avgust Sir Pe% J s Najdba sv. Stef. « c Dominik jj P Marija Snež. + _l_2_Spvem:^na gori 1 JJ 9. pobinki 8 P Cirijak 9 T Roman JO S Lovrenc 11 C Suzana a 2 P Klara + ll_S Kasijan 15 P I?7 LOVENEC mn SLOVENSKI LIST S AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja \3fi tmagel GLASILO SLOV. KATOL'. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH« x '(Official Organ of, four, Slovenian Organizationsj RAJSTAMJSI IK NAJBOLJ PRIIJJUBLJESI SLOVENSKI LIST » PDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 157. CHICAGO, ILL. SOBOTA, 13. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST 13, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. -..........■-...........-....................-...^..-.ICl Med sovjetsko in japonsko vlado se sklenilo, da se ustavijo sovražnosti. — Posebna komisija bo preiskala, kje teče prava meja v spornem ozemlju. — Nevarnost vojne se ni popolnoma odstranjena. — Kitajska razočarana. Tokio, Japonska. — Ob si- oirsko-mandžukuo meji, kjer skoraj dva tedna divjali -■Hiti boji med japonskimi in uskimi četami, je v četrtek o-0Jdne zavladal mir. Vojaštvo a obeh straneh sicer ni zapu-sv°J'ih pozicij, toda so-5^osti_So se prenehale. Iz-_ 81 o se je to v sogla'sju. s spominom, ki je bil večer prej Jienjen v Moskvi med zastop--lkl sovjetske in japonske vla- de da svrho v katerem se je določilo, na3 zavlada premirje v lah^ P°se^na komisija ki;kf° mirnim potom določi, džuk PlaVa meja med Man" ukuo, ki stoji pod japonskim jo a °!atom' in rusko Sibiri" dokl Se ]e istočasno> da' garH ^oniisiJ'a ne dovrši svoje-p0 a' °bdrže čete obeh držav ^ 2!cije, katere so imele zasede- komP°lnOČi med Sred° in Č6trt" pi,f0^anja, ki so privedla do W.lrja' sta vodila več dni sov-ja 1 ZUn" kon">isar Litvinov in een,°?Ski p0slanik v Moskvi, Ši-konv ' Tako se Je odstranila Kost;11-0 VSa'' neP°sredna nevar-obg lzbl'uha prave vojne med nevara drŽavama- Nikakor pa ni ljena n°st še popolnoma odpravile C ajti' kakor rečeno, bo sPor^sija določila, čegavo je so s ° 0Zemlie, zaradi katerega liivo dl;oŠili ^ t0 bo koč-leži olT sP°rnP ozemlje, ki sj *rof mesta Čangkufeng, Kusk lastite obe državi. k0s z Vlada trdi' da je bil ta 8odbieulje priznan "jej v po-la m \* se J'e leta 1886 skleni-zdaj, , ij'° in Kitajsko, in še vztraja° sklenitvi premirja, Hjena tem, da se ji mora ta Ho p},. ara Pravica brezpogoj-ni Znati- Japonski poslanik riti drSe na to zahtevo odgovo-Svet0vUfeea' kakor, da se bo po- JComj -S SVojo vlado-njeno lN1'la> bo vršila ome-stojalaPreiskovalno delo, bo se-sije, 6r dveh zastopnikov Ruin e'ti6o.ega zastopnika Japonske log Mandžukuo. Prvi predli r]x Ske- da bi bila v komi-kuancaa- P011ca> dva Mandžu-&ladko 111 dva Rusa> Je Litvinov la ta n/:avrnil> češ, da bi bila Sini J„acin Rusija v veliki manj-la> ^ Ponska je končno pristalo gm e JaPonska in Mandžu-dl,. rate v'tem slučaju kot toliko 1 . 2ahteveCVe odnehala °d svoje en Slan' i bi bil v komisiji še Moži10lake nevtralne države, bo SvJ st torej obstoji, da se KLAVERNA ZMAGA Zava> nasprotno pa je Usi.ia njej- popustiti v ie tmr dk° poravnal- Enako štv0) ^ .1 možno, da bo voja- Svoj0 ro,Je 0stalo na fronti, na ali Pa r]1V° Podvzelo spopade, srio,! Se komisija ne bo mo-bl'?kmeti' kar bi utegnile. ^ voditi do prave voj- ?Hitvi Je 0stali svet ob 1 °, ako Italija tega ne bo upoštevala, bo imelo to posledice ne samo na mednarodne nevmeševalne načrte, marveč tudi na splošne odnošaje med Anglijo in Italijo. Tako ostre besede se iz Anglije že dolgo ni slišalo. -o- POROKE, VREDNE ZABE-LEŽBE Whitesburg, Ky. — V državi Kentucky so se zadnjo sredo izvršile tri poroke, ki jih je vredno zabeležiti. V mestu Kona se je poročila Ruth Craft, ki ima koinlaj 14 let, z 20 letnim D. Thomasom. Tho-masova sestra, stara 15 let, pa je isti dan vzela nekega 21 letnega D. Webba,. ki je bil že dvakrat razporcčen. Tretja poroka pa je bila še bolj svojevrstna. Izvršila se je v mestu Line Fork in ženin je bil 62 let stari Oscar Simms, ki si je izbral 17 letno dekle, Ossie Collins, katerega je s tem postala Sim'msova peta žena. SPOMENIK KRALJU tajske, s čimer bi se ta rešila pritiska. Zdaj pa se bo vojna tam nadaljevala v dosedanjem obsegu. 03S Iz Jugoslavije V Škocjanu pri Mokronogu na Dolenjskem bodo imeli ve- like slavnosti v spomin 80-letnice smrti misijonarja Knobleharja. — Pridna gospodinja postala žrtev strele. — Smrtna kosa in drugo. --- V spomin slovenskemu misi- jonarju Škocjan, 23. julija. — Znamenje kulturne zrelosti naroda je, da ohrani svoje velike može v živem spominu in jim izkazuje primerno spoštovanje. Gotovo tudi naš veliki misijonar in znanstvenik dr. Ignacij Knoblehar ni na zadnjem mestu med tistimi, ki zaslužijo to spoštovanje. Naš narod je v resnici ohranil tega moža v trajnem spominu in mu ponovno dokazal svoje priznanj« in spoštovanje. Posebno se je v tem oziru izkazala njegova rojstna župnija Škocijan pri Mokronogu. Že od 1. 1867 krasi škocijansko župno cerkev lepa Knoblehar-jeva spominska plošča. L. 1929 pa so njegovi rojaki z velikimi slovesnostmi odkrili spominski napis na Knoblehar-1 jevi rojstni hiši poleg župne __-r-r vinjeno usodo vsi, ki so jo poznali. Tragična žrtev strele zapušča šest nepreskrbljenih otrok. -o- Dvojni jubilej Pred kratkim je dopolnil župnik v Bočni g. Janez Kilak 80 let svojega življenja in 50 letnico svojega blagoslovljenega dela v vinogradu Gospodovem. Bil je to nad vse slovesen dan, kakoršnega Bočna še ni doživela. -Vsa fara mu je prelepo pokazala svojo vdanost, mu iskreno častitala in podarila primerna darila. --o- Nesreča Na cesti proti Gameljnam je padel s kolesa 52 letni delavec Franc Horvat z Ježice in je dobil hude notranjč poškodbe. -o- Smrtna kosa Na Dunaju na kliniki je cerkve. Letos, ko obhajamo 80)umr] Makg Zumer,višji davčni letnico Knoblehar,]eve smrti, inšpektor v pokojU; doma iz Celja, star 60 let. — V Mariboru je umrl France Pavlič, strojevodja v pokoju star 62 let. — V celjski bolnici je umrla 36 letna vrtnarica kopališča Radio therma v Laškem. Doma je bila iz Debra pri Laškem. -o- Z velikimi slovesnostmi se je v mestu Nieuport, Belgija, odkril spomenik pokojnemu belgijskemu kralju Albertu. Spomenik, ki ga kaže slika, stoji na kraju, kateri edini od.cele države ni bil med zadnjo vojno zaseden od Nemčije. , Slovesnostim je načelo val Albertov sin, sedanji kralj Leopold, ki ga kaže pušica, in poleg njega je njegova mati, kraljica Elizabeta. pa hoče Škocijan zopet poka zati, kako ceni svojega velikega rojaka. V ta namen priredi v n,edeljo, 14. avgusta in na praznik, ]5. avgusta velik ver-sko-misijonski tabor pod in^e-nc?m "Knobleharjeve slovesnosti". Prvi dan bodo slovesnosti v Škocijanu samem, drugi dan pa na Stopnem, prijaznem gričku v bližini, kjer stoji znamenita božjepotna cerkev Matere božje, v kateri je Knoblehar pridigal ob svoji vrnitvi iz Afrike. Prireditev bo pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem Duhovniške misijonske zveze in Družbe za širjenje vere. "Knobleharjeve slovesnosti" v Škocijamu bodo letos največja misijonska prireditev. -o- Strela ubija Maribor, 21. julija. — Nad Mariborom in bližnjo okolico je divjalo v nedeljo dopoldne neurje, ki pa k sreči ni povzročilo nobene večje škode. Neurje je besnelo nad Slovenskimi goricami s takšno silo. da je vihar ruval drevesa, odkrival opeko s streh ter na nekaterih krajih docela opusto-šil kulture. Ko so se v nedeljo zbrali nad Murskim poljem in Slovenskimi goricami črni oblaki, ki niso obetali nič kaj dobrega je pri Mali Nedelji 45 letna posestnica Terezija Kar-ba v hlevu molzla krave. Ko je pričel divjati vihar, se je spomnila, da je v sobi odprto okno, in ga j'e šla zapret. Nenadoma je močmi zabliskalo in zagi'm'elo. . Terezija Karba je zavpila in se zgrudila mrtva na tla. V drevo v bližini hiše ie namreč udarila strela, preskočila na dimnik hiše in cd-tod v sobo. Terezijiinega moža je strela le oglušila, dočim1 se sinu, ki je bil takisto v sobi, ni nič hudega pripetilo. Pokojna Terezija Karba je bila vzorna gospodinja ter sočustvujejo z Pri delu se ponesrečil Pri kopanju kanala v Ljubljani je bil zaposlen med drugimi tudi 30- letni Kazimir Štraus iz Rožne doline. Ostenje, ki je bilo najbrže slabo podprto, se je zrušilo nanj in ga pokopalo pod se. Težko poškodovanega so spravili v bolnico. -o- V prepad Vincenc Ipšek, 47-Ietni posestnik iz Zabreža pri Laškem v celjskem okraju je padel v neko brezno blizu Laškega in dobil težke notranje poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnico. | -o--4 Kolesar pod tramvajem Huda nesreča se je pred kratkim zg:odila na Marijinem trgu v Ljubljani. Trgovski zastopnik Davorin Kugler, ki je bil uslužben pri tvrdki I. C. Mayer, je po nesrečnem naključju zavozil v tramvaj, ki ga je odbil in vrgel na tla, Kjer je obležal s hudimi poškodbami. Med prevozom v bolnico je izdihnil. -o- Zlati jubilej V samostanski cerkvi šolskih sester v Repnjah pri Vodicah je obhajal zlatomašniški jubilej g. Anton Jemec, župnik v pokoju Rojen je bil leta 1864 v visoki Davči (967 metrov lad morjem), ki je takrat spadala pod župnijo Novaki na Goriškem. Služboval je v Senožečih, Suhorju, Podlipi pri Vrhniki in v Št. Jakobu ob Savi, odkoder je zaradi slabih oči odšel V pokoj. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! n 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 13. augusta 1938 Amerikanski Slovenec Jednoto! Prvi in najstarejši sloventti v list * Ameriki. Ustanovljen leU 1S91. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina s .$5.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo left* Za pol leta -Za čfftrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol kta -- 3.C0 Za četrt leta______1.75 PosSmfeanV številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerietk, Established 1891j Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: Fof one year--- For half a year__ For three months - _$5.00 _ 2.50 _ J.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___$6.00 For half a year--3.0.0 For three months -— L?5 Single copy_____3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Cfficago, Illinois, under ths Act of March 3. 1879._ ___ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo Waj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pcdpisa se ne ozira. < Rokopisov uredništvo ne vrača. Konvencija K. S* K. Jednote Zelo redka je prava ljubezen, pravi pregovor, a še veliko bolj redko je pravo prijateljstvo. Znancev ima človek dosti, pravih prijateljev pa bolj malo. Kdor posojuje revnim, prejema obresti od Boga. Poštenost je najboljše stališče, če tudi ne plačuje včasih najvišjih obresti na svetu. S poštenostjo si človek nabira kapital za tostransko, posebno pa še za onostransko življenje. r 31H SS ROJAKI Z MICHIGANA SE JE OGLASIL Manistique, Mich. Že1 zopet se oglašam s par vrsticami v našem listu, da poročam najnovejše iz tukajšnje naselbine. — Nedavno je prišla vest iz Washingtona, D. C., da 'bodo tukaj zgradili novo poštno poslopje, katero bo stalo S70.000.00 z zemljiščem vred. Pdslopje bo stalo na Oak St. Dne 29. julija je v Powers, Mich, v sanatoriju za tuberkulozne preminul rojak Peter Musieh. Star je bil šele 47 let :'n dama nekje od Trsta. Za-purča žalostno soprogo in enega sina. Naj počiva v miru. Z delom je pa še vedno bolj na slabi strani, vsaj za nekatere. Skbro bi rekel, da so št na najboljšem delavci, ki delajo pri V/PA. — Vreme je precej ugodno za letino, ker večkrat dežuje. Samo če bi ne bilo toliko vsakovrstnega mrčesa, ki je letos zares velika nadloga za farmarja. Rojaki katoliški Slovenci, podpirajmo naše katoliško časopisje. Kdor le more naj se naroči na naše liste, ker če jih mi ne bomo naročevali jih brezverci in odpadniki tudi ne bodo. VABILO O—, \ i \ Dolga leta že čujemo: v Lemontu bodo postavili nov kolegij, ki j bo tudi narodu dom duhovne povzdige. g Zadnje leto se je ta glas še bolj raznesel. Kaj ko bi res že enkrat, j uresničili ta ideal oo. frančiškanov, ki je tudi naša želja. Naj bo prihodnja nedelja naš prvi tabor za novi kolegij I S , V '-T' • V"! „•:<.• ■ •• ; , •• V LEMONTU Clevelandčani se bomo sestali s Čikažani in LaSallčani in rojaki od vsepovsod drugod in dali duška svojemu navdušenju za naš duhovni narodni dom v Lemontu. Pridite vsi od vseh strani, vsi, ki ste somišljeniki in se pridružite našim vrstam to nedelja 14. aprila Maša ob enajstih na hribu. FATHER ALEKSANDER. Prihodnji teden se bo vršila devetnajsta redna konvencija Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Vršila se bo na Evelethu, Minnesota, ki je nekako središče Slovencev, naseljenih po železnefti okrožju Minnesote. Ni dvoma, da bo konvencija K. S. K. J. prinesla slovenstvu v Minnesoti novega navdušenja za slovenstvo med nami ameriškimi Slovenci, pa tudi navdušenje za edino pravo prepričanje, ki ga goji in čuva naša ugledna podporna organizacija K. S. K. Jednota. K. S. K. Jednota je delo in produkt katoliških Slovencev v Ameriki. Ustanovili so si jo v svrho medsebojnega podpiranja v času bolezni in nesreč, pa tudi v svrho, da bi po duhovni pobudi te organizacije ne zgubili svojega verskega katoliškega prepričanja, ki so ga nam dali naši slovenski roditelji, bodisi doma za morjem, ali tu v Ameriki. V tem ožim je K. S. K. Jednota za nas Ameriške Slovence nekaka dvojna mati, v podpornem pa tudi v duhovnem oziru. .• Prav iz tega razloga ima ta vrla spoštovana organizacija za nas tudi dvojni pomen. Kakor smo že omenili, da ni dvoma, da bo konvencija te naše vrle katoliške organizacije prinesla novega navdušenja slovenstvu v Minnefeoti, kjer se bo vršila. Starejša generacija izumira. Ni pomoči. A njeno delo pa živi. Eno izmed odličnih ustvaritev in del naše starejše generacije je gotovo K. S. K. Jednota. Mlajši, katere že čas kliče in postavlja na vodstva te naše organizacije se bodo ob' pomnimo, da je katoliško "ča-tej konvenciji navdušili za njo, saj se jim bo po svojem zastopstvu nekako v celoti predstavila kot hčerka njihovih prednikov. Videli pa bodo v njej vzorno vstvarjeno organizacijo, ki se lahko po obliki in značaju primerja vsaki slični ameriški organizaciji. Iz tega bodo videli, da posedujejo ameriški Slovenci krasno ugledno organizacijo, ki je vredna vsega.spoštovanja in katera daje slovenskim sinovom in hčeram v Ameriki dobro ime in ugled in večje spoštovanje. Kajti kdor spozna take vrle in spoštovan ja vredne organizacije, kakor je naša dična K. S. K. Jednota, ne more drugače, da sodi dobro o onih, ki so jo ustanovili in da sodi dobro tudi o narodu, kateremu pripada. Iz tega razloga torej bo konvencija KSKJ., ki se bo vršila prihodnji teden v Evelethu, Minn., prinesla slovenstvu v Minnesoti novega naudušenja in nove ljubezni zlasti mlajši generaciji do slovenstva. In to veliko velja. Omenili smo pa tudi, da je KSKJ. naša dvojna mati. Ni samo podporna mati, ampak tudi duhovna iz razloga, ker to je katoliška organizacija in čuva svojemu članstvu tudi versko prepričanje. Pri tej točki je treba še posebnega povdarka. K. S. K. Jednota je brezdvomno bila in je v tem oziru trdnjava, okrog katere se zbiramo katoliški Slovenci v Ameriki. Tej strani in temu namenu, naj da devetnajsta konvencija KSKJ. še posebni "povdarek. Nasprotniki verskega prepričanja med nami so vpregli svoje organizacije v službo protiverske propagande in ta svoj namen glasno povdarjajo na vsaki svoji konvenciji. Ali ni dolžnost nas katoličanov, da pod okriljem svoje katoliške organizacije povdarimo pa svoj namen? Na vsak način. Zato naj konvencija le potegne še bolj odločno in jasne linijo, kakor doslej tudi v tem oziru. Tudi v tem oziru mora ostati KSKJ. še bolj izrazita katoliška trdnjava, kakor doslej. V tem duhu in s takimi mislimi pozdravljamo slavno delegacijo devetnajste redne konvencije K. S. K. Jednote, ki te dni hiti tja gori v središče Minnesote v Eveleth, kjer se bo vršila konvencija. Minnesota je zibelka Ameriške, Slovenije, tako nam pripoveduje zgodovina ameriških Slo- j vencev. Naj torei v državi, kjer je tekla zibelka Ameriški Sloveniji devetnajsta redna konvencija K. S. K. Jednote ha novo zakuri kres novega navdušenja za slovenstvo pa tudi za katoliško prepričanje med, nami v Ameriki. Pozdravljeni bratje in sestre, delegati in delegatinje, kakor tudi vsi spoštovani in ugledni uradniki K. S. K. Jednote. Mnogo uspeha in sreče vsem želi stari prijatelj Kranjsko Slovenske katoliške Jednote — list "Amerikanski Slovenec"! Bog živi in navdušeno naprej za našo slavno K. S. K. sopisje naš največji boritelj za katoliške ideje, zato mu stojmo vsikdar cb strani. — Pozdrav čiitateljem. A. Krašovec -o- BARBERTONSKE NOVICE Baiberton, O. . Par srebrnih jubilejev 'porok imamo zaznamovati med našimi rojaki tukaj. Tako so slavili v krogu svojih ožjih sorodnikov 25 let zakonskega življenja Mr. in Mrs. Rudolph Žgajnar, dne 6. avgusta. S to proslavo je bil združen vesel suprajz party. — Dalje sta ponovno proslavila srebrni jubilej zakonskega življenja v krogu svojih sorodnikov in prijateljev Mr. in Mrs. Frank Beg. Rojaki so jima v nedeljo 31. julija priredili v dvorani Domovina lep suprajz party. — Pred kratkim so tudi slavili srebrni jubilej poroke Mr. in Mrs. Andy Likon v krogu svoje družine, rojaki so jima pa priredili lep suprajz party v dvorani Domovina na 14. cesti. — Vsem srebrnim jubilantom želimo, da bi v zdravju in zado- voljnosti dočakali še tudi zlatega jubileja. Bog jih živi! Mrs. Frank Spetič je meseca julija prejela iz stare domovine žalostno vest, da je v Julijski Krajini umrl njen sorodnik, duhovnik, g. Franc Svet, vikar v Trnju pri Št. Petru na Krasu. Pokojnik je bil rojen v Kočah pri Slavini 22. oktobra leta 1911. Gimnazijo je študiral v Št. Vidu nad Ljubljano, bogoslovje pa v Gorici. Na Vseh svetnikov dan lansko leto je prispel kot vikar v Trnje in se je z vsem mladostnim ognjem lotil dušno pastirskega dela. Odlikovale so pokojnika velika nadarjenost, obsežno znanje zlasti pa brezmejni idealizem in zvestoba v svojem poklicu. V polni meri se je zavedal svoje naloge, biti duhovno opora in vodnik svojemu ljudstvu v teh težkih časih. Bil je pravi borec za vse božje in človeške pravice. Zato se je tako naglo priljubil vsem svojim vernikom, ki so ga brezmejno spoštovali in ga ljubili. F. Smole, zast. --o- KAKO JE S PODRUŽNICO SŽZ V JOHN3TOWNU Johnstown, Pa. V mesecu maju je bila tukaj ustanovljena podružnica Slovenske Ženske Zveze. Opažati pa istih. Tako tudi pri naši podružnici, ne moremo pričakovati,'da bi rastla blagajna, ako ne bomo same devale v to blagajno. Veste, da iz prazne blagajne ne moremo ničesar vzeti in tudi nikomur finančno pomagati, pa naj bi bila še taka sila ali potreba. Tebe ali mene pa lahko v starem kraju pod far o sv. Jožefa v Starem trgu ob Kolpi. Omeniti moram, da so nas povsod lepo sprejeli in po možnosti tudi prispevali lepe darove. Dardvali so kakor sledi : Iz Gilberta so darovali sledeči: Mrs. Ann Drobnič $5, Mr. in Mrs. Katarina Šterk $4, Mr- doleti nezgoda v tem ali onem ■ Rudolf Shusteric $2, Mr. Leo slučaju, pa bi par dolarjev iz|Kukar $1, Mrs. Katarina Sima- blagajne olajšalo breme. — Zato drage sosestre, ne pozabite dneva 20. avgusta. Ta dan priredi naša podružnica št. 88, SŽZ. družabno zabavo ali party v dvorani pod cerkvijo sv. Ane ob 7:30 zvečer. Vabljene ste vse članice, pripeljite s seboj pa tudi svoje prijatelje in prijateljice, da tako v veseli domači družbi prebijemo par veselih ur. Pokažite, da vam je ta slovenska ženska organizacija pri srcu. Naj nobene ne manjka. — Pozdrav vsem zavednim ženam in čitateljem tega lista. — Za odbor Mrs. F. H. Klučevšek -o- MINNESOTČANI V POMOČ STARI DOMOVINI Gilbert, Minn. Ker se letos od 14. do 24. avgusta vrši na Evelethu konvencija K. S. K. Jednote, prosim vse delegate in delegatinje, kakor tudi druge, ki bodo morda posetili konvencijo, da nas vča- je, da se članice vse premalo zanimajo za obstoj iste. Naše seje sih pridete obiskat na Gilbert, so vse premalo obiskane, zlasti ker tukaj živi veliko naših Iju- mlajših članic je malo opaziti. Priporočljivo je, da vsaka, ki le nekoliko razume in upošteva pomen Zveze slovenskega ženstva v Ameriki, bi naj razjasnila svojim hčeram, prijateljicam ali sosestram dobrote, ki jih deli Zveza. Na naš drage sosestre je ležeče, da bo naša podružnica napredovala. Vprašam vas, drage sosestre, mar ni ravno slovenska žena in gospodinja tista, ki je povzdignila naše podporne organizacije? Mar nismo ravno me one, ki smo omejile druge izdatke, da so možje lahko plačali društvene prispevke?! In ako smo, bomo li našo žensko organizacijo, katera mora biti v ponos vsaki zavedni slovenski ženi, dopustile, da bi zaspala m bi ne hotele žrtvovati par centov v medsebojno pomoč? Zavedajte se drage sosestre, da vse premoženje, ki ga lastujejo razna društva in jednote, je prineslo in še prinaša članstvo di. Z veseljem vas bomo sprejeli in vam razkazali naše mesto. Daljava ni posebno velika, ko- John Štauduhar $1, Mr. Jurij novic 50c, Mrs. Marija Klobučar 50c, Mr. Rudolf Mavrin $1, Mr. Jože Spicnagel $1, Mrs. Terezija Prosen 50c, Mrs. Anton Strakel 50c, Neimenovan 50c. Iz Eveletha so darovali sledeči : Mrs. Katarina Loushin $1, Mr. Peter Junke $2, Mr. Peter Kapš $1, Mrs. Marija Šukle $1, Mr. Jurij Koče $1, Mr. Mike Prebilič $1, Mr. Peter Mavrin $1, Mr. Mike Mavrin $1, Mr. Jože Sterbenc $1, Mrs. Marija Heglar $2, Mrs. Marija Shute 50c, Mr. Jože Šute 50c, Mr. Jo-han Žagar $1, Mrs. Katarina Fric $1, Mrs. Margareta Drob-nich $1. Iz Aurore so darovali sledeči: Mrs. Margareta Fugina $1, Mrs. Katarina Drašlar $1. Iz Virginia so darovali sledeči : Mr. Marko Šterbenc $2, Mr. Wm. Hog 50c. Iz Chisholma so darovali sledeči: Mr. Stefan Stonič $5, Mr. Mihael Šterk $1, Mr. Jožef Plut 50c, Mr. Paul Bižal $2, Mr. Marko Mavrin $1, Mr. Johan Šterk $1. Iz Hibbinga so darovali sledeči : Mr. Peter Majerle $5, Mr. Formalnost. — "Oče, zakaj sta si pa ženin in nevesta dala pred oltarjem roko?" "O, to je samo formalnost. Tako kakor med boksarji, ki si jo dajo pred vsakim spopadom." .f * * * Mala slikarica. — Pokaži no, Jerica, kako si naslikala hišo. Oho, lepa je, dimnik in13 tudi in kadi se iz njega. Zakaj si pa naslikala zelen dim? — Veš, očka, tam prav kuhajo špinačo. * * * Povabilo. — Lojze jo povabljen na večerjo. Ne pride "Zakaj Vas pa zadnjič ni Dilo?" ga vpraša nekaj dm kesneje gospa, ki ga je bila povabila. "Nisem bil nič kaj poseben lačen", odgovori Lojze. "Ampak ne zamerite, saj vendar ne pride samo zaradi jedi!" "Vem to, gospa, toda prave žeje tudi nisem imel". 5jj # Sj« Brez skrbi! — Mama. je od šla s Franckom na sprehod-Prišla sta de nekega ribnika i11 mati je rekla: "Francek, če bi tvoja maff-i-t'a kar nenadoma padla v tale ribnik,, kaj bi ti storil?" "Nič naj te nikar ne skrbi-tnam'a, saj že sam dobro P0' znam pot do doma." «e je oti rezal ljubeči sinko. maj kake štiri milje od Eveletha. Pred kratkim sem prejela iz starega kraja pismo s prošnjo od g. župftika Albina Jarca, s fare sv. Jožefa v Starem trgu ob Kolpi, Bela Krajina, Pišejo, da se farna cerkev sv. Jožefa nahaja v zelo slabem finančnem položaju in da je neobhodno potrebno več popravil. Poleg pisma so mi poslali tudi nabiralno polo, kakor pooblastilo, za nabiranje prostovoljnih darov. Poleg tega so me še prosili, da bi obiskala rojake ter prijatelje ter jih poprosila za pomoč. Z veseljem sem se odzvala prošnji g. župnika in naprosila Mrs. Ann Drobnich iz Gilberta, ki je jako agilna v delu za narod. Tako smo šle obe skupaj nabirat darove. Največ smo se oglasile pri rojakih, ki so keda.j spadali Muhvič $1, Mrs. Katarina Do land $2, Mr. Peter Šterk $1, Mr. Marko in Margareta Šterk $ — Skupno se je nabralo in odposlalo $59.50. Omenjeno svoto smo odposlale z Mrs. Drobnich šele 1. junija letos in dobile tudi odgovor od č. g. župnika Albina Jarca, ki se v pismu za poslane darove jako lepo zahvali. Žal mi je, da zaradi kratko odmerjenega prostata v listu ne morem tukaj objaviti njihovega pisma, ampak le na kratko omenim, da so se č. g. jako lepo zahvalili vsem darovalcem, ker smo z darovanim denarjem poslali v stari kraj tudi vsa imena darovalcev, kakor tudi njih dom \ starem kraju in tukaj v Ameriki. <— Nadalje pišejo g. župnik, da so s tistim denarjem kupili novo nebo, katero je stalo 1895 di- narjev, prenovili nekoliko slik in križev pot, kar je stalo 30" dinarjev, kakor tudi da so P0' pravili streho, ki je že curela i'1 to je stalo 794.75 Din. Nadalje še pišejo g. župnik, da so se vse darovalce darovale dve *>Vl maši in sicer ena dne 3. julij8' druga pa 10. julija. Č. g. Albin Jarc so za žup"1' ka v Starem trgu od velike bote leta 1937, odkar so g- žup' nik Zupančič umrli v novoflj' ški bolnišnici. Na vratu se Ji'11 je napravil tvor, kateri je P " vzročil zastrupljenje krvi. MrJ vega so pripeljali nazaj v Sta'1 trg, kjer, kakor sem brala, se Je vršil krasen pogreb, kakorsfl6 ga ne pomni Poljanska doli"'^ Ce se ne motim, je bilo o tem grebu enkrat že poročano bo J natanko. Pred kratkim mi je Mrs. Gf Schneller iz Ely, Minn., P°sla svoto $7.35, poleg tudi ime"'_ darovalcev. Ker še nadalje 1)3 hiramo, bomo imena darova'0 , z Ely in druge, o priliki z0l\ objavili v listu. Te svote še 111 rilož- -t c smo odposlali v stari kraj- b rili pa bomo to ob prvi P n osti . Na koncu se jaz, kakor Mrs. Drobnich v imenu 1 nika iz Starega trga vsem ^ rovalcem najiskrenejše ljujemo. Bog naj vam sto poplača vašo radodarnost-Pozdrav vsem rojakom. Katarina Ste* te«'0 "TARZAN NEUSTRAŠENI" (20) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Medtem, ko so že prej omenjeni potniki šli od juga vedno bolj proti severu. je Tarzan ubral nasprotno smer, proti jugu. Visoko gori v vejah košatega drevja si je utiral svojo pot skakajo,/ veje na »vejo, z drevesa na drevo. Tako je videl džunglo pod seboj, nič se ni moglo skriti njegovipi oceni... . . . Pozno nekega popoldneva je karavana belih popotnikov- s črnimi nosači končala potovanje za tisti dan. Medtem ko so bili ostali zaposleni s postavljanjem šotora za nočni počitek, se je Mary oddaljila od njih i namenom, da se v bližnji reki okoplic in ohladi, zato je poiskala primeren kraj. Dasi sta jo Bob in Jeff večkrat svarila, naj nikar sama ne hodi v nevarno džunglo, se na njune opomine ni veliko ozirala, ampak je delala po svoji uvidevnosti, misleč, da pač sama ve, l-.aj je najbolje in da ji nima nihče kaj ukazovati ali svetovat«. Da bi tega pač nikdar ne bila storila. Rečna voda se ji je zdela mirna in varna, ničesar nenavadnega ni opazila v bližini, zato se je mirnim srcem brezskrbno podala v vodo. Ko je dobro preizkusila dno reke, je začela proizvajati lepe umetne skoke v vodi in to ji je pregnalo v^o utrujenost dolgega unij'nega potovanja po divji džungli. fiSE X- 3 o § % 3- ■ fi > fi A (P (H 2 -d - S % i jM r*~ P. o I t 0 5' •d 1 p ra p _Sobota, 13, a.ugusta 1938 •AMERIKANSKi SLOVENEC* Stran 3 GIBANJE ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO JE BILO SPROŽENO PRED 70 LETI [L Dandanes ženske dobivajo ameriško državljanstvo in uživajo pravice državljanstva enakopravno kakor moški: kadar Postanejo polnoletne, ako so se rodile v tej deželi, oziroma ako se naturalizirajo, ako so se ro-v inozemstvu. Vendarle sa-«°PWsd 18 leti niso ženske Zdr. Jržay> tukaj rojene ali pa natu-'aiizirane, smele izvrševati naj-Poglavitnejšo predpravico dr-janstvo — volilno pravico. Pridobitvijo volilne pravice so Posamezne države polagoma po-j ženskam tudi druge civilne Politične pravice — pravico »ti izvoljene, pridobivati ali od-aJati lastnino, pravico do po-ro®istva lm sodiščih itd. ud a pravica za ženske se je ejstvila po vsem narodu, ko je 1 sprejet 19. amendment h ' 1920 iUdji' kar se je Z8'odil° L be u- -Prvi del te ustavne določ- tt0 ^"Pravice državlja- 3o fženih držav se ne sme-str°rekati ali Prikrajšati s tar- Združenih držav ali ka-mibodi države zaradi spola." tin ]v S strani treh četr-trai rZaV Je značila višek dolgove borbe za politično enako-Plav»ost za ženske. pr°testi proti podrejeno- »n n6rSk V te;! deželi v civilnem raženi pogledu 80 bili iz" KoiJ-?laV kmalu P° sprejetju botn lJe' Ali ti 80 bili le sla" w 1 vProtesti s strani neznat-^ števila politično umišljeni ZeUsk' in nihče jih ni sma-zil, Za resne. Prevladujoče na- Prav0J6 ^ °nih Časov je bil° "da mesto ženske je doma." ear n°Ski fil°Z0f Rousseau- k0" 011 S° vplivali na fran" 4n m ameriško revolucijo, je Vicj L°tlven ženski volilni pra- sPisal T°maS Jefferson> ki Je ftiej]ij ^vo neodvisnosti, je litfcjjg a Jdeležitev žensk v poza v,..1?1 življenju utegne imeti V C6?'0 "zgubo čednosti", ki Se tucijonalni konvenciji, Skle»li'eii°bdrŽala 1 1787' je bil° »kih v, °'.naj se vprašanje žen- niitt Prepusti posamez- Je frail • Dve leti kasneje kratj.oleoska Narodna zbornica Pravih1? zavrgla "Izjavo o Latl žensk". Se i • . 0 se je gospodarski po- v gibanj začel spominjati, zensk 2 j . Za emancipacijo ŽenS| au°bilo' resen zamah. So začele vstopati v in- ložaj 3e dustrije v čim dalje rastočem številu in ni minulo dolgo časa, predno so že bile aktivne v trgovini in v profesijonalnih poklicih. Niti poroka ni končala delovanja delavke, ker je morala nadaljevati svoj prispevek za vzdrževanje družine. Vprašanje ženskih pravic v družbi je postalo ozko spojeno s širšim vprašanjem človeških pravic delavcev sveta. Leta 1848 se je obdržala konvencija za ženske pravice v Seneca Falls, New York. Ravno ta konvencija je sprožila vsenarod-no gibanje za politično enakopravnost žensk. Sprejela je deklaracijo, ki je protestirala proti prikrajšanju volilne pravice "eni polovici prebivalstva", proti zakonitim nesposobnostim poročenih žensk, proti neenakim razporočnim zakonom,'omejenostim zaposlitve in "dvojni moralni meri", ki oprošča moškim take čine, ki jih smatra nemoralnim, ako so jih ženske storile. Novo gibanje je vzbudilo precej nasprotstva. Voditeljice, Margaret Fuller, Lucretia Mott, Frances Wright, Lucy Stone, Susan B. Anthony in Elisabeth Cody Stanton, bile so dostikrat podvržene ostrim kritikam in javnemu posmehovanju. Njih kampanja pa je bila energična. Kmalu je bila vsa dežela prepletena z ženskimi klubi in drugimi organizacijami, ki so delovale za žensko Volilno pravico. Amendment za žensko volilno pravico je bil prvič predlagan v kongresu 1. 1869. Bil je odklonjen, ali enaki predlogi so bili vloženi skoraj v vsakem zasedanju kongresa. Nasprotstvo proti ženski volilni pravici je začelo biti premagano v posameznih državah. Wyoming je bil prvi teritorij, ki je podelil ženskam volilno pravico 1. 1868. V 90. letih so sledile države Colorado, Utah in Idaho. V pripo-znanje vloge, ki so jo ženske igrale v svetovni vojni, je predsednik Wilson v poletju 1. 1920 priporočal, da se sprejme amendment glede ženske volilne pravice. Kongres ga je sprejel in sredi leta 1920 tri četrtine držav so ga odobrile. S tem je bilo podvojeno število volilcev. Ko so ženske to dosegle v Združenih državah, so bile priborile to pravico že v pol tucata evropskih dežel. FLIS. temnem prostoru. -o— ZA NAŠE GOSPODINJE anievanje paradižnikov i:,®-"1 ^ Cg jjg . I'u'ouu z,a uuuiu P'acatj ;!e h"eba za nje precej "ikov L5>edai ho Pa paradiž-nJe, 2atoarsikie na preostaja-??iPravi° S1 skrbna gospodinja ahko n paradižniike kadar jih ^ d°bi, da jih bo ce J 111 Povsod za dobiti p —— Ciniki v ki?u v > zr,el« —■< -h bfe> ' aradižniki morajo — » ivicu '^WiiJ™* rdeče majhne 10- ^ opere- J i ni pustimo za ■e2 "atai vrsta za v kis. So trdi, kakor •!t0 C " 0bri§emo jih s > v Ll" Zl0žim<> iih "a vvatn° kis feklenico- Nato cleganie , ^anivmo kis za V,>o 'no|ako U premočan, in ' VlC0 vode,-ki« za-8a pustimo, da se d vsak kvart za 2 žlici ko ceh 8ol;ega kisa H K m do d denemo ^T0 nekoliko cele-ajenim kisom aiUm0 » P0kr0Vom lor ^ačni shrambi na NABRALA KUP PENIJEV (uSJ Mala Kitajka, šest let stara Carolyn V/ong, je med svojimi sošolci v newyorski šoli pobirala za sklad v podporo prebivalstvu, prizadetemu od vojne na Kitajskem. Nabrala je na ta način 4000 penijev in na sliki se vidi deklica, ko sedi pred tem zakladom. Paradižniki v slani vodi S temi storimo prav tako, kakor s paradižniki v kisu. Lepe, zrele, trde paradižnike o-čistimo, a jim pustimo "muho" za okrasek. Zložimo jih tesno v steklenico. Skuhamo slano vodo, na en kvart dene-mo 2 žlici soli in dodamo nekoliko celega popra. Pustimo, da slana voda dobro prevre in z ohlajeno polijemo paradižnike v steklenici. Dobro jih pokrijemo in hranimo na tem-nem zračnem prostoru. — Pri uporabi teh paradižnikov ne smemo pozabiti, da so slani, ■zato moramo meso manj soliti. Ce so paradižniki res trdi in zdravi, ohranijo svojo lepo, rdečo barvo. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI ToJčena kokošja juha Osnaženo kokoš razrezi na koščke; polovico deni kuhat k govejemu mesu, drugo polovico deni v kozo, dodeni žlico ma-3ti drobno sesiekane noge in vrat ter na koščke zrezano ju-iino zelenjavo; to večkrat prenašaj, dokler se lepo za-runieni. Nato potresi dve žlici moke, malo premešaj in postavi na stran. Potem zmešaj pol na koleščke zrezane žemlje z jajcem ter jo scvri in deni k zelenjavi. Zdaj vse kar je v kozi, dobro stolci v kovniku, deni nazaj v kozo ter zalij s kokošjo juho. Ko se je vse to dobro prekuhalo precedi in v to precejeno juho deni na kocke zrezano meso kuhane kokoši in nekaj na presnem maslu opraženih žemeljnih kock. -o- Krompirjeve krpe Operi in skuhaj šest krompirjev, nato jih olupi in pretlači skozi sito. Kolikor teže ima pretlačeni krompir, prav toliko vzemi moke, malo oso-li in dobro ugneti v testo kakor rezance. Iz ruzvaljanega testa izreži s koleščkom štirikotne krpe in jih ocvri na vroči masti. Daš jih s solato na mizo. Lahko pa posuješ ocvrte krpe s sladkorjem in cimetom in imaš močnato jed. -o-- Judovska pečenka Sesekaj ali zmelji na stroj-čku za meso pol funta telečjega mesa, kateremu si poprej odstranila kočice in žile. košček prekajene slanine, eno ob ribano v vodi namočeno ože-fc zemljo, pridem nekoliko po pra, soli,, ocvrte čebule, peter-šilja. malo limonove lupinice in eno jajce. Vse to prav dobro zmešaj ter napravi, pcdol-gasto klobaso, katero povaljaj v moki ter peci v vroči masti pol do tričetrt ure. Med pečenjem jo pridno polivaj z mastjo, v kateri ae peče. Potem odlij nekoliko masti, v o-stalo pa potresi pol žlice moke in polij par žlic s'metane in iuhe. Ko še nekoliko prevre, vzemi pečenko ven, jo zreži na krožnik in polij z omako ter daj na mizo ---o- PRAKTIČEN NASVET Do sadje pri kuhanju t>e razpade in da ohrani svojo svetlo barvo mu pridaj pol žlice limonovega soka. Kuhaj pokrito. mo tako dolgo čakati, tedaj vzemimo po jedi presno sadje, ki dovaja telesu obenem za zdravje koristne snovi. Pijača k jedi v splošnem ni priporočljiva. Različna vina, ki jih ponujajo pri velikih banketih, posebno sekti, pri katerih pride v poštev še velika temperaturna razlika med njimi in vročimi jedmi, so mnogokdaj kriva želodčnih slabosti, ki se pojavljajo kmalu potem. Vseka-ko so bolj škodljiva nego pre-napolnjerfost želodca pri banketu. So pa ljudje, ki mislijo o tej stvari drugače in ki menijo, naj se človek v tem pogledu ravna popolnoma po svojih potrebah, seveda ne da bi si pri tem želodec preplavil. RAZNE ZANIMIVOSTI ZDRAVSTVO PRAVILA ZA HIGIJENIČNO KOPANJE V vročih poletnih dneh je hladna kopel najbolj osvežujoče sredstvo. Kožo očisti vse nesnage, odpravi telesu utrujenost in lenobo, ohladi pretoplo telo, pospešuje dihanje, utrip in presnavljanje ter utrdi ves organizem. Telo postane po hladnih kopelih bolj odporno zoper vremenske spremembe in se torej utrdi. Vse to pa velja samo tedaj, če se kopanje vrši smotreno in z upoštevanjem nekih higienskih pravil. » Pred vsem voda ne sme biti premrzla. 65 do 68 stopinj je normala za kopanje na prostem, otroci in bledolični ljudje pa naj počakajo še višjih temperatur. če je voda premrzla, se telo preveč ohladi, zato mora biti kopel j v tem primeru, kakor tudi pri močnih valovih in tokih, tem krajša. Cim hladnejša je voda, tem bolj se mora telo v njej gibati, ker se ga drugače prime nezdrava treslica. Posebno otroci in malokrvni ljudje se morajo v mrzli vodi krepko gibati. Najboljše in najbolj zdravo gibanje pri kopanju je plavanje, ki zadeva enakomerno in harmonično vsq mišice. Plavanje utrjuje in krepi in je priporočljivo tudi otrokom. Pred kopanjem ne smemo biti preutrujeni ali pregreti. Telesu moramo dati pred hladno kope-Ijo časa, da se ohladi. Slečemo se počasi in šele ko smo dovolj pomirjeni, stopimo v vodo. Mlade osebe, polne življenja lahko tedaj v vodo skočijo, starejše in šibkejše pa naj stopijo vanjo počasi. Po kopeli se moramo dobro odrgniti z brisačo, da se koža spet segreje, ali pa ostanemo dalj časa na soncu, da nas posuši. Lahkomiselnost pri kopanju je najčešči vzrok nesreč. Varujmo se pred vsem pretiravanja. Vsaka stvar se mora izvršiti z mero in pravim smotrom. -o- ALI JE PIJAČA PRI JEDI NA MESTU? Pitje pri jedi je razširjena navada in mnoge osebe so, ki trdijo, da ne morejo jesti, če istočasno ne pijejo. To pa je napačno in celo škodljivo. Tekočina, ki jo spraviš vase pri jedi ali celo pred jedjo, kar je še bolj škodljivo, v večini primerov znatno zmanjšuje* tek. Zato je paziti posebno pri otrocih, da ne pijejo pred jedjo ali med njo, ker to povzroči navidezno sitost, ki stori, da otroci ne dobe za svojo rast zadostne količine hranilnih snovi. Nadalje je pomisliti, da vsaka tekočina razredčuje želodčni sok in otežuje s tem prebavo. Zato tudi navadne vodne juhe, kakršne so bile včasih običajne, niso baš koristne. Najbolje je, če pijemo v presledkih med posameznimi obedi, a če ne more- svojevrsten muzej v dubrovniku Dubrovnik bo kmalu dobil svojevrsten muzej, da mu ne bo enakega v državi. Še v dobi republike je Dubrovnik namreč im!el v južnem delu mesta v skalnati breg izdolbene kleti za shranjevanje večjih količin pšenice. V 1. 1590 je iriesto nad temi kletmi zgradilo veliko trinadstropno stav-.bo, ki je služila ilstemu name-nd. To so bila nekaka državna skladišča za pšenico. S koncem republike je bilo tudi teh .skladišč konec in rodovi so že skoraj pozabili, čemu so služile te "rupe", kakor se v ljudskem jeziku imenujejo te stare stavbe. Sedaj pa je mestna občina na pobudo nekaterih meščanov sprejela sklep, da bo zgradbo popravila in obnovila za "žitnico republike" v smislu muzeja, V tem muze-u bodo shranjeni vsi predmeti in priprave, ki so jih nekdaj rabili v stari žitnici, kar jih ima mestna občina po svojih zgradbah in kar jih je še med zasebniki. To so raznovrstne tehtnice in uteži,, mere, posode, orodje itd. Ta izvirni muzej bo kmalu urejen in odprt javnosti. -o- deklica v vlogi "pomožnega sodnika" Chicago, 111. — 19 let stara Jennie Jablonski je po poklicu kuharica, toda zadnjo sredo je nepričakovano postala 'pomožni sodnik". V to šaržo jo je povzdignil sodnik Sabath ;n jo obenem1 odel z vsem sodniškim dostojanstvom, namreč s črno haljo. Mlado dekle se svoje "befedrunge" prav nič ne veseli, ker ve, kako težko delo jo čaka. Sodnik ji j'e namreč naročil, da ima tekom enega tedna pripraviti do sprave svojega očeta in mater. katera živita ločeno že tri leta. Težava je pri tem, ker ncbena prizadetih strank ne želi pobotanja : Oče zahteva pravo razporoko, mati pa samo ločeno življenje kakor doslej, z alKmcniji seveda, in štirje otroci, vključno Jennie, ki žive pri materi, tudi pravijo, da je najbolje, ako sta oče in mati ločena. Zanimivo bo, s kakim salomonsko-modrim trikom bo zdaj dekle rešilo svojo vlogo. -o-. pridnost in nadarjenost Med privatisti, ki so na gimnaziji' v Starem Bečeju polagali izpite za veliko maturo, je bil tudi tipograf Jovan Bor-gič, ki je profesorje in redne dijake presenetil s svojo veliko nadarjenostjo in pridnostjo. Maturo je gladko položil kakor prej vse druge izpite. Redno je dovršil le tri razrede gimnazije, potem je postal ti-.skarniški vajenec študiral pa je privatno dalje in zdaj je abiturient. Delal bo še dalje v tiskarni, študiral pa bo tudi tehniko. Jovan Borgič je sin revnih staršev, nihče ga ni podpiral, izšolal se je sam. -o- zračna bitka z orlom Pilot nekega potniškega letala, ki je letalo z 12 potniki iz Porta Moresbyja na Papui (Britski Novi Gvineji) proti Wau, je imel nenavadno srečanje z orlom. Ko je z letalom dosegal višino 3300 m. je šinil iz še višje višine proti letalu velik orel in zadel tako trdo ob kovinski rob krila, da je tega precej poškodoval in je moral pilot pristati, da se škoda popravi. V gorovju v tem ozemlju, ki se dviga 3000 do 4000 m visoko, je mnogo orlov. Ptica je v letalu videla menda fekmeca, ki ga je treba napasti. -o- 'Širite amer. slovenca- IŠČEM ŽENO srednje starosti brez otrok za hišna dela. Jaz sem vdovec s tremi otroki, star 51 let in imam stalno delo $35.00 na teden. Delam 15 let na enem kraju. Katero bi veselilo, naj mi piše v hrvatskem jeziku na naslov: Mr. J. W. M., P. O. Box 5667. Chicago, Illinois. DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so-bile na- še cene: V.. Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: | Za: Lir: $ 2.55 100 $ 6.50.. ____ 100 $ 5.00 200 $ 12.25.. _____ 200 $ 7.20 300 $ 30.00.. ______ 500 $10.00 420 $ 57.00 .1000 $11.65 500 $112.50 2000 $23.00 1000 $167.50.. ......3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.0-0 pošljite ..............$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ...............$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We*2 Cermak Road CHICAGO, ILL. Program XIX. konvencije KSKJ, Eveleth,Minn. nedelja, 14. avgusta Ob 7. uri zjutraj prihod posebnega vlaka iz Chicaga. Na postaji sprejem glavnih uradnikov, delegatov (inj) in ostalih gostov. Odhod s postaje v konvenčno dvorano (City Auditorium). Ob osmih registracija vseh udeležencev. Pri registraciji naj izvoli vsak glavni uradnik (ca) in vsak delegat (inja) plačati $2.00 za banket in plesno zabavo. Po registraciji skupen zajterk, potem pa razhod na določena stanovanja. Pri tem bo važno to, da naj vsak delegat (inja) pove samo svojo društveno številko, ker so v ta namen izdelane posebne kartice za vsakega posebej, pa bo šla stvar hitro izpod rok. Po razhodu se udeleženci vrnejo v konvenčno dvorano in se pripravijo za odhod v slovensko cerkev k slovesni sv. maši, ki se prične ob 11. uri. Po sv. maši bo zopet skupni sestanek v konvenčni dvorani, od tam pa sledi odhod na predkonvenčni piknik v Eveleth Lake park; v ta namen bodo pripravljeni avto-busi. Piknik se prične ob 12:30 popoldne, kjer bo servirana okusna minnesotska "buja". Ta jed bo dobra,, ker so kuharice naročile baje več sto funtov mesa. Ves ostali program boste pa lahko na pikniku zasledovali in videli. Poleg "buje" bodo servirane tudi razne druge dobrote za želodec in grlo. Za zabavo bo tudi preskrbljeno. Vsak bo tudi lahko pokazal svojo spretnost v raznih tekmah, ki bodo na razpolago za stare in mlade; seveda, kdor bo prvi, bo dobil večjo nagrado. To velja za vse udeležence piknika. ; < \ ponedeljek, 15. avgusta ~ \ Ob 9. uri zjutraj uradna otvoritev konvencije po sobratu gl. predsedniku " Fr. Opeki. t 1' torek, l(i. avgusta < v f ; Konvenčno zborovanje. 1 * * sreda, 17. avgusta t t Konvenčno zborovanje samo dopoldne. Ob eni uri popoldne izlet gl. odbora in delegacije v svrho ogleda mesta in okolice in ostalega železnega okrožja. Ta izlet je pod pokroviteljstvom ali v oskrbi Eveleth Junior Chamber of Commerce. Ob 6. uri zvečer slavnostni banket v City avditoriju. Za stoloravnatelja je bil imenovan sobrat Louis Lushine, glavni govornik bo pa duluthski škof Most Rev. Thomas A. Welsh D.D. Navzočih bo tudi več drugih duhovnikov in velJ'akov- l M w Četrtek, is. avgusta \ * * Konvenčno zborovanje. ' ^ Ob 6. zvečer konvenčna parada s flotami po glavnih ulicah mesta. , Ob 9. uri ples v Eveleth Recreational Bldg. \ t petek, 19. avgusta t. f j-Konvenčno zborovanje. Ob 7:30 zvečer godbeni koncert v Eveleth Memorial parku, prirejen naši Jednoti v počast kot "Slovenski dan". - \ k sobota, 20. avgusta ' ! f = \ Konvenčno zborovanje. ^ Ob 9. zvečer velika plesna zabava v Eveleth Recreational Bldg. K temu naj objavimo še sledeče na prošnjo tozadevnega pripravljalnega odbora: Večina delegacije bo na hrani v pritličju konvenčne dvorane. Pripravo jedil imajo v oskrbi izbrane kuharibe-mojstrice, cena bo pa tudi zmerna samo $1.00 na dan za dvakrat: opoldne in zvečer. i "S' r A, • -"T J Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 13. augusta 1933J "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE, g Štefan se je nasmehnil, ko je pismi zaprl. Čudil se je, kje je vzel toliko humorja. Srce mu je bilo polno bridkosti, a pisal je ko da je najsrečnejši človek na svetu. Bog ve ali bodo verjeli njegovim vrsticam? Morda bodo čutili ironijo. Tega ni želel, ker jih je res hotel potolažiti. Naslednjo noč je stal Štefan pri vhodu na straži. Vreme je bilo grdo. Mrzel veter je bril in deževalo je. Ves prezebel in premočen je korakal ob vratih gor in dol. Ogreti se ni mogel. Mraz ga je pretresel in v vseh udih je čutil težko u-trujenost. Ko so g^ naposled zamenjali in se je vlegel, je bil čisto bolan. Drugo jutro ni mogel vstati. Kakor vihar je prihrumel kaplar v sobo. — Vstani! — je kričal že od daleč. Štefan se je zganil. Dvigniti se je hotel, začutil pa je tako bolečino, da je omahnil. — Ne morem — je dejal tiho. — Ne moreš? — je zarjul kaplar. Pograbil je odejo in jo šiloma strgal z bolnika. Nato je zgrabil Štefana za roko in ga potegnil tako neusmiljeno, da je ubožec zaječal. — Jaz te že naučim — je sikal. — Lenaril bi rad, a nič ne bo iz tega. Ven iz postelje! Štefan je ubogal. Po vsem životu se je tresel, tako da se je le s težavo oblekel. Kaplar je uvidel, da je v resnici bolan, toda svojega ukaza ni hotel preklicati. Z ostalimi vojaki je moral tudi Štefan iti k vajam. Kaplar ga je ves čas opazoval. Štefan je to čutil in napel je zadnje sile, da ne bi omagal. Toda moči so mu vendar opešale. Med tekom se je spotaknil in zgrudil na tla. Obležal je. Obraz mu je obledel, ustnice postale modre. Med vojaki je nastala zmešnjava. Nekateri so tekli k Štefanu in so ga skušali dvigniti. Pridrvel je tudi kaplar. _ Že je hotel zakričati, ko pa je zagledal Štefanov bledi obraz, mu je beseda zamrla na ustih. Samo zamrmral je in nagubančil čelo. Da bi imela njegova brezsrčnost take posledice, ni pričakoval. Obšel ga je strah. — Odnesite ga v sobo — je ukazal nervozno in se naglo ozrl okrog ali, se ne bliža kak častnik. Štefana so vojaki dvignili in hiteli z njim proti vojašnici. — Močite ga z vodo — je zakričal za njimi kaplar. Potem se je obrnil k vojakom. Zabičal jim je, da o dogodku ne smejo govoriti. Preiskave se je bal. Štefan bi povedal, kako je z njim postopal in potem kazen ne bi izostala. Vojakom je dal odmor in se je podal v vojašnico, da bi še one štiri vojake in Štefana opozoril, da morajo molčati. Štefanovo stanje je bilo kritično. Samo zdravi, močni naravi je pripisati, da ni prišlo do težkih posledic. V nekaj dneh' je toliko okreval, da je lahko vstal. Čez dva tedna je bil popolnoma zdrav. Nekaj pa mu je ostalo od te bolezni. V srcu mu je vzplamtel srd do vojaškega stanu. Vojaška obleka mu je postala neznosna in zbežal bi ako bi imel malo upanja na rešitev. Vojašnice se je kmalu res rešil, vojaške suknje pa ne. Bilo je prvega decembra zjutraj. Stot-nija je bila ustrojena kakor za odhod na vežbališče. Kmalu je prikorakala druga X * i % + * iTi stotnija. Sledila ji je tretja. Obe sta se uvrstili kakor prva. Naredniki in ka-plarji so stali pred stotnijami. Ta nastop je bil za vojake nekaj nenavadnega in niso vedeli, kaj naj pomeni. Za tuhtanje ni bilo mnogo časa. Vrata pisarne, ki je bila kakih petdeset korakov oddaljena, so se odprla in prikazali so se komandant, poročnik Hartman in podporočnik Sečko. Hartmann je imel v roki listino. — Hab't acht! (Pozor!) — je zagrmelo iz treh grl, ko so se častniki bližali stot-nijam. Pete so počile, roke in noge se napele, prsi zbočile in tri stotnije so stale ko izklesane. Častniki so se pred stotnijami ustavili. Komandant je namignil poročniku. Ta je razgrnil listino, se ozrl po vojakih in jih začel klicati po imenu. Poročnik je najprej klical imena starih vojakov, ki so bili že dalje časa v vojašnici. Potem so prišli na vrsto novinci. Med imenovanimi se je slišalo tudi Štefanovo ime. Stresel se je. Ko je častnil utihnil, se je oglasil komandant. — Imenovani stopite za tri korake naprej ! — je poveljeval kakor na vežbališču. Do dve tretjini vojakov se je premaknilo. — Sedaj dobite obleko — je povzel besedo komandant — potem pa ste do večera prosti. Zaznamovani so korakali proti skladišču. Vsak je dobil novo obleko in nove čevlje. Mnogim so se orosile oči, ko so se preoblačili. Ko se je Štefan preoblekel, je privlekel iz kovčega papir in je zopet napisal dve pismi — domačim in Minki. Sporočil je, da odide, zato mu naj ne pišejo. Tolažil jih je kakor v prvem pismu, pri srcu pa mu je bilo še bolj hudo. Vojašnico, v kateri je okusil toliko bridkosti, je sicer sovražil in mu je bilo prav, da jo lahko zapusti, ko pa se je spomnil Martina in Jožefa, se je stresel od žalosti. VII. V megleno, deževno jutro je zatrobila trobenta. Otožen je bil glas, ko da bi klicala k pogrebu. V sobah in na hodnikih je nastal krik, težki koraki so zaropotali po stopnicah. Med vrati so so pokazale vojaške čepice. Kakor čebele iz panja so se vsuli fantje na dvorišče. Pred vrati so se poslavljali. Vojaki, ki so se prejšnji dan preoblekli, so se uvrstili. Liki kipi so stali v novih oblekah. Veselega obraza ni bilo videti. Zavedali so se, da se odpira pred njimi pot, ki vodi v smrt. Kaj čuda, da jim je srce polnila tajna groza. Le malo jih je bilo, ki so ravnodušno mislili na svojo usodo. To so bili tisti, ki niso imeli doma, staršev, pravih sorodnikov in so se potepali kot brezdomovinci. Tem je bilo vseeno, ali se vrnejo iz vojske ali ne. Podporočnik Sečko je s povešenimi očmi hodil pred vrsto gor in dol. Po glavi so mu rojile težke misli. Ko strela ga je zadelo povelje, da mora iti na fronto. (Dalje prih.) NEVARNO ŽVEČENJE RASTLIN Na sprehodih lahko pogosto-ma opazujemo odrasle in otroke, ki imajo v ustih travno Dilko, cvetlico ali drugo rastlinske dele. To žvečijo ljudje, ne da bi se zavedali, kako velika nevarnost jim preti. Če te rastline namreč niso baš strupene, vendar pa je nevaren prah, ki se jih vedno drži. Delci prahu se zmešajo s slino in dajejo zelo ugodno redivo glivicam, ki so skrajno nevarne. Iz tega razloga bi bi- PO DELU IN TRUDU STE POTREBNI ZABAVE DR« H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL. Io treba posebno otrokom prepovedati, da bi jemali bilke, iiste ali cvetlice v usta in če-so pri sprehodih nabirali rastline, si morajo doma najprvo temeljito umiti roke, preden sežejo po kruhu in drugih jedeh. -0" Samo enkrat bo morda bral tvoj sin ali hči, kar uči brez-verstvo o svobodni ljubezni itd. in strup bo učinkoval po svoje. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan1 od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. mmmmmm Pisan® polje J. M. Tnmk Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. dva KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol mčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00 — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkcm, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois