PoStnlna plačna v gotovini Leto DL, Št« 46 („ Jutro" št. 275 a) Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Ljubljana, ponedeljek, 24* novembra l94t'XX Cena cent. 7® IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. 31-25, 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu _ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano ena v Prisrčni slavnostni sprejemi v Logatcu in Ljubljani Ljubljana, 23. novembra. Danes je pozdravila Ljubljanska pokrajina v svoji sredi visokega gosta, Tajnika Fašistične Stranke Eksc. Adelchija Serena. Visoki gost je prišel semkaj, da spozna življenje slovenskega naroda in tolmači vse njegove potrebe'in vse njegovo prizadevanjema čim lcjalnejše sodelovanje s Kraljevino Italijo na najvišjem mestu v Rimu. Eksc. Sereni se je odpeljal naproti Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli s svojim spremstvom, ki ga je po«dravil v imenu Ljubljanske pokrajine v Postojni, od koder so skupno nadaljevali pot proti Ljubljani. Postaje in železniške čuvajnice so bile Okrašene s slikami Kralja in Duceja in z državnimi trobojnieami. Logattec je bil prvi kraj v Ljubljanski pokrajini, kjer je stopil na slovenska tla visoki gost. Vsa logaška postaja je bila svečano okrašena. Na prostoru pred postajo pa sta bili razvrščeni častna četa in vojaška godba. Prisoten je bil častniški zbor, kateremu na čellu sta bila general GAF Danioni im poveljnik logaške posadke, polkovnik GAF Cona. Navzoč je bil tudi armijski general Eksc. Mario Robotti. Nadalje so bili prisotni logaški komisar Rcsin, poveljnik pomožnih središč Crueil, občinski svet z županom Cirilom Oblakom, duhovni svetnik župnik Remškar. Svečanemu sprejemu je prisostvovala tudi gasilska četa s praporom, logaška godba, zastopstvo lovcev in sorska mladina. Po pregledu častne čete ;e Eksc. Sereno pozdravil logaški župan g. Ciril Oblak z naslednjimi besedami: Ekscelenca' K O1 prvikrat, odkar pripada naša Ljubljanska pokrajina veliki Italiji, stopate na našo lepo in ljubljeno zemljo, mi je velika čast, da Vas morem kot župan prvega večjega kraja na Vaši poti isikreno pozdraviti. Želim Vam, Ekscelenca. da bi Vam bilo kratko bivanje v naši pokrajini prijetno in
  • Dalmacijo in Orno goro, da bi si utrdil zdravje, nato pa je vnovič nastopil vikar-sko službo v Gradišču, v nadi, da si ho pridobil pravico do pokojnine. Na ponovno prošnjo in po dolgem odlašanju je prejel odlok o upokojitvi, s katerim mu je bilo priznanih 680 kron letne pokojnine. 1901 pa je vnovič nevarno obolel. Ker je začutil, da mu bo treba zdravnika v bližini, je prodal posestvo in se preselil v Gorico. Tam ga je 16. novembra 1906 med mašo v domači kapeli zadel mrtvoud in kljub skrbni zdravniški negi je osem dni nato ne halo utripati srce »goriškega slavca«, kakor ga je nazivala mladina. Na njegovo željo so ga pokopali pri Sv. Lovrencu na Libušnjem. Gregorčič se je že na gimnaziji živo zanimal za slovensko slovstvo — posebno ie ljubil Prešerna — in se vadil v pesništvu, že v sedmi šoli je zložil nekaj primerkov lirike, ld jih je po njegovi maturi objavil Janežič v »Slovenskem glasniku« in med katerimi je nekaj njegovih najlepših. (Eno devo le bom ljubil, Mojo srčno kri škropite). Nekatere teh pesmi kažejo še mnogo znakov nezrelosti, iz drugih pa že krepko odmeva odločni budniški korak. V bogoslovju je sodeloval pri domačem pisanem listu »Sloga«, v katerem je objavil nekaj svojih najznačilnejših stvaritev. Ko je 14. februarja 1870 poslal prve pesmi Stritarju za Zvon, ga je Stritar ves navdušen pozdravil v svoji uredniški listnici: »To je vendar enkrat prava poezija, to je pravi čut; to pride od srca in gre do srca. To niso pesmice, skovane za slavo ali bog ve kaj. Take ne rasto ob srenjsklh potih, tudi ne na pašnikih, mora se iti že malo dalje ponje.« Pesmi, ki jih je objavil v »Zvonu« pričajo o presenetljivem oblikovnem napredku nasproti verzom, ki jih je objavil v »Glasniku«. Gregorčič je v kratkem časi. dospel do tiste preproščine, uglajenosti in melodi^znosti, ki so značilne za njegove verze, obenem pa so nujni izraz njegove Frideiisjmo Fižol zavzema že od nekdaj v kmetijstvu Slovenije precej važno mesto in je bil skoro edini poljski pridelek, ki ga je Slovenija izvažala v inozemstvo. Tudi za domače potrebe se ga veliko porabi, ker je priljubljena in tečna hrana. Sedanje razmere glede prehrane pa naravnost silijo, da se tako po mestih, kakor tudi na deželi sadi čim več fižola. Marsikateri mestni obdelovalec zemlje, ki so ga v letošnjem letu razmere prisilile k temu, je bil s prvim poiskusom zelo razočaran. Zemlja mu namreč ni rodila tega, kar je želel, v več primerih pa so bili izdatki tudi znatno večji kot je vrednost sadu. Vendar pa se more v splošnem računati, da je bil pridelek fižola povsod več ali manj zadovoljiv, kljub temu da letošnja letina ni bila posebno dobra, ker je zaradi deževnega vremena napadlo fižol mnogo škodljivcev. Pridelovanje fižola je mnogo cenejše, kot krompirja, in se more primeren pridelek fižola pričakovati tudi na slabši mestni zemlji, medtem ko na trdi zemlji krompir popolnoma odpove. Povečano pridelovanje fižola na kmetih pa je naravnost potrebno. Naši kmetje ga pridelujejo deloma v čistih nasadih, še več pa kot vmesni sadež med okopavina-mi, posebno krompirjem in koruzo. Glede dosedanjega našega pridelka fižola je ugotovljeno, da se v čistem nasadu pridela na ha 7—8 q, na vmesnem sajenju pa 3 do 4q fižola. Pridelek fižola bi se dal s pravilnim in dobrim gnojenjem in z od-biro dobrega semena še mnogo izboljšati, tako da bi bil donos na čistih nasadih 12 q na ha in na vmesnih nasadih nad 5 q. Med krompir je najprimerneje saditi nizki fižol in sicer na ta način, da se vsaka četrta ali peta vrsta vsadi s fižolom namesto s krompirjem Tako ni otežkoče-no obdelovanje krompirja, v jeseni pa se tudi fižol lahko poru je. Med koruzo pa je najbolje saditi fižol koljenec. Fižolu je najbolje gnojiti s hlevskim gnojem, in sicer vedno že v jeseni kakor krompirju. Na 1 ha površine se pognoji 250 q gnoja. Z umetnimi gnojili se gnoji fižolu spomladi, in sicer najbolje s 40% kalijevo soljo in superfosfatom. Gnoj se potrosi 14 dni pred sajenjem Na 1 ha zadošča 250 kg kalijeve soli in do 150 kg superfosfata. Zelo je priporočati tudi gnojenje z dušičnatimi gnojili, ki dobro učinkujejo na pridelek. Z njimi naj se gnoji v obrokih po 50 kg na 1 ha, in sicer pri setvi, pri ozelenitvi in pri prvem okopa-vanju. Dober pridelek fižola je odvisen tudi od semena. V ta namen je odbirati seme od najbolj rodnih in zdravih rastlin, ki dajejo veliko pridelka v zrnu in nosijo največ strokov. Zrnje mora biti v strokih po velikosti in teži enako. Vse jamice v strokih morajo bti polne in vse stročje mora istočasno zoreti. Rastlina mora biti odporna proti raznim boleznim, luščina stroka naj bo tanka in naj ne dela vitic. Odbira semena se vrši že med vegetacijo na njivi. Vse one rastline, pri katerih se opazijo dobre semenske lastnosti, se zaznamujejo. Ko dozore, se pobero zaznamovane rastline posebej in se posebej od drugih suše. Tudi luščijo se semenski stroki posebej. Za seme je vzeti zrna onih rastlin, ki imajo največ zrnja, ki pa mora biti tudi po obliki, velikosti in barvi čimbolj izenačeno. Važno je tudi vprašanje, katere vrste nizkega in visokega fižola bi za naše razmere kazalo najbolj gojili. Vsekako je potrebno omejiti vrste fižola, ki jih imamo sedaj preveč. Od nizkih vrst bi prišel v prvi vrsti v poštev beli tetovčan in še nekatere druge bele sorte, ki pri nas dobro uspevajo, dalje prepeličar, črešnjevec in ribničan; od visokih sort pa visoki koks, cipro in cannellinl Fižol napadajo razne bolezni, ki jih je potrebno zatirati. Zelo razširjena bolezen je pegavost, k se jo najlažje in najhitreje zatre z doslednim vsakoletnim odbiranjem zdravih fižolovih rastlin za seme. Fižol | naj se sadi v zračne lege in ne v pre-mokro zemljo. Bolezen, ki se pojavi na mladem stročju v obliki rjavih, okroglih in vdrtih lis, se zatira tudi z namakanjem zrnja (semena) v amonijakolični raztopini bakrenega karbonata, ki se napravi, ako mehke duše, njegovega žensko nežnega srca. Zato ni čuda, da so nekatere pesmi, lz te dobe, zlasti nekatere dekliške pesmi, po-narodele. V vsebinskem pogledu pa se prejšnjim elementom zdaj že pridružujejo tudi filozofska razmišljanja, ljubavna lirika in pn volja po živi, vseljudski dejavnosti. Zmeraj močnejše pa postaja Gregorčičevo hrepenenje po domačih hribih, po izgubljeni vaški in otroški sreči. Čustvo oddaljene ljubezni, ki se hkratu ponavlja, je dobilo novega netiva, ko je 1S72 prišla v Kobarid učiteljica Dragojila Milekova, s katero ga je družilo globoko, a hkrati odpovedujoče se nagnenje. A tudi iz pesmi, ki so nastale v tem času, je težko razbrati osebno ljubavno čustvo. To razdobje je dalo tudi osnovo za Gregorčičev pesimizem, kakršnega poznamo iz njegovega »Človeka nikar«. Zato pa se nam ta pesimizem tudi zdi toliko bolj življenjski in utemeljen nasproti pesimizmu ln svetožalju kakšnega Stritarja. Pri vsem tem pa je Simon Gregorčič še zmeraj toliko zdrav, da najde v silah, ki jih črpa iz svojega priljubljenega planinskega okolja, zmeraj nove poživitve in zagon. Iz samote se zmeraj znova obrača k skupnosti, propoveduje brato-ljubje, ljubezen do trpečih in povrnitev v prvotnost. Ko so za veliko noč 1882 izšle njegove »Poezije«, sta bila kritika in občinstvo tako navdušena, da je v dobrega pol leta vsa naklada pošla. Bil je to uspeh, kakršnega še ni doživel noben slovenski pesnik pred njim. Drugi zvezek »Poezij«, ki ga je izdal 1888, je naletel na precej laskavo kritiko. Neurejene razmere v našem književnem svetu pa so pesnika zmeraj bolj pehale v samoto. V poslednjih letih svojega življenja se je Gregorčič bavil največ s prevajanjem lz ruskih pesnikov in svetopisemskega slovstva (Job) ter ustvaril nekaj redkih prevodnih umetnin. Ceščenje. ki ga je njegova poezija deležna vse do današnjih dni, za dobro mero odtehta krivice, ki jih je pea nik doživel za svojega življenja. Sižola! se 100 g bakrenega karbonata raztopi v 181 vode in pridene 11 amonijaka. Veliko škodo na fižolu dela fižolova pr-šica, mala živalca, ki jo s prostim očesom ni videti. Na fižolovih listih se pojavijo ob cvetju bele, pozneje svetlorumene lise, ki postajajo vedno temnejše in porjave. List se suši in postane krhek. Na spodnji strani je moknata tvarina, kjer se drže pršice. Tega škodljivca je težko zatirati, ker je proti raznim sredstvom neobčutljiv. Se najbolje se ga zatira s škropljenjem z milnico, ki se ji doda do 2% petroleja. Škropi se zvečer, zjutraj pa se ponovi s čisto vodo. Nekateri škrope listje tudi s 15% žveplenoapneno brozgo. Fižolu nevaren je tudi mali hrošč fižo-lar, ki se zelo hitro Siri, ker se nahaja večkrat v enem samem zrnu po več hro-ščev. Fižolar ne leže jajčeca samo v mlade stroke, temveč tudi v suho zrnje V shrambah in se tako širi po skladiščih in vrečah. Zato je treba tega škodljivca temeljito zatirati. Takoj pri pospravljanju fižola naj se zrnje suši v krušni peči pri 60° C, ali pa se segreva fižolovo zrnje eno uro v 60° C vroči vodi. Dobro je tudi, če se meseca februarja dene fižol za več dni v 20—30° C topel prostor, da hrošč predčasno zapusti zrnje. Nato se zrnje rešeta, da hrošči popadajo skozi luknje v posodo z voda Poleg navedenih so še nekateri drugi škodljivci iz vrst živali, ki pa na fižolu ne narede posebne škode. S sajenjem dobrih vrst in pravilnim odbiranjem semena ter pravilnim gnojenjem, obdelovanjem in zatiranjem škodljivcev, se da pridelek fižoia izdatno povečati. Iz Hrvatske Za prostozidarje na Hrvatskem ni mesta. Osiješki »Hrvatski list« odgovaija na vprašanje, zakaj je razmerje ustašev do masonov negativno, takole: Ustaštvo je nacionalistično, a masonstvo mednarodno; ustaštvo je prežeto z vero naših očetov, masonstvo pa je brezbožništvo; ustaštvo je pokret mučenikov in žrtev za domovino, medtem ko je masonstvo skupina posameznikov, željnih užitkov in cenenih koristi; ustaštvo je pokret nove Evrope, a masonstvo tvorba versailleskega miru; ustaštvo je na koncu prežeto Starčeviče-vega hrvatstva, a masonstvo z vsem tistim, kar je nosilo označbo »jugo«. Slabi Saši za pijance. Kljub strogim ukrepom, ki jih je zadnje čase zagrebška policija uvedla proti pijančevanju, je še vedno videti po ulicah ljudi v pijanem stanju. Zaradi tega je policija zdaj še poostrila nadzorstvo nad pijanci. Vsakogar, ki ga bodo zalotili v pijanem stanju na ulici, bodo ne glede na njegov socialni položaj takoj aretirali in zaprli. Kaznovan bo z denarno globo in s prisilnim delom. Preteklo soboto so aretirali 7 oseb, od katerih so tri takoj poslali na prisilno delo. Stroga kazen je določena tudi za tiste, ki bodo dajali alkoholne pijače že vinjenim gostom Tudi proti nočnim sprehajalcem so uvedeni strogi ukrepi. V eni sami noči so aretirali 20 oseb, od katerih so šest takoj poslali na prisilno delo, ostalim pa naložili visoko denarno kazen. Sleparja Ivana Grafa so aretirali. Pred dnevi je v Zagrebu zlatarski pomočnik Ivan Graf poneveril svojemu delodajalcu Antonu čačiču kilogram zlata in 70.000 kun v gotovini. Pobegli Graf se je javljal nekaterim znancem v Zagreb s pismi, vendar je hotel pravo sled za seboj zabrisati in navajal, da se nahaja nekje v Bosni. Vsi znaki pa so kazali, da se Graf skriva v Osjeku, zato je zagrebška policija naročila osješki, naj budno pazi na goljufa. Preiskava v Osjeku pa je bila brez uspeha in je Grafa pokopala šele brzojavka, ki jo je poslal z osješke pošte v Zagreb. V njej je prosil neko osebo, naj mu na poštno ležeče v Osjek pošlje 1500 kun. Policija je Ivanu Grafu na pošti napravila zasedo in ko je prišel po denar, je bil aretiran. Doslej še ni znano, 6e so pri njem našli ukradeni denar in zlato. Obnovite naročnino! Stockholm, 22. noverobra V sredo je prispela semkaj italijanska teniška reprezentanca za nastop proti izbranim igralcem švedske. Po kratkem od moru so si gostje najprej ogledali teniSke prostore v Alvikshallu, nato pa tudi poskusili s kratkim treningom. Popoldn-; je bila reprezentanca predstavljena švedskemu kralju, ki ji je poželel dobrodoSa: t. Kralj Gustav V., popularni zMister G.-:. potem odigral tri partije v dvoje s 1-li;em, Del Bellom in Caniatom, katerim je prisostvoval za to srečanje pripravil« ?»e pra posebno, ker se hoče odškodovati 'ca oba poraza, ki jih je doživela pretek o rimo doma z 2::4 in minulo poletje v ttil-.jl z 1:4. Včerajšnji petek sta bili na sporedu prvi dve igri tega mednarodnega dvoboja v prej omenjenem stadionu v Stockholmu. Turnirju je prisostvoval med množico obc«n stva tudi kralj Gustav V. s prestolonad««-d-nikom in drugimi člani kraljevske rodbine, prav tako pa so bili navzoči tudi zastopniki vlade. Z italijanske strani so obisn.m< prireditev poslanik Renzeti, generalni konzul in druge osebnosti. Kot prva igra je bil na sporedu sin^ e med Cucelliiem in Rohlssonom, v kater-Italijan pc slabem začetku polagoma spet prišel do sape m nazadnje neoporečno zmagal v petih setih, m sicer 6.4, 7:9, 3:8, 6:3, 6:3. V doublu sta imela Bossi in Ro-manoni težko delo s dvojico Oestberg in Marthensson, katerima sta morala navse-zadn e prepustiti zmago, prav tako v petin setih, in sicer 4 6 7:9. 10:8, 11:9, 9:7. Stanje točk po prvem dnevu le tor.lj gorečih aktivistov to za žrtve pripravljenih borcev za nemštvo v celjskem okrožju, bo šla zdaj smučarska družina v Celju drug-« pota. Njem cilji so Širši in bolj obsežni, kajti zdaj gre za združitev in izpopolnitev vseh domovini zvestih smučarjev, obenem pa tudi za njihovo priključitev na veliko zajednico nemških smučarjev. »« »« »« Iz neke športne statistike posnemamo zanimive podatke o telesni velikosti za stopnikov posameznih disciplin v lahki atletiki. Te statistike so pokazale, da so skakalci, metalci in srednjeprog&ši p" navadi največji to merijo povprečno 176.4 do 177.9 cm. Značilno je, da so dolg-rprn^asi ponekih čudnih zakonih najmanjSi icmed vseh športnikov in merijc povprečno samo 166.3 cm. Fizično se ta pojav ne da raztol-mačiti in je treba torej sklepati, da jc narava sama podarila majhnih ljudem, da bi jih nekako oškodovala za rast v viSlno, Se prav posebno vztrajnost in energlo. Iz te kategorije tekačev izhajajo navsezadnje tudi maratonski tekači, ki so bili, kolikor je najbolj znanih, vsi sami majhni ljudje po postavi V milanskem gledališču Puccini Je v izločilni borbi za evropsko prvenstvo ▼ poltežki teži zmagal Luigi Mussina iz Gorice v osmih kolih nad Faustom Rossijem, in sicer po točkah. Mussina se bo moral sedaj boriti še enkrat z zmagovalcem 1* dvoboja med Oldonijem to Rossijem te bo šele potem prišel v poštev za nastop proti Nemcu Vogtu za naslov evropskega prvaka v tej kategoriji. »« »« »« Sest strani zadnje (17.) številke zagrebškega »športa« je posvečenih nogometu m njegovim dobrim in slabim v trenem, predvsem na Hrvatskem, pa tudi povsod drugod, kjer zdaj. kakor v najbolj mirnih časih, nedeljo za nedeljo tekajo za okrogli- t usnjem. V ostalem je v tej številki tudi ?e nekaj drugega gradiva, ki bo vse lahko »a nimalo vsakogar, ki spremi;a športno življenje ne samo doma, kjer ga je «13; razmeroma malo, temveč tudi dn»% -d. »šport« prodajajo tudi pri ruu) [m tiafikau po L 1.50 za fitevilkb Iz Novega mesta n— Pojav stekline. V občini Gradac se je pojavil nov primer stekline in zato ostane poostreni pasji zapor še dalje v vezavi. n— Umetnostna razstava. Pretekli tt len je bila v prostorih cvetličarne na Giaviiem trgu umetnostna razstava slikarskih in kiparskih del novomeškega rojaka g. Viali-mirja Brejca, učenca Franceta Kralja. Razstava je bila po štirih letih piva umeui^st-na razstava. Mladi umetnik je razstavil 44 del. To število je brez dvoma previsoko, saj umetnik ni mogel izvršiti med svojim; deli prave izbire, zaradi česar je bilo na razstavi tudi nekoliko del, ki se jim je poznalo začetništvo. To velja zlasti za sliko Novega mesta in olje Otočec, ki sliči predvojnim tiskanim reprodukcijam m kaže temeljno pomanjkanje vsake perspektive. Prav dober pa je akvarel .žitno polje, v katerem je mladi umetnik dosegel v šek svojega umetniškega ustvarjanja. P av prikupni so bili grafični portreti. Lepa: razvoj umetniškega ustvarjanja je Brejc p kazal v kiparskih delih, katerih je raz--avil 16. Posebno leseni kip Eva in skup.nski k p Gerda iz mavca kažeta na velik umetnJSki napredek. Priporočljivo bi bilo, da bi mladi umetnik osredotočil svoje sposobnosti v kiparskem delu. Razstava je bila zadovoljivo obiskana, manj pa je bilo -clkupi jenih del. Vsekakor je bila pomemben kulturni dogodek za Novo mesto. n— Vodnikove knjige. Konec tega meseca bodo izšle Vodnikove knjige, ki jih !kkIo tudi letos prevzeli stari naročniki pri poverjeniku g. Liliji. Ker se bodo knjige tiskale v omejeni nakladi, naj se novi naročniki nemudoma naročijo na knjige pri poverjeniku g. Liliji Vekoalavu, šol. upravitelju v pokoju, šukljetova ulica. n— Sekanje božičnih dreves. Ker se b':2a čas sekanja božičnih drevesc, se opozarjajo vsi lastniki gozdov, da je po naredbi novomeškega okrajnega glavarstva dovoljeno sekati drevesca le v svrho preredčenja pre-gostega mladja. Tudi pri preredčenj h je dovoljena le sečnja slabih smrek, sečnja lepih smrek je negospodarska ji kazniva. Osebe, ki prevažajo in proaajajo božična drevesca, se morajo izkaz:, u s potrdilom občine, v kateri so bila drevesca posekana. Ta potrdila so takse prosta. Vsaico nepravilno sekanje ir zlasti tatvine bo okrajno glavarstvo najstrožje kaznovalo po določilih zakona o gozdovih. Z ozirom na težke gospodarske prilike se prebivalstvu priporoča, da letos sploh op :sti praznovanje božiča z !>• rJmi drevesci. Obfave Koledar mora imeti vsaka gospodinja. Naročiae se takoj na Gospodinjski dnevnik (Koledar). Poleg koledarja n lažnih vpisnih tabel bo obsegal »Gospod njski dnevnik« tudi dodatek »Kako naj danes kuham«. Cena 20.— lir. Naroča se v knjigami Tiskovne zadruge, v Ljubljani, šelenouigova ulica št. 3. (—) Na državni klasični gimnaziji se začne pouk: a) za osmošolee dne 24. novembra ob 13.50 na I. moški gimnaz ji; b) za četrto-šolee istega dne ob isti uri na u-šul nski meščanski šoli ▼ Nunski ulici; c) za vse druge razrele okoli 1. decembn kar bo pravočasno sporočeno pc v . -vn;kih. Ravnateljstvo. Adamson si zapenja ovratnik čim več Stoletnica špitalskega mostu v Ljubljani Pravkar poteka sto let, odkar je Italijan Giovanni Pieco, gradbeni podjetnik iz Beljaka, začel graditi glavni most današnjega trimostja Stari Špitalski most Nekateri kaj radi označujejo Ljubljano kot mesto mostov in to ne po krivici, saj drži čez Ljubljanico kar enajst, čez Gruberjev prekop pa trije mostovi. Ljubljana je svoje dni imela edini dohod v mesto le po čevljarskem mostu tik tako zvane »Tranče«, ki ji je še dandanašnji naslednica kratka ulica Pod trančo. Kot drugi najstarejši most je bil v štirinajstem stoletju, kakor navaja zgodovinar Valvasor, zgrajen špitalski most in so dolgo vrsto let imenovali prvega Zgornji, špitalskega pa Spodnji most. Ime »špitalski« je izviralo od nekdanjega meščanskega špitala, kjer stoji danes Kresija v Stritarjevi ulici. K temu špi-talu je spadala starodavna cerkvica sv. Elizabete, kjer je nekdaj pridigoval začetnik slovenskega slovstva Primož Trubar in v njej maševai okrog leta 1802. oče slovenskih pesnikov Valentin Vodnik. To znamenito svetišče so odpravili okrog leta 1830. Dve nadstropji visoko poslopje je imelo široka mestna vrata, še pred nekako petdesetimi leti so se hudomušni Ljubljančani spotikali nad njihovo širokostjo, kadar se je komu zazdehalo, češ: Zijaš kakor spi-talska vrata. Propadajoče poslopje z mestnimi vrati so porušili leta 1786. špitalski, kakor tudi čevljarski most, sta bila tedaj lesena in za tedanje razmere kaj slabo zgrajena V Valvasorjevih časih po večini še nista bila obdana in zasedena od kramarskih hišic ali utic. šele v letih 1768. do 1770. so smeli nekateri ljubljanski obrtniki postaviti nove lesene in enakomerno zgrajene kramarske lope, ki so tako zavze- male obe strani mostu. Na čevljarskem mostu so po večini prodajali svoje izdelke čevljarji, na špitalskem mostu pa so bili razvrščeni po štirje kramarji in čevljarji, trije vrvarji, dva milarja, po en sedlar, branjevec in prodajalec soli ter žganja. Med naštetimi prodajalci je bil tudi oče Pre- i šernove Primčeve Julije, dalje Andrej Alič, | bivši tiskarski pomočnik pri Kleinmayerju (1796.) itd. Med označenimi obrtmi je bilo mnogo takih, ki se dandanes ne izvršujejo več in ki jim skoraj ne vemo niti imena, n. pr. sabljarje, ostrogarje, igličarje, stolo-nosce, špickramerje itd. Sredi prodajaln na levi strani se je dvigal v prejšnji dobi križ, ki so ga premestili pred vrata frančiškanskega samostana. V »Valvasorjevi Ljubljani« omenja dr. Fr. Štele, da je špitalski most flankiral vhod na vsaki strani po eno pritlično podolgovato, bržkone prodajalno poslopje. Levo je bilo zvezano z vogalno enonadstropno hišo pred sedanjo palačo Splošne zavarovalnice. Vhod na most je imel obliko polkrožnega baročnega portala s trikratnim trikotno slemenastim nastavkom. Na drugi strani Ljubljanice pred sedanjo Kresijo je bila lesena, deloma na kolih sloneča zgradba, za njo pa zavita fasada nekdanjega špitala z ozkim notranjim dvoriščem. V letih 1824. do 1828. so začeli, kakor razpravlja v »Kroniki slov. mest« dr. Rudolf Andrejka, spričo stalnih poplav na Ljubljanskem barju, ki so se ponavljale navzlic dograditvi Gruberjevega prekopa, vnovič poglabljati strugo Ljubljanice. Posledice teh poglobitev so se med drugim pokazale na ta način, da so se stebri, kožice in piloti lesenega špitalskega mostu zaradi izpod-jedanja po hitreje tekoči vodi močno omajali. Most tudi sicer ni bil posebno trdno zgrajen niti v blazinah, saj so ga morali že v francoskih časih stalno popravljati. Znatno pa ga je obteževala na obeh straneh cela vrsta kramarskih hišic; piloti, s katerimi so bile te kolibe na zunanji strani mostu podprte, so se spričo poglobitve istotako omajali. Stanje obeh mostov (čevljarskega in špitalskega) je že leta 1833. označ.l dvorni stavbni svetnik Hermenegild Fran-cesconi za »skrajno nevarno in se ne more niti za en dan več jamčiti, da se ne bi podrl.« Ilirski gubernij je tedaj z odlokom z dne 24. junija 1. 1838., štev. 7832, preko ljubljanske kresije ukazal mestnemu magistratu, naj se stara mostova takoj podreta in namesto njiju zgradita nova, varna mostova. Tedanji občinski svet, ki mu je načeloval župan Hradecky, je stal pred težkimi problemi. Na eni strani je ilirski gubernij v svojem poročilu mestnemu magistratu predlagal ohranitev kramarskih hišic, ki naj bodo le udobneje zgrajene in zidane, toda župan Hradecki se je odločno zavzemal za odstranitev teh promet tako ovi-rajočih stojnic, na drugi strani pa je tudi finančna obremenitev mestu delala težke preglavice. Slednjič se je gubernij vdal, ko je energični župan prodrl s svojim predlogom v občinskem svetu po odstranitvi kramarskih hišic. Ko je bilo tedaj leta 1840. sklenjeno, da se zgradi nov, kamnit most, je dala mestna občina leta 1841. iz regulacijskih ozirov tik mostu podreti najprej nizko hišo in se je tako pridobljeni prostor uporabil za razširjenje Marijinega trga. Nastale so nato nove ovire: Kaj zdaj s kramarji na špitalskem mostu, ki so imeli z mestno občino najemninske pogodbe? Leta 1840. je bilo še 19 takih kramarskih kolib. Mestni magistrat je nato sklenil s frančiškanskim konventom pogodbo za odstop podolgovatega sveta v takratni Slonovi (zdaj Prešernovi) ulici, kamor so preselili vse s špitalskega mosta pregnane kramarje in dodelili še par novim reflektantom udobne prodajalne prostore. Mestni stavbni mojster Jožef Reymund je prve dni meseca aprila leta 1840. začel podirati stari samostanski zid v omenjeni ulici in zgradil na tem prostoru dva in dvajset kramarskih prodajaln. Gradnjo novega mostu so nato razpisali in jo je dne 20. marca 1841. izdražil belja-ški gradbeni podjetnik Italijan Giovanni Pieco za 39.499 fl. Zaradi i sprememb načrta med gradnjo in drugih nepričakovanih stroškov za zasilno brv, ograjo ob škarpah in drugo, se je ta vsota povišala na končno ugotovljeni znesek 46.316 fl. Most je bil zelo solidno zidan in obokan. Porabili so zanj okrog 88.000 stotov rezanega kamna. Slovesno so ga otvorili v nedeljo, dne 25. septembra 1842. ob navzočnosti nadvojvode Franca Karla, očeta poznejšega cesarja Franca Jožefa Otvoritev so naznanjali topovski streli na Ljubljanskem gradu. V stolnici se je vršila slavnostna služba božja, opoldne se je vršila pojedina, kamor so bili povabljeni visoki civilni in cerkveni dostojanstveniki, in nato vojaška parada, ki se je je udeležil nadvojvoda. Razsvetljene so bile tisti dan vse hiše na Mestnem in Starem trgu, kakor tudi Zvezda in Kazino. Ljudstvo je bilo navdušeno. Bivši špitalski so prekrstili v Frančev most, nabrežje Za zidom (današnje Cankarjevo nabrežje) pa v Frančevo nabrežje, naziv pa se ni udomačil. Kolavdacijska zapisnika z dne 29. novembra in 15. decembra 1S42. hvalita na vso moč solidnost izvršenih del, saj se novi most po odpravi gradbenih odrov ni pcse-del niti za spoznanje. Na obstranski steni pod železno ograjo nosi ta most še danes napis: ARCHIDUCI. FRANCISCO. CAROLO. MDCCCXLII. CIVITAS. V sredi pod napisom je lavorov venec, črke in venec so iz kovine. špitalski most so ob zadnji regulaciji Ljubljanice pred nekaj leti glede trdnosti j vnovič pregledali in njega glavni podstavek sredi stiuge utrdili, mostno vrhnjo širino do skrajnosti izrabili in ga tako usosobili za največji tovorni in tramvajski promet z dvojnimi tirnicami. Obenem so mu zgradili na obeh straneh po en vzporedni, obok°n in modern most, ki služi edinole pešcem. Občinstvo ga odslej nazivlje trimcstje. Nase gledališč? DRAMA Ponedeljek 24.: Zaprto. Torek, 25.: O, ta mladina. Premiera, l^d Premierski. Začetek ob 17.30. Sreda, 26.: Dom, Red Sreda. Začetek ob 17.30. Jutri bo premiera sodobne italijanske komedije Gherarda Gherardija O, ta mladina z Nablocko v glavni vlogi. Komedija je pisana v zelo delikatnem komed;jskena slogu in vsebuje tudi povsem resne prizore. Slika današnje mladine, ki se pod vplivom okolja poplitvi, daje gledalcu uda no sliko današnje dobe. Obenem pa pokaže, kako dragocen činitelj je dobra in skrbna vzgoja, ki položi v otroško dušo odločilne kali. življenje jih sicer lahko ovira v razvoju, toda zatreti jih ne more. Vloga tetke vzgojiteljice, velike idealistke, vsebuje mnogo življenjskih resnic, ki jih prikliče pisatelj gledalcu v spomin. Igrali bodo: Nablocka, Severjeva, Kralj, Lipah, Nakrst, Gabrijelčičeva. Režiser prof. šest, inscenator inž. Franz. OPERA Ponedeljek, 24.: Zaprta Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: Aida. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 16.30. | četrtek, 27.: Rigoletto. Red četrtek. Začetek ob 17. Dijaška predstava pc zelo znižanih cenah bo v sredo ob 16.30 uri. Peli bodo Verdijevo opero ,Aido' s Heybalovo v naslovni partiji. Delo predstavlja v operni literaturi primer izredno zahtevne in težke opere. Našlo je v letošnji uprizoritvi pod taktirko dirigenta A. Neffata in v rež ji Cirila Debevca v odlični zasedbi s Heyba-lovo, Radevljevo, Franclom, Primožičem, Betettom in Lupšo pri občinstvu in kritiki najlepši odziv. Pri tej uprizoritvi prihaja najbolje umetniška zmogljivost celotnega opernega ansambla in orkestra do najlepše veljave. Naslednik Špitalskega mosta — današnje trimostje * - . • * ■ ---. V. '--v-.i-*VW iT 'i: i« ""-v - ! . r, i . 1 gospod arabon ve'£trgoyec in posestnik 22. novembra po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 25* novembra ob J. uri popoldne od doma žalosti, Hrvatski trg št. 1, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Cvetje se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanja. Ljubljana, dne 2J. novembra 1941 u žalujoča soproga Minka in ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Oton Cbristof — Vsi v Ljubljani