drago plačevati. To so torej glavni križi — nasledki lanske letine, za našega kmeta. Slabemu vremenu po letu sledila je pa toliko milejša zima. Snega nismo imeli celo do Božiča, zato je kmet lahko si priskrbel drva, stelje in druge potrebščine. O praznikih ga je palo do kolena in napravilo toliko zaželeni saninec. Vreme nam je — proti lanskej zimi — jako milo, včasih prav toplo. Ali vsaka hvala ima svojo mejo, tako lepega vremena ne moremo hvaliti radi zdravja. O praznikih smo dobili zloglasno „influenco" (tu je pravimo „faulenca" in menda ne po krivici), katera je storila veliko nadlogo po hišah, pa mnogim tudi pomagala v — grob! Posebno stare in betežne ljudi je najraje napadla. V župniji, broječi okoli 3000 duš, je navadno vsak teden po en mrlič, sedaj pa je blizo tri tedne vsak dan bil eden, tako so pri nas od Božiča sem razsajale bolezni. Druzih novostij je sedaj malo, k večjemu sedaj se vršeče občinske volitve nekoliko razburjajo duhove. To pa se bo zopet kmalo poleglo in zamere pozabile, pa bomo orali zopet po starem naprej. Če se bo pa le tu in tam kaj posebnega prevrglo, utegnem ob priliki še poročati. Pogorski. Iz Prage, dni 28. januvarija. (Kam gremo? — Nov češki pesnik.) „Kam spejemo?" tako vpraša praški „čas", list, koji tolmači mišljenje realistične frakcije v mladočeškem klubu, ter dostavlja: „K politiški anarhiji. To je tista mora, koja nas zdaj kakor cent teži ; anarhija polašča se našega javnega življenja, komedijanstvo in prekanjenost se družita, da bi v svoje namene zapeljala nepremišljenost in, žal, še precij pošteno nepremišljenost. Ne, taki diktaturi in takemu avtoritarstvu se ne udamo, naj se že zove, kakor komu drago! Toda ostati hočemo mirni in hladni. Napre-dujmo v radikalizmu. Istiniti radikalizem, pravimo: možati, izvabi spoštovanje načelnim nasprotnikom. Pri nas pa neki radikalizem sili na to, da bi razrušil dosedanjo — slabo — narodno organizacijo! Ne moremo so ubraniti nemilemu čutu, da bi se mnogi naši radikalci radi posluževali Dunaja kot sredstva na odboj doma, — in to ima činiti politiški radikalizem ? Doslej smo molčali in malo smo si brigali za razne takozvane radikalne izjave; toda pod geslom radikalizma jelo se je zdaj širiti politiško pustolovstvo nevarne oblike: mi storimo samo svojo dolžnost, ako se obračamo proti njemu." Te besede so jako pomenljive in so v posebno zadoščenje staročeški stranki. Te misli, slične opomine, izražal sem i jaz v svojih prejšnjih dopisih. Veseli me v istini, da smo se srečali s „Časom" na istem potu. Čudne stvari so v velikonemški Liberci kar na dnevnem redu. Ne vim, ali bi se kje na svetu, zlasti pa pri nas na Češkem, trpelo kaj slič-nega, kar se brez kazni sme dogajati v tem pruskem gnezdu. Najnovejši fanatizem liberških Tevtonov naperjen je zoper češko šolo in češke — katehete, kojih postavno ustanovljena prava se drznejo liberški mogotci prezirati. Po založenju češke javne šole v Liberci bilo je naročeno ondotnemu nemškemu C. kr. okrajnemu šolskemu svetu, naj plačuje nagrado za poučevanje veronauka, kojo je oskrboval češki duhovnik. Ker pa dotični duhovnik zaradi preobilega posla v duhovniškem poklicu in upravi ni mogel poučevati v vseh štirih razredih, odredili so to poučevanje v ednem razredu zloglasnemu šolskemu vodji.Fr. Katzeju (slovaški renegat: Kačar). Zdaj je bila pa remuneracija češkemu duhovniku ustavljena, ker je baje dolžnost češkega duhovnika, da poučuje v češki šoli — brezplačno ! Renegatu Katzerju se izplačuje remuneracija i nadalje, in sevida tudi katehetom na nemških šolah. Pač čudne razmere! Še vedno mi zvoni po glavi ti stiki, glava je polna obrazov, mislij in razkošja, in srce preveva čista radost, kojo prouzroča samo prava radost. Ni naš Heyduk in Sl&dek se meriti ne moreta ž njim, in H&lek je proti njemu umirovljena veličina. V ednem oziru nadkriljuje i celo Čecha; lirika Če-chova je malo retorična, a pri tem pesniku je vse tako preprosto, naravno! Kakor bi žarko solnce posvetilo v temno noč, tako veselo je človeku pri srcu. Velikega liričnega pesnika imamo, kojemu vsa čast! To je g. A. Kla-štersky. Ravnokar je v Brnu izda! na svetlo zbirko pesmij: „Poly a lesy" (Polja in gozdi), in da bi bila preložena v tuji jezik, prouzročila bi po svetu senzacijo. Mlad je še, a stopa na dan kakor gotova individualiteta, kakor v Madjarih Petoli. Namen moj ni, tu pisati oceno, a samo to pravim, da prelagodni, zveneči stik, kristalna jasnost in zajedno nepopisna plastika mislij, lapidarni slog, bogata fantazija, klasična simbolika prirode, obilica prekrasnih pesniških obrazov, plemeniti, idejalni nazor življenja, pravi biseri mislij, rodoljubna iskrenost, s kojo govori o rodni zemlji, — vse to se spaja s prelagodno celoto in vpliva na čitatelja s pravo čarobnostjo. Tako pri nas še nihče ni pesnikova!. K14šteršky je naš največji lirik. Vse je češko, a vendar v obče človeško! Te pesmi segajo do srca! Da bi tu v Pragi vedeli, kdo je Kldštersky, samo Praga bi pokupilu vse pesmi. Vrchlicky je prejel za svojo „Hippodamijo" tisočak. „Habeat šibi", toda te pesmi so več vredne, nego tisočak. Čehi se posmehujejo Moravanom za takozvano mo-ravsko kritiko; na, kakor je Svatopluk Čecb bolj poznat in čislan na Moravskem, nego na Češkem, želim od srca temu velikemu pesniku, da bi se i njemu tako godilo. Ko bi le v tej smeri, kakor je stopil v javnost, nadaljeval, in se ne dal zapeljati ni realizmu ni naturalizmu, ter ostal pri — poeziji! Dnevne novice. V Ljubljani, 1. februvarija. (Dolenjski železnici.) Sobotna „Wiener Ztg." je objavila koncesijsko pismo z dni 16. dec. 1891 za dolenjski železnici. Koncesijonarja sta Karol kuez Auersperg in Josip baron Schwegel. Stem je torej vse storjeno, kar je potrebno, da se istinito začne graditi železnica. Gradenje se mora takoj pričeti in zadnji čas v dveh in pol leta zvršiti. Dograjeni železnici se morata takoj izročiti javnemu prometu. (Društvo „Pravuik") ima za tekoče leto ta-le odbor: Načelnik g. dr. Fr. Papež, odvetnik v Ljubljani; ljubljanski odborniki so gg. : Dr. A. Ferjančič, Ivan Gogola, dr. Val. Krisper, Anton Leveč, dr. Danilo Maj ar on, dežel, sodišča svetovalca Karol 'Pleš ko in J. Vencajz; vnanji so gg.: Dr. J. Babnik v Logatci, dr. J. Hrašovec v Celju in Bogdan Trnovec v Trstu. (Odlikovanje.) Predsedniku deželnega nadso-dišča v Trstu, tajnemu svetovalcu dr. Jos. Defa-cis-u, je o priliki njegovega umirovljènja presvetli cesar podelil viteštvo. (Umrl) je včeraj zjutraj č. g. Anton Fine župnik pri sv. Lenartu v Sostrem in duhovni svetovalec, star 71 let. Naj v m. p. ! (Iz Trebnega) se nam brzojavno poroča žalostna vest, da ondotni župnik in dekan veleč. g. Matej Fre I i h umira. (Občinske volitve na Koroškem.) Piše se nam : Brzojav Vam je že naznanil sijajno slovensko zmago v Doberli Vasi; ta občina je bila prej v rokah nemškutarskih liberalcev. Velika slava gré tamošnjim zavednim volilcem in niih vzornim voditeljem, da so se vkljub hudemu pritisku od nasprotne strani otresli sramotnega nemčur-kega jarma! Doberla Vas je sedež znanega „kor^šk-ga KnoUa". dež. poslanca Plavca, ki pa vkliub ti-mn, da jezdi visokega „bauern-bundarskega konia", svoji stranki ni mogel ohraniti krmila v lastni občini. Zadéla ga je ista usoda, kakor Kiršnerja v Kotmari Vasi, tudi on je v lastni občini — pozebel. — Občinska volitev v Šentjanžu v Rožni dolini, kjer je bila prva volitev zaradi nepostavnega postopanja nasprotuikov ovržena, vrši se v drugič dné 3. februvarija. (Zahvalo gg. slovenskim drž. poslancem.) Zlasti gg. Klunu, Šukljeju in dr. Ferjančiču, za preobilni trud in skrb, ki jo imajo za koroške Slovence, za njih odločno in možato postopanje v državnem zboru, izrekel je dné 6. jan. krajni šolski svet v Kotljah na Koroškem. Tej izjavi pridružil se je dné 13. jan tudi občinski odbor v Tolstem Vrhu. Dobro! „Vivaut sequeutes." (Osobna vest.) Kakor je razvidno iz inserata v današnji številki, bil je g. Josip Prosenc imenovan za načelnika oddelku življenskega zavarovanja pri tukajšnjem generalnem zastopu banke „Slavije.". Gosp. Prosenc je novo svoje mesto danes nastopil. (Redkost.) Iz Podgraj pri Ilirski B-strici se nam poroča nenavadna novica, da je 27letna žena Helena Iskra iz Zabič h. št. 3 pri Podgrajah v soboto zjutraj dné 30 januarija povila štiri hčerke, katere vse je še tisto dopoldne v farni cerkvi krstil ondotni vikar č. g. Štefan Jenko na imena: Ana, Helena, Jožefa in Frančiška. Dve deklici sta dokaj močni, dve slabejši. (Slovensko gledališče.) Jutri dné 2. februvarija se bode predstavljala slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih „C vrček". (Nesreče.) S Koroškega : Dné 20. jan. zasul je snežni plaz v Zgornji Ziljski dolini dva delavca. Ker je hitro prišla pomoč, so jednega rešili, a drugi 24leten mladenič, bil je že mrtev, predno so odstranili sneg. — Prav nesrečno smrt storila je dné 24. jan. žena nekega delavca v Šmariju pri Volšberku. Udušil jo je oglj kov plin iz peči, katere dimnik so bili zvečer, prezgodaj zaprli. Zjutraj našli so prej zdravo ženo mrtvo, moža in tri otroke pa čisto omamljene. Kako nagla in žalostna smrt, in kako upravičene so svetopisnmske besede: „Bodite pripravljene, ker ne veste ne dneva ne ure." — (Slepar.) Kakor čitamo v „Dol. Novicah", je pred kratkim prišel v neko vas stopiške fare gosposki oblečen človek in prosil v neki hiši prenočišča. Med pogovorom vpraša tujec gospodinjo, ali bi potrebovala kaj denarja, ter se jej ponudi, da ga naredi. Gospodinja je za lovoljna s ponudbo ter mu dil papirnat goldinar za vzorec, ali „mušter". Tujec dobi več poguma ter jo vpraša, če ima debelejši denar. Žena si res izposodi od soseda petdesetak. Tujec pa se sedaj spomni, da potrebuje primernega papirja in likalnik, kar pa se more le v mestu dobiti, drugi dan res gresta v mesto, tujec kupi papir in likalnik ter izroči ženski, češ, naj gre naprej proti domu, da bi ljudje ničesar ne sumili. Ženska je res toliko prismojena, da gre sama naprej, slepar pa jo je popihal s petdesetakom. Naj bi vendar ljudstvo ne verjelo vsakemu neznanemu človeku, ki mu govori o sreči in denarju! (Pretep med vojaki iu civilisti.) Iz Celovca se nam piše: Pretepi med vojaki in civilisti so v i našem mestu primeroma jako pogosti. Tudi dne 27. januarija t. I., ob 7*3. ur¡ zjutraj segli so si 3 i civi]isti in 4 vojaki (podčastniki) zopet prav pošteno j v lase, kajti jeden vojakov je zapustil „bojišče" s j precejšnjo rano na glavi, tako da je moral iti v j boluišnico, drugi jo je dobil po plečih, en civilist I je ranjen na glavi. Od strani vojakov se je pretep ! takoj naznanil na policijo, kjer so se v jutro oglasili j tudi civilisti in oddali dve sablji, kateri so bili vzeli i nasprotnikom. Kdo je pretep pouzročil, se še nejvé; j vso stvar preiskuje sedaj c. kr. državno pravd-| ništvo. (Slovenske posojilnice na Koroškem) se prav marljivo gibljejo, kakor kažejo vršeči se letni občni zbori. Za tekoči mesec so naznanjeni ti-le zbori: dné 2. svečana občni zbor bekštanjske posojilnice pri Pložu v Ločah; sv. Blaža dan due 3. t. m. ob 10. uri dopoludne hranilnice in posojilnice v Šmihelu nad Pliberkom pri Šercarju v Šmi-helu; dne 21. svečana glinjske posojilnice pri Zablačanu na Trati. — Na novo ustanovljeno slovenska posojiluica na Ziljski Bistrici je že potrjena. (V Škofji Loki) so 28. januvarija prevzvišeni g. kuezoškof, spremljani od čč. uršulinaric, samostanskih dveh gospodov in zidarskega mojstra Treota ogledali vse prostore na gradu ter so se posvetovali o potrebnih naredbah. — Dalje dostavlja naš dopisnik z ozirom na zadnjo notico iz Škofje Loke, da ljudje kapucinskega mosta ne imenujejo „Fran-Josipovi most". Ljudje sploh težko pozabijo stara imena in se privadijo novim. (Pri občinski volitvi) v Ribnici na Štajerskem so, kakor se nam poroča, dné 28. januvarija prvič zmagali narodnjaki. V tretjem razredu so se nem-škutarji kar poskrili, v drugem so pa le po sreči vjeli jedno mesto. V občinskem zastopu je 5 narodnjakov, 4 pa so nasprotniki; v istini pa je le vodja teh pristen Nemec. (V Trstu) je umrl umirovljeni podpolkovnik J. Mauroner, bivši poveljnik okoličanskega bata-i ljona. V pnlitiškem oziru ni bil tak naroden na-. sprotnik, kakor so njegovi sorodniki. (Nova Knjiga.) Te dni smo prejeli jako lično knjižico z naslovom: „Luči", katero je spisal znani slovenski pisatelj g. Anton Funte k, natisnila pa in založila društvena tiskarna v Celju (Dragotin Hribar). Cena brošurani knjižici je 70 kr., elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 5 kr. več. Več izpre-govorimo o priliki. (Koroški učitelji zoper slovensko šolo.) Prijatelj našemu listu nam poroča: Poročal sem Vam zadnjič, kak vnet agitator zoper slovensko šolo je učitelj v Št. Jakopu v Rožni dolini. Kakor se kaže, ta pan-german v tej zadevi ni osamljen, ker se prav po načrtu povsod tam, kjer so Siovenci prosili za slovenske šole, po učiteljih uprizarjajo protiizjave zoper te prošnje. Tako dela učitelj CenkI v Klobas n i c i, kjer je z lažmi in beganjem spravil bajé že več kmetov do tega, da so se zoper svoje prepričanje podpisali za nemško šolo. Vse to pa se vrši na migljaj od dobro, ali bolje, dosti slabo znane strani. — Vse p. i. rodoljube slovenske po Koroškem pa nujno opozarjamo in prosimo, naj paznim očesom zasledujejo nam nasprotno gibanje učiteljev in skrbno pazijo na zlobne nakane, ki se od te strani delajo zopet slovenske pio^nie. Naj se tudi povsod ljudje poučujejo, da ne bodo šli na limanice nasprotnih učiteljev in se dali preslepiti po lažnjivih prerokih nemškutarskega „napredka." ! (Celovški magistrat pa slovenščina.) Iz C e -lovca se nam piše: Slovenski dopisi in vloge delajo našim mestnim očetom hudo preglavico, in ne vedó, kako naj bi pred slovenščino kolikor mogoče j trdno „zapahnili vrata celovškega „rotovža." Zadnjič ¡ omenjeni priziv „Kat.-pol. društva za Slovence na j Koroškem" obravnavali so zopet v javni seji in ga j konečno izročili pravnemu odseku, naj ga td pretre-: suje in potem zopet poroča v seji. Radovedni smo, : kaj bodo zopet skuhali in kakšne „nove" razloge ; za odklonitev slov. dopisov bodo spravili na dan. — j Tem potom naj tudi omenim, da mestni očetje s slov. vlogami prav za prav ničesar nemajo opraviti, ampak samo m estn i m a gis trat, kot politična oblast prve instance. Ali pa magistrat nema toliko oblasti, da bi to zadevo sam rešil, ker se vsak slovenski dopis v veliko „veselje" tukajšnjih večno lačnih „liberalnih" časnikarjev — kričačev pretresuje v mestnem zboru?! — Ali pa morda mestni zastop z večnim narodnostim prepirom hoče pozornost volilcev odvračati od mnogo važnejših zadév?? (Slov hranilnica in posojilnica v Šmiheln nad Pliberkom) na Koroškem je izdala „Računski sklep za tretje upravno leto 1891", kateremu povzamemo to-le: Denarni promet znašal je vkupe 38.804 gld. 58 kr. Med .dohodki1 je 52 glavnih deležev s 500 gld., vstopnine za rezervni fond 216-27 gld. hranilnih vlog 27.099 gld. 84 kr.; vrnjenih posojil 6. 929 gld.; obresti posojil 1996 gld. 54 kr. Med .stroški je hranilnih vlog 8.015 gld. 03 kr.; obresti hranilnih vlog 536 gld. 08 kr.; hranilnih vlog pri drugih zavodih 2700 gld., danih posojil 26.045 gld. gotovine dne 31. dec. 1891. 1. 1.215 gld. 84 kr. — Konto izgube in dobička kaže 2490 gld. 80 kr. in sicer v ,kredit'-u prejete obresti posojil 1996 gl. 54 kr. upravni dohodki 143 gld. 33 kr. itd. V ,de-bet' -u: izplačane obresti) hranilnih vlog 536 gld. 08 kr.; kapitalizovane obresti 889 gld. 71 kr.; upravni stroški 161 gld. 02 kr; čisti dobiček 351 gl. 51 kr. itd. — .Stanje' je: 46.699 gld. 78 kr. in sicer ,imetja': posojila 208 strankam 44.327 gld. 58 kr. gotovine 1.215 gld. 84 kr. itd. .Dolgov': 183 glavnih deležev 1.930 gld. hranilne vloge 159 strank 42.493 gld. 95 kr. itd. — Število zadružnikov je 249. — Hranilne vloge obrestujejo se po 4°/0. Posojila dajejo se po 5%- Uradni dan je vsak četrtek od 8. do 12. ure dopoldne. — Ravnateljstvu predsednik je g. Jožef Kraut. („Učiteljski Tovariš") ima v 3. štev. naslednjo vsebino: I. Ravnikar: Jan Amos Komenski. — Prof. Fr. Orožen: O zemljepisnem pouku. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Listek. — Dopisi. — Vestnik. Raznoterosti. — Kako mladina pozdravlja. Pač bi mogli dedi in stare majke naše pripovedovati, kako je v njih mlajših letih mladino pozdravljala katoliški. Dandanašnje je kaj redek katolišk pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Že po vaseh slišimo često šolsko mladino, kako pozdravlja: Dober dan, dober večer! V Ljubljani slišimo že noblejše pozdrave: Sluga! In celó male, nežne šiviljice pozdravljajo jedna drugo na ulici: Servusl — In tako napredujemo v duhu časa, stari, lepi pozdravi se nmikajo novodobnim, kajti le-ti se mladini zabiču-jejo bodi si doma, ali — kar je še žalostneje — celó v šoli I — Koliko se tiska knjig v Angliji? Lani se je v Anglijo izdalo 4429 novih del, 1277 starih del je izšlo v novih izdajah. Torej je izšlo vkupe 5706 del, mej temi je bilo 727 bogoslovnih, 694 jezikoslovnih in stirinoslovnih. 447 knjig za mladino, 1216 romanov, 109 pravoznanskih, 134 naroduo-gospodarskih in trgovinskih, 116 umetniških, 271 zemljepisnih in potopisnih, 413 zgodovinskih in životopisnih del, 201 pesmij in dram, 316 letopisov, 175 zdravniških del, 254 monografij in 731 drugih del. Telegrami. Trebnje, 1. februvarija. Dekan Matej Fröhlich danes opoludne umrl. Pogreb v četrtek ob 9. uri. Dunaj, 31. jan. Povodom obletnice smrti cesarjeviča Rudolfa je nemški cesar po članu nemškega veleposlaništva položil venec na krsto z napisom: „Zvestemu prijatelju, cesar j Viljem". Dunaj, 31. januvarija. Od sinoči divja po mestu strašen vihar, ki je naredil mnogo škode. Dunaj, 1. februvarija. Cesar podelil je trgovinskemu ministru marquisu Bacquehemu veliki križ Leopoldovega reda. Lizbona, 31. januvarija. Uradni list je objavil kraljevo pismo, v katerem izjavlja, da se odpove petini svojih dohodkov zaradi velikih državnih dolgov. Tremendko sporočilo. orodnja temperatura obeh dni —7'2° in 5 2o, oziroma za 5'2° in 3 3° pod normalom, :©@m sw s¥®t: Vsebina II. zvezka: 1. Lev Nikolajevih Tolstoj. Spisal Ivan P—. 2. Na tuji zemlji. IV. Zložil M. 0. 3. Dobjlena igra. Romanca. Zložil A. M. 4. Zle moči. Noveleta. Spisal Josip Krasjaniu. 5. Vaška pravda. Resnična povest. — Spisal Podgoričan. 6 Zimski spomini Zložila Gorislava. 7 Diabolus vagabundus. (Pekleušček Putepenšček.) KratkoČasniea. — Po narodnih pripovedkah spisal Anton Hribar. 8. Na jutrovem. Poto-pisue in narodopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 9. JSiaš jezik in naša književnost. Piše Fr. S. Lekše. 10. Slovstvo: A. Slovensko. 13. Hrvaško. C. Češko. I). Poljsko. 11. Razne stvari. — Slike: 1. Janez Šubic, slikar, u. 1. 1889. 2. Petero čutov. 3. Vsak začetek j« težak. 4. Slovenska citrarica. 5. Oljska gora. 6. Vrt v Aleksandriji. 7. P. Didon. ¿I © t ti m\ £ 89 I ftl t 7b i Josip Pristov, kapelan v Sostrem pri Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu sorodnikov prijateljem in znancem pretužno »est, da je preljubljeni, prečastiti gospod Anton Fine, župnik pri sv. Lenartu v Sostrem in duhovni svetnik, danes, dne 31. januvarija, ob 3/.t6. uro zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, 71 let star, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sred > ob 9. uri dopoldne. Vsem znancem in prijateljem ga priporočam v molitev. Pri Sv. LENARTU v SOSTREM, dnč 31. januvarija 1892. Vozni red c. kr. priv. južne železnice. ► ■■ -v TriNit. Postaj e Dunaj . . Murzzuschlag Gradec . . Maribor . . Oelje . . Laški Trg . Rimsko toplice Zidani Most Hrastnik Trbovlje . Zagorje . . Sava . . . Litija . . Kresnice Laze . . . Zalog . . Ljubljana Borovnica . Logatec . . Rakek . . Postojna Št. Peter . Divača . . Nabref.ina . Trst . . . Odhod Prihod Odhod Prihod B i' z o v 1 a k PoStnl vlak 8-20 zvečer 11-45 po noči 1-37 „ 256 „ 4 24 zjutraj 4-57 7-30 zjutraj 10 35 „ 12-48 popold. 206 „ 323 „ 3-36 „ 3-46 „ 4-03 _ „ 416 „ 4-22 _ „ 4-40 „ Mešani vlak Osobni vlak 6-6-20 634 6-53 7 09 7-20 7 30 7 47 8-03 8-18 8-36 8-50 9-05 ziutraj dopol. Postaj e Brzovlak Poštni vlak Trst . . . Nabrežina . Divača . . Št. Peter . Postojna Rakeic . . Logatec . . Borovnica . Ljubljana Zalog . . Laze . . . Kresnice Litija . . Sava . . . Zagorjo . . Trbovlje . Hrastnik Zidani Most Rimske toplice Laški Trg . Celje . . Maribor . . Gradec . . Miirzzuschlag Dunaj , , . Odhod Prihod Odhod Prihod 8 — zvečer 8-40 „ 9-36 „ 10-16 po noči 10-35 „ 11-07 „ 11-50 „ 11-55 „ 1-07 1-38 „ 314 „ 4-34 zjutraj 6-59 „ 9-50 dopol 8-— zjutraj 8-39 „ 9-31 dopold. 1008 „ 10-26 „ 10 40 „ 10-57 „ 1116 „ 11-39 „ 1144 „ 1217 popold. 12-33 „ 12-39 ,, 118 „ 128 „ 1-38 „ 1-52 „ 309 „ 4-29 „ 6-40 zvečer 9-35 po noči 9-55 dopold. H- „ 12-07 popold. 12-52 1-17 „ 1-35 „ 1-57 „ 2-24 „ 2-55 „ 303 „ 315 „ 3-25 „ 3 38 3-49 i- „ 414 „ 4-22 „ 4-30 4-51 „ 503 „ 5-14 „ 5-34 „ 7-50 zvečer 10-14 po noči 2-12 6 40 zjutraj po noči 6-20 zvečer 7-11 „ 8 25 „ 919 „ 9-45 .. 1006 10 30 not ;; 11-32 „ 12-30 „ 1243 „ 1*54 „ 108 „ 120 „ 1-31 „ 145 „ 1 53 „ 2 02 „ 2 24 „ 2-37 „ 2-49 „ 310 „ 5-35 zjutraj 8 05 dopo'd. 11-57 „ 4"— popold. Mešaui vlak Osobni vlak zvečer » po noči 8-10 9 36 11-36 103 1-44 ;; 2-16 „ 2-58 „ 3-48 „ 4 42 zjutraj 5-04 „ 522 „ 5 41 „ 6 01 „ 6-18 „ 6-34 „ 6-54 „ 7-06 „ 7-20 „ 7'49 8-06 dopold. 8'2'd „ 8-52 „ 12-27 4-40 Prih. popold. 9-4Ü zv. 6-— popold. 6-16 zvečer 6-30 „ 6-48 „ 704 „ 7-18 „ 7-35 „ 7-45 „ 7-56 „ 8-16 „ 8 31 „ 8-45 „ 9-04 zv. Prih. Tinktura za želodec, katero prireja OABBIJEI. PICCOLI, lekarnar „pri an- gelju" v Ljubljani, Dunajska oesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. l-36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5*26. Poštnino plača naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (60-32) (1309) 5 2IOOO komadov v obratu. Najboljši vspeh zajamčen. Ph. Mayfarth & Co< Stroj za rezanje repe z nožnim stožcem, robkalnica za koruzo, mlini za phanje in mečkanje. Specijalni mlini za izdelovanje moke prostega koruznega phanja za konjsko krmo. Stroji za mečkanje krompirja. Stroji za rezanje krme, ki se gonijo z roko, geplom in parom. Drobilnik oljenenih tropin (preše). Farnica za krmo itd. Mlatilnice, ki se gonijo z roko in drugo silo. Čistilnica za žito. PH. MAYFARTH & Comp. Dunaj 21, Taborstrassc 76. Ceniki zastonj in franko. — Zanesljivi zastopniki se Žale. 45 10—2 Veliku zaloga vina Dominik Trojanšek, pekovski mojster, v Gorici, Via Municipio štev. B, se priporoča posebuo častiti duhovščini iu drugim gospodom, ki žele imtti v resnici zanesljivo dobro vino, belo in črno. Kdor si enkrat pri - u»wn naroči vino, gotovo se ne kesa i« ga zopet naroči. Belo vino je iz goriške okolice. V talogi imam posrbno dobro istri-laasfeo vino „teran" m izvrsten „re-fosko" v steklen cah iz 1. 1889. Vsa ta vina razpošiljam po najnižji ceni in zagotavljam luiboljše blago. Priporočam se torej si. občinstvu 77 16—1 NatornMstrijanski črni teran. jMgjMM^mjMip „Slavija" vzajemno zavarovalna banka v Pragi Podpisani generalni zastop naznanja, da je z današnjim dnem prevzel v njegovih pisarnah voditeljstvo oddelka za zavarovanje življenja gospod Josip Prosenc, dosedanji glavni zastopnik zavarovalnice ,Unio Gatholica." V Ljubljani, dne 1. februarija 1892. (Generalni zastop banke „Slavije". Ivan Hribar. 79 L ä Pri zlatem drž. jabolku. J. PSEKHOFER Zum goldenen Reichsapfel. i lvksirnar nat Dunaju, I., 8ing»rsti*asHcl5. Tiri /•¡stilne Ifrogjljio©, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznauo zdravilno sredstvo. — Žo mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zalogo toga izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja-. 1 škatljioa s 15 krogljicaml 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljloami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovam-j pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Oe se naprej pošlje denar, veljaš poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr.. 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jadon zavoj so ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izreono 2SŠT J. Pserhoferja kri čistilne krogljice. da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat jr v ¿ZLS~ rudeči barvi. Angležki čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Fijakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada, J. Pserhoferja, najbolje sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljiea2 gld. Univerzalni obliž, prof. Steudel-a, sredstvo pr. ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. s frank, pošiljat. 75 kr. Universalna čistilna sol A. W. Bullrich-a. Domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljenja. 1 pak. 1 gl. in glecla n a to, J. Pserhofer in sioer \ Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 k.., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu knšlju itd. 1 steklenica 50 kr. Ameriška maža za protln, 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frank, pošilj. 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr. Razen tukaj omenjenih izdelkov iiua še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-cevtične specijalitete in so vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. 5XT~ Pošiljatve po pošti zvršč se najhitreje proti predpošljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. D^T* če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznioi), je poštnina dosti nižja nego pri pošiljatvah s povzetjem. (42) 12-4 f Naznanilo in priporočilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti prečast. duhovščini javiti, da sem z dnem 1. januvarija letos prevzel kupnim potom od gospe A. Geba pod tvrdko J. (jielm v Slonovili ulicah že mnogo let poslujoči Mr urarski obrt. Ob tej priliki priporočam se v obila naročila najraznovrstnejših ur in ^ drugih v urarski obrt vštevajočih se predmetov. Mnogoletno praktično U/ delovanje v stroki urarski je dovoljni porok za točno, solidno izvršitev in nizko ceno. Vedno imam v zalogi v največji izberi zlate in srebrne žepne ure, ^ stenske in ure budilnice, ure s stojalom itd. itd. Tudi najrazličnejše U/ zlate in srebrne verižice so cenjenim kupovalcem po različnih nizkih cenah na razpolago. Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot filijalo. ^ Velespostovanjem ^ 7 (10-6) ® K K Predzadnji teden, •ečlfe a 1 gflil. priporoča J. C. Mayer. K J rfW_JW——JW.—— H a z p i* o <1 a J a V proriajaluici Andr. Druškoviča v Ljubljani, Mestni trg št. 9 lO dobiva se po najnižji ceni JEsfnaj boljša modrobcla poste-klenjena plošdevinasta kuhinjska posoda ^ Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižji ceni. S tem ponuja se p n. gospodinjam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stojništvom bolnišnic itd. najbobša pti-lika svojo liišuo iti kuli;ujsico orodje no ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15-— do gld. 200'— Vnanja naročila izvrši se takoj. Zobni zdravnik iz Berolina liiiiv. med. m» Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani. ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in Od 2. do 5. ure popoldne.; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 38 24—4 Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. iOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOO o Oblastveno dovoljenje q zavod za prilepljenje razglasov ? in pisarna za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892, 1. št. 15338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov in pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih s pravicami, dajati razjasnila o nakupu in prodaji hišne oprave in gla-sovirjev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodajalnio, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil) in prosi vele-slavne ohlastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati se v vseh, ; bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno ' poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda. / Z zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem z odličnim spoštovanjem 13 ! 3? p O .T <1 Z B £ g (37 10-5) Vekoslav Kališ Prešernov trg št. 3. toooooooooooi Dunajska borz < i. Dné 1. februvarija. Papirna renta 5 Srebrna renta 5 1 davka . . 16% davka . . Zlata renta 4 davka prosta .... Papirna renta b%. davka prosta . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri........117 Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... Dne 30. januvarija. Ogerska zlata renta 4%.......108 gld. Ogerska papirna renta 5%......102 „ državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 137 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....1S2 „ Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred.banke 4% 96 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,% 100 „ Kreditne srečke, L00 gld.......184 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......— „ 30 kr. 80 „ 75 „ 15 60 Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 80 > Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 50 V Salmove srečke, 40 gld........62 „ — - VVindischgraezove srečke, 20 gld..........57 . -- « Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 162 „ 60 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2890 „ — « Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 92 „ 75 „ Papirni rubelj . . ...............1 n 14'/snl Laških lir 100 ....................45 „ 70 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejšo se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročili» izvršd se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnlce. 4V, f« zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4",% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. S fill cele gld. 14l/s, petina gl(l. 4 hi 50 kr. kolek. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje dné 1. februvarija. izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii. Odgovorni vrednib: ¡¡nasij Žitnik, Tisk „Katoliške Tiskarna" v Ljufcljaai.