Poštnina plačana s gotovini. Leto IX., št. 26. („jutro" xvm^ it 147 a> Ljubljana, ponedeljek 28. junija 19$7 Cena 2 Dir Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva S — Telefon St. 3122, 8123, 8124, * 8125, 3126. iseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica 2. — Telefon št_ 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja „življenje in $vet"j Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznafial-cih dostavljena £>in 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica IL Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. velikih narodnih svečanosti Pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokolstva v Skoplju — Ogromna udeležba na zletu mariborske sokolske župe — Otvoritev novega sokolskega telovadišca v Ljubljani — Spominski plošči kralju Zedinitelju na dveh ljubljanskih osnovnih šolah Ljubljana, 27. junija, d. Današnja nedelja je bil dan velikih narodnih in sokolskih svečanosti. Ob udeležbi preko 10.000 Sokolov in desettisočev drugega občinstva, se je v Skoplju začel V. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije. Zlet je združen s proslavo 25 letnice, odkar je bila Južna Srbija osvobojena izpod tujega jarma. Pri današnji prvi javni telovadbi je nastopilo okrog 8000 Sokolov in Sokolic. V močnih oddelkih se je pridružila sokolskim telovadcem tudi naša vojska, ki jc bila deležna še prav posebnih ova-cij. Jutri, na Vidov dan, bodo zletne svečanosti dosegle svoj višek s slavnostnim sprevodom. Mariborska sokolska župa je imela 'danes svoj običajni župni zlet, ki pa se je pretvoril v nepričakovano veliko sokolsko manifestacijo. Dogodki zadnjih tednov so povzročili, da so poleg čla= nov sokolskih društev z območja mariborske župe prihiteli na zlet tudi številni pripadniki Sokola iz drugih slovenskih žup in tudi iz Hrvatske. Ena- ko kakor pred tednom dni zlet beograjske župe je danes tudi zlet mariborske župe zavzel obseg, kakršnega nedavno niso prekoračili niti pokrajinski sokolski zleti. Po navdušenem razpoloženju Sokolstva in občinstva pa jih je celo prekosil. Prav tako so v Ljubljani zrastle v velike manifestacijske prireditve tri svečanosti, ki bi v drugih razmerah bržčas ostale omejene na ožji krog svojega okoliša. Po iniciativi krajevnega odbora Narodne Odbrane sta bili odkriti spominski plošči Velikemu kralju na ljubljanskih osnovnih šolah na Barju in na Grabnu, Sokol II. pa je z javno telovadbo otvoril svoje novo letno telovadišče. Vseh treh svečano-nosti so se udeležili pripadniki sokolskih in nacionalnih društev v izredno velikem številu. Ljubljana je danes ponovno na jasen način pokazala svojo neomajno privrženost vodilni jugoslovenski ideji naše države in našega na« roda. Prvi zlefni dan v Skoplju Otvoritev V. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije — Na zletu sodeluje preko 10.000 Sokolov in Sokolic Skoplje, 27. junija, p. Prestolnica cara Dušana je te dni pozorišče veličastnih sokolskih svečanosti v okviru petega pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije. Ob enem proslavlja vsa južna Srbija s tem tudi petindvajsetletnico svojega osvo-bojenja izpod tujega jarma. Sokolstvo, ki je po svojem delovanju tako tesno povezano z borbo za osvobojenje in uedinjenje, je pri tej priliki na dostojen način počastilo tudi spomin vseh onih, ki so v osvobodilnih vojnah dali svoje živlenje na oltar domovine. Prihod gostov že včeraj je bilo Skoplje vse sokolsko. Vlak za vlakom e dovažal vedno nove sokolske goste in do večera se je zbralo v Skoplju do 10.000 Sokolov iz vseh delov Jugoslavije. Vse sokolske župe so poslale na skopski zlet močne delegacije. Sinoči je prispelo tudi posebno odposlanstvo češkoslovaškega in ruskega Sokola. ČOS zastopajo na zletu František Ku'dela, član starešinstva glavne zveze češkoslovaškega sokolstva. Vaclav Prohaska, član načelstva ČOS in Ružena Mahalova, namestnica na-čelnice. Delegaciji ruskega Sokola načeluje Roman Drajling. Od glavne uprave SKJ je prišlo skoro celo vodstvo s podstarešino Smiljaničem na čelu. Vsi sokolski gostje so bili na kolodvoru svečano sprejeti z godbo in navdušeno pozdravljeni od množic občinstva. Skoplje je že od včeraj vse v zastavah in zelenju. Na več mestih so postavljeni krasni slavoloki s sokolskimi napisi. Posebno vzorno je urejeno zletišče, kjer so postavljene velike tribune za častne goste. Pred tribunami je zgrajen 18 m visok žrtvenik ,kjer vse zletne dni gori ogenj v čast padlih herojev. Na predvečer Svečanosti, ki se vrše pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, so se pričele sinoči s povorko in ba-klado. Dolg sprevod, v katerem je bilo na tisoče Sokolov in drugega sokolskega občinstva, je krenil po glavnih mestnih ulicah in se ustavil na zletišču, kjer je bil nato prirejen ognjemet. Ob 21. so fanfare z balkona Oficirskega doma zasvirale uspavanko in vse je leglo k počitku, da se pripravi za današnje in jutrišnje glavne svečanosti. Slavnostna akademija Davi so z rednimi in posebnimi vlaki prispeli še novi gostje. Ob 9.15 se je pripeljal zastopnik vlade, minister za telesno vzgojo dr. Rogič. Na kolodvoru so ga pričakovali predstavniki Sokolstva in oblasti. Takoj zatem so se odličniki podali v Narodno gledališče, kjer se je ob 10.30 pričela slavnostna akademija. Nj. Vel. kralja je zastopal komandant armije Ječmenič, vlado minister Rogič, vojnega ministra brigadni general Antonijevič, starešinstvo SKJ pa pod-starešina Smiljanič. Akademiji so prisostvovali številni predstavniki Sokolstva, duhovščina z episkopom Josipom na čelu ter predstavniki raznih kulturnih in nacionalnih organizacij. Slavnostno akademijo je otvoril starosta skopske župe br. Popovič, ki je med burnimi ovacijami prečital udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku ter pozdravni brzojav predsedniku vlade. V lepem govoru je nato orisal zgodovinski in nacionalni pomen teh slavnosti in podčrtal velik napredek, ki ga je po osvo-bojenju doživela Južna Srbija na vseh poljih. Po pozdravu vseh odličnikov in gostov je naprosil zastopnika Nj. Vel. kralja generala Ječmeniča, da otvori zle$* Svečana otvoritev Vsi odličniki in ostalo občinstvo ter zbrano Sokolstvo so se nato podali na zletišče, kjer so bili na svečan način otvorjeni zletni dnevi. Posebne sokolske štafete, v katerih so sodelovali vse do Skoplja izključno člani kmečkih sokolskih čet, so prinesle med tem gorečo baklo, ki so jo prižgali ob ognju, ki gori v spomin padlih borcev na kumanov-skem bojišču pri samostanu Nagoričanu. Na meji Skoplja so baklo prevzele štafete skopskega Sokola in jo med gostim špalir-jem publike prinesle na zletišče. Tu je baklo prevzel zastopnik Nj. Vel. kralja general Ječmenič ter prižgal ogenj na žrtve-niku. Sokoli, ki so bili postrojeni na prostranem zletišču. so v stavu »mirno« spremljali ta otvoritveni obred, publika pa je stoje počastila spomin padlih herojev z eno-minutnim molkom. Godba je nato zasvirala državno himno, obenem pa se je dvignila na visokem drogu državna zastava. Nad letališčem so med tem krožila vojna letala. Po pozdravu državne zastave je godba zasvirala sokolsko himno, nato pa je vsa zbrana množica zapela >Hej Slovane«. Prvi javni nastop Popoldne je bila javna telovadba, ki je nadvse odlično uspela. Vsi za občinstvo določeni prostori so bili nabito polni. Ko je prispel na zletišče zastopnik Nj. Vel. kralja, je množica priredila dolgotrajne ovacije kra lju in Jugoslaviji. Pri nato sledeči telovadbi je sodelovalo nad 8.000 Sokolov. Viharno priznanje so želi zlasti kmečki Sokoli, ki so izvajali simbolične vežbe iz kmečkega življenja. Viharno pozdravljeni so bili oddelki vojske in mornarice. Na-stopdla je tudi konjenica. Vsak pojav vojske na zletišču je dal vedno znova povod za dolgotrajne navdušene ovacije jugoslovenski vojski. Javni nastop je zaključila simbolična slika o kronanju cara Dušana, pri kateri so sodelovali tudi nekateri člani beograjskega gledališča. Sokolske tekme že rano zjutraj so se pričele sokolske tekme, ki so se nadaljevale tudi popoldne in bodo končane jutri, ko bodo objavljeni rezultati. Jutri je gl9yrvi dan zletnfh svečanosti, ki bo združen s proslavo Vidovega dne. Sokolska manifestacija v obmejnem Mariboru Ogromna udeležba Sokolstva in drugega prebivalstva Navdušene ovacije množic Maribor, 27. junija Naša obmejna prestolnica je včeraj in danes pokazala svoje toplo, sokolsko srce in svojo veliko nacionalno zavest. Maribor je sprejel danes našo obmejno sokolsko vojsko tako toplo in jo pozdravljal tako navdušeno kakor še menda nikoli. Sijajen razmah sokolske misli ob meji je najbolje posvedočen v zgodovini prvega Sokola na našem severu, sedanjega sokolskega društva Maribor matica, ki je vzniknilo pred 30 leti in je včeraj in danes proslavilo 30-letnico svojega plodnega dela. Na ponosni društveni prapor, ki je bil razvit leta 1914. na zgodovinski Vidov dan v Rušah o priliki prvega župnega zleta mariborske sokolske župe in ki je odtlej šel skozi težke preizkušnje do svetlih dni osvobojenja in uedinjenja, je bil danes slovesno pripet spominski trak. V priznanje prvemu sokolskemu društvu v Mariboru, iz katerega je po prevratu izšlo šestero drugih mariborskih in predmestnih sokolskih edinic, je dragoceni trak poklonil prvi Sokol Nj. Vel. kralj Peter II Maribor si je za današnjo svečanost nadel praznično lice. Prav vse hiše so bile v zastavah, v izložbah trgovin pa je bilo mnogo okusnih aranžmanov s kraljevo sliko ali kraljevim kipcem v sredi. Sprejemi na kolodvoru Danes zarana je Maribor ves zaživel v lepoti poletnega jutra, v živahnem vrvenju po mestnih ulicah in poplavi rdečih sokolskih srajc. Na glavnem kolodvoru je pričakalo prihajajoče Sokole in Sokolice zastopstvo mariborskih sokolskih društev v krojih in z župnim starosto dr. Goriškom na čelu. Navdušeno pozdravljeni so prišli ob 7. zjutraj Karlovčani, ki so zbudili pozornost zlasti z lepimi narodnimi nošami. Ob 8.45 so prispeli Varaždinci s svojo godbo, kmalu zatem pa je že pribrzel ljubljanski potniški vlak z dragimi bratskimi gosti iz Ljubljane, Celja, Kranja in drugih krajev naše banovine. Na peronu in pred kolodvorom se je zbrala velika množica nacionalnih in Sokolu naklonjenih Mariborčanov, ki so Na grobu dr. žerjava Ljubljana, 27. junija Na današnjo obletnico smrti nepozabnega voditelja naprednih Slovencev dr. Gregorja Žerjava so se poleg njegovih 6vojcev in prijateljev poklonili njegovemu spominu na grobu tudi številni somišljeniki. Na grobnico je bil položen velik venec iz rdečih nageljev z napisom »Jugoslovenski nacionalisti«. Velikemu političnemu voditelju se je na njegovem grobu poklonilo tudi posebno odposlanstvo banovinekega odbora bratske goste toplo in viharno pozdravljali. V velikem, pestrem sprevodu so gostje s prapori na čelu ter z godbama varaždin-skega Sokola in mariborske »Drave« odkorakali skozi mesto na letno telovadišče matičnega Sokola že zdaj živahno pozdravljam od občinstva, ki je polnilo vse ulice. Zlasti na Aleksandrovi cesti so jih Mariborčani v gostem špalirju toplo pozdravljali. Pohod po Mariboru • že zgodaj zjutraj se je na letnem telovadišču začela zbirati obmejna sokolska vojska, da se pripravi in uredi za povorko po mestu. Kar smo videli danes v Mariboru ob tej povorki, naše mesto že mnogo, mnogo let ni videlo. To ni bila povorka ,ampak pravi triumfalni pohod. Na čelu sprevoda je sokolski jezdec nosil veliko državno trobojnico. Sledili so fanfara z vodom konjenice, načelnik in strokovni odbor župe, župna uprava z župnim praporom, predstavniki saveza SKJ, vseh slovenskih žup ter varaždinske, karlovške in zagrebške sokolske župe. Zatem se je v mogočnem sprevodu vrstilo članstvo pohorskega, ptujskega, slovenjgoriškega, murskega, prekmurskega, mariborskega in koroškega okrožja. Zaključilo je povorko okrog 100 Sokolov konjenikov. Povorka je krenila z letnega telovadišča sokolskega društva Maribor matica po Gosposvetsrfki, Strosmajerjevi ulici, Koroški cesti preko Glavnega trga, po Gosposki, Slovenski, Aleksandrovi, Prešernovi in Maistrovi ulici na glavni kolodvor, kjer so sokolski bataljoni pričakali še Sokole iz Zagreba. Prišlo jih je okrog 150 s praporom in godbo. Po Aleksandrovi cesti in Sodni ulici je nato sprevod krenil pred Narodni dom. V povorki so sodelovale vojaška godba, godba »Drave« ter godbe varaždinskega, zagrebškega in središkega Sokola Praporov je bilo 51. V sprevodu je poleg 150 zagrebških Sokolov korakalo tudi 100 Sokolov in Sokolic iz varaždinske župe. Skupno je bilo v sprevodu okrog 4.000 Sokolov in Sokolic. Zaradi hude vročine in dolge poti sokolska deca. ki se je je z območja mariborske župe zbralo več sto, ni sodelovala v sprevodu, temveč se je uvrstila na raznih krajih mesta v špalir. Ne da se oceniti število ljudi' ki so ob-robili vso, preko 2 km dolgo pot. določeno za soikolski sprevod. Zdelo se je, da je na ulicah prav ves Maribor, pa še dobršen del okolice z njim. Vsem tem ogromnim množicam je igralo srce veselja, ponosa in samozavesti, ko so mimo njih korakali sokolski bataljoni. Mestne ulice, ki so orile navdušenega vzklikanja, so bile vse žive mahajočih robcev, udeleženci sprevoda pa so bili kmalu tako obsuti s cvetjem. da ga niso mogli več spi e jemati. Tudi vsa okm so bila napolnjena pozdravljajoči} in manifestirajoč^! gledalcev* L« redko- zelo redko se Maribor tako razvna-me, kakor se je danes. Vsak oddelek v sprevodu je bil na novo aklamiran, posebno navdušeno pa bratje in sestre iz Hr-vatsike. Zbor pred Narodnim domom Vihar navdušenja je dosegel svoj višek ob stiku pred Narodnim domom. Culo se je kakor mogočna pesem našega morja, ko se zmagovito bori s silami prirode. Vsak novi odelek je bil od že zbranih sokolskih čet sprejet z gromkim vzklikanjem, dokler se naposled vse to navdušenje ni zlilo v veličastno pesem sokolskih legij. Znova je zaorilo vzklikanje in ploskanje, ko je oddelek sokolske konjenice privecjel v svoji sredi pred Narodni dom zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnika Marka Božoviča. Kraljev zastopnik je med silnimi ovacijami našemu mlademu vladarju in kraljevskemu domu odšel na okrašeni balkon Narodnega doma, kjer so bili že zbrani sokolski voditelji. Na znak trombe je množica utihnila in zastopnika Nj. Vel. kralja je pozdravil župni starešina dr. Gorišek s kratkim nagovorom. S toplimi besedami za Sokolstvo in sokolsko idejo, je polkovnik Božovič pripel na slavni prapor Mariborskega Sokola kraljev trak. Čestital je Sokolu Maribor matica k njegovi 301etnici in bodril zbrano Sokolstvo, naj tudi v bodoče vztrajno in požrtvovalno dela v službi za kralja in domovino. Njegov govor je bil neprestano prekinjan z manifestacijami za kralja in Jugoslavijo. Državna himna je zaključila ta nepozabni prizor. V imenu odlikovanega matičnega društva se je zahvalil zastopniku Nj. Vel. kralja starosta dr. Fornazarič s prošnjo, naj sporoči na najvišje mesto zahvalo in zagotovila zvestobe obmejnega Sokolstva. V imenu Saveza SKJ je sporočil pozdrave podstarešina dr. Gavrančič iz Zagreba, v imenu ljubljanskega Sokolstva starosta matičnega društva v Ljubljani Kajzelj, v imenu varaždinske župe dr. Belčič, v imenu zagrebške Rišlavi, za celjsko dr. Hrašovec, za gorenjsko dr. Obersnel in za kariovško župo Caplič. Vsi govori, ki so jih razširjali megafoni, so bili sprejeti z ovacijami in manifestacijami. župni tajnik Dojčinovič je prečital brzojavne pozdrave praškega Sokola in Zveze slovanskega Sokolstva iz Prage, prvega podstarešine SKJ Gangla, ki se mudi na Poljskem, pozdrave splitskega Sokola in navdušeni pozdrav Sokolstva, zbranega na pokrajinskem sokolskem zletu v Skoplju. Slovanska in sokolska himna »Hej Slovani« je smiselno zaključila to pomembno svečanost. Himno je odkritih glav pela vsa ogromna množica, zbrana pred Narodnim domom. V najlepšem redu so se začeli sokolski oddelki okrog 13. ure razhajati. Zopet je mesto nekaj časa odmevalo, sviranje godb in prepevanje sokolskih čet, dokler se niso vsi razvrstili v odrejene jim restavracije in gostilne. Krasni svečanosti je na balkonu Narodnega doma prisostvovala tudi ga. dr. Ro-sinova, ki je pred več ko 20 leti kumovala praporu matičnega, takrat še edinega sokolskega društva v Mariboru. Na balkonu so bili zbrani poleg sokolskih voditeljev tudi predstavniki avtonomnih in državnih oblasti. Javna telovadba Kakor je Maribor dopoldne pokazal svoje toplo sokolsko srce z viharnim vzklikanjem skozi mesto korakajočim tisočem sokolskih pripadnikov, tako se je ta sokolska privrženost prebivalstva pokazala tudi ob veličastno uspelem popoldanskem nastopu na letnem telovadišču Sofcotfa Maribora matice. Več tisočglava množica navdušenih gledalcev je frenetično in viharno dajala priznanje nastopajočim. Množica je zasedla vse obširne prostore stadiona, česar v Mariboru skoro še ne pomnijo. Ob prihodu zopet navdušeno pozdravljen je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja tudi popoldanski telovadbi. Dalje so prišli predsednik sodišča dr. Žiher, šef policije dr. Trstenjak, vodja obmejne policije Krajinovič, upravnik Mihajlovič, ma-gistratni direktor Rodošek, zastopnik francoskega konzula iz Ljubljane Anfos-sy v spremstvu mariborskega francoskega konzularnega agenta dr. Rapotca in drugi predstavniki. Razume se, da so pol-noštevilno prišli tudi odlični sokolski funkcionarji, ki so se danes zbrali v Mariboru. Kljub naporom dopoldanskih svečanosti se je tudi popoldne spored razvijal strumno in efektno ter bil povod za nove navdušene manifestacije. Sprožila jih je že takoj prva točka, ko so se vsi telovade-či oddelki zbrali k pozdravu državne zastave Župni starosta dr. Gorišek je izročil naraščaju ptujskega Sokola, ki si je pri naraščajskih tekmah priboril prvo mesto, častni prapor župe, lep srebrni venec pa ženskemu -naraščaju mariborskega matičnega društva, ki si je priboril prvo mesto med naraščajnicami. Sledili so nastopi posameznih oddelkov, drug za drugim sprejet z navdušenim aplavzom. Posebno viharnega priznanja so bili deležni gojenci podoficirske šole, ki so nastopili s prostimi vajami s puškami. Pri orodni telovadbi so sodelovali tudi nekateri olimpijci, Id so za vsako vajo sprožili nov plaz priznanja in odobravanja. Veliko zanimanje je vzbudil tudi stafetni tek 800x400x200x100 m, pri katerem si je zapet izvojeval prvenstvo Sokol Maribor-matica. Učinkovit in pester zaključek telovadnega sporeda je tvorilo jahanje sokolske konjenice preko prepon. Javni telovadbi je prisostvovalo nad 6 tisoč gledalcev, na telovadišču pa je nastopilo 1.573 sokolskih pripadnikov. Zunanji udeleženci so se povečini odpeljali z večernimi vlakL Mariborčani, okolič^r-in oni, ki so prišli z avtobusi, pa so ostali še zvečer v Mariboru na družabni zabavi, ki se Je po telovadbi razvila na sokolskem stadionu. Zlet mariborske župe se je razvil v sokolski praznik, kakršnega ni nihče pričakoval in kakršnega naša obmejna prestolnica po pokrajinskem sokolskem zletu pred 15 leti ni več doživela. Kakor vreme je bila tudi vsa prireditev polna solnca in svetlobe, moči in življenja. Ostala bo zapisana v srcih vsem, ki so ji prisostvovali. Tri svečanosti v Ljubljani V prisotnosti večtisočglave množice je bila odkrita spominska plošča kralju Zedinitelju — Izredno velika udeležba pri nastopu Sokola II. Ljubljana, 27. junija Svečanosti ob odkritju spominskih plošč blagopokojmemu Viteškemu kralju na barjanski in na grabenski šoli eo danes vnovič zgovorno izpričale, da je naša bela Ljubljana resnično in iskreno jugoelovenj 6ka. Po svojem vnanjsm obeležju sta imeli obe prireditvi, ki je zanju dala pobudo krajevna organizacija Narodne odbrane za Šentjakob, Trnovo in Barje in ki je tudi sama izvedla denarno zbirko, do neke mere lokalen značaj, toda manifestantom s področja obeh šolskih okolišev se je pridružila tudi ostala naia javnost v tako veličastnem številu, da se je praznik krakovskega predmestja in barjanske periferije razmahnil v manifestacijo, ki se dostojno pridružuje vsem velikim manifestacijam zadnjih dni. Poseben lesk je dala svečanosti še častna udeležba naše vojske. Na Barju Dopoldne so se trume gostov Iz mesta in okolice zgrnile okoli šole na Barju. Med udeleženci so bili tudi banov odposlanec dr. Orel. zastopnik mestne občine Ln župana mestni svetnik Andrejka, častna dvorna dama Tavčarjeva, narodni poslanec Rajko Turk. pa v častnem številu zastopniki oficirskega zbora, dobrovoljcev, četnikov Sokolov. gasilcev pod vodstvom starešine barjanske čete Vrbinca. Oblastni odbor Jadranske straže ie zastopal veletrgovec Ver-bič. Polnoštevilno ie bila zbrana kajpak šolska mladina s svoiim učiteljskim zborom in upraviteljem šole Titom Grčarjem. Pred pragom šolskega poslopja je svečanost otvoril predsednik krajevne organizacije NO Jakob Kale, ki je v izbranih besedah pozdravil vse navzočne. Profesor dr. Ernest Turk je v lepem, v srce sega jočem govoru očrtal tragedijo srbskega naroda od usodnega poraza na Kosovem polju do njegovega vstajenja in končnega poveli-čanja v osvobojeni in zedmjem Jugoslaviji Vznešeno je opisal junaško življenje kralja gedariteftt, ki je vodil stoto J* klenim optimizmom skozi najtežje čase do zmage. Poveličeval je njegovo delo po vojni za konsolidacijo države in opozarjal na hvaležnost, ki mu jo je narod dolžan za njegovo veliko žrtev. Za dr. Turkom, ki je ob koncu svojih izvajanj odkril spominsko ploščo v veži, je šolska mladina zapela državno himno in z njo je zapela vsa množica, ki se je tila zbrala na šolskem vrtu. Govorili so še zastopniki JS, Udruženja jugoslovanskih železničarjev, Kola jugoslovenskih sester in društva Kneginje Zorke, nato pa so dve deklici in deček podali nekaj slovesnemu trenutku primernih deklamacij tako prisrčno, da ni ostalo suho skoraj nobeno oko. Šolski upravitelj Grčar je sprejel spomior sko ploščo v varstvo šole z obljubo, da bo barjanska šola zmerom vzgajala mladino v duhu Viteškega kralja in da bomo zmerom vsi skušali izpolnjevati njegovo poslednje naročilo: Čuvajte Jugoslavijo! Otroci so zapeli vse tri državne himne, nato pa je začela množica romati mimo vzidane plošče in mnogi so poklonili cvetja in zelenja. Na Grabnu K odkritju spominske plošče v šoli na Grabnu se je popoldne zbrala tolikšna množica občinstva, kolikršno vidimo le ob najpomembnejših svečanostih. Pričetek slavja je bil napovedan za 15.30, a že mnogo pred 15. so se začele proti Grabnu zgrinjati trume ljudi, da so morali stražniki zaradi navaia že pred pričetkom zapreti dohoda z Emonske ceete in od šentjakobskega mostu. Pred Šolo eo 6e razvrstili častni oddelek vojske, deputacije narodnih društev, dolga vrsta Sokolov v krojih in v civilu z društvenimi prapori in s prapori naraščaja. Z jugoslovenskimi je prišlo tudi odposlanstvo ruskega Sokola. Ko so se pred vbod oni razvrstili učenci in učenke s svojo šolsko zastavo in s praporom Pomladka Rdečega križa, so neka? trenutkov pred 15.» »JUT g O« pvMdeljiS« i*Uj* 2 PepaŽetfdb 3§. VI 19JT. brovoljci • tvojo za*iavo> burno pozdravljen: od mnoiice. Mimo drugih odlitkov in isredstavoikov fo svečanosti prisostvovali tudi pomočnik divisionarja general Dodič, komandant artiljerije general PT0 Kale ia pozdravil vse predstavnike. Za njim ie spregovoril predsednik osrednje uprave Narodne odbrane llija Trifunovič. V toplih in prepričujočih besedah je očr-tal mladini boje za našo svobodo in zedi-njenie. žhijenje in delo kral:a Zedinitelja. Pozival je k vztrajnemu delu za zmago velike iucoslovenske misli na korist in srečo vseh Jugoslovenov. Med vzkliki slave kralju Zedimtelu in med navdušenimi ovacijami njegovemu sinu kraliu Petru II. je vojvoda Birfanin zaključil svoj trovor in odkril ploščo. Godba ie zaigrala državno himuo. oddelek voiske pa je mrtvemu vladanu v spomin oddal tri salve, ki so mogočno odjeknile v sončni popoldan. Nato so sovorili ie zastopnik četnikov Masle, žuooi starosta Pipenba-rb.pr in SokoMvo. urifeliica Gregoričeva za K.FS. vp]ft>rsovec Verbič za oblastni odbor .T?. Trne? pa ie učenka v narodni noši s prisrčnim nagovorom poklon-la mrtvemu kralju trn'ei? venec, trije učenci pa ?0 v zboru doklamiralj *Čuvalmo Jugoslavijo.'« Na koncu ie predsednik Kale s posebnim nacovorom izročil ploščo šoli v varsivo. upravitelj Ambrožic pa s? je kot domačin zaobljub i, da bo erabenska šola zmerom rodila svojo mladino po stopinjah Viteškega kralja. Na konru so šofcki otroci r>od vodstvom učitelja Pal ka zapeli svečano sNai rujp oa5* preevetj tos<, zbor pevskega društva Krakovo-Trnovo pa je ubrano rapei Adamičevo zdrav;ro in narodno himno. ki io je z njimi pela vsa množica __ Medtem kti so zastopnice narodn«>ffa žen-th-s položite pred ploščo vrsto lepih vencev. se jp pred šolo polagoma formiral ma-nlfesfaHve/n sprevod, ki je po Emonski ce* krerift proti Nušakovi vojašnici v Trnovem. da *e udeleži slovesne otvoritve let* neera fce-lo^adišča Sokola II in nastopa njegovih telovadnih edinic. Nastop Sokola H. Po odkritju spominske plošče 6e je pred šolo na Grabnu formiral slavnostni prevod, s katerim so odkorakali skoraj vsi navzoči na letno telovadišče Sokola II. kje* je bil letošnji društveni nastop. Na čelu sprevoda je korakala vojaška godba, za katero so se razvrstili s svojim praporom jugoslovenski dobrovoljei. Njim so sledile močne čete Sokolov in Sokolic v kroju z naraščajem in deeo. Pred sokolskim delom sprevoda so nosili 17 sokolskih praporov. Za Sokoli so se razvrstili četniki z za6tavo, Narodna odbrana, zastopniki Jadranske straže, delegacija Kola jugoslovenskih sester, deputacije Rdečega križa in dragih nacionalnih društev. V sprevod se je uvrstilo tudi mnogo navzočega občinstva, tako da je bilo v sprevodu okrog 2.000 ljudi. Sprevod so ljudje v špalirju navdušeno pozdravljali. Posebno prisrčne so bile ovacije v trnovskem delu Ljubljane, kjer so Mpali na sprevod cvetje in zelenje z oken in baJkonc-v. Trnovo je kakor vselej tudi to pot pokazalo, da je trdna opora jugoslovenske misli in napredne ideje in da uživa njegov domači S: kol II v Trnovem najiskrenejše simpatije. Ko je sprevod prispel na telovadišče, je pozdravil došle pod-tarosta Sokola n br. Kocjan s kratkim pozdravnim nagovorom in je proglasil novo telovadišče za otvorjeno. Nsto so «e velike množice razlile po telovadišču, ki je bilo kljub svoji prost ra.nosti akcraj premajhno za tako silen naval občinstva, saj pravijo najsta rejši člani Sokola II, da do dane« še ni bilo prireditve tega društva, ki bi imela tak obisk. Zmanikalo je celo vstopnic in zvečer pri družabni zabavi vsega, kar so požrtvovalni Sokoli in Sokolice pripravili v paviljonih. Številno je bi! zastopan tudi oficirski zbor z generaloma Popadičem in DOdičem na čelu. Prav tako sta prišla narodfta poslanca gg. Rajko Turk in Milan Mravlje. Po otvoritvi novega letnega telovadišča se je pričela iavna telovadba, ki je trajala Pad dve uri. Zbrano občinstvo je z velikim navdušenjem nagradilo vsako posamezno točko nastopa. Po telovadnem nastopu se je razvila prijetna zabava. ki je trajala porno v noč. Zabava je bila tem bolj živahna, ker so danes Trnovčani praznovali s*0:* starodavno žegnanje. prirejenih prireditev, glede katsrih j* smatrati udeležbo za obvezAo. Na ta način naj ae v javnosti prikaže, da je ves narod, zlasti pa mladina na strani režima ter da vpliv cerkve vidne nazaduje. V cerkvenih krogih smatrajo, da ae ti ukrepi v nasprotju s določbami kOnkčrdAta, ki jam« cerkvi svobodno udejstvovanje na verskem polju. Verjetno je, da bo papeSki nuncij zaradi tega ukrepa protestiral pri nemški vladi. Otvoritev zadružne razstave kot uvod v kongresne dneve Zveze nabavljaluih zadrug državnik nameščencev Proslava 60-letnice osvobojenja Niša Nii, 27. junija. AA. Danes dopoldne so »e z blagoslovitvijo mestnega vodovoda, ki je speljan v Niš od vasi Brzi brod na cesti Niš - Niška Banja, pričele velike svečanosti v proslavo osvobojenja Niša. Niš je bil že davi na vse zgodaj ves v državnih zastavah, grbih in na raznih krajih so bili postavljeni slavoloki. Hiše okrog trga> na katerem stoji spomenik osvoboditeljev Niša' so bile okrašene 8 preprogami zelenjem in cvetjem. Točno ob 10. se je izvršila blagoslovitev mestnega vodovoda. Tej svečanosti so prisostvovali ministra Svetozar Stankovič in Dragiša Cvetkovič, ban Novakovič, podban Paštrovič, poveljnik pete armade general Josip Kostič, niški župan Zivkovič in zelo velika množica ljudstva iz Niša in vse okolice. Vodovod je blagoslovil niški škof dr. Jovan. Dobre pol ure kasneje je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo stavbo bano-■niiskega narodnega gledališča, ki ga gra- j de na Sindjeličevem trgu. Po cerkvenih ; obredih, ki so jih opravili škof dr. Jovan 1 in mnogoštevilni duhovniki in katerim so prisostvovale vse ugledne osebnosti- je načelnik prosvetnega oddelka banske uprave Dragutin Pavlovič prečital listino- ki jo je ban Novakovič položil v temeljni kamen. Nato so ministri in ostali odličniki z vso množico ljudstva odšli na vogal Jeronimo-ve ulice ter ulice sv. Save, kjer grade novo trgovsko akademijo. Tudi tam so položili temeljni kamen. Verske obrede je opravil tudi tu niški škof dr. Jovan. Zastopniki vlade in oblasti so nato krenili v vojašnico prvega konjeniškega polka »Obilica«. ki je danes praznoval svojo slavo. Popoldne se je vršila v sokolskem domu velika akademija, zvečer ob 20.30 pa je bila v banovinskem gledališču slavnostna predstava. Jutri zjutraj bodo molitve za padle junake, ob 9.30 pa bodo na niškem letališču slavnostno krstili prvo letalo ni-škega Aerokluba. ki mu bo za botra minister Dragiša Cvetkovič. Popoldne ob 15.30 prispe v Niš minister vojske in mornarice general Ljubdmir Marič, ki bo sodeloval pri odkritju spomenika osvoboditeljem Niža. Poljska in lumunija zvesto na straži miru V svojih govorik na slavnostni večerji sta oba državna (»•glavarja podčrtala pomen poljsko*romiinskega zavezništva Varšava, 27. junija. AA. Snoči je predsednik republike Moscicki priredil svečan banket na čast svojemu visokemu romunskemu gostu Karolu. Banketa v palači predsednika republike so se udeležili tudi maršal Ridz-Smygli, vsi člani vlade z ministrskim predsednikom Skladkovskim na čelu. predsednika obeh zbornic, člani diplomatskega zbora, spremstvo rumunskega vladarja in glavni funkcionarji rumunskega poslaništva v Varšavi. Predsednik republike je nazdravil svojemu kraljevskemu gostu in je med drugim naglasil: Obisk vašega veličanstva je nov člen v verigi dogodkov, ki so zadnja leta pričali o tesnih zvezah naših dveh držav. O priliki kratkega bivanja v Ru-muniii sem se lahko prepričal, da občuti naroči poljsko-rumunsko zvezo kot življenjsko potrebo. To velja tudi za naše ljudstvo. Prepričan sem, da je ta trenutek dragocen in trden podpornik jasne in častne politike, ki je postala že tradicionalna za odnošaje med Varšavo in Bukarešto. Rumunski in poljski narod sta spoznala veliki pomen naše zveze za obči mir. ki ga obe \dadi branita s toliko od- ločnostjo ter vztrajnostjo. Nazadnje je Moscicki izjavil, da namerava poljsko poslaništvo v Bukarešti povišati v velepo- slaništvo in se nadeja, da bo Nj. Vel. kralj Karol sprejel in potrdil tak ukrep. Rumunski kralj Karol je v svojem od- govoru izrazil svojo radost, da se nahaja v poljski prestolnici, kjer se je lahko po manifestacijah s katerimi ga je sprejelo ljudstvo, sam prepričal, da se ljudstvo zaveda velikega pomena zveze med obema državama in da je tej zvezi zvesto. Svečanosti v Varšavi pomenijo le nadaljevanje onih v Bukarešti za časa obiska poljskega predsednika republike. Te manifestacije lahko samo še ojačijo in utrde prijateljstvo m zvezo. Ta zveza je v popolnem skladu s politiko mednarodne solidarnosti, fci jo vodi rumunska vlada. Skupna svrha te zveze in prijateljstva je dejanska obramba miru. že dolgo let sem si želel obiskati zavezniško Poljsko, to lepo državo, katere siavna preteklost skozi stoletja kaže na simbol neprestane borbe za svobodo. Večerji je sledil slavnosten sprejem in koncert. Borba med cerkvijo in državo v Nemčiji Bežim koče imeti vso kontrolo nad cerkvenimi prire-ditvami, da čim bolj omeji vpliv cerkve na mladino Berlin, 27. junija, r. V nizu ukrepov, ki streme za tem, da se odvzame katoliški cerkvi v Nemčiji vsak vpliv na javno življenje. »lasti pa na vzgojo mladine, je izšla t6 dni nova naredba nemške vlade, ki se nanaša na kontrolo cerkveno-verskih prireditev, pri katerih sodeluje mladina. Naredba določa, da morajo organizacije, katerih člani ali članice žele sodelovati pri kaki cerkveni manifestaciji, na primer pri procesijah. raznih prireditvah itd., najmanj 15 dni poprej prositi za posebno dovoljenje pri politični oblasti. Brez tega dovoljenja je vsaka udeležba pri takih prireditvah prepovedana.- Na ta način žele državne oblasti dobiti popolno kontrolo nad cerkvenimi prireditvami in priti v položaj, da v vsakem posameznem primeru presodijo, ali je udeležba mladine na takih prireditvah primerna in dopustna ali ne. V narodno socialističnih vrstah utemeljujejo ta ukrep s tem, češ da so cerkvene oblasti zadnje čase zlorabljale -razne cerkvene in verske prireditve za to, da so hujskale proti narodno socialističnemu režimu. Vlada hoče temu napraviti konec in hoče zato imeti vso kontrolo nad takimi prireditvami. Na; drugi strani pa so narodno socialistične mladinske organizacije dobile nalog, da se morajo vsi člani udeležiti vseh od stranke Ljubljana. 27. junija. Dene« »e je sadrufoi kongres pričel s svečano otvoritvijo raz tave, ki sta jo priredila. Zveza nabavljalnih zadrug državnih nameščencev in Nabavtjahia zadruga uslužbencev dižvmah železnic, tudi za širšo javnost, že včeraj so prispeli funkcionarji zvezne uprave s predsednikom Milošem štiblerjem, predsednikom Milanom Ikoničem in predsednikom nadzornega odbora Dimitrijem Petrovičem na čelu m pa pomočnik načelnika splošnega oddelka v finančne,n ministrstvu Miloš Papič kot zastopnik vtade. Dopoldne se je ob 11. zbrala v bivših bančnih prostorih Ljubljanskega dvora množica domačih zadru-; garjev in odposlancev zadružnih organizacij iz cele države. Prve pozdravne bese-| d« je izpregovoril preiednik železničar-i ske zadruge Jeras, nato pa je predsednik | zveze štibler izvajal med drugim: i Prva zadružna razstava, ki jo prireja zadružništvo drž. uslužbencev naj bi bila vsaj približna »lika v tej organizaciji doslej izvršenega, dela. Zadružništvo drž. uslužbencev obstoji komaj 16 let. že v tej kratki dobi je storjenega precej. Povsod j po imeli in imajo tudi še danes zadruge f javnih uslužbencev in vseh onih ljudi, ki so zaposleni v raznih jaivnih podjetjih. Toda Jugos'avija je med verni državami prva, ki je izvedla cel sistem zadružništva drž. uslužbencev in ustanovila za-družabno organizacijo, ki skuša objeti vo državo v to idejo. Po delu kratkih 16 let imamo danes blizu 300 zadrug drž. in samoupravnih uslužbencev. Od teh je 119 naibavljalnih, 153 kreditnih, ostale pa so stanovanjske in produktivne. število članstva znaša danes že nsd 147.000. Lasten kapital zveze in zadrug je ravno te dnj prekoračil prvo >4. milijarde dSn. Zveza Sama ge bavi » sledečimi posli: poučevanje in revizija zadrug, Skupne nabavke blaga za nabav!jalne zadruge, posluje kot kreditna centrada za vse v nji združene zadruge, bavi se od konca lete 1935. z življenjskim zavarovanjem, ima lastno mlinsko podjetje z dnevno kapaciteto 6 vagonov, v Beogradu ima veliko pekarno. Svoje hotele ima v Beogradu, Vrnjački Banji, Kaštelu starem. 1. julija pa se bo otivoril tudi hotel zveze v Martuljku, kjer se istega dne otvo>ri tudi eiičasten Mladin-sflri dom železničaijerv zadrugarjev. V projektu so še razna nova podjetja. Gospcdarskpi pomen organizacije je v tem, ker se one g svojkni nabavljalnimi zadrugami povsod uveljavlja kot regulator cen. Dobro urejena nabavljalna zadruga pomeni za zvestega, eadlrugafrja prihranek letno najmanj t znesku, ki mu je potreben za enomesečno življenje. Kreditne zadruge so rešfle za javnega uslužbenca vprašanje cenenega kredita, če se vse to vzame v obzir, smemo tudi mi sami priznati, da je naša organizacija postala v Jugoslaviji važen gospodarski činštelj. še več kov čisto gospodarskem pa je pomen vsakega zdravega zadružništva v moralnem pogledu. Zadružništvo petneni, doleti za zadrugo, to je za svojega bfiS-njega. v nezadiružnem življenju se vse bori za sebe, sa prOftt. Ta boj skoro vedno - vodi do boja veh preti vgem. V zadružnem življenju pa se vodi boj vseh za koristi vsakega in vseh. V tem smislu se menja miselnost ljudi, v tem smislu se poča i menja celo življenje. Beseda o skupnem zadružnem dehi, o delu za bližnjega, še dene« za mnoge zveni zgolj kot fraza. Toda, če motrimo življenje, moremo zapaziti, tla. to skupno delo postaja vsak dan izrazitejia stvarnost. Miselnost, na kateri skmi nezadružno udejstvovanje, se povsod bori sa svoje interese m ima ie vedno mnogo pristašev; toda vsi znaki kažejo, da se ta stara miselnost vedno bolj maje iraw je. da se g* potomci spomnimo ob tOOletnici njegovega roistva. Pvoi irovor je predsednik StibJer zaključil 7. željo, nai bi raistava doprinesla svoj delež k propagandi zadružne misli, nato pa. so si gostje 7. zanenanjem ogledali srradivo, ki je razen v bivših bančnih prostorih v Kolodvorski zbrano tudi v v«eb lokalih n"t-flAPie restavracije v Pražakovi ulici. Popoldne so se iide!e?*nei kener<-** r avtobusi odpeljali proti Kamniški B*t.rici. jutri pa se 7. 7asedan»i poAameznih orsra.nOv zveze prične podrobno delo kongreea. V poročilu, ki ga je nedeljsko »Jutro« objavilo o zadružni razstavi, je oetala nerodna stvarna pomota. Številke, ki jih »Jutro« navaja v primerjavi med »tarvjem zadružništva v Jugoslaviji in Boltrariji. se v ranici nanaSajo na razmah zadružnega T,a-va rova nja v obeh državah, ne pa r*a stanje investiranih kapitalov. Tako imajo inozi>m-»ke družbe v JogoMlviji Ta 279? milijonar levov, domače družbe v Jugoslaviji ra 8R3 milijonov dinarjev, v Bolgariji r« 1500 milijonov levov, zadružne organizacij« pa v Jugoslaviji ra 50 milijonar dinatfev. r Bolgariji pa. nig maj ko za milijonov levov. Stavka pariških hotelov? Hotelirji groze z ustavitvijo obratov, če se uvede 40urni delovnik — Vlada je odločena stavko za vsako ceno Pariz, 36. jnnija. r. ?.e pod Bluroovo vlado j® bil sprejet zakon, s katerim se s 1. julijem odreja 40-urni delovni teden tudi v gostinskih obratih. Vlada je uvedbo skrajšanega časa v teh obratih utemeljila z veliko nezaposlenostjo gostinskega oeobja, ki mn je na ta način treba pomagati do kruha in zaslužka. Ta ukrep pa je v vrstah delodajalcev naletel na hud odpor. Že v senatu so skušali sprejetje tega zakona preprečiti, vendar pa je naposled prodrl. Sedaj je on?anizacija goatinekih obratov to je gostilničarjev, restavraterjev. hotelirjev. lastnikov penzionov in bifejev sklenila proglasiti generalno stavko, če se bo začel ta zakon izvajati Osrednja organizacija je sinoči imela izredno sejo, na kateri « bil sprejet sklep, da bodo 1. julija zaprli vse gostilne, kavarne, restavracije in hotele, če vlad« izvajanja tega zakona ne odloži. Ko so ministrskega predsednika Cban-tempsa obvestili o tem sklepu, je bil zelo ogorčen, ker se je baš te dni sam zavzel 7a to. da se nekatere določbe tega zakona pri izvajanju omilijo. Zato je odredil, naj se, če treba, s sik) vzdrži obratovanje gostinskih podjetij, ker bi bila stavka v času. ko prihajajo etotisoči tujcev na svetovno razstavo naravnost katastrofalna. Organizacija gostinskih nameščencev je obljubila vladi vso podporo in je pripravljena organizirati zasilno službo v vseh podjetjih, ki bi se pridružila tej svojevrstni stavki. Tako upajo, da hodo našli zasilen izhod h t«e Marate. Na poziv vlade so se dane« pričela pogajanja z lastniki gostinskih podjetij, da se najde po motnosti kompromisna re.¥t£-r preden se bo ' spor do skrajnosti poostril. Odmevi španske debate v angleški zbornici London, 26. junija, r. Današnji listi z zadovoljstvom ugotavljajo, da kažejo gotova znamenja na to, da napetost popušča in da tudi Nemčija ne misli izzvati novih konfliktov. Kot najboljši dokaz zato smatrajo umik nemških ladij iz španskih voda. Skozi gibraltarsko ožino se je včeraj vrnilo sedem nemških vojnih ladij. Nemška vlada je dala tudi zagotovilo, da ne bo več pošiljala novih ladij v španske vode, kjer bo ostalo le nekaj nemških ladij za zaščito nemških trgovinskih parnikov. Pariz. 26. junija. AA. Razpravi v angleški spodnji zbornici posveča francosko časopisje veliko pozornost. »Matin« povdarja. da je Eden opozoril na vojni materijal. ki ga je Sovjetska Rusija poklala španski vladi. »Petit Parisien« opozarja na Chaniberlaino-ve besede, da »bomo Se mogli rešiti mir v Evropi, če bomo zadoeti potrpežljivi, preudarni in »merni«. »Echo de Parie« navaja Edenovo iziavo. da Velika Britanija ne bo vedno popuščala. »Populaire« pe pmvi. da je predsednik anglečke vlade 7AV7.el proti Nemčiji aelo pametno stališče. Vrhu tega piše pariško časopisje obširno o načelnem sporazumu med Parizom in Lon donom o nadzorstvu v Španiji. »Ezcelsior« povdarja, da je zunanji minister Eden po- vfcdal med vrsticami svojega govora, da bo Velika Britanija odstopil« od nadaljnega izvajanja politike nevmešavanja, če se ji 6e ta zadnji poizkus ponesreči. Francija je pa v bistvin še za nsdaljno mednarodno nadror-»tvo. Po »Oeuvrovem« mnenju je prišlo v Londonu in Berlinu v tem o«iru do i*dat-ne sprostitve zadnje napetosti. List pravi, da ho nadzorstveni načrt prisilfl Nemčijo in Italijo k novim razgovorom s Parizom in Londonom. Rim, 26. juni*. AA. »Popolo d' Italia« objavlja zelo zapažen uvodnik o govoru predsednika britanske vlade Neuvilla Chamber-laina. List ponavlja prispodebo, ki jo je rabil Chamberlaih- da je današnja Evropa podobna gori pod snegom, kjer janko najmanjša malenkost sproži strašen plaz. Nato pravi članker: Če bi bilo to odvisno samo od laži antifasistionega sveta, bi bila Evropa danes že zdavnaj ne pod plazom, temveč popolnoma razdejana od nezaslišane katastrofe. Tako imenovani apostoli miru ogražajo vse, kar »e je doslej storilo z« ohranitev miru in si prizadevajo, da zastrupijo mednarodno ozračje, ne ds bi kaj izbirali med lažmi, ki se jih poslužujejo. Vse te laži, pravi list, gredo posredno ali neposredno v prid tretji internacioneK. Dalje ! poudarja članka r besede nekega konserva-j rivnega poslanca v spodnji zbornici, ki j« dejil. da bi bilo na Angleškem treba najti pota in načine, da se prepreči ššrjenje lažnih glasov, da se ne bi pod plaščem toliko hvalisane tiskovne svobode ogražal svetovni mir. Olankar navaja med drugim sistemsko podtikanje lažnjivih vesti v ameriškem tisku. Dokaj ostro kritikuje tudi francoske liste. Na koncu pravi člankar. da bo krize konec tedaj, ko bo general Franco mogel vreči z drugih bojišč večje sile na osrednjo fronto. Tudi tako imenovani železni pas madridske obrambe se bo stri, kakor se je strla obramba Bilbaa. čeprav j« veljala i*, nezlomljivo. Tistim, ki so napovedali, da bo Španija grob fašizma, odgovarjamo- da bo ta država ravno nasprotno grob boljševizma. Rim, 26. junija. AA. V poučenih rimskih krogih izjavljajo, da je članek, ki ga je Fa-rinacci objavil v listu »II Regime Fascista*. samo izraz osebnega mnenja pisca. Fari-nacci je v tem članku zahteval, naj italijanska vlada prekine v&a nadaljnja pogajanja a Francijo in Vel. Britanijo o španskem vprašanju in naj pri prvem novem incidentu takoj sam« ukrene represalije proti Valenciji. V nasprotju z dokaj bojevitem tonom Farinaccijevega članka izjavljajo v rimskih poHtičnih krogih, da je pisanje baš tistih italijanskih listov, ki veljaio za pol-uradne, zelo zmerno. Obisk belgijskih bojevnikov Beograd. 36. junija, p. Prihodnjo sredo ee pripelje v Beograd skupina belgijskih rezervnih oficirjev, bivših bojevnikov, ki so »e borili na solunski fronti. Belgijski rezervni oficirji bodo gostje našega Udruženja rezervnih oficirjev. S seboj prinesejo tudi žaro r. zemljo z belgijskih bojišči na Izeri ter belgijsko vojno zastavo. Zaro i. belgijsko zemljo bodo položili na srrob blagopokoj-nega viteškem kralja Aleksandra I. Zedini-telja na Okencu, zastavo pa bodo poklonili ministrstvu vojske sn mornarice. Zastava je bila na solunski front-i in bo ohranjena v našem vojnem muzeju. Polec rasta-ve bodo vojnemu ministrstvu poMonfli «? nekatere druge trofeje. Belgijski oficirji «e boio ra-7.cn na Opleneu poklonili tudi r.* Av«li pred spomenikom Neznanega junaka. Iz akvaristove torbe O raznolikosti drsii in o rastlinah V polnem razkošju je prjroda. V vodah se drste v mesecu nwju skoro naši krapovoi. v mrzlej^h vodah, tudi še v juniju in juliju. Naoiri razpiajanja je pri ribah tako raznovreten, da zasluži na;še zanimanje. Prj navadni dreti spusti ikrnj^-a ik»e v vodo. sproti jih pa mlečni k, oplaja-jo. Postrvi in druge ribe si napravijo jamice v dno. kjer odlagajo ikre. dočrm jih mnoge vrste priiepljajo na rastime aii kamenje. Naš pezdirk zaupa svoje ikre školjki, k< izbijuje po jzvestnein. od toplote vode odvisnem času popolnoma razvit« mladiče. Rod eobokrapovcev m mnogo drugih rib, med njimi tudj nekatere vrste morefajb psov, rode kakor sesavoj življenja zmožne mladiče. Pri ribah, ki zaupajo svoje ikre na _stepo *ečo vodi, je števjio iker veliko. 15000 do milijona, pri živorodnjh jn mladiče ne-gujocih ribah pa seve nižje. Zeti s; napravijo majhno jajoasto gnezdo n tanjšjh »te-bličkov. druge ribe zopet., kakor n. pr. Pa-rafcilapia multieolor. pa nosijo ikre jn potem mladce nekaj časa v svojem gobcu. Pri nekaterih cihljdih m pobrjga iknuea ali pa mlečnik za hrano mladičev s tem. d« prežveka. razno živo hrano, zatem jo pa v majhnih drobcih izbljuje pred mladič«. Veleperka ali makropod in njegovj s«orod-nite rodu osfremenidov »j pa napravijo lično penasto gnezdo na gladini, kjer se ikre varno izležejo. Kapelj privablja za čas* evaftbe katerekoli mimo plavajoče nev«** r svojo votljno pod kamnom, zatem p« strafci svoje gnezdo, dokler ne zapuste ka-peljčki ovoja iker. Morski oku*S, mfečnjk pa brizga v presledkih vodo na jajčeca, da se ne posuše in po preteku treh dni so mladiči razvjti jn zlezejo r lista v vodo. Ploskoclav; som fAspredo laevi*) se pa odljktije po posebni pesi iker. Tkrnica dob: pred drtfjo majhne kakor čaša rabljene kožne bradavice. Po drst;'spravi fkre v te čaše. ki so z žilicami povezane s kr-votokom trupa. Dolnja stran ikrnk* se nam Vdi kakor posejana- x majhnim; jarr«-damf na kratkem steblu. Čopoškržnfoe. ka-kor »o morski konici, šile in al^rovnjce. pa nosijo ikre v svojih malhah na trebuhu. Kikjer pri drugih vretenčarjih ne opazj-mo toliko načinov, tej jh je irna šla prfroda. da ragotovj »rodu siguren obstanek. Ker seno ravno pri zarodu, bo umestno, da si ga ogledamo v akvariju s pisano družbo, kjer ga rjbe zasledujejo. Sobno ribogojnico. v kateri so raznovrstne ribe, j« treba smotrno zasaditi z ustrezajočjmi rastlinami. kjer najde zarod ugodna skrivališča. V to svrho si izberemo v jarkih majhne pljučmke fNuphar luteum). Veliki plo-ščatf listi, k; jih raet-ljna tudi še prj toploti 8 stopinj poraja, so zelo prikladni. <">b-et»9m so pa tud-; pravcat-; okras za akvarij. Kdor je čolnarii po Ljubi janci. po Blejskem jezeru jn po drugih globljih vodah, ni mogel prezret-: svetlozeleneea dna ki ?s tvorjjo ljsti pljučni ka. Pljučnik nam nadomešča >,sako velikoljs+no tnijo rastlino, kakor n. pr. Crvptocorine. ki niso tako trdne m lepe. Korenike pljučni ka potrebujejo seveda zemljo. Ker se zarod drži pod gi-' no. je priporočat: tudi plavajočo rjčijo. ki raste v ljubljanski okolici samo še v jarkih severno Bevk. Rosrovjlasti. majhni, samostojni lis« brez stebla se združijo v lepe blazine, kamor se zarijejo mladiči. Zelo lepe so tuds trtioe (Cardamine Ivrata). ki na« spominjajo po obliki listov in po steblih n« pritlikavo trto. Da bi se pa rastiine dobro razvile, potrebujemo bansko. malo ilovnato zemljo. čitajte in širite »J U T R O«! Podutiška dirka je privabila ogromno občinstva, športno zmago pa si delita Zagrebčan Prosenik in Jeseničan Kersnik Ljubljana. 27. junija, Ka žc tradicionalni progi skozi Ze. Švefeo, Podutik. Dolnice in Dravi je nazaj v Šiško, je priredil agilni Hermes danes kolesarsko dirko, ki je zaradi udeležbe znanih dirkačev z nedavne etapne dirke Beograd—Sofija. privabila izredno veliko število gledalcev. Največje zanimanje je bilo na cilju, kjer se je dalo najbolj pregledati stanje dirke; mnogo gledalcev je bilo pa tudi na najzanimivejšem delu. na strmem podutiškem klancu z vzponom okoli 26 promil. Gledalcev je bilo do 2000 kar kaže. da vlada za to panogo pri nas zmerom večje zanimanjp. Dirkačem je darova! znani športni ineeen inž. Jax dragocene nagrade v obliki pokalov in praktičnih daril. Za red je bilo vzorno poskrbljeno, kar je zasluga pionirja našega kolesarskega športa g. podpolkovnika Jakliča. Prvi so šli juniorji, 24 po številu, ki so morali prevoziti 5 krofov ali 40 km. Borba je bila od vsega začetka ostra. Kjnb budi vročini _ soince je ves čas neusmiljeno pripekalo — so se dirkači tesno držali skupaj. Kmalu pa je posameznike huda sfrmina podutiškega klanca izčrpala in začeli so polagoma zaostajati. Ne dolgo nato se je izc Lmila vodilna skupina treh dirkačev, ki ji je z manjšim presledkom sledil« druga s šestimi tekmovalci. Slabši so že precej zaostali, mnogi so pa tudi že izstopili. Tempo je bil ves čas dober. Za prvi krog (8 km) so potrebovali vodilni 14:30. Naslednji krogi so bili le malo počasnejši, približno 5 sekund. Poslednja dva kroga sta prinesla izreden finish in je Ml z I« s t. i zadnji krog nenavadno oster, v katerem je vodilna skupina vozila celo manj časa ko prvi krog. Odločitev pa je prišla Soie na ravnici do cilja pred gostilno Kosi. Še 200 m pred ciljem je vodil Gregorič za skoraj 10 m pred Kersnikom, ki je pavšalnem spurtu naclo zmanjševal razliko in do cilja celo pridobil kolesno dolžino. Tudi med naslednjimi je bila razlika le prav majhna. Smolo je imel Kolšin. ki bi nedvomno posegel v borbo za prvo mesto, ee bi se pri padcu ne bil noškodoval na nogi in je_ moral poslednji del proge pred ciljem ▼ožiti le z eno nogo. Zato so ga prehitevali. med njrni Podlogar tik pred ciljem. Zmagovalec Kersnik je vozil s povprečno hit.rost.jo 32.5 km na uro. Rezultati juniorske skupine: 1. Kersnik (Hermes) 1:14, 2. Gregorič (H) 1:15.2 X .Bratun (H) 1:14.6, 4. Podlogar (Ljubljanica 1:15, 5. Kolšin (H) 1:15.2, 6. Ko-feolj (H) 1:15.4, 7. Sodeč (Maraton) 1:18, S. Jerneje (Celje) 1:17, 9. šttrn (Vrhnika) 1:17.2, 10. Premk (H) 1:18. Glavna skupina Glavna skupina je štela le 10 udeležencev, med njimi so pa bili »kanoni« kakor Prosenik. Gartner, Rozman, Ormuž in Pokupec, torej elita jugoslovenskega kolesarstva. Vozili so na isti progi kakor juniorji, morali pa so prevoziti 10 krogov, skupno 80 km. že začetek je dal slutiti izredno povprečno hitrost. Kakor strela je izginila jata proti Dravljam, za njo se je pa ve« čas pomikal oblak prahu, ki je bil za občinstvo najboljši naznanjevalec vsakokratnega prihoda dirkačev. Do podutiškega klanca, približno do polovice proge, se je vsa desetorica držala tesano skupaj, dasi se je že zdaj videlo, da šibkejši le s težavo drže tempo. Na klanec so vozili s hitrostjo 20 km na uro, kar je nekaj izrednega. Tej hudi strmini, ki je na srečo dirkačev merila le dobrih 200 metrov, je sledila vijugasta proga navzdol proti Dol-nicam. Kljub nevarnim ovinkom — ponekod je bil sveže posut gramoz — je šlo v dolino s hitrostjo blizu 70 km na uro. Slabši dirkači so že na klancu zaostali in kljub vsem naporom niso mogli več doseči vodilne skupine. Za prvi krog so rabili 13 min. 45 sek, torej za 35 sel-manj od juniorjev. štiri kroge zaporedoma je vodil Mariborčan Rozman, ki je zlasti pri vrponu pokazal nenadkriljivo tehniko in mu v tem pogledu ni bil kos niti Gartner, ki je na glasu enega naših najbofjših gorskih dirkačev. Rozmanu se je nenadoma pripetila nesreča. Z3omil se mu je > pedal«. kar je zanj pomenilo konec dirke. Prosenik je izrabil priliko, krepko pritisnil in že ga je ločilo več desetin metrov od ostalih. Razdalja se nikakor ni hotela zmanjšati, temveč se je naglo večala in po 5. krogu je imel Prosenik že 2 minuti naskoka pred ostalimi. Malo jih je bilo, ki so verjeli, da bo mogel naskok zadržati, kajti le redko se zgodi, da skupina ne bi dohitela posameznika, ki si mora tempo uravnavati sam. Zasledovalno skupino je vodil Gartner, ki sta se mu priključila Ormuž in Pokupec, Vsi napori pa niso zalegli. Prosenik je ponovno potrdil, da je med našimi kolesarji razred zase in je razliko z vsakim krogom povečal ter privozil na. cilj s skoraj Sminutnim naskokom. Edinstven je bil njegov finish, ki je pokazal, da tiči v njem še dovolj sile, morda še za daljšo progo. Burno pozdravljen od tisočglave množice, ki se je že pred zadnjim krogom strnila okoli cilja, je Prosenik rezal ciljno črto. Dovolj je bilo časa, da so ga fotografirali, kajti o zasledovalcih ni bilo sledu. Telefon na cilju — vsa proga je bila zvezana pc telefonu — je kmalu nato javi!, da vodi pol kilometra pred ciljem Gartner pred Ormužom, dočim je Pokupec znatno zaostal. In že vidimo Gartner-ja na ravninici proti cilju. Toda ne samega! Tik za njim je Ormuž, ki ga je hotel v zadnjem trenutku prehiteti. Ni šlo, član Ljubljanice je bil močnejši v spurtu in je zmagal za kolesno dolžino. V daljših presledkih so privozili pod cilj še štirje, dočim so ostali že prej izstopili. Zmagovalec Prosenik je vozil nad 33 km na uro. Rezultati glavne skupine: 1. Prosenik (HKB Zagreb) 2:25:55.8, 2. Gartner (Ljub Ijanica) 2:30:20, S. Ormož (železničar, Zagreb) 3:80:20.2, 4. Pokupec (HKB. Zagreb 2:31:40.4, 5. Močnik (Sava) 2:SS:80, 8. štint (Vrhnika) 3:37:35, 7. Kačič (Hermes) 2:40. V gostilni Kosi so MM po končani dirki objavljeni rezultati in razdeljena darila. SK Ljubljana v Zagrebu Kljub lepi in dobri igri je moštvo Ljubljane izgubilo prijateljsko tekmo s Haškom s 3 : 4 (1 : 1) Zagreb. 27. junija Na igrišču Gradjanskega je bila popoldne odigrana prijateljska tekma med ligašema Ljubljano in Haškom. na kateri ee je zbra-so komaj okoli 7<"H> ljudi. Tekmo je sodil g. Jelenič iz Zagreba. Moštvi &ta nastopili v postavah: ; Ljublj.ma: Iy>gar. Jerman. Ši-Ska. Slapar. Pup-">. Bertoncelj I. Janežič. Cankar, Ber-tom-elj II. šerceT. Erber. Hašk: Žmara. Slivak. Konstantinovič, Pleše. Dukovič. Golac, Fink. Horvat. Hitrec. Poza k (?'). Hrubec. Hašik je torej nastof.il kompleten brez Gaje rja, Ljubljana pa brez Grintala. Lah« in Bon-eija. Že v 8. min. zabije Hašk po desnem kriki Finkn zaradi neopreznosti vratarja vodilni gol l:o za H. Igra se menjava oboje-estransko in v 12. min. sodnik neupravičeno ustavi L. zaradi ofsida. V 25. min. odbije Logar Hitreeovo hudo bombo še pravočasno v kot. Haškovj napadi so zmerom češči, roda brez nevarnosti. V 34. min. lepo prodre lew> krilo L. in strelja ostro na gol. Vratar Žmara v padcu odbije toda Cankar Železničar pojde v m. kolo Z včerajšnjo zmago nad varaždinsko Slavijo si je mariborski Železničar odpri pot v nadaljnje tekmovanje v tekmah za vstop v ligo Maribor, 27. junija. 2e dolgo ni bilo v Mariboru za nogometno tekmo toliko zanimanja kakor za dana.šftjo drugo kvalifikacijsko tekmo za vstop v nacionalno ligo med varaždinsko Slavijo in tukajšnjim železničarjem. Stadion Železničarja je nudil danes impozant-no sliko, saj je bilo v njem zbraaih okoli 1500 gledalcev, med njimi 400 Varaždin-cev. 2e sama okolnost, da je prva enaka tekma v Varaždinu ostala neodločena, je dala slutiti, da bo današnja tekma izredno napeta. In res, takšne igre, kakršno sta obe moštvi pokazali danes, že dolgo vrsto let nismo videli v Mariboru. Oba nasprotnika sta razumljivo zastavila vse sile, da bi zmagala, železničar je v tej veliki borbi izšel ket zmagovalec, toda reci se mora, da so gostje morda za cko predva.ali morda lepSo igro, ki pa je bila z<=lc nekoristna ir je imela v domačem vratarju rudo oviro. Vratar Schweig-hofer j>_ brani] danes v stilu, ki spada že v akrobacijo. Poleg njega se je odlikoval tudi desni branilec Ronjak, Krilska vrsta ni bila na višini, posebno slab pa je bil Eferl v sredini, zaradi česar sta morala stranska krilca stalno prihajati na pomoč, zlasti v defenzivi. Pa tudi napad je često moral sodelovati v obrambi. To je v začetku drugega polčasa, ko »o pritisnili gostje, ustvarilo pred domačim golom precej kočljive situacije. Napadalna vrsta v polju ni igrala boljše od nasprotnika, toda to pot je streljala iz vsake pozicije in res tudi zabila tri efektne in neubranljive gole. Gostje iz Varaždina niso bili tako slabi, kakor bi se dalo sklepati po rezultatu. Njihova igra je bila odlična in, če se ne bila stalno razbijala ob domači obrambi, bi bil rezultat morda lahko tudi obraten. Dočim so imeli domači najboljše moči v ožji obrambi, je bila najboljši del Slavije napadalna vrsta, v kateri se je posebno odlikoval vodja napada Koprivnjak. Tudi krilska vrsta je bila močnejša od domače, zato pa je mnogo zaostajala ožja obramba Moštvo je napravilo zelo dober vtis. ker je igralo fair ih disciplinirano, toda sreče to pot v Mariboru ni imelo. Tekmo je sodil dobro in objektivno g. Kap- iz Sarajeva. Postani in ostani član Vodnikove družbe! je že pri žogi in izenači rezultat. Malo pozneje mora zaradi blezure zapustiti igrišče Dukovjč. Po odmoru je Ljubljana bolj živahna, v njenem napadu igra zelo lepo Janežič. toda žal ne strelja o pravem času. Napad Ha-ška je raztrgan in mnogo slabši kot pred odmorom. Logar je brez posla. L. ima več od igre in stalno napada. Toda v 15. min. prod-re Ha sik in Hitrec zabije bombo v mrežo. 2 : 1 za H. H. gre spet boljše. V 17. min. je spet v napadu, žogo dobi Hitrec, ki poviša na 3:1. Ljubljanski napad zelo popusti, ker krilci niso na mestu. V 25. min. prodre levo krilo Erber. »predribla« branilca in zmanjša rezultat na 3:2. Igra je sedaj bolj živahna in v 37. min. je na strelu Pep-cek, ki zabije najlepši gol dneva in izenači rezultat 3:3. Pubdrka počasi pritiska za L., na polju »e ponovno odlikuje Janežič. ki pomaga celo med krilci. Publika že zapušča igrišče, toda Logar ima v zadnjih minutah še nevaren posel. V 42. min. lepo brani nevarno Hitre-čevo bombo, v 43. min. pa zaradi neoprez-nosti izpusti manj nevaren strel Horvata, kj zabije zmagoviti gol m Hašk. Skromen spored pri nas Ljubljana. 27. junija Oficielnega nogometa skoraj da ni nič več. Nekaj se še v pomladku borijo za prvo mesto v podsavezu. drugi razred pa je tudi absolviral poslednjo tekmo za prestop v prvi razred. Grafičarji so praznovali svojo desetletnico, še par prask je l>ilo nekje na postranskih igriščih, vf^e skupaj pa je privabilo komaj nekaj sto ljudi na ljubljanska igrišča po tej junijski vročini. Sparta : Grafika 6 : o (3 :0) Malo previsoko eo segli Grafičarji, ko so I povabili Zagrebčane na svojo proslavo. Spar-tanci so bili zanje le premočan proti-vnik. Po uvodnih formalnostih, ki so običajne ob takih prilikah. — predaje zastavic, nagovori i. t. d. je g. Camernik dal znak za začetek. Spartanci so takoj prevzeli besedo in so prepustili v tem delu igre marsikatero zrelo priliko. venlar eo si znali priboriti vsaj nekaj naskoka. V drugem polčasu je Bratstvo zelo popustilo. tako da so Marsovci na trenotke počenjali na igrišču. kar so hoteli. Naposled so v par potezah postavili rewiltat. Sodil je g. Mrdjen. Mura : Kadeče 7 :0 (3 : o) Murska Sobota- 27. junija. Tukaj se je danes vršila revanžna in odločilna kvalifikacijska tekma za vstop v f. podsa vezni razred in sicer med moštvom Radeč in domačo Muro, ki je- kakor znano, prejšnjo nedeljo v Radečah zmagala nad istim nasprotnikom z 10 : 0. Mura. ki je danes nastopila kot velik favorit, je tudi to tekmo visoko — s 7 : 0 odločila v svojo korist. Današnja tekma je bila odigrana v čudnih okoliščinah. Gostje so parirnli svoje primitvno znanje s skrajno nediscipliniranostjo in ostrostjo. Publika, ki je vajena giedati lepe tekme, je biLa zaradi sirove igre Radečanov skrajno ogorčena. Gostje so dosledno igrali le na moža. ne pa na žogo. Desno krilo Mure se zaradi dobljene poškodbe zdravi v bolnici. Tudi ostali domači igrali »o več aH manj poškodovani. Tekmo je sodil g. Turk, občinstva je bilo okoli 600. S to zmago si je Mura zasluženo priborila vstop v I. podsavezni razred mariborskega okrožja. Ostale tekme: Ljubljana i Kranj jo«. 5:0. L jo M jan«. : Moste 9:4. Slovan : Mladika 5:1. Ostale nogometne tekme Beograd : Gradjanski : Ju ven tu* (Tu-rin) 1 : 0 (0 : 0). Italijani so igrali zelo lepo, toda Gradjanski je .imel več sreče in je v 40. min. drugega polčasa po Lešniku zabil edini gol dneva. Sicer pa ao Italijani hoteli le demonstrirati lepoto italijanskega nogometa, kar jim je tudi uspelo. Obisk tekme je bil rekorden. — V predtekmi je Edinstvo zmagalo v kvalifikacijski tekmi nad Gradjanskim ta Skop lja s 4 : 0 in se tako kljub porazu 4 : 5 prejšnje nedelje kvalificiralo za vstop v in. kolo teh tekem. Split: Hajduk : Roma 2:1 (1:0). Prijateljska tekma s finalistom v tekmah za italijanski pokal. 4000 gledalcev. Tekme za srednjeevropski pokal Dunaj: -Vustria : Bologna 5:i (2:0). 38.000 gledalcev. Austria gre v naslednje kolo. Curih: Yotme FellOB : Vienna 1:0 (1:0), 6000 gledalcev. Ker je bil r prvi tekmi rezini lat baš obraten, je potrelma med obema moštvoma še tretja tekma. Rim: Lazio : Hungaria 3:2 ((2:0). Lazio gre v naslednje kolo. Budimpešta: Ferenczvaroe ; Slarvija 3:1 (1:0). 20.000 gledalcev. Slavija izpade. Praga vodi v troboja prestol nfc> M*»e antante. V soboto se je v Masarykorem stadionu v Pragu začel lahkoatletski tro-boj med Prago, Beogradom in Bukarešto. Najboljši rezultat tega dneva, je bdi do sežen v skoku v višino, v katerem je Ceh Galanda z 1.92 m portavil nov češkoslovaški rekord. Podrotoni rezultati prvega dneva so bili naslednji: Krogla 1. Deuda (Praga) 14.84, 3. Vučevšč (B) 13.41, 4 Djurič (B) 12.26. 1500 m: 1. Hošek (P) 4:04.4, 12. GorSek (Beograd?) 4:05 .5. Bručan (Beograd?) 4:18.5. skok v višino: 1. Galanda (P) 1.92, (nov čel. rekord) 3. in 4) Telerko in Mltič (B) 1.75.. 400 m: 1. Knenicky (P) 50.5. 4. Banščak (B) 52.5, 6. žerga (Beograd?) 55., 100 m: 1. Hanč (P) 11.1, 2. Khng (B) 11.2, 4. No-vakovič (B); skok ob palici: 1. Atrhald (Bukarešta) 3.50, 3. Bakov (Beograd?) 3.40. 5. Banščak (B) 3.10. štafeta 4x100:1 Praga 44.2, 3. Beograd 45.2. Po prvem dnevu je bilo stanje točk: Praga 72, Beograd 42, Bukarešta 20. Konjske dirke so bile včeraj na dirkališču v Teznem pri Mariboru. O poteku in re zultatih teh dirk bomo poročali v redni te da ji. Kriza katalonske vlade va prevzeti diktaturo in združiti vse republikanske sile Saint Jean de Lnze. 27. junija A A.Katalonska vlada je včeraj podala ostavko. Cooipanys je novinarjem »javil, da bo treba v Kataloniji koncentrirati vee sile, da se bo mogel izvršiti nacionalni in republikanski program Katakmcev. Takoj po de-misiji je Companvs sajn pričel pogajati se z zastopniki rasnih skupin za sestavo nove vlade. Zaenkrat še ni znano, kako namerava rešiti krizo. Splošno prepričanje je. da bodo anarho-sindikelisti preprečili ustanovitev nove vlade in da bo Oompanvs sestavil katalonski direktorij 7. diktatorskimi pooblastili. CompanvB je imel snoči po radiu govor, v katerem se je zavzemal za homo-genejšo in odločnejšo akcijo vlade, ki mora v sedanjem času imeti pred očmi zime-lom samo končno 7fm«go nad uporniki. Sedanji trenutki, je Companvs dejal, zahtevajo od vsakega pravega republikanca maksimum žrtev, predvsem p« popolno disciplino. V tovarnah, posebno pa v vojni industriji se nihče ne sme strašiti skrajnih naporov. Republikanske pokrajine se morajo vse po vrsti močno utrditi Ob koncu svojega govora je iz.^vil. da je spričo resnega položaja sklenil spet združiti obe svoji funkciji predsednika avtonomne katalonske države in katalonskega ministrskega predsednika, kakor je to 9toril že ob pri-četku državljanske vojne. V Barceloni vlada mir. Po ulieah krožijo večje patrulje napadalnih oddelkov delavske milice, ki imajo nalog, v kali ratreti sleherni poskus kakršnih koli efcstremisti-čnih demonstracij. Madrid. 27. jtrmia. AA. Na avi]*ki fronti so nacionalisti včeraj pričeli s hudo ofen- 1 živo. Okrog E1 Tiemhia in Navala de Pi-nares se je v nek sprejme koneros .-socialistične stranke v Marveilleu. Ta resolucija odobrava stališče socialističnih ministrov pri odklopu PJumo-ve vlade in pri sestavlja n ju novega kabineta. Dalje pravi resolucija: Socialistična stranka ne dopušča neupravičenega razlaganja frencoskc ustave, k; hi bilo v škodo ljudske volje, izražene z veliko večino, doseženo s sistemom splošne volilno pravice. Zato zahteva kongres od vseli strank ljudske fronte, da posvet*, kar največ,k) pozornost, sedanjemu sponi in da prouče more-hifcnp zakonodajne in ustavotvorne ukrepe, ki naj otežkočijo ponovitev takšnega spoTa. Resolucija pravi dalje, da je še zmerom odprto vprašanje ustavne vloge senata v Franciji. Bonnet sestavlja svoj finančni program Pariz 36. junija. AA. Novi finančni minister G«>rges Boiinet. ki po-taijc s »Queen Marv«. V v stalneim stiku 7. uradniki svoje-ea ministrstva. Minister pripravlja načrte, ki jih bo predložil parlamentu in o ka1er;h bodo poprej razpravljali na niin:strski konferenci v ponedeljek popoldne. Vseh šest dni vožnie iz Xewvorka do Cherbourjra l>o izpopolnjenih r. neumornim delom Državni podtajnik in kabmetni ravnatelj Satier odpotuje nrcoi v Ohe.rlkmirc. »Qiieen Mnrv prispe v CheritourcT v poneleljek zjutraj ob 6.30. Novi ruski poslanik v Parizu Pariz, 26. junija. w. Novi sovjetsko-ruski poslanik Surič je danes predsedniku republike Lebrunu izročil svoja poverilna pisma Nesreča italijanskega parnika v Dardanelah Carigrad. 36. jiutija. AA. (Stefaui). V bližini rta Nagaro v Dardanelih se je ponesie-čila italijanska ladja »Capo Pino«. Spačka tovorna ladja »Marellano*. ki je vozila s prepovedano hitrostjo, je -/jadela v »Capo Pmo«. Posadko italijanske ladje je m fo spravila m varno, ladjo samo je pa zavlekla k obaJi. kjer se je kmalu pogrešila. Pristojne tnrške oblasti so uvedle preiskavo in zaprle poveljnika španske ladje. Gradnja cest v Nemčiji Dresden. 36. junija. AA. Db otvoritvi nove avtomobilske ceste je Hitler rekel, da bo Nemčija kmalu iniela 7500 km takih ve-Mkanskih avtomobilskih cest. po katerih »e bo vozilo na milijone nemških avtomobilov in avtobusov. To ze sedaj prva etapa. Nato bo sledila druga etapa, ko so bodo v**1 stare ceste in poti temeljito popravile. Svečanosti ee V? udeležil tudi nemški veleposlanik v Londonu Ribbent.rop. Zopet stavka šoferjev v Angliji London. 2G. junija. A A. V Liverpoohi y>. »topbo častnih pravic. 2. Jo»ip Lovrenčič, študent filezofije iz Zagreba ,na tri leta robije in eno leto izgube častnih pravic. 3. Stevan MitroVič, štu 500 Din. Večina današnjih partij je bila remis. in sicer Nedeljkovič—Matvejev. Gereben—Fol-iv*. Biiider—NajJorf. Vukovič—Konig in Trifunovič—Pire. Sledni« partija je bila končana kot zadnja. Schreiber jioraril Kalabarja Kostič pa Tomoviča. Samisch je bil prost. Stanje po 13. kolu: (Številke v oklepajih pomenijo izgubljene točke) Najdorf 9 (—i). Foltvu 8 in pol (—4.5). Samiech 8 (—4)., Pire 7 in pol 4.5). Vukovič 7 (—5) Broder. Gereben. Trifunovič 6 in poj (—5.5). Kostič 6 (—6). Konig. Schreiber 5 in pol (—6.5). Matvejev 5 (—7). Tomovič 4 in pol f—7.5), Nedeljkovič 3 (—9), Kalabar 2 (—10). Teden dni filma Filmska zvezdnica Kathe Nagy v Subotici Subotica, 27. junija. Iz Pariza je prispela v Subctico na oddih znana filmska zvezdnica Kathe voin Nagy. Nastanila se je pni svojih starših, ki imajo vilo v Paliču. Seveda so jo že obiskali novinarji, ki jim je to in ono pcveda.la iz svojega življenja. Umetnica živi z majhnimi presledki že dve leti v Parizu. Ima več ponudb s Dunaja, iz Budimpešte in iz Pariza, a ker se ji zdijo nekatera dela preslaba, se še ni mogla odločiti. Iz Subotice se spet vrne v Pariz, kjer se bo šele odločila o svojih nadaljnjih nastopih. Umetnica, ki ji ni odrekati velikega igralskega talenta, je že kot 14-letna deklica hrepenela po umetniškem ustvarjanju. Kljub nasprotovanju staršev je šla v tujino, kjer sd je kot filmska igralka pridobila svetoven sloves. Njeni nemški filmi so znani po visej Jugoslaviji. V Parizu pa je prvič nastopila v filmu »La Route Imperiale« (Cesta imaperija), nato pa v »Cargaison Blanche« (Beli tovor). Govori prav dobro francoski. Za naslov svetovne šahovske mojstrice Zanj sta se zaceli boriti na Semmeringu Rusinja Menšikova in Nemka Grafova Na Semmeringu se je včeraj začel dvoboj med branilko naslova svetovne šahovske mojstrice Rusinjo Vero Menšikovo iz Češkoslovaške in nemško mojstrico Sonjo Grafovo iz Mtinchena, Ta dvoboj, ki ga je izzvala Grafova in ga je avtorizirala Svetovna šahovska zveza v Haagu, bo trajal do 15. .julija pod zelo težavnimi pogoji Naslov svetovne šahovske mojstrice brani Menšikova kot prva ženska s tem naslovom že izza londonskega turnirja 1. 1927. Za ta dvoboj vlada med svetovnimi ša-feisti velikansko zanimanje, kajti znano je, da sta se obe nasprotnici izšolali pri znanih mojstrih. Menšikova se je stalno pojavljala že nekaj let na turnirjih svetovnih šahovskih mojstrov, na katerih je bila deležna lepih uspehov. Proti Grafovi ki se je zadnja leta udeleževala vseh večjih damskih turnirjev in je lami zmagala v damskeon turnirju na Semmeringu s precejšnjo lahkoto, bo Menšikova starta-la kot favoritka s precejšnjimi tuirnirški-mi izkušnjami, ks si jih je pridobila v igrah z moškimi nasprotniki ln z obsežnim teoretičnim znanjem. Grafovi pa pripisujejo velike kombinacijske zmožnosti, s katerimi bi utegmila presenetiti svojo nasprotnico. Pred tem dvobojem sta sicer obe nasprcmici že enkrait pomerili svoje sposobnosti, toda tedaj je bila zmaga na strani Menšikove z rezultatom 3:1. Sedanji ftpotprijam pa bo stavil ma obe nasprotnici, kair priznavajo tudi moški, izredno težavne zahteve. IgraK bosta vse dni i>o osem ur dnevno, čas za premislek posameznih potez pa je preračunan na 16 potez v eni uri. Zmagovalka bo tista, ki bo dosegla 8 in pol točke. Za- primer pa, da bo igrra ostala neodločena, bo Menšikova tudi poslej obdržala naslov svetovne mojstrice. Druge jugoslovenske četvorčke Najslabotnejša izmed njih je umrla šabac, 27. junija. Lisfcvi so že pisali, da je 27-letna Lepcsava žena kmetovalca Borisava Maletiča v Bo-gatiču porodila četvorčke, vse štiri deklice. Srečna mati je bila že enkrat rodila dvojčke, živi že sedam let v zakonu. Porod četvork je bil zelo težaven in je mati zelo slaba. Zato so jo prepeljali v šabaško bolnišnico. Porod četvototcv n. F0T0AMATER Najvažnejši nauk tretje društvene razstave Fotokluba Ljubljane, ki je masa naših amaterjev pokazala zanjo tako malo zanimanja, kakor da že vse ve in da se ji ni treba ničesar učiti, je bil ta: V dnevni luči izgubi vso učinkovitost in moč marsikatera povečava, ki je bila videti v svitu električnih žarnic izvrstna. Zakaj ? Zato, ker umetna luč kontraste na sliki povečuje, ker ji daje večjo »briljanco«, nego jo ima v resnici. Koliko amaterjev se je že jezilo, da so prekinili razvijanje, ker je bila videti slika pri rdeči ali rumeni luči tako krepka, ko so jo pa ogledali ob belem dnevu, so imeli v rokah neuporaben, sivkast greh! To vedo stari kusi med našimi prominen-ti, zato uporabljajo vsakovrstne preproste in tudi komplicirane postopke, kakor Personov način, pri obdelavi bromosrebr-nega papirja ali pa načine plemenitega tiska (bromoolje in bromooljni pretisk) ali pa razvijajo svoje negative že a pri-ori nekoliko briljantneje, samo zato, da se izognejo pri povečavi prevladujočega območja srednjih tonov, ki mu dajejo fotografske plasti same od sebe prednost, in da pomaknejo tonske vrednosti proti črninam in belinam. To prizadevanje je bilo tudi vzrok, da so se slike kakšnega Branca, Michielija, Petra Kocjančiča, Krašovca, Glihe, Ravnika, Groma, Smo-leja in še nekaterih na razstavi tako odločno odražale od drugih, dočim vsebinsko in kompozicionalno nič slabše slike nekaterih razstavljalcev niso prišle prav do izraza, baš zavoljo svojih prevladujočih srednjih sivih tonov. Le redki so primeri, na pr. včasih v portretni fotografiji, da učinkujejo sami srednji toni brez pravih črnin in belin zadovoljivo, a še tedaj mora prevladovati v splošnem vsaj svetlejši del srednjih tonov. Ta izkušnja je vredna, da si jo zapom- nijo vsi naši amaterji, ki pošiljajo svoje slike na razstave in natečaje. In že zavoljo takšnih izkušenj je vredno, da se razstave te vrste prirejajo in da jih amaterji obiskujejo. Nobena šola ne more biti potem nazornejša in poučnejša od takih razstav. Seveda, če misli masa naših amaterjev, da ji bodo padala takšna spoznanja sama z neba in da se ni treba ničesar učiti in da nimaš od samega gledanja nobene koristi, potem so vse razstave odveč. Dolgo izpiranje negativov in papirjev je v toplem letnem času, pa tudi drugače zvezano s to nevar nostjo, da bi bakterije v vodi izžrle plast. Odpomoč: dodajmo zadnji izpiralni vodi nekoliko kapljic karbolne kisline. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V petek 2. julija ob običajni uri zadnja seja celotnega odbora pred počitnicami. Udeležba dolžnost vseh odbornikov. Med počitnicami bo klubski lokal ob torkih in petkih odprt kakor običajno. Na sporedu so razni skupni izleti in pikniki! čelioslovaki prihajajo m Jadran Split, 27. junija. Dalmacija, letos sikoro ni pričakovala češkoslovaških letoviščaTjev. Zlasti ne zaradi pariške raz tave. Kakor pa zdaj kaže, bo obisk iz bratske češkoslovaške tudi letos znaten. Prihodnje dni prispe v Sjptit 1200 češkoslovaških letoviščaa-jev, a na Sušak 1400. Po vesteh iz Prage je pričakovati še nadaljnji dotok. 600 rudarjev stavka Split, 27. junija V petek zjutraj je začelo stavkati 600 rudarjev. zaposljenih pri boks itn i družbi Continental v Drnišu. Rudarji eo dober teden poprej stavili družbi zahtevo, da se jim povišajo mezde za 30°/o. a družba jo njihove zahteve odklonila. V Drniš so odpotovali zastopniki splitske Delavske zbornice in rudarske inšpekcije, da posredujejo v sporu. Po 17 letih... Sremska Mitrovica, 27. junija. Po dolgih 17 letih se je sam prijavil sodišču, ker je bil umoril svojo ženo. Je to 661etni Gjoka Ristič iz Lačarka. Kakor je sam izjavil, se je tako postaral in oslabel, da se ni mogel več skrivati pred očesom postave. Pa tudi vest ga je nekoliko pekla. Mož je 30 let živel s svojo ženo živano in imel z njo štiri otroke. Ni pa rad delal, a rad je srkal vince. Premoženje mu je skopnelo in Gjoka je zapustil svoje ljudi ter šel v Lačarak, kjer je postal občinski redar. Potem je večkrat zaman nagovarjal ženo, naj se preseli k njemu. Tako tudi usodnega dne. Zakonca sta se sprla in med prepirom je Gjoka sedemkrat zabodel ženo, ki je kmalu izkrvavela. Ubijalca so tedaj prijeli orožniki in ga izročili v zapore mitro-viškega sodišča, odkoder pa je pobegnil in se tako od 1. 1920. vse doslej skrival pod tujimi imeni. Ubijalec se je te dni na razpravi pred okrožnim sodiščem v Mitrovici zagovarjal, da sta živeli njegova žena in starejša hčerka nemoralno življenje. To da ga je tako razburilo, da je ženo ubil. Gjoka je bil obsojen na pet let robije in pet let izgube častnih pravic. Objave Opozarjamo na današnji veliki koneert »Sloge« v frančiškanski dvorani na čast udeležencem kongresa Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Začetek natančno ob 20.30. Pester iz izbran spored e sodelovanjem naše obče priljubljene pevke ge. Pavlo Lovšetove m g. Franca Schiffrer-ja, katerega glas je zadivil naše občinstvo na zadnjem koncertu v fiLharmoničnri dvorani, bo dal tudi danes prvovrsten užitek vsem, ki se udeleže koncerta. Občinstvo še enkrat prosimo za točnost. Segajte pridno po vstopnicah, da se prepreči pri večerni blagajni naval. Vstopnice se dobe v Kreditni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Pražakovi ulioi in pisarni Pax et bo-num v Frančiškanski ulici. Zadružna razstava v Ljubljani. Ob kongresu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev od 27. do 30. L m. v Ljubljani se vrši tudi javna zadružna razstava v prostorih Narodnega železničarskega glasbenega društva >Sloge« v palači direkcije državnih železnic v Ljubljani. Razstava zasluži, da &i jo vsakdo ogleda. Vabimo članstvo UJNŽB, da ne zamudi te prilike, ker bo maslo na razstavi mnogo podučnega iz življenja železničarjev in njihovega zadružnega dela. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. Naše Gledališče OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 28.: Ero z onega sveta. Red C. Torek 29.: Prodana nevesta. Izven. Gostovanje Josipa Križaja, člana zagrebške opere. Zaključek sezone. Prvič po vrnitvi z uspešnega gostovanja v Trstu in na Reki ee bo pela Gotovčeva opera »Ero z onega svetat za red C. Ker bo to zadnja vprizoritev te opere v tekoči sezoni, občinstvo prav posebno opozarjamo nanjo. Izredno dognane kreacije sodelujočih. slikovita inecenacja in blesteča orkestralna spremljava so prinesle delu zmagovit uspeh. Josip Križaj bo pel v torek na zaključni predstavi operne sezone partijo Kecala v »Prodani nevesti«. Predstava bo na čast udeležencem kongresa nabavljalnih zadrug državnih nameščencev. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice za to predstavo v veliki meri že razprodane. Glavne partije v operi bodo peli: Gjungjenčeva, Gostič in Banovec. Dirigent ravnatelj Polič. O zehanju Neki Antoine PoTtois. ki študira mede-oino na Sorboni, je dovršil disertacijo o problemu zehanja, kj ga znanost doslej še nj popolnoma pojasnila. Disertacija obsega 450 strani in obravnava zehanje tako izčrpno. da s>e nekj hudomušni pariški list nj mogel obranili opazke. dq je morala komisija, ki je Portoisu podelila doktorski naslov, po presrledu tega dela zehati gotovo še cele ure. Naši Američani se poklonijo spominu kralja Uedinitelja Ljubljana. 27. junija Z jutranjim miinchenskim brzim vlakom je skozi Ljubljano potovala večja skupina naših ameriških rojakov, ki je pod okriljem Srpskega narodnega saveza. katereca sedež je v Pittsburgu, prišla na obisk v domovino, da se pokloni predvsem manom neznanega vojaka na Avali. mrtvemu Viteškemu kralju na Opleneu in Njeguševemu grobu na Lovce nu. Na kolodvoru je rojake pričakala velika množica občinstva, med katerimi smo opazili tudi banovega zastopnika ravnatelja Finka, zastopnika mestnega župana mestnega svetnika Novaka, direktorja »Putnika« dr. žiž>ka m predsednika Narodnega izseljenskega odbora ravnatelja dr. Bohinjca, ki je hkratu zastopal Delavsko zbornico. V skupini je bila pretežna večina Srbov in nekaj Hrvatov, ki so takoj nadaljevali pot. V Ljubljani je ostalo samo manjše število Slovencev, ki bodo kasneje krenili na ekskurzijo po državi. Zastopniki obla-stev in organizacij so goste prisrčno pozdravili. godba »Zarje« pa je ves čas. ko je vlak sial na postaji, igrala vedre koračni- ce. Naši Američani bodo na grobovih Viteškega kralja, neznanega vojaka in pesnika Njeguša. položili tri srebrne vence. Moderne skrbi Stockholmska javnost se zanima za zapleteno juristično zadevo. Neka ga- Over-tonea je odhitela iz Stockho-lma z letalom v kraj Bodien. ki ležj v bližini finske meje. Obiskati je hotela svojo bolno mater. Med poletom eo jo prijele porodne bolečine in predan je letalo pristalo, je dala življenje 7dravi deklic;. Sedaj s; birokrati belijo glavo. katerj kraj naj zapiše .jo kot rojstni krai otroka.. Materi so predlagali, naj bi deklico n., zračnem duhu iz Shakes-pearjevega »Viharja« Arielu imenovala za Arjelo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! čez drn in strn Prevaljeni kilometri Polet preko severnega tečaja v Ameriko je kljub nevarnostim in neugodnim vremenskim prilikam uspel... Letalo je prevalilo povprečno 200 km na uro. »Jutro«, ponedeljska izdaja, 21. VI.) Ruski letalci so s svojim poletom preko severnega tečaja v resnici izvršili občudovanja vredno dejanje. Toda gorje njihovemu zdravju, če bi bilo letalo vso daljavo s takšno brzino zares prevalilo! Pravica maščevanja V Monakovem so včeraj z največjimi častmi pokopali opata Albana Schachleit-nerja, ki se je bil kot prvi katoliški duhovnik priključil Hitlerjevemu pokretu že pred desetimi leti. Zaradi tega so ga takrat na Bavarskem še vsemogočni klerikalci silno začrtili in začeli preganjati. Posrečilo se jim je celo doseči, da mu je bila odvzeta pravica maščevanja in pridi-ganja. (»Jutro«, 23. VI.). Za razdejanje španske cerkve Nabirke za razdejanje španske cerkve bo po papeževem dovoljenju smel organizirati po vsem svetu španski primas in nadškof v Toledu. (»Slovenec«, 24. VI). O, nedoumna Španija! Bombardmanu hiš božjih, ki sta ga v krvavem plesu vršila doslej samo general Franco in general Miaja, se je po »Slovencu« sklenil pridružiti s papeževim dovoljenjem še to-ledski nadškof. Bavbav iz Bilbaa Najbolj strašno dejanje so izvršili bolj-ševlki, ko so v soboto z dinamitom vrgli v zrak železniški predor . . . Poleg tega so zločinci podminirali veliko tržnico ter jo še pred prihodom belih čet razstrelili z vsemi ženskami, ki so pred njo čakale živil. Ker pa so bele čete tako nenadno vdrle v mesto, rdeči tega niso mogli več izvršiti. (»Slovenec«, 24. VI.). Humanost belih Časnikar, ki je obiskal z nacionalisti zavzeto mesto Bilbao, sedaj popisuje, kaj je tam videl in siišal... Sicer pa mesto ne kaže nobenega znaka obstreljevanja, če izvzamemo pogorišče, kjer so požigali rdeči (»Slovenec«, 24. VI). Deset dni poprej, ko je bilo treba Fraun-covim četam pred Biibaom še prilivati poguma na zadnji, odločilni naskok, pa je »Slovenec« pod zaglavjem »Rdeči priznavajo« že od daleč prispeval svoj delež: Dolgo pripravljam napad nacionalističnih letalskih sil, ki ga je podpiralo topništvo, je bil kronan z uspehom. Mesto Bilbao je bilo izpostavljeno strahotnemu bombardiranju ... Borbe se je udeležilo 150 nacionalističnih letal, ki so dobesedno pretr- gala republikansko fronto. Vsled strašnih eksplozij bomb se je tresla zemlja polne štiri ure. Napredek v premogovni industriji Družba se je odločila za preureditev ia povečanje električne centrale v Trbovljah Nove kurilne naprave bodo urejene za porabo premoga sladke kakovosti. (»Jutro«, 24. VI). Kritika s periferije Zbor je vodil pevovodja v splošnem dobro, morda malo prešibko glede na prostor, na kar bo treba v bodoče misliti. Zbor na odru je bil prvi večer bolj uglašen, drugi večer pa nekoliko popustov, morda tudi preobilen. (»Slovenski Narod« 24. VI.) Svečanost ob reki Ob reflti Crnojevici je Nj. Vel. kraljico sprejel ban Ivaničevič z gospo in poveljnikom zetske divizije Stefanovičem. Po krajšem postanku ob reki Crnojevici je Nj. VeL kraljica nadaljevala vožnjo v Cetinje. (Poročilo agencije Avale, 24. VL) V resnici pa je vladarica obiskala Ri-jeko Crnojeviča, prijazno mestece nedaleč od Cetinja ,ki slovi po svojem mediteranskem podnebju, čeprav leži sredi celine in ima svoje ime po stari despotski dinastiji Crnojevičev. V Rijeki Crnojeviča je imel tudi zadnji črnogorski kralj svoj letni dvorec. Pa če uradna novinska agencija kaže tako malo zemljepisnega znanja že v tako preprostih, vobče znanih rečeh, kdo bi si drznil od nje pričakovati še celo razločevanje takšnih fines, kakor je tista, da se reče sicer: v Ljubljano in v Beograd, toda: na Cetinje. Dvakrat Rusija Kuha in jedača je zdaj v Rusiji le še mehanična zadeva, nekakšna potreba, ki se zanjo nihče kaj več ne zmeni. Po vsej državi imajo nekakšno enotno juho. To skuhajo iz tega, kar vprav imajo, zmečejo v kotel, prekuhajo, pa je. Pač toliko, da ljudje vprav ne umrje jo od lakote. (»Slovenec«, 25. VI.) Ko je neki železničar opazil mojo zadrego, me je povabil na svoje stanovanje, kjer sem prijetno in udobno prenočil. A kar presenečen sem bil zjutraj, ko mi je njegova žena h čaju servirala celo vrsto dobrot, jajce, masla in medu, vmes pa se mi je še opravičevala, da mi v svoji revščini ne more postreči s čim boljšim. Samo mimogrede naj še pripomnim, da sem v vseh mest"i videl po izložbah delikatesnih trgovin cele zaloge vsakovrstnih specialitet, ki so me iznova prepričale o tem, da v Rusiji ne more biti gladu. (Tenorist Joža Rijavee, »Jutro«, 24. H.) — kra —* FILATELIJA Cene Hlatelističnih blokov Cene blokoiv neverjetno rasejo. Za orientacijo našim filatelistom prinašamo cene, ki jih zahtevajo dunajski in praški trgoivci za najbolj znane bloke. Bruseljski blok iz leta 1924 stane 225 — 275 dinarjev. Antwerpenski iz leta 1930 stane 150 dinarjev. Bruselpki iiz leta 1931 stane 128 dinarjev. Siteb iz leta 1935 pa 110 dinarjev. Charleroi iz leta 1936 velja 75 do 82 dinarjev. Češki dvojni blok za obletnico hiimne »Kje dom je moj?« etane do 1200 dinarjev. Nemška Ipesta stane 600 — 750 dinarjev, Nothilfe (jubilejna) 1000 dinarjev. Ost ropa 260 dinarjev, Rjavi trak do 30 dinarjev, oba bloka olimpiade do 120 dinarjem, zobčani Hitlerjev blok 20 d:nar-jev, nežobčani do 80 dinarjev. Francoski blok iz leta 1925 stane do 270 dinarjev, štrasburški iz leta 1927 do 280 dinarjev. Liechtenstein za 5 frankov iz leta 1934 stane že 1300 dinarjev, lanski pa 80 dinarjev. Luksemburški blok za 10 frankov iz leta 1923 stane 2250 dinarjev. Ruununski blok Efiro se ceni na 55 dinarjev. Švicarski blok Naba iz leta 1934 stane 300—375 dinarjev. Blok »Pro patria« stane do 75 dinarjev. Ogrski blok s sliko Lis7,ta velja do 125 dinarjev. Ruski Puškinov blok velja 75 dinarjev. Islandski blok iz leta 1937 stane ze 150 dinarjev. Neverjetno je porasel blok s četvorcem avstrijske Wipe. saj stane že 1350 dinarjev. Varšavski blok iz leta 1928 se ceni na 330 dinarjev. Ker je bilo prvih blokov izdanih le prav malo je prav verjetno, da bodo njihove cene še zelo porasle. Pri tem je neprijetno le to da bodo imeli od njih koristi po večini samo špekulanti, ki so predvidevali njihov porast v ceni in so se ob pravem času založili z njimi, ne pa pravi filatelisti, ki jih bodo morali čedalje draže plačevati. In še en nauk dobimo iz tega: pameten filatelist ei bo vse bloke priskrbel takoj ob izidu, ne pa šele takrat, ko bodo za nje- govo denarnico že skoraj nedosegljivi. Je pač tako. da vsaka šola nekaj stane. Iz naše filateHje Ker je nastal neverjeten interes za naše prve bloke, ee je poštna uprava odilogHa, da jih bo izdala 100.000 in ne samo 80.000, kakor je bilo prvotno nameravano. Baje imajo samo trgovci znamk naročenih iz Inozemstva najmanj 100.000 kosov. V inozemstvu se že danes ponujajo ti bloki po 60 dinarjev, čeprav bo znašala njihova nominalna cena samo 15 dinarjev. Zato naj si teh blokov vsak pameten zbiralec priskrbi čim več. Zastopnika za vso Slovenijo iščemo. Samo osebe z dobrimi referencami pridejo v poštev. — Izdelujemo: bato, batelin, svileno trikotažo in svilene tkanine. Ponudbe poslati na tvornico bate in tekst, blaga Ing. S. Eškenazi i Co. Beograd, Cara Uroša 9. Preprečite r e vmatizem s temeljitim zdravljenjem v začetnem stadiju! Piščan-biro, Beograd II, Maršala Pil-sudskog 22, ali pa Pieštanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg 1/U kat Vam pošlje na željo brezplačno brošuro, ki Vam bo dala pojasnila o sodobnih metodah zdravljenja. 67° vroči vrelci žveplenega blata kopališča Pieštany niso še nikdar razočarali. Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inaeratni del je odgovoren Alojz Novak — Ved ? Ljubljani.