štev. 41.
PoStnlna plaFana t rotnrlnt.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1933.
Leto XIV,
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Nikola Uzuncvič o občin** shih volitvah v Sloveniji
Odločna, jasna in državniška beseda predsednika JNS
Kdo je Nikola Uzunovič? To je mož, ki velja za enega najboljših in najsposobnejših politikov in državnikov, kar jih premore naša država. Po letih ni ravno več mlad, a kljub temu zasleduje naš politični razvoj z mladostno živahnostjo in z zavidanja vredno duševno čilostjo. Zato uživa tudi veliko zaupanje Nj. Vel. Kralja in naroda, zlasti tistega dela, ki se je bas pod njegovim modrim in izkušenim vodstvom zbral v JNS (jugoslovanska nacionalna stranka), da izvrši veliki državni program, ki ga je bil začrtal vladar v svojem šestojanuarskem manifestu.
To je Nikola Uzunovič. In ta ugledni, trezni in preudarni politik se je izrazil o občinskih volitvah v Dravski banovini tako-le:
»Po poročilih, ki jih ima vodstvo naše stranke, je borba za občinske volitve v Dravski banovini zelo živahna. Opozicija nastopa z vso svojo močjo. Proti temu bi nihče ne imel ničesar, toda kakor slišim, se tamošnja opozicija ni naučila ničesar novega in ne pozabila na staro. Tudi danes gre v borbo s starim orožjem. Očividno se še vedno ne zaveda, da so nepovratno minili časi verskih in plemenskih front. V naši lepi Jugoslaviji nikdar več ne bo niti ne more priti do izraza nobena politična grupacija, ki ne računa z dejstvom, da so temelji za naše notranje politično življenje postavljeni z zgodovinskim manifestom, z državno ustavo in z obstoječo državno ureditvijo. Vsaka in vsakogar akcija izven tega okvirja ni več nikaka politika, marveč je pustolovščina.
Kolikor pa poznamo brate Slovence, oni niso avanturisti, nego realni ljudje. Zato sem prepričan, da bodo kot taki 15. oktobra poklonili svoje zaupanje zdravi in danes edino možni državni politiki popolnega edinstva, kojega nosilci v Dravski banovini so pristaši naše Jugo-slovenske nacionalne stranke. Prepričan sem, da bodo Slovenci v veliki večini glasovali za liste naših prijateljev.
Če se opozicija v Dravski banovini pri agitaciji poslužuje zlorabe verske in plemenske občutljivosti in če prorokuje, kakor da bi imela 16. oktobra nastopiti sprememba, ki bi vse naše politično življenje vrnila na ona stara pota — mi vsem tem demagogom, ki zavajajo ljudstvo, jasno in glasno odgovarjamo:
Jugoslovenska nacionalna stranka — kakor je to rečeno tudi v njenem programu — spoštuje vero ter plemenske in pokrajinske posebnosti, toda bori se in se bo borila proti vsem, ki vse to zlorabljajo v strankarske svrhe. Kar se tiče intrig o povratku starih, prejšnjih razmer, sem že rekel, da je staro nepovratno, končano. Ne samo, da 16. oktobra ne bo nikakih sprememb, o kakršnih govori opozicija v Dravski banovini. Takih izprememb, kakršnih si opozicija želi,
sploh nikdar več ne bo! Če se ima kaj spremeniti, potem ima izpremeniti opozicija iz vseh temeljev, in to čimprej celokupno svojo politiko in vse svoje postopanje. Prepričan sem, da ji bo v to služil tudi 15. oktober kot dober pouk.
vini.
Pozdravljam vse prijatelje v Dravski bano-Zavedajo naj se, da so del vojske, ki je nepremagljiva, ker je nepremagljiva zastava, pod katero se borijo. Četudi bi v kaki občini ostali v manjšini, naj vedo, da stoji za njimi poldrugi milijon zavednih Jugoslovenov, organiziranih v Jugoslovenski nacionalni stranki, ki jih ne bo nikdar zapustila.«
Tej izjavi ni treba dostavljati mnogo. Kdor ima ušesa, naj sliši, in kdor ima le še troho razuma, naj premisli!
Predsednik najmočnejše — in do danes edine v državi dovoljene politične stranke — pravi jasno, da državna oblast ne mara nikomur kratiti njegove volilne svobode, pač pa mora in hoče skrbeti, da nihče svobode n« bo zlorabljal za kakšne prikrite poli-t i ž n e c i 1 j e.
In nič drugega kakor zloraba volilne svobode je, če poskušajo brezvestni hujskači pod krinko občinskih volitev obnoviti po ovinkih po zakonu razpuščeno politično organizacijo!
G. Nikola Uzunovič ne pravi, da morajo vsi volilci voliti le eno listo. Lahko volijo n. pr. listo, ki se zavzema za to, naj bo sedež občine tu, ali pa drugo, ki hoče imeti sedež občine drugje. Možne so tudi liste, ki so sestavljene po stanovskih ali gospodarskih interesih. Vse to je dovoljeno. Nikakor pa ne bo trpela državna oblast, da se pod katerimkoli imenom poskušajo uveljaviti poskusi, obnoviti stare, danes prepovedane stranke.
Taki poskusi pa so tukaj! Pred nami leži letak, ki govori o nekakem »plebiscitu«, ki svari pred vsakim kompromisom in ki poziva ljudi naravnost na kazniva dejanja, samo da bi dosegli izdajatelji tega letaka kakšen vsaj navidezen uspeh. Ne pomislijo pa ti ljudje, kako tirajo s svojim postopanjem ne samo sfcbe, ampak vse slovensko ljudstvo v pogubo, kajti slepa trma in zagrizenost še nista nikdar rodili dobrega sadu!	,.
Mi smo pa prepričani, da bodo kljub dušeyi nemu pritisku, ki ga izvaja »opozicija« v Dramski banovini na volilce, volilci upoštevali odkrite in jasne besede modrega državnika in se po njih tudi ravnali.
- . - ^ 'f
Občinske volitve v savski, donav* ski9 dvinski in -pvimevski banovini
Za Jug. narodno stranko se je izreklo 90 % volilcev. Popoln poraz punktašev — dosegli niso niti 10% glasov
Preteklo nedeljo, 8. t. m. so bile občinske volitve v savski, primorski, drinski in dunavski banovini.
Izid volitev je sledeč:
a) v savski banovini je bilo vpisanih 642.615 volilce v; od teh je volilo 352.391 aLi 54 odstotkov. Za JNS je glasovalo 218.308 volilcev ali 62 odstotkov. Kompromisnih list, na katerih je bilo 258 nosilcev članov JNS, je bilo 356. Na podlagi teh izidov je bilo torej za JNS oddanih 317.880 glasov ali nad 90 odstotkov.
Za opozicijske liste je bilo oddanih 18.026 glasov ali 5 odstotkov.
V primorski banovini je bilo vpisanih 208.524 volilcev, glasovalo pa jih je 116.867 ali 56 odstotkov. JNS je dobila 106.023 glasov aH
91 odstotkov, opozicija pa je dobila 10.844 glasov ali 9 odstotkov.
V	drinski banovini je volilo 254.208 volilcev od skupnih 343.342. JNS je dobila 233.732 glasov, torej skoraj 92 odstotkov. Opozicija je dobila 20.466 glasov ali 8 odstotkov. Občin je dobila JNS 392 — vseh je 438 — opozicija pa 37.-
V	dunavski banovini je bilo 544.627 volilcev. Glasovalo jih je 309.867. JNS je dobila 351.741 glasov (95 odstotkov). Opozicija je dobila 17.916 glasov ali 5 odstotkov. Od 795 občin jih je dobila JNS 758, opozicija pa 33; v 4 občinah bodo naknadne volitve.
S tem glasovanjem je narod odločil.
Mi pričakujemo in verujemo, da tudi Dravska banovina ne bo zaostala za drugimi! '
Kfscdne zzncfe
Neverjetne lumparije, laži in hujskarije, s katerimi ogabni agitatorji begajo naše verno nepoučeno ljudstvo
Mi smo v našem listu že neštetokrat opo-aarjali na strahovito politično nepoučenost in politično neizobraženost našega ljudstva, ki bolj nego vse drugo omogoča raznim krivim prerokom in agitatorjem politično sle-parjcnje in beganje ljudi z najbolj neverjetnimi izmišljotinami, lažmi, obljubami in grožnjami. Nepoučeno ljudstvo seveda naseda takim govoricam, zlasti če jih sliši iz ust ljudi, katerim sicer že zaradi njihovega poklica vse verjame. Tako postopanje ne moremo označiti drugače kakor za zločin nad ljudstvom, ki v svoji nepoučenosti seveda sledi vsaki besedi, samo če pride iz ust človeka, ki je ali sam svečenik ali pa se skriva za veljavnostjo sveče-ništva. Zato smatramo za svojo sveto dolžnost, da opozorimo tik pred volitvami ljudi na nekatere usodne zmote in očitne laži.
1. Ali so občinske volitve »plebiscit« ?
Po deželi širijo letak, kjer stoji zapisano, da so bodoče občinske volitve plebiscit (ljudsko glasovanje), s katerim naj izjavi ljudstvo, »Ii je s sedanjim režimom itd. zadovoljno ali ne.
Trditev o nekakem »plebiscitu« je usodna zmota in očitna laž.
Kaj je plebiscit? Plebiscit je ljudsko glasovanje, da ljudje na poziv merodajnih krogov izjavijo, kaj hočejo. Tako je pozvala mednarodna mirovna konferenca slovenske Korošce, naj povedo, kam hočejo. To je bil pravi plebiscit.
Pri naših občinskih volitvah pa o kakem plebiscitu ni niti govora! Naše •bčinske volitve nimajo drugega pomena kot tega, da bo na njih padla odločitev, kdo naj vodi uprave novih občin v Sloveniji. To je vse in prav nič več.
Da bi pa ljudstvo pri občinskih volitvah •dločalo, kdo in kako naj vodi državo, o tem pa ni niti govora in na to odločitev ljudstva tudi nihče ni pozval!
»Plebiscit« je torej gola izmišljotina raznih agitatorjev, da bi ljudi preslepili za njihove glasove.
V smislu tiste državne politike, ki jo jc bil začel naš vladar z manifestom od 6. januarja, so bile vse dotedanje politične stranke razpu-Sčene in baš ta odlok je ves narod iskreno pozdravil, ker so bili ljudje večnih strankarskih razprtij že prav do grla siti.
Nikakor se pa niso mogli sprijazniti z razpustom političnih strank nekdanji politični strankarski generali, katerim je bila dotlej »stranka« vir vse njihove moči. Nekateri so se sicer znašli v novo politiko, drugi pa, med temi tudi naši (bivši?) klerikalci, so potuhnjeno stali ob strani in so čakali »na boljše čase«.
Taki časi so prišli — po njihovem mnenju i— sedaj, ob občinskih volitvah.
Zakon o občinskih volitvah daje namreč res mnogo svobode. To svobodo pa hočejo stari grešniki zlorabiti s tem, da postavljajo svoje čisto-strankarske kandidatne liste v vseh občinah, češ, če bomo dobili v svoje roke občinske uprave, bomo preko teh uprav feopet lahko nemoteno nadaljevali svojo staro strankarsko politiko, kljub prepovedi stranke.
Račun ni bil slab, a bil je napačen, ker so gospodje prezgodaj pokazali svoje pravo lice in svoje — roge!
če bi Šlo tem ljudem res samo za blagor
2. Druga laž: Vlada bo padla...
Druga prav tako debela laž je trditev brezvestnih agitatorjev, da bo »vlada padla«, če zmagajo pri občinskih volitvah v Dravski banovini pristaši (bivše) SLS.
Ti ljudje imajo, kakor je podoba, podeželske ljudi za strašne tepce, sicer jim ne bi kaj takega šepetali na ušesa. Pomislite le to-le:
Dravska banovina predstavlja po številu prebivalstva in po svojem obsegu komaj eno desetino države! Eno celo desetino! In tu prihajajo med vas ljudje, ki Vam hočejo na-tveziti, da bo ta desetinka vladala in koman-dirala deset drugih desetink! Kje pa smo s pametjo?
Resnica je ta, da vlada zaradi takega ali takega izida občinskih volitev v Sloveniji ne bo prav nič »padla«, pač pa se utegne zgoditi, da bo baš ta vlada dala nekaj le prebedastih hujskače v zapreti, da bodo mogli na hladnem premišljevati, zakaj so ljudi po nepotrebnem begali.
Rcsnica je namreč zopet ta, da državna vlada ni prav nič odvisna od občinskih volitev, ampak je po ustavi odgovorna samo vladarju, ne pa občinskim odborom v Sloveniji, pa če bi bili ti še tako »klerikalni«!
8. »Režim se bo izpremenil!«
Glede »režima«, t. j. glede načina vladanja (absolutistično, parlamentarno, fašistično itd.) velja do malega isto, kar smo rekli o vladi: Tudi »režim« ni prav nič odvisen od naše borne desetinke in še manj od sestave občinskih odborov v Dravski banovini, pač pa so — in bodo še dolgo! — odvisni občinski odbori v Dravski banovini od »režima« oziroma od vlade! To je resnica in nič drugega.
Take stvari o »režimu« in o »vladi« trosijo med ljudmi lahko samo nekdanji napihnjenci in prenapeteži, ki jim še danes ne gre v glavo, da so easi njihove neomejene oblasti v deželi enkrat za vselej minili! »Celjski grofje so bili in ne bo jih nikdar več!« Taka je resnica!
občin, bi se bili združili vsi ▼ misli, da je treba izvoliti v občinske uprave najboljše gospodarje. Tak kompromis jim je bil na ponudbo! Toda oni so v svoji prešernosti in trmi vsak kompromis odklonili, upajoč, da bodo sami gospodarili v občinah pod svojo strankarsko firmo!
S tem so pa pokazali svoje pravo lice in svoje prave namene. Razumljivo jc, da vlada, ki je zvesta čuvarica nove državne politike, take ovinkarske igre ne more mirno gledati in da v državnem interesu ne more trpeti, da bi se v naše javno življenje zanesla skrivaj in po ovinkih zopet stara politična igra! Zato bo vlada že pred volitvami (in še bolj pozneje) brez dvoma vsako tako igro preprečila. Moči ima zato več kot dovolj! Zato pa ni mogoče v tem slučaju govoriti o »nasilju«, ampak vlada bo storila le svojo dolžnost!
Za volilce pa sledi iz vsega tega nauk, da je blaznost, odločiti se za liste, ki niso mišljene ne samo v občinskem, ampak tudi v državnem interesu. Država je nad občino in oboje mora biti v skladu.
Zatorej imejte razum in odločite se za liste, ki jih ne bo treba uničevati, da pojde življenje v občinah mirno svojo pot naprej.
Država in občina
Država je celota, občine pa so deli države. Razmerje med obema je isto kakor med telesom kot celoto in med posameznimi udi. Če posamezni udi ne delujejo skladno s celoto, je telo bolno!
Te resnice pa nočejo uvideti tisti ljudje, ki se jim neprestano zeha po starih časih. Oni vidijo pred seboj le posamezne ude, ne vidijo pa celote!
Toda zdravo telo vse take bolne ude izloči. Tako bo storila in mora storiti tudi naša državna oblast kot euvarica celote in ne bo trpela, da se zadira trnje — čeprav klerikalno — v zdravo celoto.
To naj imajo volilci v nedeljo pred očmi in naj v interesu države in še bolj v interesu svojih občin oddajo svoje glasove za tiste može, ki dajejo dovolj jamstva, da ne bodo delali državni politiki težav, ampak da bodo z državo sodelovali v korist države, občin in občanov.
Naše občine ne smejo postati tista vroča tla, kjer bi se odločeval boj med državo in med kakšno bivšo stranko, ampak morajo biti temelj zdrave državne politike, ki bo tudi za občine najbolj koristna.
Še je čas, da se premislite! Kdor je razumen, se ne bo odločil za politiko trme in kljuboval-nosti, ker je državni zid pretrd, ampak se bo odločil za mirno in pošteno delo v korist občin in države!
fiazvel/avl/ena eppesfilev
Letos spomladi so bili konfinirani dr. Anton Korošec, dr. Fran Kulovec, dr. Marko Natlačen in dr. Anton Ogrizek.
Proti konfinaciji so se imenovani gospodje pritožili na sodišče v Celju, ki je iz formalnih razlogov konfinacijo razveljavilo.
Proti tej odločbi celjskega upravnega sodišča se je pritožila banska uprava v Ljubljani na Državni svet v Beogradu, ki je sodbo celjskega sodišča razveljavil.
Dr. Korošec in tovariši ostanejo še nadalje konfinirani.
I9.CCC m nad zemljo
Lep uspeh ruske znanosti.
30. septembra t. 1. so se Rusi dvignili s svojim balonom »Stratostat USSR« v stratosfero. Ob 8. uri 43 minut zjutraj so se dvignili, ob 5. uri popoldne so bili zopet na tleh. Pred njimi se je dvignil belgijski profesor Piecard 16.200 m visoko, Rusi so bili torej skoraj 3000 metrov višje. Stratostat je imel prostornine 25.000 m" in je bil napolnjen z vodikom, to je s plinom, ki je mnogo lažji kot zrak, vsled česar se tak balon dvigne kar sam od sebe v zrak. Odplavali so torej v takozvano stratosfero t. j. prostor v zraku v višini 8.000 do 65.000 m. Tu vlada stalna toplina odnosno mraz — 65° C. V višini 100.000 m nad zemljo pa je zopet ista toplina kot na zemlji. Učenjaki študirajo v tej višini posebne žarke, tako zvane kozmične žarke, odkod ti prihajajo in kakšne lastnosti imajo. Ti žarki na zemljo sploh ne pridejo, ker jih zrak zadrži. Vsii aparati so točno delovali, kar jasno kaže, da tudi mi Slovani nekaj znamo in naredimo in ne samo Nemci, kot še danes mnogi mislijo. Ta polet je bolj poizkusni let za drugi polet, ko mislijo Rusi leteti še vtišje.
Ko preCitaS Kmetski list« daj
ga prečltati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev.
ftcLpačm računi
Ali: ravna pot najboljša pot!
Pcmen pot & vezirja	kvalja
Pred sklepom balkanskega pakta?
države, ki leže ob Črnem morju, končala pa se je na otoku Krfu, kjer leži pokopanih na tisoče srbskih vojakov, od tam pa se je vrnila visoka vladarska dvojica v Boko Kotorsko.
Vsa pot je bila eno samo veliko slavje. Našega vladarja so povsod sprejemali z velikimi častmi in slovesnostmi, zlasti v Bolgariji, v Carigradu in na grškem Krfu. Že ves ta zunanji sijaj je dokazoval, da ima to potovanje velik politični pomen.
Balkanske države so bile doslej med seboj silno nesložne in napetosti med njimi kar ni moglo biti konec. Potovanje Nj. Vel. Kralja pa je imelo namen, da pripravi pot medsebojnemu zbližanju in sklenitvi prijateljskih pogodb. Tako nam napovedujejo skorajšnjo pogodbo med Ru-munijo, Bolgarijo in Turčijo in med Jugoslavijo in Turčijo. Krona vsega tega dela pa naj bi bila prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Naš vladar je pokazal s svojim prizadevanjem za sklenitev prijateljskih pogodb, da resnično dela za mir, kar pa se da doseči le s priznanjem tega, kar je bilo ustvarjeno in pridobljeno s potoki krvi.
Poročali smo že, da se je odločil pretekli teden Nj. Vel. Kralj skupno s kraljico na veliko potovanje okoli celega balkanskega polotoka.
Nj. Vel. kralj Aleksander, takrat regent, v razgovoru s svojimi vojaki na otoku Krfu
Nj. Veličanstvi sta potovali na vojni ladji >Dubrovnik«. Pot ju je peljala v vse balkanske
»Kmet&foi dam" v ftemčiji
Udeležilo se ga je nad pol milijona kmetov. Novo »kmetsko
pravo«
Nemški kancler Hitler, sedanji pravi vladar Nemčije, hoče nemško državo postaviti na več ali manj stanovsko podlago. Med stanovi pa, ki naj bi bili pravi nosilci novega nemškega reda, smatra za najvažnejši stan kmete, ker so kmetje tisti del naroda, ki prideluje za ves narod potrebno hrano.
Da še posebno podčrta važnost kmetskega stanu, je ukazal Hitler, naj se v celi državi slovesno praznuje 1. oktober vsakega leta kot »praznik žetve«, pri tej priliki pa naj se prirejajo povsod »kmetski dnevi« s primernimi proslavami kmetskega dela.
Letos 1. oktobra so v Nemčiji prvič praznovali »kmetski dan« in »praznik žetve«. Največja proslava te vrste je bila v Buckeburgu, kjer se je na povelje državne oblasti zbralo nad pol milijona kmetov iz cele Nemčije. Proslave so se udeležili najvišji predstavniki oblasti s Hitlerjem na čelu, katerega so sprejeli z uprav cesarskimi častmi. Na proslavo so poslali tudi 800 časnikarjev iz vseh delov Nemčije, ki so poročali vsak v svoj kraj o poteku proslave.
Skrb in zanimanje sedanje nemške vlade za kmetski stan pa gre še mnogo dalje. Hitler namerava namreč sedanje »kmetsko pravo«, ki so ga vpeljali v Nemčiji po vzoru starega »rimskega prava«, odstraniti in ga nadomestiti z nekdanjim »nemškim pravom«. Rimsko pravo je
namreč pretvorilo zemljo, ki jo obdeluje kmet, v kupčijski predmet, tako da vsak kmet lahko vsak kos svoje zemlje zadolži, odproda ali pa kaj dokupi — tako je tudi pri nas — dočim »nemško« pravo tega ne pozna, ainpak gre za tem, da ostane kmetski dom last kmetske rodbine. Hitler hoče torej vpeljati neke vrste kmetske fidejkomise, ki naj ohranijo vsaki kmetski rodbini njen dom neokrnjen.
Tudi neke vrste agrarno reformo hoče izvesti nova nemška vlada. Veleposestev sicer ne mara razlastiti kar navprek, pač pa hoče razlastiti prezadolžena veleposestva, jih razparceli-rati in na tako pridobljenem ozemlju ustanoviti na tisoče neprodajnih kmetskih domov, zlasti v vzhodni Nemčiji, kjer naj bi novi kmetski naseljenci tvorili najjačjo obrambo proti Poljski in drugim nemškim sosedom.
Prav tako hoče nova nemška vlada izsušiti tudi obsežna močvirja in izboljšati peščena ozemlja, kjer bodo tudi naselili na tisoče kmetov. Vsa potrebna dela pa opravljajo brezposelni delavci, ki so organizirani v posebnih »prostovoljnih delavskih oddelkih«.
Vsa ta dela bodo veljala precej miljard, zato pa bo nemška država — tako upajo — glede hrane kmalu popolnoma neodvisna, kar je zlasti za slučaj nove vojne za Nemčijo neprecenljive važnosti.
fVcpIcducs! domače živali
n.
Drugi nič manjši vzrok neplodnosti v vasi pa je zaostala posteljica po porodu. Nazori o tej posteljici, kd še do danes vladajo po deželi, so popolnoma napačni. Na lastne oči sem videl kako je vaški mazač razmesaril neko kravo, iz katere je čistil to zaostalo posteljico. Ti ve-ščaki vedo povečini ljudem samo pripovedovati, da je bila krava preveč gobova in se ni mogla sama očistiti. Lepo kot po navadi je trgal posteljico skupno z gobami ter vsakih pet minut privlekel s kosi raztrgane posteljice tudi koti-lidone, oziroma kakor jih narod imenuje gobe. Čudno se mi je zdelo, kako je ta krava sploh ostala živa — če človek pozna ustrojstvo in pomen teh kotilidonov, ki so predpogoj razvitka in življenja bodočega novorojenca v kravi. Ta kra-
va je sicer ostala živa, toda ostala je tudi ja-lovka. Na žalost ni mogoče vse te stvari objas-niti, kako in kaj se mora to delati, ker bi bilo preobširno in zraven bi moral objasnjevati še ustrojstvo teh notranjih organov, kar se tudi ne da brez gotovega predznanja. Živinorejci, zapomnite si samo to, kadar boste kaj takega videli, da vam kakšen tak junak na ta način kvari vašo kravo, kakor sem vam gori stvar opisal, da mu rečete lepo: prijatelj, idi od koder si prišel, kravo bom jaz sam zdravil.
Vi živinorejci pa si priskrbite v vasi po 1 meter in pol dolgo cev, kakor jih rabimo za klistiranje, in če res ni prilike, da pokličete veterinarja, lepo izpirajte kravo z dvoodstotno lizolovo vodo in se bo krava že počasi sama
izčistila s tem izpiranjem. Vzemimo vsaj par. litrov mlačne vode, eno stran cevi dajte v maternico, v drugo stran cevi vtaknite lijak, ki pa naj bo malo večji. V lijak vlivajte lizolovo vodo, ga polnega visoko dvignite in ko steče tekočina v maternico, zopet na isti način ponovite, dokler imate še kaj tekočine v loncu. Seveda pa pazite, da cev in voda ne bo umazana ter voda prekuhana in da v tej vodi ne bodo plavali ostanki žgancev, ki so se prej kuhali v tem loncu. Na ta način bo sicer kraVa mogoče zakasnila kako perijodo pojanja, vendar pa bo ostala zdrava in plodna. Ravno tako vas opozarjam, da konec te posteljice, ki moli iz nožnice, ne smete s silo ven vleči. Dobro je, sicer, da nekaj otkinete, ker predolgo zopet ne sme biti, ker nekatere živali imajo navado, da te ostanke pojedo in posledica tega je slaba prebava. Zraven lahko krava na predolgi konec stopi, kar ima tudi lahko slabe posledice. Če se vam že to pripeti, da se žival ni očistila kmalu po porodu, svetujem, da prestavite tako kravo na ležišče, da bo imela zadnji konec višji od prednjega. Taka žival se po navadi zelo napenja in kaj rada izrine maternico iz sebe ter imate na ta način kar dve nesreči. Pri taki kravi, ki se ni otrebila posteljice pa držite kar največjo snago, da ne bi še od gnoja ven moleče posteljice okužila, ker maternica je po porodu zelo občutljiva.
Drolc Jože, sreski veterinar, Kočevje.
SladLhanje mošta
Na temelju § 2 zakona o vinu in pravilnika k temu zakonu ter na predlog kmetijskega oddelka, vinarskega nadzornika in kmetijske po-suksne in kontrolne postaje v Mariboru je banska uprava izdala obče dovoljenje za slajenje vinskih moštov od letošnjega vsled neugodnih vremenskih razmer nepopolno ali slabo dozorelega grozdja, in sicer s sledečimi omejitvami in pod nižje navedenimi pogoji:
1.	V nobenem primeru ni dovoljeno dodati na 100 1 mošta več kakor 4 kg rafiniranega sladkorja.
2.	Za vinorodni okoliš ormoško-ljutomenski in za podokoliš Pekre se dovoljuje povečanje sladkobe mošta do največ 19 stopinj po kloster-neubourškd moštni tehtnici.
3.	Za vinorodne okoliše Kozjak ih Gornje Slovenske gorice, Gornje-radgonske gorice, Haloze (Spodnje, Srednje in Gornje), za vinarski podokoliš Razvanje—Fram—Slovenska Bistrica ter za vinograde v občinah Lendava in Orešje v srezu Dolnja Lendava) se dovoljuje povečanje sladkobe mošta največ na 18 stopinj po kloster-neuburški moštni tehtmici.
4.	Za vse ostale vinorodne okoliše in pod-okoliše, to je vinorodne okoliše: Srednje Slovenske gorice, Prekmurske gorice (brez občin Dolnja Lendava in Orešje), šmarsko-rogaško-kozjanski in celjski okoliš, drameljsko-savinjski okoliš, Bizeljsko in Posavje, krško-kostanjeviški, novomeško-mokronoško-litijski in črnomeljsko-metliški okoliš ter za podokoliš Vinarije - Konjice v srezu Konjice in haloško obrobno pogorje v srezih Maribor desni breg in Šmarje pri Jelšah, se dovoljuje povečanje sladkobe mošta največ na 17 stopinj po klosterneuburški moštni tehtnici.
5.	Vsak vinogradnik ali kupec grozdja, ki se tega občega dovoljenja posluži in sladi svoj mošt, mora preko svoje občine in sreskega na-oelstva predložiti pismeno prijavo v dupliikatu (dvojniku) po obrazcu, kakor je predpisan v zgoraj navedenem pravilniku. Te prijave je predložiti za teritorij bivše ljubljanske oblasti vinarskemu nadzorniku pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočniku vinarskega nadzornika v Mariboru.
6.	Sladiti mošt od samorodnic, čistih -.ali v mešanici z domačimi sortami vinske trte, je najstrožje prepovedano.
Mladina
Kako bomo volili
Prihodnjo nedeljo se bodo vršile občinske volitve v naši banovini. Zopet bo dana prilika polnoletnim občanom, da si bodo po lastni volji izvolili nove gospodarje svojih občin, ki bodo za vrsto let odločali o občinskih zadevah, ki se tičejo vsakega občana.
Za volitve se moramo brigati tudi mi, čeprav smo mladi in največkrat pravimo: kaj nam mar občina in delo občinskega odbora!
Tako smo govorili tedaj, ko še nismo vedeli, kaj je prav za prav občina, kaj občinsko gospodarstvo in kako slednje vpliva tudi na gospodarsko stanje posameznih občanov. Takšne skrbi smo prepuščali starejšim v prepričanju, da mlajši nismo zreli za to.
Cas sam nam je pa prinesel spremembo in danes smo tudi mi spoznali, da vse to, kar se danes dela v občini, kako skrbi občinski odbor za eno ali drugo, kakšne investicije dela in druge stvari, ne tiče le naših očetov, ampak v mnogih primerih nas mlajših, ki bomo morda nosili bremena ali čutili posledice po sklepih sedanjih občinskih gospodarjev. Ali z drugimi besedami, mi ne smemo gledati le za sedanjost, temveč še v večji meri za bodočnost, katero bomo dočakali in tedaj lahko bridko spoznali zanikarnost svojih mladih let.
Naša Društva kmetskih fantov in deklet niso politične organizacije, torej ne morejo vlagati svojih kandidatnih list. S tem pa ni rečeno, da se za politiko ne smejo brigati. Nasprotno! Njih naloga je ena največjih, da svoje članstvo izobražuje tudi politično, to je tako, da bo vsak vedel osnovne pojme o politiki, državi, banovini in tudi občini. Poznati je treba javno gospodarstvo in upravljanje narodnega premoženja, ki zadeva vsakega zemijana. Vedeti pa morajo tudi, kako se v občini zastopajo kmetski interesi in kdo so ljudje, ki jim svoje zastopstvo lahko zaupamo.
Po zakonu imajo občine tudi dolžnost, 6krbeti za izobrazbo svojih občanov. Ustanavljati morajo knjižnice in čitalnice, kjer pa obstojajo, njihovo delo pospeševati. Podpirati morajo nadalje tudi prosvetna društva, gasilstvo i. t. d. Vse to zadeva tudi naša Društva kmetskih fantov in deklet, in jasno je, da bodo za svoje požrtvovalno delo deležna večje ali manjše podpore, odvisno od razumevanja občinskih očetov.
Občine so po svoji sestavi (strukturi) parlamenti krajevnega značaja. Kakor razpravlja in sklepa narodna skupščina o stvareh, ki se tičejo cele države in njenega prebivalstva, tako občine o zadevah obseženega teritorija in o poslih, ki so ji prideljeni. Iz tega sledi, da imajo občine za izvoljene odbornike tudi velik vzgojni pomen. Tu sodelujejo naši kmetski ljudje sami in se učijo in vežbajo za javno življenje, postajajo samostojno misleči, kar bo imelo ugodne posledice tudi za razvoj kmetskega: pokreta, ki hoče imeti takšne ljudi, ki bodo z uspehom in razumevanjem ščitili kmetske interese.
Ugotoviti moramo in ponosni smo na to, da bo prišlo v bodoče občinske odbore, uprave in na županska mesta mnogo naših tovarišev iz mladinskih vrst. Ti prihajajo iz naše šole, prepojeni s kmetskim duhom in ponosom.
Naše spoznanje nam veleva, da od samega tarnanja, povprečnega kritiziranja in brezsmi-selnega hudovanja ne bomo dosegli nobenih uspehov, ustvarili ničesar pozitivnega, ne za sebe in ne za splošnost. Treba je prijeti za delo in sodelovati! Posebno tam, kjer smo sami pri-radeti. Morda ne bo vse tako, kot si domišljamo,
vendar uvideli bomo marsikaj in se prepričali, I kaj je dosegljivo in kaj ni!
Za naše zavedne tovariše ne bo nobenega dvoma, koga bodo volili. Drugim pa, ki ne znajo presoditi, je treba dopovedati, da bodo glasovali za tiste kandidate, ki so nesebični, zavedni in samostojno misleči ljudje. Le od takšnih lahko pričakujemo, da bodo delali v blagor občine in podpirali stremljenja kmetske mladine.
Nikakor pa ne bomo volili ljudi, ki se pustijo vladati z ene ali druge strani, torej takšni, ki ne znajo slediti svojemu razumu, ampak so le slepo orodje drugih. Na vsak način se moramo iznebiti iz naših občin kimovcev, ki delajo kmetskemu imenu največjo sramoto, skupnosti pa gospodarsko škodo.
Tudi to je naš program! Kar je škodljivega, brezpogojno odstraniti; pri tem pa mora sodelovati vsak, zato vsi na volitve, za naše ljudi!
Gotna vas pri Novem mestu. Lep dan smo doživeli pri nas preteklo nedeljo 8. oktobra. Naše društvo kmetskih fantov in deklet je proslavilo zaključek sadnega in grozdnega tedna
t Julij SaJnik
V nedeljo so položili k večnemu počitku v Št. Pavlu v Savinjski dolini v starosti 77 let, enega izmed najplodnejših javnih delavcev na kmetsko-prosvetnem, strokovnem in kulturnem polju, po vsej Sloveniji znanega strokovnjaka, učitelja, veleposestnika dn gostilničarja, gospoda Julija Sadnika. Naj mu bo lahka tako ljubljena domača gruda!
z razstavo sadja, katero je organiziral sreski kmetijski referent g. Vrisk iz Novega mesta. Ob drugi uri popoldne so naši vrli fantje in dekleta napravili pohod skozi Novo mesto in nazaj s konjenico in okrašenim vozom. Godba, petje in vrisk je odmeval po mestu in spravil na noge vse meščane. Vmes so dekleta vabile na prireditev v Gotno vas, čemur so se številni meščani tudi odzvali. Pohod je bil prav posrečen in je pokazal agilnost naše mladine. — Popoldne je otvoril razstavo sreski kmetijski referent g. Vrisk, ki je pozdravil vse navzoče in se zahvalil društvu in drugim, ki so šli akciji na roke. Nato je govoril predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Kronovšek iz Ljubljane, ki je tolmačil program kmetskega pokreta in navduševal mladino za nadaljnje delo. Za njim je spregovoril še g. Malasek, profesor Kmetijske šole na Grmu, ki je razpravljal o pripravljanju sadja za trg in pomenu istega za narodno gospodarstvo. S tem je bil oficialni del prireditve zaključen, nakar se je pričela prosta zabava, ki je najlepše uspela.
XVII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo
Žalec v Savinjski dolini, 8. oktobra 1933. Ze več dni se izvršuje živahno nakupovanje pri neizpremenjenih cenah po Din 65'— do 70-— za 1 kg. V javni Oznamovalnici se je do včeraj signimlo 490 bal po 150 kg.
Društveni odbor.
Polšnik. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas lepa narodna veselica, katere se je udeležilo tudi veliko število ljudi iz bližnjih vasi. Prireditev je sijajno uspela. Za uspeh gre posebna hvala g. nadučitelju Aničiču in učitelju Vidieu. Prireditev so obiskali tudi banovinski svetnik g. Birola s soprogo Ln notar dr. Grašič s soprogo. Prireditev je znatno okrepila prijateljske in družabne vezi, ki vežejo tukajšnje narodno-zavedno občinstvo.
Konjice. Te dni so našli nabiralci gob v nekem bližnjem gozdu že skoraj popolnoma strohnelo truplo 74 letnega posestnika Crešnarja Ignaca, ki je že maja meseca izginil, ne da bi se vedelo kam. Na lice mesta je takoj prišla komisija, ki je ugotovila, da je starega moža zadela bržkone kap. Pokojni Orešnar je bil premožen posestnik. V njegovi obleki so našli še hranilno knjižico, v njej pa okoli 15 bankovcev po 100 dinarjev. Truplo so takoj prepeljali na njegov dom.
Krka. V nedeljo, dne 1. oktobra smo imeli velike svečanosti, ko se je izvršila blagoslovitev nove motorne brizgalne Prost. gas. društva na Krki. Pokroviteljstvo nad slavnostno prireditvijo je prevzel sam gospod ban dr. Drago Marušič, katerega je zastopal banski insp. g. dr. Guštin. Kum in kumica pri blagoslovitvi pa sta bila g. narodni poslanec Milan Mravlje in njegova soproga ga. Olga. Po blagoslovitvi, katero je izvršil pater Gerard iz Stične ob asistenci domačega gg. župnika in kaplana, so govorili načelnik društva, zastopnik g. bana, narodni poslanec in šolski upravitelj. Ob tej priliki je izročil g. upravitelj diplome častnih članov Prostovoljnega gas. društva na Krki pokrovitelju g. banu, kumici gospej Mravljetovi in kumu, nakar je gasilska župa napravila mimohod pred predstavniki oblasti in drugimi častnimi gosti. Cela prireditev je zelo lepo uspela in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Naše društvo je z novo motorno brizgalno napravilo velik korak naprej sebi v čast in bližnjemu v pomoč.
Mala Nedelja. Naša združena velika občina obsega celo faro. Sedež občine (pisarna) bo pri Mali Nedelji v purgi. Vsi trezno misleči volilci, ki hočejo občini zagotoviti miren gospodarski napredek in razvoj s podporo višjih oblasti, bodo pri občinskih volitvah složno glasovali za državno listo z nosilcem Francem Špindlerjem na čelu. Vsi na volišče, da bo zmaga tem lepša!
Vosek. Dne 27. septembra t. 1. je zatisnil za vedno svoje trudne oči dober Ln marljiv kmet Hazel Franc. Pokojni je bil veren krščanski mož, vendar naprednega kmetskega mišljenja. Kako je bil mož priljubljen med občani, je pokazal najbolj njegov lepi pogreb, katerega se je udeležilo mnogo mnogo prijateljev in vsa šolska mladina. Pokojni zapušča ženo in 9 še večinoma nepreskrbljenih otrok. Kot dolgoletnega občinskega odbornika ga je spremljal na njegovi zadnji poti celokupni obč. odbor in mu podaril v znak prijateljstva krasen venec. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Njegovim ostalim naše iskreno sožalje.
Izšla je knjiga
»J etika«
(dvesto otrani, v platno vezana, na finem papirju, 106 slik!) Cena 50 Din. V tej opremi le par sto izvodov na razpolago!
Knjiga vsebuje žive opise vseh vrst jetike, opisuje zdravljenje in čuvanje pred njo. Dodatek: Zdravstvena zakonodaja glede zatiranja tuberkuloze.
Knjiga spada v vsako hišo! Zlasti naj bi jo naročevali oboleli in ogroženi, šole, društva, zdravstvene ustanove in oblasti. Naroča se pri avtorju dr. France Debevec, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18.
Novo vozilo na naših železnicah
Na naših železnicah utegnemo dobiti v kratkem novo vozilo: motorni vlak.
»Motorni vlak« poganjajo stroji na bencin. Stroji so vdelani v potniški voz sam, tako da se niti ne vidijo. Voz ima prostora za 40 do 60 potnikov, vozi pa z veliko brzino, nad 100 kilometrov na uro. Ker je voz precej podoben letalom tipa »Zeppelin«, ga imenujejo Nemci sSchienen-Zeppelin«, ker teče po tirnicah (»ši-nah«).
Vožnja s takim vozom je zelo prijetna, ker teče silno mirno in brez sunkov. Glavna prednost novega vozila pa je njegova brzina.
Železnici so delali doslej veliko konkurenco avtomobili in sicer v osebnem in tovornem prometu, zlasti na krajših progah. Novo vozilo pa dela konkurenco zopet avtomobilom...
Pretekli teden so pri nas preizkušali novo vozilo na več progah: na progi Ljubljana—Maribor, na gorenjski progi in na progi Ljubljana— Karlovac. Preizkusili ga bodo tudi na progah zagrebške železniške direkcije. Če se bodo poskusi obnesli, utegne železniška uprava naročiti več takih motornih vozil. Vozilo, ki ga pri nas preizkušajo, je dala na razpolago avstrijska tvrdka »Austro-Daimler«.
Pazite na hranilne knjižice
Odkar so bili naši denarni zavodi prisiljeni, da so zaradi krize omejili ali pa celo ustavili izplačevanje vlog, so se pojavile razne zlorabe s hranilnimi knjižicami.
O brezvestnih kupčijah s hranilnimi knjižicami smo že poročali. Takrat je bilo oškodovanih mnogo ljudi za težke tisočake, ker so se dali od brezvestnih agentov preslepariti in so prodajali svoje prihranke tudi za polovično ceno. O teh precej čudnih »kupčijah« bo govorilo še sodišče.
Te dni pa so prišli na nov način sleparije. Nekateri denarni zavodi namreč izplačujejo na nove vloge večje zneske kakor pa na vloge starejšega datuma. Ker so pa vsled raznih plačil knjižice v najnovejšem času dostikrat menjale svojega lastnika, so pri nekaterih zavodih izdajali novim lastnikom nove knjižice, toda s pripombo, da je ta nova vloga prenos iz stare knjižice. Na take prenose seveda zavod ni izplačeval večjih vsot.
Premeten slepar pa je prišel na idejo, da bi bilo dobro tisto opazko o prenosu kako izbrisati, da bi knjižica izgledala kot nova in z novo vlogo, na katero se dobi večje zneske izplačane. Pripombo o »prenosu« je kemično odstranil in njegov posel je šel prav dobro, dokler mu niso prišli na sled in ga zaprli.
Ta sleparija naj bo resno svarilo vsem lastnikom hranilnih knjižic, naj se nikar ne spuščajo v takšne lahkomiselnosti, ampak naj rajši svoje hranilne knjižice varujejo doma.
Zanimiva vprašanja
V najnovejši številki lista »Pohod« je objavil g. Franjo Bule iz Mirne članek, kjer javno vprašuje:
»Ali je res, da je bila neka tuja industrija obsojena na 15 milijonov dinarjev globe? Ali je pa tudi res, da so se našli naši ljudje, ki so v Beogradu moledovali za rešitev in odpis globe teh privandrancev ?
Ali je res, da je neki zavod v Dravski banovini dal, oziroma posodil 30 milijonov dinarjev nekemu inozemskemu privandrancu, kljub temu, da je bila njegova tovarna vredna komaj 2 in pol do 3 milijone dinarjev?
Ali je res, da je v Ljubljani okoli 20 oseb, ki imajo mesečnih dohodkov v današnjih kritičnih časih po 50—100 tisoč Din. Ali je res, da je v Ljubljani okoli 100
takih, ki imajo mesečnih dohodkov po 10 do 50 tisoč dinarjev?
Ta vprašanja jasno osvetljujejo današnje stanje, še bolj pa bi spoznala javnost današnji položaj, če bi prišla v javnost razna imena!«
Obrtna razstava v Kranju
Podjetni obrtniki v Kranju so začetkom oktobra priredili prav dobro uspelo razstavo svojih izdelkov, ki dela kranjskim obrtnikom vso čast. Razstavo je obiskalo že nekaj tisoč obiskovalcev, in vsi so bili z obiskom nadvse zadovoljni in so izražali željo, naj bi se tudi v Kranju take razstave redno prirejale, kajti Kranj se razvija čimdalje bolj v obrtno-indu-strijsko središče Gorenjske.
Važno za izseljence in njihove rodbine. Kakor javlja izseljeniški komisariat v Zagrebu, je po sporočilu našega konzulata v New Yorku tamkajšnji odvetnik Dragomir Kostič, ki se je zval tudi Darlton Kostich prišel v konkurz. Ker je bil Kostič v stikih z našimi izseljenci, katerim dolguje približno 33.000 dolarjev, naj vsi, ki imajo kake pritožbe proti Kostiču, javijo to izseljenskemu komisariatu v Zagrebu najkasneje do 5. novembra letos.
Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak!
Nevaren hlapec. Pri posestnici Mariji Janež v občini Sv. Urban pri Ptuju je služil za hlapca že dalje časa Janez Kocmut. Čeprav je bil hlapec oženjen, je vendar silil v svojo gospodinjo, ki pa je vse njegove ponudbe odbila. Zaradi tega je užaljeni hlapec preteklo soboto zvečer počakal na svojo gospodinjo s puško ter jo smrtnonevar-no ranil.
Tudi Zagreb dobi svoj »nebotičnik«. Na
oglu Gunduličeve in Masarykove ulice v Zagrebu je trgovec Drobec začel graditi veliko osemnadstropno hišo, ki bo, kakor javljajo zagrebški listi, prvi »neboder«. Sicer ne bo dosegel višine ljubljanskega nebotičnika, zatrjujejo pa, da bo po notranji ureditvi še lepši kakor ljubljanski nebotičnik.
Zaradi nesrečne ljubezni. V Palače hotelu na Zrinjevcu v Zagrebu je te dni izvršila samomor mlada zaljubljena dvojica, 20 letno dekle in 19 letni mladenič. Obesila sta se vsak na svojem oknu. Kakor se je ugotovilo, je on parketar-ski pomočnik Konstantin Jakopič, ona pa šivilja Ana Galamboševa. Kakor je razvidno iz pisma, ki sta ga pustila na mizi, sta šla oba v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
Požar. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je pogorela hiša posestnika Martina Eberla z gospodarskimi poslopji vred. Posestniku Smolnikarju je pogorel hlev, posestniku Pulku pa skedenj in kolarnica.
Nesrečno popivanje. V Sakošaku pri Sv. Andreju v Slov. goricah so se vinjeni fantje spoprijeli med seboj. Mladi Josip Muzek je potegnil samokres in ustrelil Antona Kovačeca v trebuh.
Most v Krški vasi obnovljen. Podjetniku Jožetu Piletiču iz Št. Jerneja, ki je izdražil obnovo podrtega mostu v Krški vasi, se je posrečilo s 15 delavci most obnoviti v 5 dneh toliko, da je za pešce že odprt.
Regulacija Koprivnice. Potok Koprivnico bodo regulirali po sklepu celjske občine.
»Valetov fond.« V Št. Jerneju se je ustanovil poseben odbor, v katerem so zastopana vsa društva, pri katerih je sodeloval nedavno umrli naš tovariš Maks Vale, da zbere poseben »Valetov fond«. Namen tega fonda je, podpirati vsa društva, za katera je pokojni Vale žrtvoval mnogo časa in denarja.
Preprečen napad na železnico. Pretekli teden je našel čuvaj železniške proge pri Rajhen-burgu na progi dve pločevinasti škatlji, pritrjeni na tirnice. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za peklenske stroje tujega izvora.
Pismene opomine
smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki y>Kmetskega listam za tekoče leto še niso plačali. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje redno pošiljanje lista	Uprava.
Vlak je povozil na Jesenicah 26-letnega delavca Franca Jekovca. Jekovec je bil podvržen božjasti in jako verjetno je, da ga je prijel napad baš v trenutku, ko je stopal čez tir. Vlak je mladeniča popolnoma razmesaril.
Požar na Poljčanah. Preteklo nedeljo je požar uničil hišo in gospodarska poslopja posestnika Alfonza Kolenca. Ogenj sta zanetila bržkone dva tujca, ki sta preteklo noč pri Ko-lencu pienočevala. Škoda znaša nad 30.000 dinarjev.
Prvi perutninarski kongres za celo kraljevino Jugoslavijo se bo vršil od 22. do 24. t. m. v Valjevu.
Važno za dekleta, ki iščejo službe v Skop-lju. Dekleta, ki jih zanese boj za vsakdanji kruh v Skoplje, naj si zapomnijo naslov »Karadjordje-va ■ ulica 5 b na Banjakovcu«. Tam se nahaja Dom sv. Marte, kjer dobe naše služkinje vsako potrebno varstvo.
Tragična Smrt polkovnika Potočnika. V nedeljo, dne 8. t. m. je tragično preminul v Kokri pri lovu na gamse, ki ga je priredil industrijalec g. Dolenc iz Škofje Loke. Zadela ga je kap!
Nagla smrt. Podpreglednik finančne kontrole v Sovodnji Ivan Oražem je te dni nenadoma umrl. Pokojnik je bil star šele 35 let.
Zavraten uboj. V nedeljo zvečer se je vračal 321etni posestnik Ivan Petek, doma iz Zakl v Halozah, v družbi posestnika Alojzija Pavška in Janeza Zirovnika, posestnika v Stanešincih, na vozu domov. Pred gostilno v Novi Cerkvi je ustavil voz ter stopil z njega, hoteč se v gostilni okrepčati. Tedaj pa je Žirovnik kakor pobesnel nenadno potegnil velik nož in ga sunil petkrat v hrbet. Petek se je smrtno nevarno ranjen zgrudil. Morilca zasledujejo.
Organizacija gasilstva. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije bo po sklepih svojega starešinstva po naslednjem sporedu izvedla organizacijo gasilstva: Izredni občni zbori gasilskih čet bodo dne 22. oktobra t. 1.; gasilske žu-pe v Dravski, Savski in Dunavski banovini bodo zborovale 5. novembra, gasilska društva pa 19. novembra. Navodila za vsa ta zborovanja je starešinstvo že izdelalo.
Ponarejeni kovanci. Zadnje dni so se zopet pojavili v prometu ponarejeni lOdinarski kovanci, ki jih je lahko spoznati! Te dni je izročil takega kovanca policiji neki trgovec. Občinstvo se opozarja, da pri sprejemanju kovanega drobiža pazi na falzifikate.
Za regulacijo Ljubljanice, s katero je tesno združeno tudi osuševanje barja, je vlada dovolila potreben denar, da se bo delo lahko nemoteno nadaljevalo do konca. Za vsa dela bo treba še 12 milijonov dinarjev; država bo dala na razpolago polovico, drugo polovico pa banovina, ljubljanska občina in odbor za osuševanje barja.
Velik požar v Borovnici. V Borovnici je te dni napravil velik požar znatno škodo v ta-mošnji tvornici stolov. Lastnik je bil zavarovan le za polovico škode.
Samomor mladega dijaka. Preteklo nedeljo se je ustrelil na svojem domu v Črni pri Preva-ljah 191etni dijak mariborskega učiteljišča Herman Konič. Zapustil je tudi poslovilno pismo, v katerem navaja vzroke svoje smrti. Od svojih sošolcev se je v soboto poslovil z izjavo, da se ne vrne več in da jim želi srečno življenje. Bodii mu ohranjen prijazen spomini
Vesli iz svela.
Napad na uredništvo »Ameriške domovine«. V uredništvo »Arn. domovine« je 21. septembra t. 1. neznan storilec vrgel skozi okno amonija-kovo bombo, ki se je razletela. Nato je zločinec vrgel še dve taki bombi v tiskarno, kjer sta tudi eksplodirali, nista pa povzročili posebne škode. Kakor poroča »Ameriška domovina« je bil napad predvsem namenjen uredniku lista, ki ga pa takrat slučajno ni bilo v redakciji. Poškodovanih je bilo več pisalnih strojev in nekaj pohištva. Policija je uvedla preiskavo.
Modna bedarija. V Parizu so začeli izdelovati za »modne dame« žepne robce iz neke kovine, ki se imenuje poladij. Ta kovina se da tako tenko zvaljati, da je kakor puh rahla in lahka.
Bivši minister zaprt. Nemška vlada je dala zapreti bivšega pruskega ministra Hirtsliferja zaradi suma korupcije.
Likvidacija velikega lesnega podjetja. Delniško družbo »Krivajo«, domeno Fritza Regen-streifa, ki se je umaknil na Dunaj, so razpustili in bo okrožno sodišče v Travniku v teh dneh imenovalo likvidatorje. Vse premoženje »Kriva je« je zaplenjeno za milijonske dolgove, ker podjetje že pet let ni plačevalo davkov. Likvidatorji podjetja bodo imeli posebno nalogo, da zaključijo preiskavo proti Regenstreifu, ki je « uničil podjetje in spravil ob kruh tisoče revnih delavcev.
Kako je treba kuhati jajca? S tem vprašanjem se je havil poljedelski urad v Ameriki, ki pravi, da je treba jajca kuhati tako-le: Jajce položi v mrzlo vodo, najbolje na mrežico, da se ne dotika dna posode. Potem pustimo vodo zavreti, ne sme pa vreti delj časa. Kako dolgo ostane jajce v vodi, je odvisno od okusa dotič-nega, ki mu jajce kuhamo. Jajce, ki ga hočemo skuhati trdo, moramo pustiti v vodi približno pol ure; beljak, ostane kljub temu krhek. (Naše gospodinje kuhajo približno tako krompir. — Op. uredn.)
Jakob Lapuh:	14
Peregrin Zavožen
(Povest iz davnine.)
(Nadaljevanje.)
»Saj ga vidiš, da je ves poln muh,« je bila Klotilda pikra in nisem vedel, ali hoče samo smešiti deklico ali pokazati bolj meni, da je pripravljena za boj.
»Nič ne verjemi,« sem stopil k mali. »Tetka dobro ve, kako ti vsi želimo veselja in sonca.«
»Oh, saj nič ne rečem,« se je našobila, »zajec mi je pa le preskočil pot —«
Niti s Teodorjevo močjo ji nismo mogli zlo-nosnega zajca pregnati iz misli, da je nazadnje Klotilda že jezno zagodrnjala:
»Če že na vsak način hočeš biti nesrečna, ti ni treba zajcev za to! Dovolj je, da živiš med ljudmi.«
Valerija je tedaj plaho sklenila roke in s tako bojaznijo pogledovala zdaj tega, zdaj onega, da dolgo nisem mogel pozabiti tega prizora. Se danes, ko sem se ga po tolikih letih spomnil, mi je tesno.
Ali se slutnjam res že tako zgodaj razgrinja bodoča usoda? ---
ti -
III.
Bridko je na svetu, ker se človek zave sreče jSele tedaj, ko je ni več. Žalostno je, ko mislimo, da nas bo vednost osrečila, ko pa hlastnemo po čudovitem svetu spoznanja, kane kakor strup v srce grenka zavest, da je blaženost resnično mogoča samo v nedolžni nevednosti. Ne, ne, dokler nismo kakor otroci, ni za nas poti v nebeško kraljestvo!...
S takimi mislimi sem se naslednje dni skri-
Pogoji za dolgo življenje. Washingtonski urad za javno zdravstvo se je po večletnem opazovanju moških v starosti nad 40 let prepričal, da je majhna telesna teža predpogoj za dolgo življenje. Zato je poslal vsem letošnjim absolventom visokih in srednjih šol spomenico z naslovom: »Ce hočete dolgo živeti, dobro pazite, da se ne zredite!« — Stalna zdravniška kontrola je dokazala, da živijo pretežki moški dokaj manj let kakor normalno težki. Delijo v tem oziru usodo prelahkih, t. j. slabo rejenih, sestradanih ljudi. Debelost je koristna samo kot varstvo zoper jetiko, ki ogroža pred vsem suhe osebe. Zato pa so podvrženi dobro rejeni moški srčni napaki. Slednja zahteva največ smrtnih slučajev med vsemi boleznimi. Tako znaša n. pr. pri osebah v starosti nad 45 let s telesno težo do 10 kg nad normalo število smrtnih slučajev skoro dva in pol krat več kakor pri osebah z normalno težo. »Dobro opazujte svoj stas in krotite debelost, če hočete dolgo živeti! Kljub krizi jemo še vedno dosti preveč!«
Kdo živi bolje: zdravnik ali mazač? V nekem večjem mestu v Rumuniji je živel zdravnik, ki pa nikakor ni mogel s svojim znanjem zaslužiti toliko, da bi bil res živel, ampak je bolj životaril, ker tamkajšnji ljudje za učenega zdravnika ne marajo, ampaik se rajši zatekajo po pomoč k mazačem, ki v Rumuniji lahko nemoteno in brez kazni izvršujejo svojo »obrt«. Tako se je zgodilo, da se je tudi učeni naš zdravnik odločil za mazaštvo in je začel ljudem dopovedovati, da ne zdravi z lekarniškimi zdravili, ampak samo z »naravnimi sredstvi«. To je pomagalo in kmalu je imel zdravnik toliko bolnikov, da je mogel prav dobro živeti. To so pa opazili drugi, pravi, mazači in so zdravnika tožili zaradi umazane konkurence. Na razpravi je zdravnik sodniku vso zadevo pojasnil, sodnik pa je zdravnika le obsodil, češ da tudi to ni pošteno, če pripoveduje ljudem, da jih zdravi z »rožami«, v resnici jih pa le zdravi kot pravi zdravnik!
Tudi Rothschild varčuje. Znani dunajski miljarder Rothschild ima na Dunaju krasno palačo, ki je opremljena z vsem razkošjem. To
val ljudem. V nočeh brez spanja sem razmišljal, kar sem izvedel zadnje tedne, in snoval načrte za izgovore, ki si bom z njimi drugi dan zopet lahko priboril samoto. Oče je moral bržčas vedeti, kako je po vsem, kar sem doznal, moja duša ranjena. Čakal je morda, da se rane zarastejo, Bog ve...
Včasih sem se skril v kapelo in nemo prosil Boga, naj se me usmili in otme s te strašne žerjavice. Sredi prisrčne molitve pa se je nenadoma zarogalo nekje v globini srca, češ da hodi na ta prostor klicat božje pomoči tudi Žiga. Zato sem jel mrziti celo ta posvečeni kraj. Zakaj Bog ne kaznuje Žige, ki je na nas vse nagrmadil toliko gorja?!
In Klotilda hodi semkaj in moli, zraven pa lastnemu otroku ni dovolila živeti!...
Tudi na svojega očeta sem mislil. Zakaj se je moral dotakniti Hilde, ko je vendar vedel, da ga hrepeneče čaka — žena, moja mati?!
Da, moja mati! Kakor hitro se je v meni polegel prvi najhujši vihar, sem zopet mislil samo nanjo. Bežal sem često na polje in se skril v visoko žito. Tam sem bil sam, le murni so veselo čirikali okrog mene in oblaki pod nebom so bežali nad menoj.
Kje je moja mati? Ali se mogoče tudi ona kje skriva ljudem in gleda oblake, ki pod nebom beže nad njo? Ali ve, kako rad bi ji zdaj sin pogledal v oči in kako željno utriplje k njej njegovo srce?
Zakaj mati noče priti k meni?
Kakor meč je udarilo: Kaj pa, če jo morda že davno krije zelena ruša in mi ne bo nikdar nikoli dano videti njenega obličja? — Oče, moj oče, kakšna je vendar tvoja ljubezen, da mi ne pokažeš matere?!
Ko sem se domislil najstrašnejše možnosti, me je pričela težiti celo samota. Ako sem že
stanovanje pa je bilo silno visoko obdavčeno; Rothschild je moral plačevati na leto približno 1 milijon dinarjev luksuznega davka. To se je zdelo pa celo Rothschildu preveč in zato je dal vse dragocenosti iz te palače Odpeljati na neko svoje podeželsko posestvo, kamor se hoče tudi sam preseliti.
Strašna smrt dvojčkov. V soboto popoldne se je vnela v vinogradu pri Gornjem Milanoveu zidanica Srečka Brankoviča in v plamenih sta našla strašno smrt Brankovičeva dvojčka. Zidanica je stala blizu hiše, toda gospodar je bil odsoten, a pri zidanici je bil pustil ogenj. V zidanici je bil Brankovičev sinko, hčerkica se je pa igrala zunaj. Oim je začela zidanica goreti, je skočila sestrica v njo, da bi rešila bratca, pa se je porušila streha in oba otro-čička sta zgorela.
Polet zrakoplova »Graf Zeppelin«. Dne 14. t. m. bo odplul zrakoplov »Graf Zeppelin« na krožni polet Friedrichshafen—Rio de Janeiro— Miami (Florida)—Akron (Ohio)—Chicago (Illinois)—Sevilla—Friedrichshafen, kamor se bo vrnil predvidoma 2. ali 3. novembra. Poleg pisemskih pošiljk za Argentino, Bolivijo, Brazilijo, Chile, Paraguay, Peru in Uruguay (pod pogoji, kakor doslej), bo prevzel tudi pisma do teže 5 gramov ter navadne in priporočene dopisnice za kraje v sledečih smereh: Friedrichshafen—Rio de Janeiro, Friedrichshafen—Miami, Friedrdchs-ha!en—Akron, Friedrichshafen—Chicago, Friedrichshafen—Sevilla, Friedrichshafen—Friedrichshafen. Natančna navodila so strankam na razpolago pri vseh poštah.
Izvoz češpelj iz Bosne je za letos v glavnem končan. Cena češpljam se je gibala v zadnjih dneh okoli 1-75 za kilogram. Cešplje, ki se berejo šele zdaj se odvažajo v specialne sušilnice ali pa se uporabljajo za marmelado. Trgovci s češpljami so z letošnjo sezono prav zadovoljni. Iz Brčkega so letos izvozili nad 2000, iz Orašja pa 510 vagonov češpelj.
Znatna okrepitev vinskih cen. Iz vseh vinorodnih krajev naše države prihajajo poročila o znatnem dvigu vinskih cen v zadnjih mesecih,
izvedel toliko, ne smem obstati pred zadnjo skrivnostjo, a pot do nje drži samo skozi ljudi..;
Bilo je že po žetvi, menda nekaj pred Šmarnom, ko me je na strmini za gradom, kjer -so cveteli najlepši planinski klinčki, pozno popoldne zalotila Valerija.
»Ali pojdeš res k menihom?« je plosknila in se mi prešerno zasmejala, ko me je zagledala. »Kdo ti je pa to natvezel?« »Nihče. Kar tako mislim, ker si zmeraj sam.«
»Klinčkov sem prišel nabrat, da bi ti jih prinesel«, sem se brž zlagal. — Čudovito, kako naglo sem se naučil potvarjanja, odkar se mi je zasvitalo!
»Potlej pa nisi res pustuh!« se je še zmeraj smejala deklica.
»Kdo mi je dal pa ta pridevek?« »Teta Klotilda me je dopoldne vprašala, ako te kaj vidim, in te je počastila s tem imenom.«
»Tetka je včasih malo poredna —« »Oh, veš Peregrin, jaz je nimam prav nič rada. Tako je dolgočasna kakor moj atek —«
Ko sem jo vprav hotel zavrniti, da tako ne sme govoriti, je skočila k meni in prisrčno dodala:
»Veš, saj tudi atka nimam rada. Se ga preveč bojim, ko je tako čuden —«
»Očeta mora vsak otrok imeti rad —« »Ne bodi no tak, Peregrin, kakor stare nune! Kako ti more kdo ukazati, da imej koga rad, če pa ne moreš!«
Sedla je na oblo skalo in si z desnico podprla glavo, češ:
»Vidiš, tebe imam prav rada, pa ni treba za to nobenih ukazov. Strica tudi. In rajno teto Margareto sem imela tudi rada.«
(Nadaljevanje sledi.)
KMETSKI LIST
Mi IIIH «MMMBMf!llUWi
tako da je ponekod okrepitev dosegla 100 do 300 odst. Zagrebške »Novosti« navajajo naslednje vzroke za to izredno podražitev vina. Stanje vinogradov je v vseh delih države zelo slabo, deloma zaradi vremenskih neprilik pa tudi zaradi bolezni, predvsem peronospore. Izgledi za letošnji pridelek so zelo slabi, tako glede kvantitativnega donosa, kakor tudi glede pričakovane kakovosti. Stanje se bo še poslabšalo, če ne bo do končne trgatve lepega in toplega vremena. Strokovnjaki cenijo, da bo znašal letos pridelek v vsej državi 2 milijona hektolitrov vina, dočim je lani znašal okrog 4 milijone hI. Ker pa se mora tudi skrčena potrošnja vina v naši državi ceniti na najmanj 2 in pol do 3 milijone hI, je jasno, da letošnji pridelek vina ne bo zadostoval za kritje domačih potreb. — S Hrvatskega Zagorja poročajo, da je tam cena vinu poskočila povprečno od 1-75 do 4 Din liter. V Vojvodini, zlasti v okolici Vršca se je še letos spomladi dobilo slabše vino po 0-90 do 1-— Din za liter; danes pa plačujejo za to vino že 3 Din. Tudi dalmatinsko vino se je podražilo, četudi ne v toliki meri, kakor drugod. Zagrebški vele-trgovci z vinom pričakujejo nadaljnji dvig cen in zato držijo svoje zaloge. Starega vina ni več mnogo, zlasti ne v Dalmaciji. Te dni je prišel na trg prvi letošnji mošt iz Dalmacije, ki se v Zagrebu v detailni trgovini prodaja po 6-— do 8— Din liter.
Program Radio Ljubljane od 15.—22. oktobra 1933.
Nedelja, 15. oktobra. 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Vrhovec Lojze). 9.: Versko predavanje (dr. Guido Rant). 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10.: Predavanje za delavce. 10.30: Arije in duete iz opere »Traviata«, pojeta gdč. Dragica Sokova in g. Jože Gostič s spremljevanjem Radio-orkestra. 11.30: Slovenska glasba, izvaja Radio-orkester. 12.: čas, plošče. 16.: Kmetijska ura (g. Jamnik). 16.30: Samospevi g. Marjana Rusa. 17.15: Magistrov šramel-trio. 20.: Prenos operete iz Ljubljane. Vmes čas in poročila. 23: Konec.
Ponedeljek, 16. oktobra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: čas, plošče. 18.: Gospodinjska ura: Gobe in njih priprava in konserviranje (gospa Svetlova). 18.30: Pesa, surovina za sladkor (prof. Pengov). 19.: Plošče. 19.30: Radio-orkester. 20.30: Prenos opere »Faust« iz Beograda. Vmes čas in poročila. 23.: Konec.
Torek, 17. oktobra. 11.15: šolska ura: Higijen-sko predavanje. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: čas, plošče. 18.: Otroški kotiček (Manca Romanova). 18.30: Plošče. 19.: Francoščina (prof. Prezelj). 19'30: Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848. (Dostal). 20.: Radio orkester (plesna glasba). 20.45: Slovenske narodne v ženskem ter-cetu s spremljanjem kitare pojo sestre Bogataj, vmes harmonika solo, g. Stanko. 21.30: čas, poročila. 21.45: Radio-jazz. 22.30: Angleške plošče. 23.: Konec.
Sreda, 18. oktobra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: čas, plošče. 18.: Komorna glasba, Radio kvintet. 18.30: Radio orkester. 19.: Religija pri prvobitnih narodih (Fr. Terseglav). 19.30: Literarna ura: Novejši francoski romani (M. Jarc). 20.: Pevski koncert g. Julija Betetta. 20.45: Klavirski koncert g. čerepnjina. Vmes Radio orkester. 22.: čas, poročila, Radio-jazz. 23.: Konec.
Četrtek, 19. oktobra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: čas, plošče. 18.: Otrok in učenje (Ma-
rija Kmetova). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30: Plošče po željah poslušalcev. 20.: Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolinar) ilustrirano z Radioorke-strom. 20.45: Klavirska harmonika, izvaja g. Breznik ml. 21.15: Pevski koncert ge. Zorke Levični-kove. 21.45: čas, poročila. 22.: Radio orkester. 23.: Konec.
Petek, 20. oktobra. 11.15: šolska ura. Pot gline do kamenite posode (Zabkar). 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: čas, plošče. 18.: Plošče. 18.30: Kulturno predavanje. 19.: Sokolstvo. 19.30: Izleti za nedeljo. 20.: Prenos iz Zagreba. 22.: čas, poročila, Radio-jazz. 23.: Konec.
Sobota, 21. oktobra. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.: čas, plošče. 18.: Plošče, stanje cest. 18.30: Zabavno predavanje (prof. Šest). 19.: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.: Prenos iz Uniona: Koncert Trboveljskih slavčkov, pevskega zbora »Trboveljski zvon« in pianista Cirila Ličarja. 22.: čas, poročila, plošče. 23.: Konec.
Slabost ljudi — vir bogastvu Bazilija Zacharova
Zadnje ure svojega življenja je preživel Sir Bazilij Zacharov — eden največjih bogatašev in obenem pustolovcev sveta. Rodil se je v mali vasi v Anatoliji. Mladost je prestradal, prodajal je časopise v Carigradu, potem pa snažil čevlje v Atenah. Na Balkanu pa je spoznal, da bi bila trgovina z orožjem le najdonosnejša. S stričevim denarjem je odšel v London in je stopil v službo anglošvedske trgovine z orožjem Norden-feldt. Tam se je kmalu uveljavil in je postal ravnatelj. Svetovna vojna je bila za njega zlata doba. Postal je neizmerno bogat, saj takrat je trgovina z orožjem cvetela. Po vojni je razpre-del špijonažo po celem svetu. Pomagači so mu takoj sporočili kje so izbruhnili kaki nemiri, ali na Kitajskem, ali v Aziji, ali kje v Južni Ameriki, Zacharov je bil zraven, da je prodajal orožje obema vojskujočima se državama.
Navadno je prebival v svoji palači v Parizu ali v svoji hišici na deželi, pozimi pa v Monte Carlu. Ni še dolgo, kar je v njegovem stanovanju izbruhnil požar po neprevidnosti Zacharova samega. Zažgal je baje svoj dnevnik, kjer so bila zapisana imena raznih znanih politikov, ki so bili ž njim v kupčijskih zvezah. Sedaj ta mož zapušča ogromno bogastvo, ki si ga je nakopal s tem, da je med narode sejal prepir in morijo, sam pa je delal dobre kupčije z orožjem.
Pomožni odbor za poplavljence v Dobrepoljah je
prejel naslednje darove: g. JDakleva Janko, Ada, 200 dinarjev, PRK na dekliški osnovni Soli v Ribnici 450 Dim. Glasbena Matica ljubljanska 350 Din, gosp. Franc Vidmar, Krka, 100 Din, ga. Kaiaa Marija, učiteljica, Sv. Marko niže Ptuja 100 Din, g. dr. Ante Logar, zobozdravnik, Ljubljana 100 Din, g. Ivan Vr-hovnik, Ljubljana, Kolezija 10, 00 Din, g. Marija Novakova, Ljubljana, Trnovska ulica 12, 100 Din, g. Kobal B. in M., Ljubljana, Pražakova 10, 200 Din, PRK V. b razred v Mostah pri Ljubljani 60 Din, g. A. M. Kaluža, Ljubljana, Židovska steza l/III 100 dinarjev, gg. nameščenci Mestne hranilnice ljubljanske 930 Din, g. M. Ferlinc, Ljubljana, Bleiweisova cesta 7, zavoj obleke, g. A. Volk, Ljubljana 1, vreča moike, g. Lajovic Albin, Tržič, zavoj obeke, Neimenovana, Trbovlje II. 1 zavojj stare obleke, g. Kokot, Ljutomer, 1 vreča moke. Bodi tem potem plemenitim darovalcem v imenu najbednejših poplavljencev iz-
rečena prisrčna zahvala. — G. Dragotin Hribar, tvor-ničar pletenin v Ljubljani, je izročal pisarni RK 600 parov nogavic za poplavljence. — Pragmatična nameščenci mariborske mestne občine so darovali za po-plavljetice 3500 Din iz skupne zbirke. Znesek je bil nakazan banski upravi.
Sejmi
15.	oktobra: Kamnik, Nadlesk, Planina, Loče, Murska Sobota.
16.	oktobra: Kočevje, Sv. Rok pri Mokronogu, Sv. Filip v Varečah.
17.	oktobra: Loka pri Zidanem mostu, Pristava.
18.	oktobra: Trbovlje, Lukovica, Radohova vas, Sorica, Bohinjska Bistrica, Mozirje, Podsre-da, Vojnik.
20.	oktobra: Črenšovci.
21.	oktobra: Dovskc, Cerklje, Lesce, Zubna, Jagnenci, Podšentjur pri Zagorju, Žire, Maribor, Sevnica, Sv. Peter pod sv. Gorami, Celje, Orna.
Valute
ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira
Din	37-70
Din	13-65
Din	11-10
Din	178—
Din	2-25
Din	1-70
Din	3-02
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28 XA % na ime »primac To se pravi, ako pro-daš 1 ameriški dolar po kurzu Din 4880 in dodaš še 28'A%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din
8-85.
Vrednostni papirji
2%% Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8'A Blair posojilo Privilegirane agr. banke
Din 243—246 Din 51-54 Din 39—43 Din 36—37 Din 27—29 Din 28—30 Din 31—32 Din 225—228
Hranilne vloge zopet rastejo!
Po statistiki Narodne banke so začele vloge v naših denarnih zavodih od 1. julija t. 1. nadalje zopet polagoma naraščati. Od najvišjega stanja hranilnih vlog, ki smo ga bili dosegli 1. julija 1931, je višina vlog nazadovala do 1. julija t. 1. skoraj za eno tretjino (nekaj nad 4 milijarde Din!), sedaj pa se je začela zopet dvigati.
To je za naše gospodarstvo vsekakor ugoden pojav, bi kaže, da se polagoma bližamo boljšim časom.
Pristopajte h Kmetijski Matici.
Kmetska posojilnica fflrsfcc
^BBsmmammaammm^mmm reg. zadruga z necme/eoc zavezo mmmmmmmmmmammmmmm
v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge | Poleg lastnega premoženja Jamči za varnost vlog nad 6.600 narastle na	nad Din 2B0 milijonov II zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „	| predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog
SLAV1JA
za življenje, proti požaru, eksploziji, toči, vlomom, tatvinam, nesrečam na stavbah, pri delu v tovarnah, na avtomobilih itd.
Za zavarovanje
se priporoča . 3 g	■	a
jugoslovanska zavarovalna banka d. cL v Ljubljani Glavni sedež:
HHBm
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, lovi Sad, Splii
, Gosposka iil. 12


1	o«,	~
BI4SMIK0V4
VELIKA PRATIKA
za navadno leto 1934
ki ima 365 dni,
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v LJubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medži-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v pretreklem letuj — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena S Oin.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J. Blasnika nasl. d. d.
v IjuMšani..
SUHI GOBE
kupuje in plača po najvišjih dnevnih cenah
ir^prir trgovina z de-zm. M&L	želnimi pridelki
in špecijalna trgovina za nakup suhih gob
LJUBLJANA
Vidovdanska c. i — Florijanska ul. 30
Pravilu® gnojenje - bogatfa žetev!
5Vasc gospodarske rastline vabijo: dušik, fosfor, bali in apno.
Najbolj pravilno gnojimo z umetnimi gnojili.
Priporočamo :
ftlilvofosbalifcuše, ki vsebuje 4% dušika, 8°/„ fosforne kisline, 8% kalija ln 33'/, apna;
ftlitvofosbul"!, ki vsebuje 8% dušika, 6% fosforne kisline, 8% kalija in 35% apna;
ŽVffPOfOS« ki vsebuje 4% dušika, 12% fosforne kisline in apno; apneni dušik, ki vsebuje 167» dušika, 70% apna.
Vsa naročila sprejema
(f osrednja gospodarska zadruga v ljubljani, Kolodvorska 7
^Ekonom
Josip Olup^tjubljana
Trgovina z manufakturnim blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, sukna in hlače-vine iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri. Trgovski prostori: Stari frg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ulica 8. Moje načelo ie: dobro blago, najnižje cene!
Hi- ;.-.>>•;;•„?;
anpr
W Pozor?	Pozor I
Ne kupujte slabo poceni blago 1 Ampak dobro, katerega dobite pri domačem podjetju
pri ČEŠNIRU
Lingerjeva ulica - LJUBLJANA - Stritarjeva ulica
Največja izbera vseh vrst blaga za moške in ženske obleke, po-w vršnike, suknje in druga jesenska ter zimska oblačila. j«
jpik Poštenost mojega podjetja je znana! .
Preklic,
s katerim preklicu jem žaljivko, ki sem jo izrekel proti Jožefu Kralju iz Brinja.
Janez Grad.
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni
SEVER & KOMP., LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 5
OGLASI« ..Kmetskem listu"
imajo siguren [J5P£}|]
Račun poštne hranilnice štev. 14.257
Telefon štev. 28-47
Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica dlev. Z
VLOGE na knjižice In tekočI račun se obresttijejo po 6%, pri tromesečni odpovedi po 6%i večje stalne vloge po dogovora
Stanje vlog nad Din 35,CCC.CCC— O Hezerve Din 1,1CC.CCC—
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—4V,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12V.
Podružnici v Kamniku, (glavni trg — v Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik; janha	<- Izdaja za konzoici) l\an Hlfien, — .liaka tiskanje Mcikui ipiedslavnik tiskarne; O. Mi hale k), Ljubljana.