Poštnina plačana t gotovini. Pobamezna številka 1 Din. %4 fbSM toi* Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon It. 73. Leto XXII. 40. Kranj, 15. novembra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20-- din, četrtletno 10- din. Zunanja politika španskih komunistov Pred nekaj tedni je izšla v Franciji knjiga pod naslovom ..Revolucija in protirevolucija v Španiji", ki jo je napisal španski komunistični poslanec Maurin. Ta njegova knjiga je bila seveda najprej objavljena v španščini, zdaj pa je izšla tudi v francoščini. Knjiga naj bi bila v prvi vrsti nekaka propaganda za komunistično stvar, na drugi strani pa podaja zanimivo stališče o mednarodni vlogi Španije, kakor si jo zamišljajo rdeči Španci. V tej svoji knjigi pravi poslanec Maurin, da vse zlo, ki ga trpi zdaj Španija, izhaja iz Francije in Anglije. Španija je — tako pravi Maurin — v prvi vrsti žrtev Anglije, zatem pa tudi Francije, Maurin seveda čisto po svoje razlaga, kako da sta ravno Anglija in Francija krivi tega španskega gorja in pripominja, da bi Španijo mogla rešiti teh krutih posledic angleške in francoske zunanje politike samo zmaga »delavskega razreda", ali z drugimi besedami, nova komunistična revolucija. Druge rešitve po njegovem mnenju za Španijo ni. Maurin pa ni ostal v svoji knjigi samo pri tej trditvi, pač na je podal tudi že nekak načrt, kako bi se vse to doseglo. Po njegovem mnenju je " treba potegniti nekako diagonalo čez evropsko zemljepisno karto, in sicer od portugalske prestolnice Lisabone preko Barcelone do daljne Moskve. Ta diagonala, ali kakor bi to utegnili še imenovati „os", naj bi spremenila vso evropsko politiko. Anglija in Francija, ti dve sovražnici proletarske Španije, naj bi onemogočili nek drugi blok, ki bi ga tvorile Portugalska, Italija, Nemčija in Rusija. Maurin priznava, da za zdaj, še ne more računati na Portugalsko, Italijo in Nemčijo kot na »proletarske države". S časom pa bi se po njegovem mnenju to le dalo doseči. Zmagoslavna delavska revolucija v Španiji, ki naj bi bila nekaka kristalizacija »Iberijske socialistične unije", bi imela neposredno velike posledice in potrebe v mednarodni evropski politiki. Predvsem bi vplivala močno na one dr- žave, v katerih vlada fašizem V teh državah bi takšna revolucija uničila vso fašistično podlago. Povzročila bi bolj ali manj hitro propad fašizma na Portugalskem, v Nemčiji in Italiji. Po njegovi zamisli bi bile v tem komunističnem pasu Iberijska unija (Spunija in Portugalska), Italija, Nemčija, Poljska in Sovjetska unija. Svet bi se tedaj znašel pred zgodovinskim dejstvom, ki bi bilo največje važnosti. Ko je tako poslanec Maurin razkril pravi cilj barcelonske zunanje politike, ki ji v ozadju brez dvoma stoji komunistična internacio-nala, nadaljuje, kako se Anglija in Francija z vsemi silami borita za to, da bi preprečili ustanovitev Iberijske unije. Toda tudi to ne bo zaleglo, — pravi Maurin — kajti iberijski pro-letariat bi imel močno zaščito v Sovjetski uniji in v velikem omenjenem novem komunističnem bloku, ki bi segel od Portugalske do sovjetske Azije. Ni dvoma, da takšnega mišljenja ni samo poslanec Maurin, pač pa vsa komunistična stranka, kajti Maurina imenujejo kar „usta španske komunistične stranke", ker smatrajo, če on govori, kakor da je spregovorila ta stranka. Iz njegovih besed se torej vidi, za kako veliki sovražnici španske republike smatrajo rdeči Španci Anglijo in Francijo. Iz tega dobi človek vtis, da ima vsa komunistična propaganda za obrambo »demokracije" v Španiji samo ta namen, da bi Francija in Anglija šc naprej podpirali Barcelono, ki pa bi se takoj, čim bi postali republikanci edini gospodarji v Španiji in jim ne bi pretila nikaka nevarnost pred nacionalisti, obrnili ravno proti tema demokratičnima državama, Franciji in Angliji, da bi storili korak naprej k . ustanovitvi komunistične Evrope. S tem namenom se tudi na vso moč prizadeva Komi-terna, da bi izzvala ponovno krvavo vojno med narodi, ker se nadeja, da bi od nje imela največje koristi. Tudi tuji plašči — zaman! Stari politični generali brez vojske, ki jih je volja ljudstva za vselej spravila v zape- ček, ne vedo več, kaj bi storili. V Sloveniji nimajo več pristašev, še tiste, ki so jih imeli, so izgubili po lastni krivdi, ker so sklenili boriti se proti slovenskemu narodu, proti interesom slovenskega gospodarskega in kulturnega napredka. Nimajo pa tudi pri nas ne več vo-lilcev, ker so vsi pametni in trezni že zdavnaj spregledali in pošteno priznali velikanski uspeh, ki ga je dosegla najmočnejša stranka po številu pristašev pa tudi najmočnejša po uspehih — JRZ. Malo, zelo malo, je še onih za?ri-zencev in trdovratnežev, ki nočejo uvideti, koliko škoduje ravno našemu narodu razcepljenost, ki nočejo spoznati, da interesi slovenskega naroda imperativno zahtevajo skupen nastop vseh sil našega javnega življenju. Zato so se obrnili na voditelja hrvaškega narodnega pokreta dr. Mačka, naj \idari na hrvatski boben in naj zbere v Sloveniji okoli hrvaškega političnega bobna takšne ljudi, ki bi pomagali našim upokojenim JNS generalom zopet v sedlo. Pestra je družba, ki stuvlja v političnega bobnarju onstran Sotle vse svoje upanje. Dr. Kramcr od meščanskih JNSarjev, France Fer-žou ali po domače Ivan Pucelj za liberalne kinetijce, dr. Kukovec za kmečko-delavsko (ribanje na Štajerskem, dr. Lončar za isto gibanje na Kranjskem, dr. Topalovie, dr. Reisman in Petejan za marksiste raznih napetosti in rdečkarje razno prelivajočih se nians, stood-stotnoslovenski in kršfanskosoeialni Aleši, to je samo nekaj imen. Od vseh vetrov in rnznih strani so se zbrali, da bi iz svojega politične- ga dračja spravili skupaj neko gnezdo, ki bi vsaj voditeljem nudilo začasno prebivališče, od koder bi se potem razleteli, da b' zopet zavzeli Slovenijo in jo podjarmili enuko kot turški janičarji in nemški valpti. Pa se motijo! Kaj bo storila družba samih starih in osivelih generalov brez vojske, brez slovenskih fantov in mož? Ti bodo branili in tudi prav lahko zlomili slabotni napad osivelih generalov na slovensko narodno občestvo; slovenski možje in fantje, cvet našega naroda, bo 11. decembra za vedno zatrl kačo, ki smo jo do sedaj Slovenci redili na našem narodnem telesu. Po širni Sloveniji smo si po svobodnem prevdarku /brali in določili može, v katere imamo popolno zaupanje. Tu ni bilo nobenega tuje zvenečega bobnarja, ni bilo nobenega prisilnega nabora od strani kakšnih političnih generalov. Geslo, ki je vse naše može in fante vodilo, je bilo: Slovenija in Jugoslavija, Slovenija v Jugoslaviji! Slovenskemu narodu vse njegove pravice, kakor jih zahteva njegova samobitnost, Jugoslaviji red in moč, ki sta ji potrebni! Od naših funtov in mož izbrani kandidati imajo svoj program, čigar načela so vzeta iz zgodovine in življenjskih potreb slovenskega naroda in ki zajamčuje naši jugoslovanski državi vse to, kar je potrebno za njen obstoj in vsestranski napredek. Naši možje In fantje so se zbrnli, du so si postuvili kandidate. In ti možje in funtje bodo storili tudi vse, kar morejo in tudi morajo, 'da se bo slovenski narod It. decembra s svojimi glasovi zbral okoli teh kandidatov. Volišča in predsedniki volilnih komisij za volitve 11. decembra na Gorenjskem Okrnj Kamnik 2) Dob: Dob, društveni dom. — Tepel Anton, 1) Blagovica: Blagovica, društveni dom. — In- inženir. Dob lin. ti iai- Ivan, šolski upravitelj, Trzin. 3) Domžale: Domžale, obe. lisnrna. — Dr. Jurij Dolenc, uradnik gl. kontrole, Belgrad. i) Homec: Preserje, občinska pisarna. — Cam-pa Josip, višji kontrolor v p., t. t. direkcije, Ljubljana. 5) Ihan: Ihan, šola, — Rožič Viljem, šolski upravitelj, Jarše. 6) Kamnik: I. Kamnik, šola na Glavnem trgu. — Dr. Zvokelj, Dominik, odvetnik, Kamnik. II. Mekinje, prosvetni dom. — Jezeršek Ivan, šolski upravitelj, Komenda. III. Nevlje, šola. — Štrus Franc, šolski u-pravitelj, Blagovica. IV. Tunjice, šola. — Dr. Franc Vidic, vladni svetnik v p. Kamnik. V. Podgorje, pri posestniku Svetlimi v Podgorju 43. — Potrato Karel, sodnik, Kamnik. VI. Paloviče, šola. — Kumer Karel, inženir, Kamnik. ?) Kamniška Bistrica: Stahovica, občinska pisarna. — Dr. Josip Dobrošek, sodnik Belgrad. 8! Komenda: I. Komenda, društveni dom (stari). — Malešič Janko, šolski upravitelj, Mekinje. II. Zalog, šola. — Müller Anton, šolski upravitelj, Zalog. 9) Krašnja: Krašnja, šola. — Trstenjak Niko, vodja zemljiške knjige, Brdo. 10) Lukovica: Lukovica, občinska pisarna. — Zupančič Gilbert, sodni predstojnik, Brdo. 11.) Mengeš: Mengeš, šola. — Bokalič Franc, vodja zemljiške knjige, Kamnik. 12) Moravče: I. Moravče. — Dr Konrad Blejec, sodni pripravnik, Ljubljana. Il.Peče, šola. — Urankar Pavel, profesor srednje tehnične šole, Ljubljana. IIL Vrhpolje, šola. — Zitko Vladimir, profesor III. drž. realne gimnazije, Ljubljana. 13) Motnik: Motnik, občinska pisarna. — Segala Alojzij, višji;sodni oficial, Kamnik. 14) 'Radomlje: I. Rova. — Inž. Birk Franc, Kamnik. II. Radomlje. — Viktor Andrejka, polkovnik v pokoju, Ljubljani. 15) Sela pri Kamniku: Sela, društveni dom. — Keržan Janez, šolski upravitelj, Šmartno. 16) Šmartno v Tuhinju: Šmartno, društveni dom. — Keržan Janez, šolski upravitelj, Sela. 17) Trojane: I. št. Goiard, društveni dom. — Kokalj Franc, učitelj, Mengeš. II. Čemšenik, društveni dom. — Vodopivec Bogomir, šolski upravitelj. Znojile. 18) Trzin: Trzin, šola. — Pernišek Franc uradnik OUZD. Ljubljana, 10) Vodice: Vodice, šola. Hladnik Leopold, šolski upravitelj, Št. Vid nad Ljubljano. 20) Zgornji Tuhinj: Zgornji Tuhinj, šola. — Jenko Metod, šolske upravitelj, Rova. Okraj Kranj 1) Besnica: Zgornja Besnica, šola. -- Dr. Štu-lar Franc, pristav finančne direkcije, Ljubljana. 2) Cerklje: I. Cerklje, Ljudski dom. Kalan Andrej, profesor državne realne gimnazije v Kranju. II. Št. Urška gora, šola. — Nečemer Ferdinand, sodnik, Kranj. 3) Golnik: Gorice, šoia. — Dr. Erman Marjan, odvetniški pripravnik, Krunj. 4) Jezersko: Jezersko, šola. — Dr. Virnik Maks, odvetniški kandidat, Kamnik. 3) Kovori Kovor, šola. - Ferjan Karel, sodni pripravnik, Ljubljana. 6) Kranj: I. Kranj, mestna hiša. — Pfeifer Josip, sodni starešina, Kranj. II. Kranj, gimnuziju. — Poljanec Franc, sodnik. Kranj. 7) Križe: Križe, Prosvetni dom. — Korbar Franc, profesor drž. realne gimnazije v Kranju. 8) Mavčiče: Mavčiče, šola. — Peterca Franc, sodnik, Kranj. D Naklo: Naklo, dvorana stare šole. — Alj.au- fič Josip, od vet. pripravnik, Kranj. 10; Preddvor: Preddvor, šola. — Tičur Franc, pogodbeni poštar, Preddvor. 11) Predöhl je: Predoslje, Prosvetni dom (cer- „Naša strank« je najmočnejša, najbolj organizirana stranka v vsej državi. Dravska, da-navska, moravska, vardarska, zetska, drinska in vrbaska banovina so v njenem taboru. Napoved, kakšen bo izid volitev 1.1. decembra, zaradi tega ni težka. Vse druge stranke, stran-čice, frakcije in pokreti se iz strahu pred porazom zbirajo sknpaj v eno skupino. Komunisti, socialisti, pohorci, pofovci, nezadovoljne-ži in vsakovrstni odpadki iščajo in prosijo zavetja in zaščite pod streho edino kompak-nejše Radiceve ali Mačkove stranke. Ne morem razumeti, da bo dr. Maček pod svojo streho vzel tudi komuniste, največje neprijatelje družabnega reda in miru. Nevarno se je igrate s tem strupot.1. Mi bomo 11. dec z vso močjo udarili po tej mešanici, da se bo razletela v drobne kosce. Ta mešanica nima nič skupnega med seboj, ne z dr. Mačkom. Mi smo po svojem programu prvi in edini poklicani, da se sporaznmemo z dr. Mačkom glede ureditve naših notranjih razmer. Mi imamo voljo za to, mi imamo moč, mi imamo tudi jasen program ■/a to. Nihče ne verjame v zmago opozicije. Toda vprašamo se: Kaj bi se zgodilo, če bi ta neverjeten slučaj nastopil f Opoziciji! bi ne bila sposobna niti za trenutek, da prevzame in nosi na svojih ramenih vso državno zgradbo. In kaj bi to pomenilo zunanjepolitičnof Kdor se.hoče podati v vojne nevarnosti, naj gre s komunisti, socialisti, pofovci in pohorci - pametni in trezni ljudje pa bodo šli z nami, ki smo s svojo politiko nas obvarovali vsake vojne nevarnosti tcv sasignrali mir na vse sfotaL Naša zmaga pomeni, da vemo kam gremo f notranji ih zunanji politiki. Vsakdo nam mora priznati, da smo vso državo in z njo tudi Slovenijo vodili k napredku, bhgostanju, miru in redu. Kdo je, storil za ljubljeno Sloves ni jo toliko, kot mi? Univerza, srednje šole, meščanske šole, ljudske šole, akademija zna« nosti in umetnosti so dokaz za to. Za bodočnost Slovencev se ni treba bati. Naša vlada je trdno odločena, da bo po volitvah resno pristopila k reševanju notranjih razmer. Dp mi mislimo na kmeta, obrtnika in delavca, mislim, da smo to dovolj pokazali že doslej s svojimi dejanji in bomo tudi v bodočnosti storili vse, kar zahteva njihova korist in njihov napredek. Trojno je potrebno za našo zmago: da smo složni, da se ne ukvarjamo z malimi o-sebnostnimi vprašanji, da gremo z vso vnemo na delo in da ne zanemarjamo intenzivne agitacije, da gremo z navdušenjem, korajžo in ponosom po svojo zmago!" (Iz govora voditelja Slovencev dr. Antona Korošca na zboru članov JRZ dravske banovine v Ljubljani dne 30. oktobra 1938.) kvena hiša). — Rozman Franc, šolski upravitelj, Cerklje pri Kranju. 12) Smlednik: Sv. Valburga, občinska pisarna. — Rupert Vinko, okrajni šolski nadzornik, Kranj. 13) Stražišče: I. Šmartin, šola. — Torkar Janko, podinšpektor finančne kontrole. Kranj. II. Zgornje Bitnje. Gasilni dom. — Fortuna Martin, profesor, Kranj. 14) Sv. Ana: Sv. Ana, šola. — Kuharic Martin, šolski upravitelj, Voklo. 13) Sv. Katarina: Lom nad Tržičem, občinska pisarna. — Valjavec Franc, šolski upravitelj, Šmartin. 16) Šenčur: I. Šenčur, šola. — Japelj Pavel, šolski upravitelj, Smlednik. II. Velesovo, šola. — Virnik Josip, šolski upravitelj, Velesovo. 17) Tržič: Tržič, občina. — Dr. Šilar Ignac, (Dalje.) homna IARV STRAN 2 »GORENJEC« pritožbo razrešenega občii»-v Krizah. 'kakor^jfcna^NJiiftSFK&ce, tako je tiuli usahnilo veselje z injekcijami pritožbe podaljšane gtt življenja natšega občinskega odbora. Nepričakovano je prišla rešjtev pritožbe na u-psavno sodišče iz Celja, da je odlok kr. .ionske uprave popolnoma v redu in pravomoeen. Tako niso dosegli niti en odstotek s svojo pritožbo naši očetje. Prepričani so bili, da Hro€o ostali še no občinskeni konjičku. Ni še raiuu-l«f trden d«, ko se je šuiljalo, dtt ta ol»»«wki odbor ostane.-se nadalje, najmanj pa do pri-liottajih občinskih volitev, katere bi bile po P Sinku njikova'dobe. Zdaj »Je-tu«!! p*kAa-lo, kaj jim je bilo za čast, ko so po reviziji #dhfrr gwvori#r d» jmvni nič mar za obe^fl^ke stolčke. Pa je to držalo samo do časa, ko je prišla razrešitev celokupnega odbora od kr. banske uprava Ko so to takrat izvedeli pa Kar hitro k specialistu za občinske bolezni Križnurju v Stražišče, nato pa k odvetniku, da napravi pritožim na upravno sodišče. Morda bi ta Križnarjeva injekcija še kaj ozdravila, ko bi ne1 bilo pri upravi toliko nesposobnosti. Saj so občino vodili zgolj iz strankarskih vidikov! Poglejmo' samo malo nazaj! Ko je bil na občini začasno tajnik Rozman, ki je delal v redu in bil tudi zmožen voditi obč, posle, so bili vsi v strahu pred njim. Ker so se ga pa hoteli iznebiti, so šli naši občinski očetje vprašat r Kovor gotove ljudi, kaj je ta Rozman po prepričanju. Pa so zvedeli dobesedno to-le: ..Je fesi fant — samo ta <črn> je!" Takoj, ko so prišli nazaj, so obč. očetje sklenili, da mora Rozman iz občine nazaj, od koder je prišel. Pa še nekaj! Kako se je mudilo za drugega tajnika! Posluh so kar ,.ek'spres" v Naklo po sedanjega začasnega tajnika ter hitro razpisali njegovo, službo ter določili termin. Pa glej ga vraga! Zopet je bilo t^eba pohiteti, da jih ne prehiti razrešilnica. Sklici li so občinsko sejo ter postavili tajnika še dva dni prej, predno je poteke! termin za razpis tajniške službe, pa tega sklepa okrajno naeelstvo ni potrdilo vsled nepravilnega postopke od strani obe. uprave. Tu se vidi, du jim bila skrb za občino deveta briga, glavni namen je bil zgolj strankarsko obč. gospodarstvo. Pa poglejmo zopet most v Pristavi? Most se ■baje gradi, okiroma pripravlja les ter je občinska upruva menda že dulu nekuj predujmu. Ali more to bfti, ko za ta most ni v letošnjem proračunu niti pare. Postavka je samo din 15,000.— za vzdrževanje občinskih mostov« — ne pa za napravo novega! Baje je bilo lansko leto nekaj v proračuna, a letos nič. Tu se vidi zmožnost občinske u-prave. Občinska upravu je delala tako, da je za nepotrebne zaprosila krajevni ogled na.licu mesta, prizadetega posestnika soseda pa ni povabila v pravem času na ta komisijski ogled. Vsled tega je vložena pritožba na pristojno mesto — zopet blamaža. Vprašamo samo, kje bi bilo kritje za bodoči most? Ali ne bi morda kazalo zopet ■ dobiti g. Slavka Strajnarja, du bi odprl občinsko blagajno in preskrbel svoto okrog 29.000.-- din za ta most? V veliko korist obč. uprave, v še večjo korist vaščanom je, da je prišlo do razrešitve. Kam bi nas privedlo tako nezrelo občinsko gospodarstvo in tak občinski odbor, ki je bil na iniciativo Lončarja in drugih na tafc način sestavljen? Nam je jasno, knm pripelje strankarska zagrizenost? Kaj pravi revizijsko poročilo pa bomo še ob priliki več povedali. ».Propast jugoslovanske ideje" ali »pljunek v hrvaški lonec" Znano je,, da so naši največji zagovorniki centralizma in Unitamama, predstavniki, integralnega jugosioveustva. šli se poklonit v Zagreb dr. Mačka, svojemu največjemu političnemu nasprotniku. Prosili so ga, naj jih milostno sprejme v svoje okrilje za časa volitev, pri tem pa so morali prav grenke požirati. Posebno če pomislimo, da je. dr. Kramer v Zagrebu moral prosu; človeka, ki ga je njegova stranka zaprla za leto in pol. potem šele moremo u» kdetfc kaka trnjeva je bila pot dr. Kramerja v Zagreb. Čeprav danes jeenesarsko časopisje na vso moč trobi, da je sam dr. Maček povabil na sodelovanje vse opozicijske stranke posebno še JNS, danos že nihče več ne more verjeti takemu zavijanju resnice. So pač strokovnjaki za to, saj se celo na „dvojčke" v fotografijah spoznajo. Poglejmo, kakšen odmev je imelo vse to I Velika večina njihovih pristašev je obsodila ta korak, ker ne more razumeti pravih razlogov, da bi JNS zapustila svojo dosedanjo ideo- Oh, oh propadamo... Usmilite sa nasi Tako vzdihuje perilo pred pranjem. Vse se je že poskusilo, samcT^no še ne, namreč pravo terpnntinovo milo „Oven". Perite nas z milom »Oven", katero nam daje prijeten svež duh. logijo ter se za par poslanskih stolčkov, ki pa " so še v zraku v prav velikem vprašaju, prodala najhujšemu federalistu in »izdajalcu države", kakor so imenovali še pred kratkim svojega sedanjega pokrovitelji. Tako je modroval ugleden jeenesarski po-dežedski veljak, nekdanji steber n/aprednja-karetva in krajevnega liberalizma: „Nikakorr ne morrrem rrrazumeti drr. Krrramerrja, da je šel in pljunil v ta hrrrvaški lonec!" Stališče tega veljaka pa še ni tako težko. Njegov tovariš, ..stoodstotni" jugoslovenarski ideolog, je bil še bolj udarjen. Globoko je vzdihnil ter dejal: „Kaj pa bomo storili sedaj mi, jugoslovanski idealisti? Kje je sedaj naša lepa jugo-slovenska ideja?" Tako je vplivala ..tehnična" preorientacija slovenskega dela JNS na njene somišljenike. Pa naj nikar ne obupujejo! Ko so sedaj uvideli, kam jih je pripeljala politika dr, Kramerja, naj možato priznajo svojo zmoto s tem, da bodo kot resni možje priznali nesebično delo tudi svojega — političnega nasprotnika. Nihče ne bo očital našim nekdanjim naprednim krogom, da niso storili prav, če so glasovali za dr. Korošca in njegovo delo za slovenski narod, ker vsak poštenjak prizna odkrito uspeh tudi svojega — nasprotnika, pa s tem prav nič ne izgubi na svoji časti. Mogoče ravno nasprotno! Tekma letečih aero-modelov Kr. jug. aeroklub „Naša krila" v Kranju priredi v nedeljo, 6. novembra t. 1. popoldne od 2. ure dalje tekmo letečih aero-modelov s sodelovanjem ljubljanskih avionov, ki bodo nad letališčem izvajali razne akrobacije. Brez- ' motorno letalo iz LjnMjane bodo nad letališčem odklopili, na kar bo po svojstvenih a-krobacijah pristalo na letališču v Kranju. Prireditev se vrši na Polici — to je ob državni cesti proii Naklem — pred klancem. Ne zamudite prilike! Pokažite smisel in simpatije do avijutike! S posetom nam priznate delo! Vstopnine ni! Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo! Avtobus izpred hotela ..Stara pošta" vozi po minimalni ceni na letališče. Tedenske novice IZ UREDNIŠTVA Obveščamo vse naše čitatelje, posebno one, kateri niso prejeli zadnje številke našega lista z dne 29. oktobra, da je okrajno načelstvo v Kranju z odlokom Pov. St. 927/1 z dne 29. oktobra 1938 po členu 4. Zakona o zaščiti javne varnosti v državi in po členu 19 Zakona o tisku prepovedalo razširjanje lista ..Gorenjec" št. 44 t dne 29. oktobra 1938 radi vsebine uvodnika .Slovani - kaj?" in članka ..Pogled čez hribe". Prosimo, naše čitatelje, ki lista niso prejeli, da nam to oproste. KRANJ Na kranjski gimnaziji bodo dijaki začeli zbirko v prid brezposelnim delavcem na Čeho-slovaškem. Tako je namreč povedal gimnazijski direktor g. Dolar ter priporočal, da vsak dijak prispeva vsaj en dinar. Ne vemo, kaj je resnice na tem. Kako mnenje pa imajo starši od katerih so nekateri ka(eri brezposelni, pa še ne vemo. Zvočni kino „Kino Šmartinski dom" v Šmartnem pri Kranju Hoč s carjem Hapoleonom V GL. VLOGI: Jeny Jugo in Friederich Benfer. PREDSTAVE: V soboto, dne 5. novembra ob 8. uri zveč. V nedeljo, dne 6. novembra ob 4. in 6. uri popoldne ter ob 8. uri zvečer. Mimicn Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. y dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) „Vina prinesi!" Ko je sluga prinesel vinu, ga je grof nalil v obe časi in nazdravil: „Pij na mojo slavo in svojo srečo!" Hribar je molče pil in pomišljul, kaj naj to pomeni. Grof je spet poklical slugo. „Stopi doli v vas po Gorjuna in naj takoj pride sem." ..Kakor želite, milostni gospod," se je poklonil slugu in odhitel. Potem se je Lamberg naslonil nazaj in motril tlačana. Cez dolgo je spregovoril resno in dostojunstveno: „Ti si rešil grofu I.ambergu življenje." „Samo dolžnost sem izpolnil." »Plemenito delo si storil. To ni dolžnost." »Po božjih in človeških postavah je," se je branil Hribar. „Ponujul sem ti zlato in ga nisi hotel." »Kaj bi z zlatniki. V grob jih ne ponesem." „Prav imaš. Včeraj sem bil na Waldenlvurgu in sem te odkupil od gospe Jelene Ortenburške. Dal sem z.u tvoje posestvo dvoje tlučanskih posestev na Lancovem in trideset srebrnikov." »Zahvalim se vam," je rekel Hribar, zraven je pa z grenkobo v srcu pomislil; „Za trideset srebrnikov sem bil kupljen, zato da sem prišel iz rok enih rabljev v krem pije drugim." Grof je pazno motril tlačanov obraz. „Cul sem, da si ti sam zavrgel svobodnjaštvo." -Da." „In zakaj si to storil?" »Ljubezen mi je narekovala tuko dejanje." .Taka žrtev je vredna plačila." ..Valptov bič me plačuje zato." Grof je vstal in stopil k okencu. »Kako dolgo že ni Gorjann!" Tlačan mu ni vedel kaj odgovoriti. Ugibal je, kaj grot namerava, a nobena domneva se mu ni zdela prav. Grof je sedel nazaj na stol in je vprašal Hribarja: »Ali ti je bilo kdaj žal, ker si se odpovedal svobodnjaštvo?" •).» • ,*>Hr „Ne," je zatrdil tlačan. Lumberg se je čudil. »Kdor prostosti ne pogreša, je ni vreden " „To ne, vi se motite, milostni gospod," je zardel Hribar. »Hotel sem le povedati, da bi se zavoljo ljubezni odpovedal svolwdnjaštvu še enkrat, pa če bi potem še več trpel." »Pogumen si, mulo sem še srečal takih," se je čudil grof. „Jaz bi se za vse na svetu ne odpovedal plemstvu. Res si pogumen. Kar govore tvoje besede, to si tudi z dejanji dokazal. Ti si drugačen, kakor drugi kmetje, ki so z jezikom že zdavnaj pobili vse tiste grofe, ki so še zdaj živi." »Med ptiči se najbolj dere gavran, ko prileti jastreb, pa prvi pobegne," je modro odgovoril Hribar. ..Pametno govoriš, še vsak vitez ne zna tako." »Moj rajni oče so me vedno učili, naj ne obetam tega, česar storiti ne moreni." Grof se je zasmejul. »Modrost je toliko vredna, kakor junaštvo." »Modrijan in junak, oba izgubita glave z ramen, če prideta vragn v roke," je velel Hribar. ..Glej, nekatero pametno bom še danes slišal od tebe in si jo tudi zapomnil. Pij, prijatelj, da boš še kaj povedal." Grof in tlačan sta trčila z vrči. ..Pij na srečo svojega rodu!" je velel grof. »Pijem, da bi rod Lumbergov ne izumrl še tako kmalu." »Prav tudi tako," se je smejal grof in pil. Potem je odložil vrč in vprašal: »Ali imaš sina?" ..Imam." »Glej, ta te bo vesel." Hribar na take besede ni vedel kaj odgovoriti. Grof je položil roko na per ganjen t z grbom in pečatom Lam-bergov. »To je darilna listina. Nesel je l>oš domov, pa dobro jo ohrani, še pozni rodovi bodo veseli tega pergamenta." Hribar je gledal grofa in pergament, pisanja ni mogel razbrati. Grof pa je spet vstal in nemirno gledal na dvorišče. „Se zdaj jih ni." A prav tedaj so se odprla vrata in vstopil je Gorjan. »Pomagaj vam Bog, gospod grof. Zakaj ste me zvali na grad?" Grof je stopil predenj in velel Hribarju, naj vstane. ..Gorjan, ti si najbližji svobodnjak, zato sem poslal baš po te. Ali imaš pri sebi zlatnik?" »Srebrnike imam, zlatniki so redki." Grof je položil na dlan zlatnik. »Gorjan, odločil isem se, da podarim temu tlačunu svobodo, ker mi je vkljub lastni nevarnosti rešil življenje. Kdaj in kako se je zgodilo, je natančno popisano na tej listini." Hribar je zazijal od začudenja, z eno roko se je oprl ob mizo, drugo si je položil na razburjeno srce. Veg prevzet od nenadne sreče, je stal ponižno pred grofom in ponavljal: »Jaz tega nisem vreden, nisem vreden!" Gorjan je tedaj iztegnil desnico in rekel: »Gospod, za koliko bomo odkupili tega tlačana? Tu imate zlatnik, svoboda je vredna zlatih denarjev." Lamberg je prijel zlatnik, pa ga je takoj vrgel po tleh in vzkliknil: »Ne denar, hrabrost je osvobodilu za vedno njega in ves njegov rod tlačanstva. Svoboden bodi ti in tvoji sinovi in vnuki, dokler boš pošten in junaški, kakor si se izkazal zdaj." »Če je tako, potem je to potrdilo vaše poštenosti in dobrote," je rekel po šegi Gorjan. Grof Lamberg je stopil k Hriburju in ga je poljnbil na čelo. »Moj tlačan si bil!" Potem je snel s stene lep meč in mu je velel: »Poklekni!" Od sreče zmedeni Hribar je pokleknil na desno koleno. Grof je pa vzel meč, položil ga mu na glavo in govoril: »Nosi ta meč, ki si ga zaslužil s svojo hrabrostjo, ti, tvoji sinovi in vnuki. Dokler bo živel tvoj in moj rod. se tvoje junaško dejanje ne bo pozabilo. Vstani!" Hribar je vstal iv grof sam mu je pripasal meč. »Nosi ga, rabi ga v boju za pravico, nedolžne krvi ne prelivaj z njimi" Nato je potegnil svoj meč in velel: »Pri tem meču svojega gospoda, ki ti je podaril svobodo, prisezi, da boš vedno brani! pravico, pomagal ubogim iu zatiranim, da boš znal braniti svojo svobodo in sveto vero krščansko!" S tresočim glasom je rekel Hribar: »Prisegam!" Svobodnjak Gorjan je vzel škarje, pristopil k Hribarju in mu odstrigel Sop las. A grof mu je potegnil škarje iz rok in jih zagnal v drugi ko* dvorane. »GORENJEC ^*>-»v-»v«* STKAN 3 „ZEPHIR" peči ,,H» In „F» peči Dimne cevi in kolena po izredno znižanih cenah priporoča znana trgovina z železrvino : P. Majdič ..Merkur" Kranj ORIGINAL TIVAR HTJBERTUSE IN DAM-SKE PLAŠČE IMA STALNO NA ZALOGI S1 K R A - KRANJ. Zadoščena krivda je naslov igri, ki jo bo uprizorilo Prosvetno drušvo v Kranju v dneh 5. in 6. novembra. — Pridite in poglejte, kako zločinski sin zdravnik pahne svojega očeta v prerani grob, njegovo borbo z življenjem in smrtjo in njegovo pokoro in kesanje ob očetovem grobu. Igra se godi v sedanjem času in je zelo primerna za mesec november, saj se najlepše in najpretresljivejše dejanje odigrava baš na Vernih duš dan — na pokopališču. — Opozarjamo cenj. občinstvo, da se igra ne bo ponovila in da se igra le v soboto, dne 5. novembra ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 6. novembra ob 4. uri popoldne. Začcie.k bo obakrat točno ob napovcuani url. ReŽTgTvi-rajte. si pravočasno vstopnice v trgovini ,.Hin-ko" poleg Ljudskega doma, v nedeljo dopoldne pa v knjižnici v Ljudskem domu. Vsakdo greši, kdor ne uporablja edinstvenega Solea mila. Dobi se v vsaki boljši trgovini. Cena din 750. V spomin vojnim žrtvam. Obenem z načrtom novega pokopališča si je zamislil arhitekt prof. Vurnik iz Ljubljane tudi lep jiačrt v spomin vojnim žrtvam. Ob cesti, ki bo vodila na pokopališče, bi 'zasadili vrsto topolov, vsak topol bi bil zasajen v spomin enemu izmed padlih rojakov. Pri vsakem topolu bi stal kamen, na katerem oi bilo napisano ime padlega vojaka i* svetovne vojne. Merda bi to zamisel Izvedla krajevna skjipina. bojevnikov?, , Solea krema 3.-, 5.-, 14.-, milo 750. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: ** ■* ** ■ *** ** *" HINKO POD J A VOR8EK - KRANJ. Vlom v delavnico de/nikarja g. Jenka v Tavčarjevi ulici. Na pruzj.ijk Vseh svet^jkov ob 4. zjutraj je vlomi! neznanec v trgovino A. Jenko f Tavčarjevi ulici. Vlomil je jprrjzatinjih vratih, ker pu so vrata precej močno narejena, 'se je morili poslužiti sekire. Pri tem delu je pa tako ropotal, <1« pa j<" sfiSala hišna goepodinjuj' Vprav, ko "je* snel vrata, Je vprašam iz prvega^ Aadstropja, kdo da je. Ko ni dobila nobenega odgovora, je pokliculu lastnika trgovine in le druge ljudi, medtem pu je tut ukradel 50l din gotovine in skalijo z vrednostnimi listinami, nato pa izginil v temo. 2e prihodnji dan pa je prinesel neki delavec iz Čirčič nekaj vrednostnih papirjev nazaj, češ' da jih je našel na cesti. Prinesel je pa seveda manjvredne vrednostne papirje. Orožništvo je delavca pridržalo v zaporih v svrho zasliševanja. G. Jenko pa še ni dobil nazaj sledečih vrednostnih papirjev: 3 hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice v Kranju, 1 polico Vzajemne zavarovalnice življenskega zavarovanja na ime Alojzija in Marije Jenko, poselske knjižice Ane Terkaj, vojaške knjižice in knjižice od kolesa last g. Alojzija Jenka. Opozarjamo cenjene čitatelje pred nakupom teh predmetov. Couch zof e, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidne V.TONEJC tapetnih, Kranj Zahvala. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Kranju, se zahvaljuje g. Završni-ku, ki vsako leto s šolsko mladino o Vseh svetih uredi zapuščene grobove vojakov umrlih med svetovno vojno, ki so pokopani na Rupi. Nadalje se zahvaljujemo občinstvu, ki je darovalo sveče in cvetje zu te zapuščene. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so darovali v denarju na tem pokopališču. Ta denar, kar se ga je lansko leto in letos nabralo na tem pokopališču, je namenjen za postavitev skupnega spomenika zapuščenim vojakom ter je naložen v Mestni hranilnici v Kranju. Profesor dr. Zontar obvešča javnost, da bo njegova knjiga ..Zgodovina mesta Kranja" izšla 11. novembra t. 1. Kino Šmortinski dom v Šmartnem pri Kranju bo po dolgem času zopet prikazoval celo vrsto prvorazrednih filmov najboljše produkcije. Zadostuje samo nekaj imen: Tornado, Otok mrtvih duš, Voltaire, Louis Pastčur, do- brotnik človeštva. Krvavi kapetan, Kraljevič in siromak, Antonio Ad verso, Sadovi zemlje. Hajduk Janolek, Zloraba zaupanja, Neželjeno dete, Krivec, llordnbalovi, Tarzan, Sibirske noči in še mnogo drugih. Filmi so iz najboljših a-merikunskih, francoskih, nemških, švedskih in čeških produkcij. Filmi kolikor jé navedenih so imeli ogromne uspehe v vseh svetovnih mestih. Kakor razvidno, se kino Šroartinski dom V resnici trudi, da zadovolji svoje obiskovalce, kar je razvidno tudi s tega, da so uvedli predstave izven programa z znižanimi cenami, in pri rednih predstavah vstopnice za akademike in dijake. ŠKOFJA LOKA Politika. Odkar so razpisane volitve H. decembra je politika oziroma politično življenje pri nas kar oživelo. Vse zanimanje je sedaj obrnjeno h kandidaturam. Vsakega, ki sc količkaj spozna na to zverino, namreč politiko, zanima, kdo bn prvi ..srečnež", ki bo zastopal nas Ločane v parlamentu. Se pred razpisom so se nekateri bali, da ne bo mogoče dobiti med nami moža, ki bi se čutil sposobnega zastopati nas. A vsak tak se je bridko zmotil, sumo če pogleda nekoliko v sicer razredčene vrste naše opozicije, ki je znešena v eno mač je gnezdo od leve in desne, od vzhoda in zahodu. Rekli bi skoraj več kandidatov, kot volivcev. Toliko strančic kot glav. Niti trna. sama kandidatura jim ne bo zadostovala, morali lmsta biti dve vsporedn;i- ajj eelq tri. Bomo yi'-deli, kako se bodo zmenili med seboj. Vso Od 1evr- dtr ■ desne;- od pravih,—nleéih, belih in ne vemo kakšnih še, pa bo naše ljudstvo po-tisuilo ob Jtpf kot nezuželjene. Nuše ljudstvo se bo oklenilo sumo svoje JRZ, ki mu s svojim voditeljem dr. Antonom Kpiošceia t»t s njenim kandidatom za ^naš okraj prof. Tva-nnm' Dolencem "ter njegovim namestnikom g-Francem Debeljakom, garantira dobrine, katere nujno potrebuje za čim lepši napredek in! * blagaistunfe- Z*to pa vsfetaC " pripravite se, U-december ni več daleč. ..Jutrova'' resnica o napredku Loke. Pod trjn, naslovom',., sjho ob javili odgovor na »Jntro-vo hlastanje. Nas odgovor je opozoril mnogo ljudi na. „Jutrovo" pisanje. Pri vseh pa je vzbudilo tako pisanje veliko ogorčenje, ker pri nas . že vsak ve, kako in kaj je s to stvarjo. »Jutro", F. Z. in JNS pa bo dobila za svoje Čvekanje najboljši odgovor 11. decembra. Lita najslabših naših poti je gotovo cesta od kolodvora do škofjeloške predilnice. Tu je v. deževnem vremenu tako blato, da je groza. Sredi ceste so ogromni bajerji vode. Pozimi ob snegu, zlasti ko so pota mehka in cmoku-drasta, pa mora človek gaziti vodo prav do giežnjev. Ta cesta je silno prometna, ker gre po njej ves promet iz tovarne in obeh žag. Čudimo se le, da ne pride nikomur na misel, da bi to pot posul. Sedaj so posuli ves prostor pred kolodvorom, nujno pa je tudi potrebno, da se popravi ta pot, kar je »Gorenjec" že enkrat napisal. Novi peron. Ta teden so ob našem postajnem, posloj)ju gradili nov peron, ki bo v kratkem gotov. Naše postajno poslopje, ki ga sedaj adaptirajo v presledkih že od lanske jeseni, je dobilo vendar enkrat lice, ki je v skladu s tako veilko postajo. Škarpa ob Selščici. Prejšnji teden so delavci zabetonirali precej velik del venca nad podpornim zidom ob Selščici za hišo g. Hafnerja Leopolda. Ostali del bodo najbrže zabetonirali še letos, a ostali del podpornega zidu se bo zgradil v prihodnjih letih. Zasipanje poti pri Šifrerju, je sedaj stopilo v novo fazo. Sedaj so prevzeli zasipanje vojaki, ki z vagončki vozijo prst na teren s parcele g. Langcrholca Jožefa, kamor so jo pred leti nevozili. Pot bo zasuta, kakor je upati še letos. Pot bo, ko bo gotova tvorila prav lep del k olepšavi Novega predmestja. Tatvina v klavnici. V naši klavnici je bilo večkrat ukradeno meso, slanina itd. Tako je bilo v noči od petka na soboto prejšnji teden ukradenih 40 kg slanine mesarju Hafnerju Matevžu. Vsndar p* lastnik ne bo trpel škode, ker ima občina vse zavarovano. Blagoslovitev nove šole v Ratečah se je izvršila v nedeljo 30. oktobra, šolo je blagoslovil g. kanonik in dekan Matija Mrak ob navzočnosti mnogih odličmkov. Po blagoslovitvi in otvoritvi je bila prosta zabava. Dal Bog, da bi bila nova šola novo ognjišče naše prosvete in kulture. Misijonska akademija je bila v našem društvu na Misijonsko nedeljo. Nastopili so ^lani Marijinih družb in Fuutovskagu. oilseka z dekiumucijami, petjem, in krajšim ,pjizoMPii-Govor pa je imel g. paer Lederhar, ki je lori-sul stanje, kat. misijonov in. težko delo misijo-nurjev. Akademija je bilu dobro obiskana zlasti od mladine. CERKLJE Igra. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 6. novembra ob poli 4. popoldne v Ljudskem domu Finžgarjevo: »Našo kri". Pred igro bo imel kratek narodnoobrambni govor g. profesor Filip Terčelj iz Ljubljane. Vabljeni vsi prijatelji katoliške prosvete ob blizu in daleč. Shod. V nedeljo 6. novembru po jutranji sv. maši se vrši v dvorani Ljudskega doma javni shod, na katerem bosta poročala gg. Brodar in Majeršič o sedanjem političnem položaju in o nalogah bodočih poslancev. Vsi somišljeniki JRZ, vljudno vabljeni. Občni zbor Fantovskega odseka se je vršil preteklo nedeljo ob številni udeležbi tuko članov kot mladcev. V imenu odbora je predsednik Tone Koritnik podal obširno poročilo o delu odseka v preteklem letu, iz katerega na kratko posnemamo: Odsek je imel 26 sestankov, 19 telovadnih ur in 23 pevskih večerov. Priredil je eno akademijo in izvedel osekovne tekme. Članov ima 44 in okrog 30 mladcev. Poročilo je zaključil z ugotovitvijo, da smo z delom in doseženimi uspehi v preteklem letu lahko zadovoljni. Prosil pa je člane, naj tudi letos ostanejo stanovitni in naj se pridno udej-stvujejo v odseku, da bomo v tem letu pokazali še lepše uspehe. Duhovni vodja g. kaplan Cvelbur je v svojem poročilu člane navduševal za lepo vzgledno življenje in jih opozarjal na točno izpolnjevanje verskih dolžnosti. G. župnik Črnilee je pa v zelo lepih in jedrnatih besedah fantom predočil potrebo izobra zevanja in povdarjal, da mora fant v odseku biti veren, delaven, prikupljiv, vesel, discipliniran in udejstvujoč. Da med člani ne sme biti nobene razlike radi stanu ali starosti, ampak morajo biti med seboj resnično kot bratje ene družine, katera stremi za višjim ciljem. Za njim je spregovoril tudi šolski upravitelj g. Rozman, kateri požrtvovalno vodi odsekove mladce. Zelo prisrčno je pozdravil navzoče štu dente. Člane je pa opozoril na prve uspehe (tekme, akademija), ki so sad skupnega dela, katero se mora neprekinjeno nadaljevati. Razčlenil je vprašanje, zakaj smo člani. Imeti morajo tudi skupni cilj pred očmi. Pokazal je na vse možnosti udejstvovanja v telovadbi in športu, ki so tudi za kmečke fante primerne. Lepa izvajanja je zaključil z mislijo: o-dločno po začrtani poti naprej! Izvoljen je bil soglasno stari odbor. Lepo uspeli občni zbor je bil zaključen z mogočno fantovsko himno. Pokopališče. Ob letošnjem prazniku Vseli svetnikov, je bil pogled na naše preurejeno in okrašeno pokopališče nepričakovano lep. Vsi grobovi lepo v ravnih vrstah razporejeni. Pota s peskom posuta in z okviri obrobljena. Med grobovi zasajene ciprese. Cvetje po različnih načinih okusno nameščeno. Okolica grobov s peskom posuta in okviri razdeljena. Lepo pročelje mrtvašnice s stebrovjem in sliko poslednje sodbe. Pred njo obširni prostor s križem v sredi, kar naredi vse skupaj na človeka veličasten vtis. Res lepo in dostojno je sedaj počivališče naših rajnih. PREDOSLJE V nedeljo, dne 6. novembra bo ob 3. uri popoldne v Društvenem domu občni zbor Prosvetnega društva. Udeležba za člane obvezna, prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni. BESNICA Naša cerkev je bila pred kratkim vsa prenovljena. Bila je namreč na zunaj in znotraj lepo osnažena, pobeljena in prepleskana, tako da sedaj prav lepo in vabljivo izgleda, kar je v ponos faranom. Vse je šlo z dobro ljudsko voljo. Nihče ni odrekel, ko je šlo za prostovoljne prispevke. Tudi sosedne vasi, ki ne spadajo v našo faro, so se dobro odrezale, ker so uvidele, da je cerkev res potrebna popravila. Iz tega se vidi, da se da vse narediti, če se ljndstva ne razdira. Tudi mežnarija je v surovem stanju dozidana, oziroma stara podrta meZnarija je že toliko popravljena, da bo kmalu sposobna za vselitev, K,lU najvišji dnevni ceni! Za urednik« in izdajatelj« ndpfovarjn Veriovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarn* Tiskovnega drnštva v Kranju.