novi tednik nt&rc Direktor NT&RCd.o.o. JožeCerovšek_ŠT. 31 LETO 50 CEljE,3.8/95 CENA 200 SIT_Odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič | Pričevanje anestezistke, ki je v sarajevski travmatološki kliniki prebila najtežje leto v svojem življenju. ^ Ekskluzivna reportaža na strani 20. Z rezultati mature so zadovoljni tudi na Celjskem. Dve od osmih najuspešnejših maturantk sta dijakinji I. gimnazije v Celju. Stran 8. DOGODKI 2 Papež med Štajerci SlovenUa pred svetovno lavnostlo Okvirni program težko pri- čakovanega papeževega obi- ska je zdaj znan. Gre za izjem- ni dogodek, zato se nanj teme- ljito pripravljajo. Vrhunec obiska bo na Štajerskem, ko naj bi prišlo do težko pričako- vane beatifikacije svetniškega kandidata, rojaka Antona Martina Slomška. Papežev obisk med 17. in 19. majem 1996 se bo začel v petek popoldan, z državnim spreje- mom na brniškem letališču. Nato bo na Brdu srečanje s predsednikom Slovenije, Mi- lanom Kučanom ter diplomat- skim zborom, nato pa še večer- no srečanje z duhovščino v ljubljanski stolnici. Drugi dan obiska, v soboto, bo pape- žev 76. rojstni dan, za začetek pa bo na ljubljanskem hipo- dromu v Stožicah bogoslužje za 1200-letnico krščanstva med Slovenci. Popoldan bo Ja- nez Pavel II. v zahodni Slove- niji, v Postojni. Na tamkajš- njem srečanju s slovensko mladino ter otroci pričakujejo številne goste tudi iz Avstrije, Hrvaške in ItaUje. Tretji dan bo papež na Šta- jerskem, ko bo z Adrijinim le- talom (ob 9.45) prispel na ma- riborsko letališče. Tam bo slo- vesna maša, združena s Slom- škovo beatifikacijo. Sveti oče se bo nato z znanim >papamo- bilom< odpeljal v središče Ma- ribora, kjer bo v stolnici po- moUl na Slomškovem grobu, blagoslovil novo poslopje An- dreanum. kosil v škofijskem domu, po 18. uri pa se bo z le- talom vrnil v Rim. Na sprejem papeža v Sloveniji se že pov- sod temeljito pripravljajo. Ljudje s celjskega območja (iz mariborske škofije), ki se bodo hoteli srečati s papežem bodo, kot načrtujejo, lahko največ potovali s posebnimi vlaki. V pristojnem ministr- stvu ugotavljajo, da je to naj- boljša možnost, saj so v Mari- boru kar tri železniške pKistaje. V Mariboru so imenovali posebni odbor za organizacijo in izvedbo papeževega obiska, vodi pa ga župan dr. Alojz Križman. Obstaja tudi vladni odbor, v mariborski škofiji pa škofijski odbor, ki mu predse- duje msgr. Vili Pangerl, tajnik je dr. Stanko Lipovšek, za Slomškovo beatifikacijo skrbi rektor dr. Marjan Tumšek, za finančni del obiska ekonom Mirko Krašovec, večinoma ro- jaki s Celjskega. Nekateri med njimi so tudi člani glavnega slovenskega odbora za pripra- vo obiska. Med škofijskimi častnimi člani sta tudi vicepo- stulator Friderik Kolšek iz Ce- lja ter ponkovški župnik Mi- hael Herman. Okvirni pro- gram obiska poglavarja rim- skokatoliške cerkve so v Vati- kanu že potrdili. Pred dnevi, v okviru I. ti- skovne konference p>osebnega pripravljalnega odbora, je ma- riborski škof, dr. Franc Kram- berger, posebej opozoril na iz- jemno Slomškovo osebnost. Uradni postopek za njegovo beatifikacijo se je lahko začel šele pred 70 leti, saj oblast slo- venskemu rodoljubu ni bila naklonjena. L. 1936 so med Slomškovimi dnevi zbrali kar 400 tisoč podpisov vernikov, s prošnjo takratnemu papežu za Slomškovo beatifikacijo. Takoimenovani škofijski po- stopek so uspeli zaključiti šele 1. 1962, ko so v Rimu nadalje- vali s takoimenovanim apo- stolskim postopkom. Kot trdi škof, se omenjeni postopek v teh dneh končuje. V jesen- skem času bosta v Vatikanu še dva pomembna sestanka o Slomšku, s papeževo osebno navzočnostjo. BRANE JERANKO Katastrofalno premalo denarja Za zgodaj jeseni napovedan rebalans celiskega proračuna — Država naj poravna svoj dolg Zadnji julijski dan so svet- niki Mestne občine Celje spre- jeli odlok o letošnjem proraču- nu. V občinski blagajni bo ta- ko letos nekaj manj kot 2 mili- jardi 436 milijonov tolarjev, občinsko vodstvo pa že zdaj za zgodnjo jesen napoveduje re- balans proračuna. Dejstvo je namreč, da so po- samezne proračunske postav- ke precej nižje od lanskih, saj ima denimo kultura na voljp le 57 odstotkov sredstev za za- konsko zagotovljeno porabo, osnovno šolstvo in socialno skrbstvo 78 odstotkov, otroško varstvo pa 80 odstotkov. Željko Cigler (ZLSD) je ta- ko ob sprejemu odloka o ob- činskem proračimu predlagal še dva dodatna sklepa, s kate- Da je znižanje letošnjih prora- čunskih postavk v Celju res precejšnje, kaže tudi primer kulturnega društva, ki so mu konec maja ustavili izplačila dotacij. Ker v občini ni bilo sprejetega letnega proračuna, so društvu po dvanajstinah iz- plačevali lansko povprečno porabo. Ta pa je bila toliko višja, da je kulturnemu dru- štvu letos odmerjen del denar- ja zadoščal le do konca maja, zdaj pa so do konca leta ostali brez denarja. Podobne prime- re pa bi v Celju še lahko našli. rimi bi Celjani sprožili proce- duro sprememb obstoječih za- konov o financiranju občin in lokalni samoupravi. Tako Ce- ljani zahtevajo za mestne ob- čine namesto zakonsko dolo- čenih 30 zdaj 40 odstotkov do- hodnine, država pa naj bi na mestne občine ponovno prene- sla tudi opravljanje posamez- nih nalog, vezanih na razvoj mest. Te naloge naj bi tako kot doslej financirala država, pri- hodki pa bi ostali občinam. Ci- gler je še opozoril na proble- matiko mestnih občin, ki v primerjavi z ostalimi občina- mi opravljajo občutno več na- log, saj so tudi regijska središ- ča, država pa jim za to ne priz- na niti tolarja. S sprejemom odloka o letoš- njem proračimu so celjski svetniki po besedah predsed- nika odbora za finance in pre- moženjska vprašanja Bernar- da Krivca izbrali boljšo od dveh slabih možnosti. Nespre- jem proračuna bi namreč le večal občinsko izgubo, saj bi dosledno izplačevanje dvanaj- stin povprečne lanske porabe (kot določa zakon) nekaterim porabnikom prineslo več de- narja kot jim ga sicer odmerja proračim. Svetniki so potrdili tudi spremenjen predlog dela Ko- munalno cestnega gospodar- stva, ki bo začel veljati takoj, ko bo izvršen načrtovan priliv 76,2 milijona tolarjev priliva iz naslova dokapitalizacije po- djetja Celjski plini. Pri glaso- vanju o proračunu so sprejeli še nekaj amandmajev, ki pa vsebinsko in številčno ne spre- minjajo posameznih postavk, zavrnili pa so amandma SDSS naj se zaradi nekaterih nejas- nosti in predlagateljevega ne- upoštevanja svetniških pri- pomb ter stališč predlog ob- činskega proračvma vrne v pr- vo branje. IVANA STAMEJČIČ Nedolžna v hmeljarski aferi Pred letom dni so obtožbe na račun Iva Bračuna, direk- torja podjetja Hmezad export-import Žalec, in Andreja Nateka, komercialnega direktorja istega podjetja, ki sta bila osumljena preslepitve kupcev, v medijih dvignile veliko prahu. Od leta 1991 do leta 1994 naj bi namreč v tem podjetju mešali nekakovostni uvoženi hmelj s savinjskim hmeljem visoke kakovosti. Govorice o takem početju so povzročile številne polemike v pismih bralcev tudi v našem časopisu. Po letu dni pa je okrožno državno tožilstvo v Celju presodilo, da Bračim in Natek kaznivega dejanja nista storila. Torej so kazensko ovadbo, ki sta jo zoper njiju sprožili hmeljarski starešini Emil Pintar in Stanko Fod- bregar, zavrgli. Na okrožnem tožilstvu niso mogli ugoto- viti, da bi se z nedovoljenim mešanjem hmelja v tem podjetju dejansko ukvarjali. Odkrili niso nobenih tehtnih dokazov, ki bi bremenili Iva Bračtma in Andreja Natka. Delavci UNZ Celje so zbrali dokumentacijo, ki je med drugim vključevala tudi revizijsko poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetja Hmezad export-import Žalec in zapisnik o opravljeni delni kontroli deviznega in zimanje- trgovinskega poslovanja. Devizni inšpektor pa je ugotovil, da so hmelj pravilno izvažali po predpisanih izvoznih carinskih deklaracijah. Brez sodelovanja Radečanov Odgovorni v občini Radeče ugotavljajo, da je bilo v zad- njem času v nekaterih medijih, organih in izjavah posamezni- kov opaziti različne interpre- tacije glede vprašanja premo- ženja bivše občine Laško. Zla- sti pa so bili v Radečah prese- nečeni, ko so prebrali infor- macijo o preoblikovanju Zdra- \ilišča Laško. Občinski svet je namreč v začetku julija o za- devi razpravljal tako, kot da je nova občina Laško edini last- nik zdravilišča. V Radečah so že 4. julija, to je pred zasedanjem laškega občinskega sveta, z dopisom opozorili na določila zakona o lokalni samoupravi, iz kate- rih izhajajo razmerja bivše in sedanjih občin. Tako naj bi tu- di statusne spremembe javnih zavodov potekale ob soglasju vseh novonastalih občin, ne pa le bivše oziroma sedeža obči- ne. To velja do sprejetja deli- tvene bilance, do takrat je na- mreč premoženje bivše občine last vseh novonastalih. Kljub opozorilu pa je občin- ski svet v Laškem 5. julija sklepal o preoblikovanju Jav- nega zavoda Zdravilišče La- ško. Svetnikov ob tem niso opozorili, da želijo tudi Rade- čam sodelovati v postopku, zato so ti te dni ponovno po- slali dopis laškemu županu Petru Hrastelju in ga prosili, da zadrži omenjeni sklep ob- činskega sveta, dokler ne bo podobnega sprejel tudi občin- ski svet v Radečah. Na ta na- čin želijo Radečani zavarovati svoje ustanoviteljske pravice ui premoženje, zato zahtevajo tudi spremembo sveta Javnega zavoda zdravilišča tako, da se vanj vključi tudi predstavnik občine Radeče. Poleg tega zah- tevajo, da vse odtujitve nepre- mičnin bivše občine Laško in dolgoročne najemne pogodbe obravnavata sveta obeh občin, dokler ne bo sprejeta delitvena biknca, .„ _______ . .TC izplačevanje sejnin Celjski občinski svetniki so v ponedeljek potrdili predlog občinske strokovne službe za splošne in kadrovske zadeve ter' protokol o izplačevanju sejnin. j Glede na to, da so zasedanja celjskega občinskega sveta- zaradi obsežnih dnevnih redov le redko končana v enem dnevu, so sklenili, da so svetniki v primeru, ko je nadaljevanje sklicemo kot samostojna seja, upravičeni do obračuna novih sejnin. Sklep velja za ves čas delovanja občinskega sveta, torej bodo celjski svetniki dobili poračun sejnin od 1. januarja naprej. IS i Pregled upravljanja s športnimi objekti Na predlog svetnika Janeza Goršiča je ko- misija za mandatna vprašanja, volitve in ime- novanja celjskega občinskega sveta za zadnje zasedanje pripravila predlog za imenovanje začasne komisije, ki bo pregledala ustreznost upravljanja s športnimi objekti nekdanjega ŠRC Golovec oziroma zdajšnjega podjetja Celjski sejmi. SvetniM so potrdili sestav 7-članske začasne komisije, ki jo bo vodil Štefan Jug, v njej pa so še: Bernard Krivec, Majda Slokan, Silvester Gorenšek, Janez Goršič, Željko Cigler in An- drej Šušteršič. Zapletlo pa se je ob samem nazivu komisije, saj je del svetnikov op)ozoril, da nikakor ne morejo imenovati začasne komisije za pregled delovamja podjetja Celjski sejem. Problemati- ka, ki naj bi jo pod drobnogled vzela komisija, je namreč zgolj ustreznost upravljanja s šport- nimi objekti, ne pa celotno poslovanje podjet- ja. Zaradi tega so svetniki tudi spremenili na- ziv začasne komisije. IS Reorganizacija Komunale Celje Prvi poskusi preoblikovanja Javnega podjetja Komimala Celje segajo v začetek 90. let, v ponedeljek pa so celjski svet- niki sprejeU tudi formalen sklep, ki daje zeleno luč za za- četek končne reorganizacije. O novi podobi podjetja ter or- ganiziranosti komunalnih služb v celjski občini podrob- neje v prihodnji številki Nove- ga tednika. IS Poletna presenečenja v Obsoteiju v sedanjih razmerah smo lahko veseh vsake nove turi- stične postelje. Ponedeljkovo odprtje hotelskega prizidka s stotimi novimi posteljami v Atomskih Toplicah, nekaj dni pred tem pa novega bazen- skega kompleksa, je prijetno presenečenje. Po nastanku nove državne meje so v zdravilišču tik ob meji z državo v vojnih razme- rah prerokovali propad, naza- dovanje. Izkazalo se je, da je hotel ostajal večno skoraj po- vsem zaseden, zato so morali mishti na prenovo ter nove po- stelje. Gre za pridobitve ob- močja, ki lahko pomeni psiho- loško vojno oviro celo za Slo- venca iz zahodnega dela drža- ve - ne glede na dejstvo da je onkraj le nekaj zaspanih za- gorskih vasi. Pri vsem skupaj je v Atomskih Toplicah dkn- današnji celo več tujcev kot v času neopazne medrepubli- ške meje, čeprav še vedno ne prav veliko. Ti pa se v precejšnji meri še vedno bojijo v Rogaško Slati- no, namenjeno predvsem tujim gostom, v drugo obsoteljsko zdravilišče. Zdravilišče je v objemu Koržetovega sklada, v kraju pa se lahko veselijo ponedeljka, ko bo slovesno od- prtje apartmajske Vile Golf, zaključka prenove zanikrnega hotela Beograjski dom. Apart- majev, ki so večinoma pro- dani. Za vse turistične pridobitve v Obsoteiju kaže, da ne bodo samevale niti v času slabih no- vic. Po svoje pričujejo, da je mogoče veliko postoriti ter za- služiti tudi v kar najmanj ugodnem času, položaju. BRANE JERANKO Posodobitev v Dolgi vasi LJUBLJANA, 1. avgusta (Delo) - Finančni minister Mitja Gaspari in vodja de- legacije Evropske unije v Sloveniji Amir Naqvi sta v imenu slovenske vlade in evropske komisije podpisa- la memorandum o soglasju za projekt Phare o posodo- bitvi mejnega prehoda Dolga vas. V okviru tega projekta naj bi naša država prispevala dve tretjini po- trebnega denarja, torej pri- bližno milijon ekujev. Evropska imija pa dobrih 400 tisoč ekujev. Posodab- ljanje bo potekalo v dveh stopnjah. Najprej bodo zgradili ploščad mejnega prehoda in zgradbe za ca- rinsko službo, mejno poli- cijo in veterinarski inšpek- torat, za pospešitev preto- ka vozil pa naj bi zgradili še dodatna dostopna paso- va pri vhodu na ploščad. Na dopust sredi seje LJUBLJANA, 31. julija (Delo) - Začele so se parla- mentarne počitnice, ki bo- do trajale do 10. septem- bra. Poslancem je uspelo obdelati polovico točk dnevnega reda julijske seje, dvajset pa jih čaka na za- četku septembra. Od večjih in pomembnejših tem je za jesen ostal paket šolske za- konodaje. Sicer pa so po oceni predsednika držav- nega zbora Jožefa Školča poslcinci opravili vse nalo- ge, ki so si jih zastavili v začetku obdobja. Kljub pripombam na račun delo- vanja zbora pa Školč spre- memb za jesen ne napove- duje, saj metodologijo dela določata ustava in ustrezna zakonodaja. Darsov vozni paric LJUBLJANA, 31. julija (Dnevnik) - Na račun izva- jalcev del je Družba za av- toceste v RS skupaj z Druž- bo za državne ceste doslej kupila 54 avtomobilov in kopico druge opreme, vključno z mobiteli. V Dar- su zatrjujejo, da ne gre za nobeno skrivnost ali pod- kupovanje, pač pa je opre- ma za potrebe naročnika del in nadzorstva sestavni del razpisnih pogojev, ka- kršni veljajo tudi v tujini. Za vsak avtocestni odsek je določeno, koliko avtomobi- lov naj gradbinci priskrbi- jo in kakšno prostornino motorja naj imajo. Po kon- čani gradnji bodo vozila in oprema ostali v rabi obeh organizacij za zaradi upravljanja in vzdrževanja cest. -NOVI TEDNIK- Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredniitvo: Marjela Agrež, Irena Saša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur- ška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tehnično ureja- nje: FVanjo Bogadi, Robert Kojterer, Igor Sarlah. Obliko- vanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 442- 500, fax 441-032. iff. 31. - 3. avfpsut 1995 3 DOGODKI V ospredju papeževega obiska Na Ponlk¥l olina¥llalo Slomškovo domačllo Ponikva pri Grobelnem, Slomškov rojstni kraj, bo go- tovo v ospredju papeževega obiska v Sloveniji. Janez Pa- vel II. bi takrat razglasil na- šega rojaka, tesno povezane- ga tudi s Celjem ter Olimjem, za blaženega. O Ponikvi bo- do takrat zanesljivo poročali po vsem svetu, zato se v kra- ju temeljito pripravljajo. Pred dnevi so na rojstni hiši narodnega buditelja, pi- satelja ter očeta prve sloven- ske knjižne založbe pokriva- li streho. Lotili so se celovite prenove, saj je bila stavba v slabem stanju. V hiši je na- zadnje gospodarila Meja, na- slednik kombinata, leta 1961 pa je rojstno hišo odkupila mariborska škofija. Zadnjih dvajset let je bila v poslopju tudi posebna soba, posveče- na Slomšku. Slomškovino je namreč škofov pranečak v začetku tega stoletja pro- dal, kupil pa jo je znani celj- ski odvetnik. Nato je prišla v last celjske hranilnice, po drugi svetovni vojni pa jo je prevzela država. Kmalu potem, ko je posta- la škofijska last, so začeli z načrti za celovito prenovo. Po načrtih celjskega Studia List so začeli s fizičnimi deli zadnjo zimo. S prostovolj- nim delom so se najprej iz- kazali Ponkovljani, najzah- tevnejše posege pa je opravil celjski Gradiš. Z obnovo na- meravajo nadaljevati jeseni, končali pa bi spomladi, pred papeževim obiskom Sloveni- je. Po projektu, brez upošte- vanja prostovoljnega dela, stane prenova 46 milijonov tolarjev, je povedal upravi- telj hiše, ponkovški župnik Mihael Herman. Ta je s ško- fijskim pooblastilom odprl posebni žiro račun za obno- vo Slomškovine (51800-620- 336 11100-399-18 >Zaobnovo Slomškove hiše<). V notra- njosti nameravajo urediti ce- lovito predstavitev Slomško- vega življenja in dela, tam pa bi postavili tudi nekatere njegove osebne predmete ter knjige. Po obnovi bo Slomškova hiša namenjena temeljitejše- mu spoznavanju Slomškove- ga življenja, dela ter njegove osebnosti, načrtujejo na Po- nikvi. »To bo prva hiša kakš- nega slovenskega svetnika,« se veseli tudi ponkovški duš- ni pastir. Zanimanje za Slomška je zadnja leta res- nično vse večje, Ponikvo pa obišče vsako leto po pribUž- no 70 avtobusov, z organizi- ranimi skupinami iz vse Slo- venije. Prihajajo tudi iz av- strijskega ter italijanskega zamejstva ter številni izse- ljenci. BRANE JERANKO Na Slomškovi rojstni hiši so v zadnjem času zamenjali streho in jo prekrili z novo opeko. Bodo telefone odklapljali? Med naložbami v telefoni- jo v mestni krajevni skupno- sti Rogaška Slatina se je na- bralo za 312 tisoč mark za- padlih obveznosti za širitev omrežja. Gre za obveznosti iz njihove pogodbe s celj- skim Telekomom, ki jih bo treba pokriti. V duhu pogod- be grozi približno 130 naroč- nikom v skrajnem primeru izklapljanje telefonov. V mestni krajevni skupno- sti Rogaška Slatina nastale- mu položaju niso več kos, za- to so se morali problematike zdaj lotiti še v občinskem svetu. Svetnike je na zadnji seji s tem seznanil župan Ki- drič. Prav tako so lahko iz- vedeli za dopis Telekoma (z dne 26. jvilija), ki opozarja na resnost položaja. Med daljšo razpravo so nekateri svetni- ki dejali, da se denar v mest- ni krajevni skupnosti ni tro- sil namensko, zato ne smejo nikakor prizadeti telefon- skih naročnikov. Slatinski občinski svetniki so na koncu sprejeli več skle- pov, ki pomenijo njihovo vključitev v reševanje pere- čega problema. Mestna kra- jevna skupnost bo zato pre- težni del sredstev morala na- meniti za pokrivanje zapad- lih pogodbenih obveznosti Telekomu. BRANE JERANKO Zamenjava petine svetniliov v občinskem svetu Rogaške Slatine je prišlo, odkar se sestajajo, do zamenjave petine svetnikov. Vse so morali zamenjati zaradi nezdružljivosti opravljanja drugih funkcij s svetniško. Pretekli teden so Marjana Aralico iz LDS, ki je postal načelnik šmarske upravne enote, nadomestili s strankarskim kolegom Jožetom Unverdorbnom. Nato je mandat prenehal tudi Vladu Kučanu iz ZL, ki se je zaposlil v slatinski občinski upravi. Postopek za Kuča- novega namestnika bo, kot vedno, izvedla občinska volilna komisija. Bj Premalo denarja v kraje\nai skupnosti Stra- nice so si letos začrtali zahte- ven investicijski in vzdrževal- ni program, za katerega bi po- trebovali približno 26 milijo- nov tolarjev, občina Zreče pa jim je v ta namen letos dodeli- la le 4 in pol milijona tolarjev proračunskih sredstev. Največja investicija naj bi bila ureditev vodovoda najbolj odročnim kmetijam na Mali Gori, za kar bi po prvih izra- čunih potrebovaU pet milijo- nov tolarjev, po besedah pred- sednika KS Maksa Brečka pa naj bi bil znesek najmanj dva- krat višji. Ker krajevna skup- nost takšnega finančnega bre- mena sama ne bi zmogla, pri- pravljajo strokovni elaborat, na osnovi katerega bodo sku- šali pridobiti sredstva, ki jih država namenja ohranjanju naseljenosti podeželja. V okviru vzdrževalnih del se bodo letos lotili tudi urejanja grobov stotih talcev, avtobus- nega postajališča in tamkajš- njega kulturnega doma. B. F. Narodnih izdajalcev ne bomo pustili ic volitvam Prebivalci II četrti okraja Celje-mesto so se v sredo zve- čer zbrali le z majhiiimi izje- mami (ki jih pa niso pogrešali), da sestavijo kandidatno listo. Ko je tovariš Premik obra- zložil volilna pravila, je pozval zborovalce, da predlagajo kandidate. V dvorani je zaži- velo. Imena se vrste, včasih kar po dve, tri hkrati. Osem, devet, deset kandidatov je že za odbor. »Pa še tega predlagamo, je star borec!« »Tovarišice Danice ne sme- mo pozabiti!« »Dosti, dosti saj jih je že de- set, izvoljenih pa sme biti le pet! Predlagajte kadidate za skupščino!« Isto se ponavlja. Lepa vrsta jih že stoji pred nami. A še bi jih bil celo število med navzo- čimi, zaslužnih aktivistov, borcev, izseljencev, izčrpanih od štiriletnega trpljenja, a s srečnimi očmi in nasmeja- nih obrazov. Sledi čitanje volilnega ime- nika. Jasno izgovarja tovariš sekretar ime za imenom, da se morejo tudi oni v zadnjih vr- stah oglasiti, če se pojavi ime, ki ne spada na listino. Od časa do časa se čujejo ogorčeni medklici: »Ta je kulturbundo- vec! Ven z njim!« »Ta nima pravice do volitve. On je kriv, da sem bil izgnan!« Mnogi, ki so se do tega dne skrivali po domovih in imiikali pozornosti ljudstva in pravični kazni, se nenadoma pojavijo pred nami razgaljeni, razkrin- kani. »Kaj? Finkova je v volilnem imeniku?« se ogorčeno dvigne mlada aktivistka. »Ko je bila tako zagrizena Nemka in nas je imenovala samo >slovensko sodrgopiskra< peljali k volitvam?« Smeh. Ploskanje. Debela črta izbriše ime iz spiska. Na izjavo tovarišice Lenke, da se samo v II. kvartu nahaja še 49 kulturbundovcev, burno zahtevajo zborovalci, da se jim prečita seznam teh tipov. Ljudski tožilec, tovariš dr. Bele, se spontano dvigne in v kratkem nagovoru poudari vlogo in delovanje pripadni- kov Kultui-bunda že mnogo pred izbruhom vojne in po- novno pozove vsakogar, da po- maga pri razčiščenju naših vrst. Ni mu treba tega posebej obljubljati. Pesti, ki se stiskajo ob spominu na muke preteklih let, so molčeča prisega. A izmed izvoljenih kandida- tov si bomo v nedeljo, ko se bomo zopet strnjeni zbrali na volišču, izbrali najboljše. Od- ločitev ne bo lahka, saj nam vsak posameznik s svojo pre- teklostjo jamči, da bo tudi v bodoče izvrševal dolžnosti, ki mu jih nalaga narod. (Nova pot, 3. avgusta 1945) PO SVETU Srbi vkorakali v Žepo Enote bosanskih Srbov, ki so pred dvema tednoma zavzele Srebrenico, so vko- rakale v še eno varovano območje pod zaščito Zdru- ženih narodov - Žepo. Iz mesta, kjer je pred srbskim zavzetjem živelo 15 tisoč ljudi, se proti Kladnju vali- jo kolone begimcev. Bosan- ski predsednik Izetbegovič je od Varnostnega sveta ZN zato zahteval, da naj eva- kuacija civilnega prebival- stva poteka pod popolno zaščito sil ZN. Poveljniku Unproforja, generalu Smithu, pa naj VS v prime- ru napada na civilne kon- voje dovoli uporabo vseh potrebnih sredstev, tudi vojaške sile. VS se je na zavzetje te muslimanske enklave odzval z izjavo, s katero podpira uporabo sil ZN za zaščito evakuaci- je civilnega prebivalstva. Vse bolj pa se zaostruje tu- di na zahodu Bosne, v Bi- haču. Združene srbske sile skupaj z Abdičevimi vojaki namreč skušajo prepoloviti to enklavo. Predseciiik bo- sanske vlade Silajdžič je zvezo Nato zato pozval, naj začne z letali napadati srb- ske sile, ki napadajo Bihač, saj je to zadnja priložnost, da mednarodna skupnost prepreči izgon 300 tisoč prebivalcev tega oblegane- ga mesta. Hrvaška vojska pa je na območju Livna, Bosanskega Grahova in Glamoča osvobodila več kot 700 kvadratnih kilome- trov ozemlja. Senat za ukinitev embarga V Washingtonu je ameri- ški senat izglasoval ukini- tev prepovedi prodaje orožja vladi BiH. Za ukini- tev embarga, ki ga je pred- lagal republikanec Dole, je glasovalo 69 senatorjev, 29 pa jih je bilo proti. O ukini- tvi se mora zdaj izreči še predstavniški dom. Pred- sednik Clinton je že pred glasovanjem zagrozil z ve- tom proti takšni odločitvi senata, vendar pa lahko v predstavniškem domu ameriškega kongresa z dvotretjinsko večino pre- glasujejo predsednikov ve- to. Če se bo to zgodilo, bo odprava embarga začela veljati šele po umiku mi- rovnih sil ZN iz BiH oziro- ma 3 mesece po zahtevi bo- sanske vlade za umik. V Bruslju pa so članice zve- ze Nato soglasno podprle načrt za letalske napade na cilje bosanskih Srbov, če bodo te napadle Goražde ali bodo samo grozile z na- padom na to varovano ob- močje. Načrt pa ne velja samo za Gk>ražde, ampak tudi za druga varovana ob- močja. Atentat v Parizu Na pariški podzemni že- leznici v središču mesta je odjeknila bombna eksplo- zija; sedem ljudi je ob tem umrlo, več kot 80 pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v popoldanskih urah, ko veliko Parižanov z vlakom odhaja z dela. Po- licija je ugotovila, da je bi- la bomba nastavljena pod enim od sedežev, še vedno pa išče storilce. To je prvi atentat s smrtnimi žrtvami v francoski prestolnici po vrsti ekpslozij v letu 1986. Te so bile povezane s spo- rom na Bližnjem vzhodu, v njih pa je umrlo 13 oseb. Strokovnjaki oddelka za boj proti terorizmu za zdaj menijo, da so zadnji napad izve^ srbski ali pa islam- ski skrajneži. Opazovalci se bolj nagibajo k možno- sti, da so napadalci pripad- niki Oborožene islamske skupine (GIA), ki obtožuje Pariz, da podpira vojaško vlado v Alžiru. Ta skupina je v Alžiriji ubila že mnogo francoskih državljanov. Francosko notranje mini- strstvo je že razpisalo 200 tisoč dolarjev nagrade za informacijo, ki bi vodila k napadalcem. Atentat na postaji pariške podzemne železnice je sprožil protite- roristične akcije po vsej Evropi. Na številnih leta- liščih so poostrili varnost- ne ukrepe, v Italiji pa so začeli nadzorovati vse ci- vilne in vojaške objekte, ki bi lahko bih kakorkoli po- vezani z različnimi spori v svetu, vključno z vojno v Bosni in Hercegovim. Na tisoče policistov in pripad,- nikov tajnih služb nadzo- ruje pristope k oporiščem zveze Nato, sedeže letal- skih družb, železniške po- staje in letališča, turistične urade in diplomatska pred- stavništva. Napad v Tel Avivu V bližini Tel Aviva je ne- ki Palestinec, pripadnik skrajnega gibanja Hamas, izvedel samomorilski na- pad na izraelski avtobus. Sest ljudi je izgubilo življe- nje, več kot 30 pa jih je bilo ranjenih. Izraelska vlada je zato uvedla popolno zapo- ro palestinskih območij v Gazi in na Zahodnem bregu. Zaradi napada so izraelski pogajalci tudi prekinili pogajanja s Pale- stinci o razširitvi palestin- ske avtonomije na ves Za- hodni breg. Tako je 25. ju- lija potekel še en rok (prvi je bil 1. julija), ki sta ga sprti strani določili za pod- pis sporazuma. Tudi, če ne bi prišlo do napada, zaradi prevelikih nesoglasij med pogajalskima delegacija- ma, sporazuma ne bi pod- pisali. Najtežji pogajalski oreh je vprašanje vodnih virov. Dosegli volaški sporazum Ruska in čečenska dele- gacija sta na pogajanjih v Groznem, ki so potekala na sedežu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, po skoraj osmih mesecih vojne podpisali vojaški sporazum. V skladu s sporazumom morata sprti strani zdaj v enem tednu izmenjati vojne ujetnike, vojski se morata od frontne črte oddaljiti do 4 kilome- tre, ruska vojska pa mora kmalu zapustiti čečensko ozemlje. Rusko notranje ministrstvo je ob tem obja- vilo podatke: med spopadi v Čečeniji je bilo ubitih 1.800 ruskih vojakov, 250 pa jih pogrešajo. Ranjenih je bilo več kot 6.000 ruskih vojakov, 1.325 čečenskih vojakov, ki so v ruskem ujetništvu, pa bodo takoj osvobodiU. Delegaciji Ru- sije in Čečenije sta pogaja- nja v Groznem, potem ko sta dosegli vojaški spora- zum, za nedoločen čas pre- kinili. Pogajanja o more- bitnem političnem spora- zumu se bodo nadaljevala v četrtek, vendar najprej na ravni delovnih skupin. Delegaciji sicer nista želeli napovedati niti približnega datuma, kdaj naj bi se spet sestaU. it. 31. - 3. avgust 1995 GOSPODARSTVO 4 EMO Eterna se seli v Štore Etema, edina Emova druž- ba, ki posluje z izgubo, naj bi s preselitijo na novo lokacijo Štore bistveno zmanjšala stro- ške in izplavala iz rdečih šte- vilk. Preselitev pa bo »stala« polovico delovnih mest. Tri Inačice Reorganizacija Eteme bi lahko potekala po treh scena- rijih: po »severni varianti«, bi Etema zadržala prostore na severnem delu celotnega kom- pleksa Eteme, po »južni«, bi zadržali južni del kompleksa, objekte na severu pa odproda- li, najbolj donosna pa je mož- nost selitve v traktorsko halo. Ne glede na to, katera možnost bo izbrana, pa bosta brez za- poslitve ostali vsaj dve stotniji delavcev. Tržne raziskave opravlfene Sklad za razvoj se bo naj- verjetneje odločil za tretjo možnost, saj bi prvi dve, če seštejemo stroške preselitve in obnove ter možnost prodaje nepotrebnih poslovnih povr- šin, v prvem primeru prinesli približno dva milijona, v dru- gem pa tri milijone nemških mark izgube. Preselitev v traktorsko halo in možnost prodaje celotnega kompleksa Ema Eteme; tržne raziskave so že opravili, pa bi utegnila prinesti nekaj več kot devet miUjonov mark zaslužka. Pogajanja tečejo Prva pogajanja s Slovenski- mi žlezamami so se že začela in se bodo, kot pravi direktor Itag d.o.o. Mirko Tomaž Krajnc, končala uspešno, saj so tudi železarne zainteresira- ne za dezinvestiranje. Teame za preselitev naj bi, če bo pri- šlo do podpisa pogodbe, usta- novili že ta teden. Izdelava projekta, gradbena in instala- cijska dela ter poskusna proiz- vodnja naj bi po izračunih tra- jala devet, sama preselitev pa tri mesece. Proizvodnja bo te- kla nemoteno, čeprav z manj- šim obsegom, zato nameravajo poskrbeti za precejšnjo zalogo izdelkov. Število zaposlenih se bo prepolovilo Nove ukrepe bodo tudi to- krat najbolj občutili zaposleni. Čeprav je prejšnji krizni team z vsemi zaposlenimi sklenil pogodbe za nedoločen čas in od Ministrstva za delo, druži- no in socialne zadeve za ohra- njanje delovnih mest prejel 105 milijonov tolarjev, oboje ne bo preprečilo odpuščanja. S prejetimi sredstvi so se res zavezali, da bodo zaposleni na delovnih mestih ostali vsaj dve leti, kar pa po sedanjih izraču- nih ne bo mogoče. Če bi prišla v poštev prva ali druga inačica bi zaposlitev ohranilo 250 do 270 delavcev. Štorska lokaci- ja, ki je finančno najbolj ugod- na, pa terja bolj restriktivne ukrepe in pomeni izgubo 250 od 470 delovnih mest. Kmalu novi lastnik Hkrati s prodajo 36.000 kvadratnih metrov poslovnih in proizvodnih prostorov na sedanji lokaciji, naj bi izšel tu- di rcizpis za prodajo Ema Eter- ne. Resna kupca sta vsaj dva, od tega eden tuji, njuni imeni pa zaenkrat še nista znani. Kdaj iz rdečih številk Emo Etema še vedno poslu- je z izgubo, pri čemer se sreču- jejo s podobnimi težavami kot vsi izvozniki. Uvoženo ploče- vino plačujejo z markami, iz- važajo pa predvsem na dolar- sko tržišče. S preselitvijo na novo lokacijo, z bistveno manjšimi stroški, in prepolo- vitvijo števUa zaposlenih naj bi družba izplavala iz težav, v sedmih letih pa bi pokrili tudi stroške preselitve. Ocene tržišča so ugodne, pravijo v Itagu. Trg se od nerjaveče posode vrača k emajlirani. Na- povedi za prihodnji dve leti se gibljejo med 12 in 18 milijoni nemških mark letne proiz- vodnje. VESNA LEJIČ Končana prenova agencije Banke Celje na Polzeli Banka Celje je v torek po- novno odprla prenovljeno agencijo na Polzeh, ki sodi pod okrilje žalske ekspoziture. Prenovljeni bančni pulti bodo uporabnikom omogočali večjo zasebnost, do večje veljave pa naj bi prišel tudi bančni avto- mat, ki so ga postavili lani. V agenciji na Polzeli naj bi v kratkem pričeli tudi s kre- ditnimi posli. Banka Celje je letos odprla ekspozituri v Kr- škem in Velenju, avgusta na- merava odpreti enoto v Inter- spam, do konca leta pa še v Mozirju. Bančna mreža banke šteje 29 enot, 17 agencij in 12 ek- spozitur. L.V. Iskane pločevinke Prodaja piva v poletni sezo- ni se giblje nekako med osem in devet tisoč hektolitri dnev- no in po besedah Marjana Zo- ra, vodje programa lastninje- nja, v Pivovarni Laško, so tre- nutno pločevinke piva pravi hit, saj so zelo iskane. Oskrba trgov je z njihove strani zagotovljena, vse pote- ka normalno, od proizvodnje do distribucije. Slovencem se ni treba bati, da ne bi imeli laškega piva. Trenutna kapa- citeta je dva milijona hektoli- trov letno, v letošnjem letu pa računajo na prodajo nekje okrog milijon dvesto tisoč hektolitrov piva. D.S. Vitanjski Lip tone v dolgovili že dobra tri leta se v Lesno industrijskem podjetju Vitanje, ubadajo s težkimi razmerami. Njihovi izdelki, mednje sodijo predvsem lesene kredence in skledniki, so namenjeni zlasti zunanjemu ti^, na katerem pa zaradi zastarele tehnologije že vrsto let niso več konkurenčni. Po treh letih blokiranega žirora- čuna, v Lipu shajajo z nizkimi plačami in nekritimi račimi. Dolgov se je doslej nabralo za okrog 60 milijonov tolarjev. Od tega približno polovico dolgujejo banki, ostalo dobaviteljem. Po besedah direktorice Katice Čemeč, ki vitanjski Lip vodi od začetka tega leta, je še posebno težko v poletnih, za podjetje sušnih mesecih. Ker trenutno nimajo nobenih naročil, pred dnevi niso mogli izplačati plač, zaradi nekritih računov pa jim grozi tudi izklop elektrike. Rešitev vidijo v dokapitaUzaciji podjetja, vendar interesentov, ki bi bili pripravljeni poleg denarja predložiti še sanacijski program in obdržati na delu vseh 47 zaposlenih, ni. Direktorica se je pred dnevi na pomoč obrnila tudi na občino Vitanje. Slednja jim je ponudila nekaj denarja v zameno za zemljišče, s čimer pa se delavski svet Lipa ni strinjal. g 2 Umetno namakanje rešuje pridelek. Hmeljska letina bo povprečna Umetno namakanje rešuje pridelek — 700 sezonskih delavcev^^^....^___^____ Do obiranja hmelja nas loči- jo še slabi trije tedni in v tem času hmeljarski strokovnjaki lahko že dokaj zanesljivo na- povedo, kakšen bo pridelek. Star hmeljarski pregovor pravi, da avgust hmelj da ali pa ga vzame, pač glede na vre- menske razmere. Letos so bile razmere za pridelavo hmelja dokaj dobre, le v zadnjem času je nasade na nekaterih zem- ljiščih začela pestiti suša, zato so začeli umetno namakati. V Savinjski dolini je okrog 1800 ha hmeljišč, od tega je 1060 ha v družbeni lasti ostalo pa je last zasebnih kmeto- valcev. Hmeljišča, ki so v družbeni lasti oskrbuje in obdeluje Hmezad Kmetijstvo Žalec, di- rektor Edi Omladič pa nam je o letini povedal takole: »Savinjski golding letos do- bro keiže, medtem ko bi morala tudi aurora dati povprečen pridelek, saj ima zelo gost na- stavek. Zelo dobro pa letos ka- žejo nasadi C kultivarjev. Suša letos ni bila tako huda, zaliva- mo lahko na okrog 900 ha hmeljišč, kar je zelo ugodno, prenehamo pa zalivati če pade najmanj 25 milimetrov dežja. Letošnje odkupne cene so sve- tovne, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo pro- dajali na jugoslovanskem trgu bistveno manj, tako da pride- Edi Omladič. lava ni več rentabilna. Vzrok je v monetarni in izvozni poli- tiki v Sloveniji. Če na tem po- dročju država ne bo kaj ula-e- nila, bo to pogubno tako za hmeljarje kot tudi za ostale iz- voznike. Za obiranje bomo ra- bili 700 sezonskih delavcev, ki jih bomo zaposlili pogodbeno. Dajatve so nam sicer znižali za 30 odstotkov, vendar jih 36 odstotkov še vedno ostane.« T. TAVČAR Tretjina novih postelj v ponedeljek v prizidku hotela Atomske Toplice prvi gosti v novem prizidku hotela Atomske Toplice so v ponede- ljek sprejeli prve goste. Tudi v dneh pred odprtjem prizidka je bil starejši del hotela po- vsem zaseden, kar je že precej časa narekovalo gradnjo novih zmogljivosti. V Atomskih To- plicah so od ponedeljka boga- tejši za tretjino novih postelj- nih zmogljivosti. Gre za 50 novih sob, ki so klimatizirane, ponašajo pa se z A kategorijo. V prizidku je tudi del povečane kuhinje ter restavracije, tisoč kvadratnih metrov povečanega zdravstve- nega dela, prostor za f itnes, te- lovadnica ... Skupaj s povsem prenovljenim starejšim hotel- skim delom imajo v Atomskih Toplicah poslej 300 hotelskih postelj. V prizidku bodo lahko sprejemali tudi najzahte\Tiejše goste, prav tako tuje, saj se pojavlja vse več Avstrijcev, Italijanov ter Nemcev. Zaradi dosedanje prezasedenosti so morali marsikaterega gosta zavrniti, kar se s povečanjem zmogljivosti najbrž ne bo do- gajalo. Vrednost celotne naložbe v popolno obnovo starejšega hotela ter nato v prizidek, ki so ga začeU graditi jeseni, je 11 miUjonov mark. V zdravilišču pa načrtujejo za prihodnje leto tudi začetek gradnje objekta s stotimi apartmaji. Razmi- šljajo o gradnji za trg, na zem- ljišču pri ribnikih nad Atom- sko vasjo. BRANE JERANKO Seccsljskl sijaj Vile Golf ¥ ponedeljek slovesno odprtje apartmajev v Rogaški Slatini Turistična Rogaška Slati- na bo od ponedeljka bogatej- ša za imenitno apartmajsko poslopje, za Vilo Golf. Gre za popolnoma obnovljen bivši hotel Beograjski dom, kjer, zaradi dotrajanosti, turisti sploh niso več bivali. Ko je prešel v last SKB banke, so v njem uredili 36 privlačnih apartmajev. Investitor celovite obnove čudovite secesijske stavbe je podjetje SKB Nepremičnine in leasing. Gre za hotel, ki so ga zgradili v avstroogrskem času, med prvo svetovno voj- no, v njem pa so dolgo bivali turisti. Investitor je povsem obnovil notranjost ter zuna- njost stavbe in to pod bud- nim očesom spomeniškega varstva. Hkrati z apartmaji visokega standarda bosta v poslopju tudi manjša trgo- vina ter okrepčevalnica, v kletnih prostorih pa savna ter prostor za fitnes. Osred- nji del bo recepcija, saj bodo lahko lastniki po želji stano- vanja oddajali gostom Roga- ške Slatine. Njihovo turistič- no sodelovanje z zdraviliško upravo je seveda prosto- voljno. Vila Golf je pod hribom, kjer je vadbišče igralcev gol- fa, nasproti slatinskega kul- turnega doma, ob nastajajoči novi promenadi. Pomočnica direktorja podjetja SKB Ne- premičnine in leasing. Mari- na Vrečar, je povedala, da so prodajali apartmaje po ce- nah od 2600 do'2900 mark na kvadratni meter, lastniki pa so iz različnih koncev Slove- nije. Na prodaj je še 8 apart- majev, pomočnica direktorja pa meni, da bo ponedeljkovo slovesno odprtje vzpodbudi- lo tudi nove interesente. Gre za vzor, kako je mogoče ure- diti staro zgradbo, je prepri- čana, tisti, ki so si jo ogleda- li, pa se strinjajo. Projekt je delo ljubljanske skupine Studio Line, pod vodstvom arhitektke Nade Matičič. Na ponedeljkovi slovesno- sti bo tudi generalni direktor SKB banke, Ivan Nerad. BRANE JERANKO il. 31. - 3. avgsut 1995 5 GOSPODARSTVO Tretja levitev Konusa Konjiški Konus je 10. julija prevzela že tretja skladova ekipa po vrsti, ki pa ne napo- veduje večjih sprememb, tem- več le doslednejše izvajanje ukrepov reorganizacije. Del programa prestruktururanja je tudi tokrat zmanjšanje šte- vila zaposlenih. Dobri obeti? Glavni direktor Vojko Rove- re, ki vodi krizni management je prepričan, da ima sedem družb, od katerih trenutno sa- mo dve, Kofil in Konex, poslu- jeta pozitivno, realne možnosti za preživetje. V največjih dolgovih se du- šita Konvmi, ki zaposluje pri- bližno 230 delavcev in je v pre- teklih šestih mesecih pridelal 77 milijonov tolarjev izgube in Holding, ki je ustvaril za 20 milijonov tolarjev dolga. Di- rektorji družb so doslej že pri- pravili programe reorganiza- cije posameznih družb, za nji- hovo uresničevanje pa imajo časa osem mesecev. Konus je v velikih likvidnostnih teža- vah, upnikom namreč dolguje 34 milijonov nemških mark, od tega samo zaposlenim 8 mi- lijonov, najtežja meseca za po- djetje pa bosta, po ocenah, september in oktober. Na cesto vsaj 150 Hudi Razgovore z zaposlenimi glede odpuščanja so že opravi- li, pravi Rovere, delavci pa so jih sprejeli razmeroma mimo. Pripravljen program presež- nih delavcev predvideva naj- večjo izgubo delovnih mest, 60, v Konumu, katerega obstoj je tudi najbolj vprašljiv. V Ne- texu naj bi delo izgubilo 25, Konvesu 35, Holdmgu 10, Ko- termu 15, v preostalih treh družbah pa skupno 12 delav- cev. Novo vodstvo pravi, da bodo tokrat na udaru riežijski delavci, teh je po ocenah kar 40 odstotkov vseh 700 zaposle- nih v podjetju. Na nekaterih drugih področjih predvidevajo odpiranje novih delovnih mest, vendar le v manjšem ob- segu. Kaico naprej v Konusu, katerega lastnik je od leta 1992 Sklad za razvoj, med večjimi upniki pa je tudi Banka Celje, zaenkrat obstaja 15 programov, od tega je 30 odstotkov proizvodnje vezane na čevljarsko industrijo, ki je že dlje časa v krizi. Krizni ma- nagement na tem področju ne predvideva večjih posegov, temveč namerava zadevo pre- pustiti trgu. Delež usnjarskin programov pa se bo najverjet- neje še zmanjševal, saj se ma- sovne zmogljivosti čevljarske industrije krčijo povsod, pone- kod pa se selijo tudi na daljni Vzhod. »Del težav v teh družbah je pretežno subjektivne narave. Ljudje so se doslej ukvarjali z napačnimi nalogami, prema- lo pozornosti pa so posvečali tekočemu poslovanju, ki je najbolj pomembno. Prizade- vanja so se doslej preveč vrtela okoli lastninjenja in ugibanj glede primernosti ponovnega združevanja Konusa,« pravi vodja kriznega managementa, ki se je med drugim kalil tudi v trboveljskem Iposu, sevni- škem Stilesu in Rušah. VESNA LEJIČ Vsalc prvi torelc Piše: Zdenko Podlesnik Največja novost minulega tedna je vsekakor odločitev Ljubljanske borze, da bodo borzni sestanki v Ljubljani le še enkrat mesečno. Razlog za to je bil zelo preprost, opazno majhen obseg sklenjenih po- slov v dneh, ko se je trgovalo samo v Ljubljani. Za zadnji mesec bi lahko rekel, da je ra- zlika kar desetkratna. V tem mesecu bomo trgovali le še preko računalnikov BIS. Borz- ni sestanki bodo odslej le vsak prvi torek v mesecu. Promet je bil v torek podo- ben prejšnjim torkom, znašal je približno dvanajst milijonov tolarjev. Sklenjen je bil le en posel z obveznico in sicer z ob- veznico RS02. Preostali del prometa so bili posli z delnica- mi. Večini je tečaj porasel, a je bil njihov obseg premajhen, da bi lahko pisal o kakšnem res- nejšem dvigu tečajev. V zad- njem tednu najbolj vztrajno raste le delnica družbe NIKA, razlog za to je v družbi sami, saj se je odločila intervenirati potem, ko je njena delnica za- čela preveč drveti navzdol. Kako močna je v resnici ta na- mera njihove družbe, je težko reči, a je povpraševanje po sto- tisočih delnicah lastne družbe naredilo precejšen psihološki efekt na posrednike. Verjetno bi ob realizaciji posla bil po- doben učinek na drugi strani, do česar pa ne more priti, saj verjetno nihče ne razpolaga s tako veliko količino delnic družbe NIKA. Vsekakor je bila njihova odločitev modra, mno- gi smo jo pričakovali že pred poletjem. V preteklem tednu je imela trend rasti tudi delnica DADAS, vendar pri njej ni bi- lo opaziti da bi kdo posebej interveniral. Njena cena je 1. avgusta bila 80.000 SIT. kar je skoraj 15.000 več od najnižje- ga tečaja letos v juliju. V torek so trgovali tudi posredniki s plemenitimi kovinami in si- cer predvsem z nepredelanim zlatom po tečaju 1604 SIT za gram. V primerjavi s svetovno ceno to pomeni, da je pri nas unča čistega zlata skoraj 20 dolarjev dražja. Pretekli petek je vlada spre- jela sklep o konvertibilnosti tolarja s 1. septembrom. To in pa povečanje deviznega mini- muma pri poslovnih bankah sta bili osrednji temi pogovo- rov posrednikov po zadnjem sestanku v Ljubljani. Mnenja so kot ponavadi različna. Ne- kateri menijo, da bi to utegnilo vplivati na rast tečaja DEM, ki raste skoraj linearno. Drugi so mnenja, da je že čas, da se rast ustavi in bodo postali spet ak- tualni nakupni boni predvsem od druge emisije. Slednje mi- slim da so bolj želje kot možna resničnost. Vsekakor počakaj- mo in čas bo pokazal. Tečaj marke je v zadnjih 69 dneh zrasel za 0,16%. Pričakovano večje povpraševanje po devi- zah s strani bank bo verjetno vplivjdo na nadaljevanje tega trenda. To je posledica odpra- ve takoimenovanih starih de- viznih vlog, omenjene so se- Proficia-Dadas in CBH sporo- čata, da vrednost enote vza- jemnega sklada Herman Celj- ski na dan 2. avgust znaša 1.167,47 SIT. stavni del obstoječih deviznih vlog. Sedaj ne bo več delitve na stare in nove devizne vloge. Zunanja konvertibilnost to- larja verjetno ne bo prinesla nobenih velikih sprememb. Morda bo največja ta, da bo tolar še bolj zaželen in ga bo še težje zaslužiti, zato ga bomo Slovenci še bolj cenili kot diu- gi. Nekoč znano kupovanje de- viz in njihovo zapravljanje v sosednjih državah bo postalo še manj zanimivo, kar je opa- ziti že sedaj. Podjetniški in" menjalniški tečaji bodo počasi odpravljeni, tako kot se to že dogaja z doslej finančno naj- bolj priljubljeno črko »R«. In- flacija bo namreč ostala, R bo nadomestila temeljna obrest- na mera. Petrol odšel iz igre Za ožMte¥ zdravilišča v Rimskih Toplicah bo potrebno najti novega partnerja Ministrstvo za obrambo, Krka in Petrol so maja lansko leto podpisali pismo o nameri in se s tem obvezali, da bodo s skupnimi močmi pripravili zdravilišče, da bo spet odprlo vrata in zaživelo. Kot kaže, se to še ne bo zgodilo, saj part- nerji niso našli skupnega jezi- ka in realizacija, kot je bila zamišljena v prvotni obliki, ne bo mogoča. Vodstvo Petrola je sopodpisnike pisma o nameri zaprosilo, da prekinejo dogo- varjanja, dokler se podjetje ne bo lastninilo in bodo bodoči lastniki sprejeli sklep o more- bitnem vlaganju v Rimske To- plice. Peticija krajcinov, z zahtevo po takojšnji oživitvi zdraviliš- ča, k razrešitvi problema ni pripomogla, je pa po drugi strani izzvala vsaj nekatere konkretne odgovore. Služba za peticije v Državnem zboru bo predlagala, da zadevo na svoji prvi jesenski seji obrav- nava tudi Komisija za peticije Državnega zbora. Poleg tega v svojem odgovoru navaja, da so očiten problem zahtevana znatna finančna sredstva, kar je verjetno tudi razlog za ob- jektivne zadržke Petrola, ki se pred lastninjenjem in brez so- glasja bodočih lastnikov ver- jetno ne želi spuščati v večje investicije. Iskanje rešitev se- veda ni zastalo. Ministrstvo za obrambo pa zagotavlja, da se kompleks vzdržuje in da ne nastaja večja škoda. In kako zadevo pojasnjujejo na Pe- trolu? »Vsekakor se kot resni po- slovneži zavedamo obveznosti, ki smo jih s podpisom pisma prevzeli. Prav zato, ker odgo- varjamo tako za donosnost po- djetja kot celote, odgovarjamo tudi za donosnost posameznih naložb, pred njo dobro preve- rimo ekonomsko upravičenost in seveda pričakujemo, da podpisane dogovore spoštujejo tako sopodpisniki kot tudi, da imamo v okviru dogovorov po- ložaj enakopravnega partner- ja. Če ti predpogoji niso izpol- njeni, ni mogoče pričakovati uspešnega poslovanja novega podjetja in posledično uspešne sklenitve dogovora kljub jav- nim pritiskom, ki so pogosto posledice tega, da javnost ni seznanjena z vsemi dejstvi. Kljub pisni zavezi v okviru podpisanega pisma o nameri, da ima naše podjetje v novi družbi položaj enakopravnega družbenika, je bila družbena pogodba dogovorjena in us- klajena mimo našega podjetja in posredovana v sprejem Vla- di RS, ki jo je sredi maja letos tudi sprejela.Vsebina pogodbe je za naše podjetje tako ne- ugodna, da bi bil pristop k njej do bodočih lastnikov neodgo- vorno dejanje,« je med drugim Državnemu zboru pojasnil ge- neralni direktor Petrola Franc Premk. Ob tem je opozoril tudi na druge nepravilnosti, ki so bile prisotne v vseh dosedanjih do- govarjanjih. Prišlo je do spre- membe programa zdravilišča, ki je prej temeljil na rehabili- taciji mladih z olcvarami loko- motomega sistema, kasneje pa se je sprevrgel v program, ka- terega osnovna dejavnost naj bi bUo učenje zdravega načina življenja. Po njihovem mnenju naj bi takšna programska na- ravnanost ob pomanjkanju go- stov, ki bi bili zaradi take pro- gramske usmeritve pripravlje- ni bivati v zdravilišču, povzro- čila kasnejše negativno poslo- vanje zdravilišča. Prav tako se niso strinjali s tem, da še do danes niso prejeli natančne študije za potrebna vlaganja v oživitev zdravilišča in tudi ne študije, ki bi opravičevala njihov vložek. Ob podpisu pi- sma o nameri jim je bil posre- dovan podatek, da je za zagon zdravilišča potrebnih šest mi- lijonov mark, za kar naj bi Pe- trol prispeval polovico sred- stev. Pri predstavitvi progra- ma in potrebne rekonstrukcije zdravilišča pa so bili seznanje- ni z oceno potrebnih vlaganj, ki znaša približno dvajset mi- lijonov nemških mark. Manj- kajočih študij, ki so eden od osnovnih pogojev za sprejem investicijske odločitve pa še vedno nimajo. Menijo tudi, da so cenitve glede na potrebna vlaganja previsoke in nereal- ne, pravna služba pa celo me- ni, da vlaganja stvarnih vlož- kov v družbo pred razrešitvijo problema sukcesije ne dajejo zadostne pravne varnosti. Franc Premic v svojem pojas- nilu še dodaja: »V poslovnem življenju cesto, kljub dobrim namenom, ne pride do skleni- tve posameznega posla, kljub temu, da partnerji razpolagajo z vsemi nujno potrebnimi po- datki za investicijsko odloči- tev, s katerimi pa mi v tem trenutku ne razpolagamo. Prav tako nas preseneča, da se od našega podjetja na nek na- čin zahteva, da pristopi k oživ- ljanju Rimskih Toplic, ob tem pa pobudniki oživitve ne vključujejo lokalnega gospo- darstva, ki v tem trenutku na- črtuje in že vlaga v sosednje zdravilišče. Prav vključevanje lokalnega gospodarstva sku- paj z manjkajočimi podatki, pa bi bilo lahko zagotovilo, da o Rimskih Toplicah v bližnji prihodnosti ne bi govorili kot o ekonomskem problemu kra- ja, pač pa kot uspešnem zdra- vilišču.« Ministrstvo za obrambo v svojem odgovoru na javno peticijo pravi, da skupaj ž ostalimi dnižbeniki proučuje nastalo situacijo. Pri tem je te- meljnega pomena rešitev os- novnega vprašanja in sicer, da je potrebno zagotoviti znatna sredstva za začetek delovanja zdravilišča. To v tem trenutku še ni rešeno. Ministrstvo pod- pira vsa prizadevanja za oživi- tev, pri čemer pa poudarja, da brez zagonskih sredstev (okoli šest milijonov mark) ta oživi- tev ni mogoča. Vladimir Petro- vič, direktor Krke iz Novega mesta obljublja, da se bodo še naprej držali tistega, kar so v pismu obljubili ter da aktiv- nosti glede programa revitali- zacije zdravilišča tečejo dalje, vendar pa je potrebno počaka- ti na novega partnerja, ki bo nadomestil Petrol, išče pa ga Ministrstvo za obrambo. DAMJANA SEME Del nepremičnin Železarne Štore prodan Prvi krog prodaje poslovno nepotrebnih premičnin in ne- premičnin Slovenskih žele- zarn na lokaciji Štore je končan. Komisija in nadzorni odbor pri Slovenskih železarnah sta pred nedavnim obravnavala ponudbe in izbrala prve ku- pce. Samska domova na Te- harjah in na Lipi naj bi nove lastnike dobila med prvimi, v kratkem, ko bo zaključen de- nacionalizacijski postopek, pa naj bi sklenili tudi pogodbo za prodajo Mlinarjevega Janeza. Trenutno potekajo pogovori za prodajo traktorske hale, za katero se zanimajo štirje ku- pci, med njimi tudi Emo. Novi lastnik Samskega doma na Te- harjah bo dosedanji najemnik, podjetje Termix d.o.o., ki je imelo tudi predkupno pravico, lastnik Samskega doma na Li- pi pa bo podjetje Eurokomp d.o.o.. Neprodane ostajajo še počitniške zmogljivosti na Hr- vaškem, na otokih Cresu in Rabu. v Sloveniji pa na Kopah in v Čatežu. VESNA LEJIC Nacionalka naivečla v pet skladov Nacionalne finančne družbe je doslej vpisalo svoje certifikate 125 tisoč državljanov Slovenije, to pa jih trenutno uvršča na prvo mesto med vsemi poo- blaščenimi družbami za upravljanje. Nacionalna finančna dnižba je namreč dobila dovolje- nje za 2. izdajo delnic, vpis pa se je začel 10. julija. Vpis in vplačilo delnic 2. izdaje poteka po pričakovanjih NFD. V prvih dveh tednih so vpis in plačilo izvedli 60-odstotno, to pa je botrovalo tudi odločitvi, da NFD zaenkrat ne bo reklamirala svoje dejavnosti. Imetnike certifikatov, ki so se odločili za vpis v NFD zato pozivajo, da certifikat vložijo čimprej, saj so njihova vpisna mesta odprta tudi v čaisu dopustov. Strokovnjaki NFD pa se že pripravljajo na nakupe delnic podjetij na naslednji javni dražbi Sklada RS za razvoj, ki bo oktobra. IS DesoUna revnih LJUBLJANA, 1. avgusta (Delo) - Po podatkih zavo- da za statistiko, pridoblje- nimi z anketo leta 1993, se z revščino srečuje kar do- bra desetina (13,6 odstot- ka) gospodinjstev v Slove- niji. Čeprav se zdi ta števil- ka visoka, je pod evrop- skim povprečjem, ki znaša 15 odstotkov prebivalstva. Samo Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozem- ska imajo v okviru evrop- ske skupnosti nižjo stopnjo revščine. Skrb pa zbuja dejstvo, da se je revščina od leta 1988, ko je bila oprav- ljena predzadnja anketa, povečala za 1,7 odstotne točke. 14 neprimernih Icopaiišč LJUBLJANA, 1. avgusta (Večer) - Podatki o primer- nosti morske vode za kopa- nje v slovenskih kopališčih na obali kažejo, da je kar 14 od 29, kjer vsak teden vzamejo vzorce, neprimer- nih za kopanje. Med njimi so kopališče na Debelem rtiču, v Študentskem tabo- ru in počitniškem domu v Ankaranu, kopališči Ko- per in Žustema, avtokamp Jadranka, hotel Simonov zaliv, počitniški dom v Izo- li, letovišče Pacug v Stru- njanu, kopališče pri hotelu Piran in vsa kopališča v Portorožu. Kam z odpadici? KRŠKO, 28. julija (Delo) — V naslednjem desetletju v naši državi ali sosednji Htrvaški še ne bomo imeli trajnega odlagališča radio- aktivnih odpadkov, začas- no odlagališče pri JE Krško pa je vse bolj polno. V Kr- škem so se zato lotili ukre- p>ov za pridobitev prehod- nega prostora za hrambo RAO. S posebno, tehnologi- jo kompaktiranja odpad- kov bodo prihranili tretji- no prostora, ki ga je sicer samo še za šest let obrato- vanja elektrarne. Siovenija čianica WTO LJUBLJANA, 30. julija (Republika) - Slovenija je postala polnopravna člani- ca Svetovne trgovinske or- ganizacije (WTO) kot njena 105. članica. Polnopravno članstvo zagotavlja člani- cam, predvsem pa majhnim državam, pravno varnost v mednarodni trgovini. Za Slovenijo je to tudi prizna- nje, da je trgovinsko in go- spodarsko urejena država. Sogiasje za Mercator LJUBLJANA, 31. julija (Večer) - Agencija republi- ke Slovenije za prestruktu- riranje in privatizacijo je pred dnevi izdala Poslov- nemu sistemu Mercator od- ločbo oziroma drugo so- glasje v postopku lastnin- skega preoblikovanja. Z vpisom v sodni register bo tudi formalno končan postopek lastninjenja Mer- catorja. Osnovni kapital je razdeljen na 3,471.840 del- nic z nominfdno vrednostjo ene 10 tisoč tolarjev. Poleg skladov imajo 59,5 odstot- ka osnovnega kapitala fi- zične osebe, 0,8 odstotka pa pravne osebe. it. 31. - 3. avgust 1995 DOGODKI 6 Pohorje, zeleni svet radosti Prvič skupni nastop štirih regll In 49 ohčin ¥ organiziranem trženju turizma v Sloveniji imamo kakš- nih 800 tisoč različnih turi- stičnih publikacij - od skromnih reklamnih lističev do razkošnih tiskanih kata- logov — a katalog Pohorje, ze- leni svet radosti je prvič uspel združiti interese štirih regij in 49 slovenskih občin od Logarske doline do Slo- venskih goric ter od Koroške do Kozjanskega povezati v organiziranem trženju tu- rizma. Z izidom kataloga pa je storjen šele prvi korak, saj izredno lepo oblikovan in podatkovno bogat katalog v primeru, če bo ostal na mi- zi in ne prišel med ljudi, sam po sebi ne bo spremenil ni- česar. Pred poldrugim letom je bila ustanovljena medregij- ska skupina za razvoj in pro- mocijo Pohorja, ki velja za metaforo dela Slovenije z iz- jemnimi turističnimi zmog- ljivostmi. Občine so sklenile dogovor o sodelovanju in skupnem nastopu, saj Po- horje doslej ni bilo še nikoli ponujeno kot zaokrožena tu- ristična destinacija. »Pa ima vse možnosti za to,« je na predstavitvi kataloga v hote- lu Planja na Rogli minulo sredo poudaril Stane Bizjak iz turističnega dela ministr- stva za gospodarstvo. Pohor- je namreč ponuja tuiizem gora, mest in zdravilišč, ne- okrnjene narave, ohranjenih starih obrti, zimskoturistič- nih centrov, vinskih ob- močij, ... V katalogu je predstavlje- nih preko 40 naravnih zna- menitosti, blizu sto kultur- nih ustanov (giadov, galerij, muzejev...), prvič so na enem mestu zajeti vsi sakral- ni spomeniki. Ob tem pa je najpomembnejše, da Pohorje premore preko 10 tisoč turi- stičnih ležišč, kar predstav- lja kar tretjino vseh turistič- nih zmogljivosti v Sloveniji. Kar 8.500 postelj je hotel- skega ali penzionskega tipa, 500 jih je mogoče najti v pre- nočiščih, preko 700 na 50 tu- rističnih kmetijah, Pohorje pa premore še 13 kampov in 23 izletniških kmetij. V ka- talogu so našli svoje mesto vsi turistični dejavniki; od velikih podjetij do zasebni- kov in turističnih kmetij. Zbrana je baza 240 naslovov organizacij in domačij, ki se ukvarjajo s turizmom, v njem je mogoče najti vse najosnovnejše informacije. Katalog pa pritegne še z bar- vitimi fotografijami prizna- nih slovenskih avtorjev, tu- rističnimi kartami posamez- nih območij ter seveda ber- ljivim, informativnim vez- nim besedilom Jožeta Vol- fanda. »A sam izid kataloga, ki je sicer velik dosežek v povezo- vanju slovenskih turističnih delavcev na lokalni ravni in hkrati tudi z državo, sam po sebi ne bo spremenil ničesar, turizma na Pohoiju ne bo v ničemer približal ljudem, če bo ostal na mizah ali skrbno shranjen v predahh,« je na predstavitvi pribil mi- nister za gospodarske dejav- nosti dr. Maks Tajnikar. Me- nil je, da mora katalog priti po najkrajši poti v tuje in Katalog Pohorje, zeleni svet radosti je v sodelovanju z ministrstvom za gospodar- ske dejavnosti založila in iz- dala Medregijska skupina za razvoj in promocijo Pohorja, projekt pa je vodilo podjetje Fit Media iz Celja. Izšel je v nakladi 50 tisoč izvodov, od tega 5 tisoč v slovenščini, 45 tisoč pa v angleščini, nemščini, italijanščini in hr- vaščini. domače turistične agencije, saj bo le tako usmeril na Po- horje nove goste. Drugim slovenskim turističnim regi- jam in hkrati tudi drža\'i, ki v teh dneh ustvarja celostno podobo domačega turizma, pa bo služil za vzor, kako povezano in usklajeno pred- staviti vse bogastvo, ki ga na turističnem področju premo- re naša država. IVANA STAMEJČIČ Oset na čelu celjske SKD Predsednik Občinskega odbora SKD Celje Marko Zidanšek je zaradi osebnih razlogov na seji odbora minuli četrtek odstopil z mesta predsednika. Člani odbora so na njegovo mesto soglasno izvolili doseda- njega podpredsednika Lojzeta Oseta. IS Slatinska lekarna s Celjani v občinskem svetu Rogaške Slatine so se pred dnevi odločali o prihodnosti domače lekarne. Razmišljali so o ustanovitvi lastnega zavoda, na koncu paj so se strinjali, da ostanejo tudi v novi občini v okviru javnega zavoda Celjske lekarne. Ko so govorih o možnosti podelitve koncesije za lekarniško dejavnost, so namreč izve- deli, da zaradi moratorija za podeljevanje koncesij to niti ni mogoče. BJ O občinskih obveznicah Občinski svet v Kozjem se je pred dnevi strinjal z osnutkom odloka o prevzemu obveznosti v zvezi z obveznicami bivše občine Šmarje pri Jelšah. Omenjene občine ni več, osta- jajo pa njene obveznosti, pri čemer so zavezanke nove obči- ne. Skupna vrednost izdanih obveznic znaša 1,5 miUjona mark, namenili pa so jih grad- nji magistralnega vodovoda. Po sprejetem osnutku odlo- ka prevzema neporavnane ob- veznosti Obrtno komunalno podjetje petih novih občin, ki bo sprejete obveznosti izplače- valo. Na zadnji seji v Kozjem pa so se obenem strinjali s predlogom OKP o podraži- tvah oziroma uvedbi prispev- kov ter taks za vodarino, za odvoz smeti oziroma posamez- ne investicijske naložbe. Po predlogu, ki velja za vseh pet novih občin, bodo posamezne cene višje tudi za približno po- lovico ali za tretjino, uvajajo pa tudi novo takso za sanacijo skupnega odlagališča komu- nalnih odpadkov v Tuncovcu pri Rogaški Slatini ter za po- trebno komunalno opremo. Pred sestankom kozjanskih svetnikov se je sestal njihov odbor za komunalne zadeve, ki je pogojeval podporo podra- žitvam s takojšnjim začetkom del na vodohramu v Kozjem, kar pa niso dosegli. Svetniki občine Kozje so, po hitrem postopku, sprejeli tudi predlog poslo\Tiika, saj se pri- stojna komisija pred tem ni uspela sestati. Prav tako so razpravljali o možnosti urad- nega glasila občine Kozje, saj menijo, da je ponudba repu- bliškega Uradnega lista pre- draga. Tako bi najpomemb- nejši del uradnih besedil ob- javljali v svojem uradnem gla- silu, preostalo v posavskem Našem glasu - dokončno pa bi se odločUi novembra. Na seji so tudi imenovali člane komi- sij za pripravo aktivnosti v zvezi z občinskim praznikom ter predlogom celostne podobe občine, pa tudi komisije za priznanja ter odlikovanja. So- glašaili so tudi z lastninjenjem radijske postaje Šmarje pri Jelšah, Štajerskega vala. Za vzdrževanje skupnih na- prav na melioracijskem ob- močju Sedlarjevo-Buče so sprejeli odločitev o letnem pri- spevku v višini 2 tisoč tolarjev na hektar. Dnevni red pa so razširili tudi s sklepom o raz- grnitvi osnutka ureditvenega načrta naselja Podsreda. BRANE JERANKO Sedem let doiga zgodba Sporna priključitev naselja Prihova k občini Nazarje ~ ZaUnjo besetio ho imel Državni zbor Krajani Prihove si že od leta 1988 prizadevajo za priključi- tev svojega naselja k Nazar- jam, saj so na ta kraj življenj- sko bistveno bolj vezani kot na Rečico ob Savinji in na občino Mozirje, kamor sodijo po novi lokalni samoupravi. Zahtev« Prihovčanov so nazarski svet- niki in župan, ko so na julijski seji obravnavali dopis inici- ativnega odbora Prihove, ar- gumentirano podprli. Odprto ostaja vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli v mozirski občini. Naselje Pri- hova je namreč gospodarsko precej močno, na tem območju pa načrtujejo tudi gradnjo obrtniške cone, kar bo pomen naselja še dodatno povečalo. Morda je ravno zato moč sliša- ti mnenja, da tistim, ki se ne strinjajo s priključitvijo Pri- hove k Nazarjam, pravzaprav ne gre za ljudi, pač pa za to- varne ... »Vsi naši napori so bili za- man,« ugotavlja iniciativni odbor Prihove v dopisu, ki so ga 18. juhja naslovili na na- zarski občinski svet. »Razlo- gov za to je več. Med njimi so nekorektno nasprotovanje vodstva bivše KS Rečica ob Savinji, ko smo se želeli odce- piti od nje in se priključiti KS Nazarje, lažna zagotovila in obljube najvišjih predsta\'ni- kov bivše občine Mozirje v ne- kaj mandatih, različna podti- kanja in širjenje lažnih infor- macij med našimi krajani. Dejstvo je, da nismo uspeli ne prej, ne v pogojih nove lokalne samouprave. Izvedli smo veli- ko sestankov, zborov krajanov in referendumov. Prav na vseh smo izrazili večinsko voljo, da se priključimo Nazarjam, prej KS, danes občini.« Nazarski svetniki in župan Ivan Pumat so voljo Prihovča- nov podprli in argumentiraU razloge za priljučitev Prihove, pri tem pa poudarili, da so krajani Prihove življenjsko ve- zani na vse ustanove v Nazar- jah, od šole in vrtca, pošte, do zdravstvenega doma. Pomem- ben pa je tudi podatek, da je skoraj 80 odstotkov Prihovča- nov zaposlenih prav v nazar- skih podjetjih. »S priključitvi- jo k Nazarjam bi Prihova po- novno postala celota,« je menil Pumat, »kar je tudi eden od smiselnih pogojev oblikovanja novih občm.« Od mozirske ob- čine pričakujejo krajani men- da odklonilen odgovor, sicer pa bodo vlogo za priključitev nasio\T.li še na komisijo za lo- kalno samoupravo pri Držav- nem zboru, ki bo izrekla mero- dajno odločitev. Če bo pozitiv- na, bodo v Prihovi izvedli refe- rendum o priključitvi k Na- zarjam. K. LEKtČ ŠenUurčanom končno uspeva mmmmammmammmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmm Letos hode gradili dom upokojencev Potem ko so v državnem proračunu sprejeli amandma za izgradnjo doma upoko- jencev v mestu Šentjur, se v občinski stavbi pripravlja- jo na začetek gradnje. Gre za znesek v višini 50 milijonov tolarjev, gradnja pa bo stala približno 400 milijonov to- larjev. V občinskem prora- čunu so pred tem zagotovili že 20 milijonov tolarjev. Gre za dolgo in težko pričakova- no naložbo. Lokacija doma, v šentjur- skem predelu Pod Vrbco, je bila nekoč sporna, saj so ne- kateri ocenili, da naj bi bil dom upokojencev preblizu pokopališča. V občini meni- jo, da gre za resnično preti- rane ocene, sicer pa so spor- no zemljišče odkupili že leta 1989. Občina mora pred gradnjo zagotoviti opremlje- no stavbno zemljišče, pa do- vozno cesto, komunalne od- vode, projektno dokumenta- cijo... Brigita Jelene, tajnica občine, ki problematiko red- no spremlja, je prepričana, da bodo začeli graditi še le- tos. »Sedemdeset milijonov tolarjev seveda ni dovolj, za težko pričakovani začetek gradnje pa zadostuje.« Gre za prvi dom upokojen- cev v tej občini. Ker ga ni- majo, preživljajo Šentjurča- ni jesen življenja daleč od doma, v sosednjih občinah. Zaradi prostorske stiske so posamezniki celo v drugih pokrajinah, daleč od sorod- nikov BRANE JERANKO Proti novi delitvi agencije LJUBLJANA, 26. julija (Delo) - Poslanci so brez za- pletov odpravili blokado v delovanju državnega zbora. Sprejeli so namreč predlog, da vročo točko, odločanje o zakonu o za- časnem in delnem morato- riju na vračanje premože- nja Cerk\d, preložijo na ko- nec julijske seje, ki bo ver- jetno šele septembra. Nato so razpravljali o predlogu vlade, da bi iz agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje nastali agencija za revidiranje lastninskega preoblikova- nja podjetij in agencija za plačilni promet. Gutman ostaja načelnik LJUBLJANA, 27. julija (Delo) - Vlada ni razrešila načelnika generalštaba Al- bina Gutmana. Na kore- spondenčni seji, njene ka- (h-ovske komisije člani na- mreč niso dosegli soglasja. Zamenjavi je nasprotoval notranji minister Andrej Šter, zato bo vlada obrav- navala predlog za zame- njavo načelnika general- štaba šele jeseni. Na seji odbora za obreimbo Jelko Kacin ni prepričal nekate- rih opozicijskih poslancev, da gre pri zamenjavi za osebno željo generala Albi- na Gutmana in ne za pred- log obrambnega ministra. Za novega načelnika Kacin predlaga državnega sekre- tarja Bojana Šuligoja. Tolar bo konvertibilen LJUBLJANA, 27. julija (Delo) - Vlada je na pripo- ročilo Banke Slovenije sprejela sklep o prevzemu obveznosti po 8. členu sta- tuta Mednarodnega denar- nega sklada, ki pomeni for- malno uvedbo konvertibil- nosti tolarja v tekočih mednarodnih transakcijah od 1. septembra letos. »Zu- nanja konvertibilnost va- lute je znamenje finančne stabilnosti države, pred- vsem njene plačilnobilanč-' ne stabilnosti,« je ob tem izjavil finančni minister, Mitja Gaspari InUacUa 0,3- odstotna LJUBLJANA, 27. julija (Dnevnik) - V letošnjem ju- liju so bile drobnoprodajne cene v primerjavi z junijem v povprečju višje za o,3 od- stotka, kar pomeni, da se slovenska inflacija bliža evropskim stopnjam rasti. Drobnoprodajne cene so se od lanskega decembra do letošnjega julija zvišale sa- mo za 4 odstotke. Rezultati mature LJUBLJANA, 28. julija (Delo) - Na 115 srednjih šo- lah po Sloveniji so objavili rezultate prve nove matu- re. Uspešno je maturiralo 6421 dijakov, kar je 84,5 odstotka kandidatov. Z zaključnim izpitom, pa je srednje izobraževanje uspešno končalo 3634 dija- kov. Prijave za jesenski maturitetni rok morajo kandidati oddati najkasne- je do 6. avgusta. it. 31. - 3. avgsut 1995 1 VROČA TEMA Kje bodo razkuževali odpadke Kuinl oapaHkf odstranjfenl z dvorišča celiske bolnišnice - Kje bo nova lokacija za razkuževanje? - Krajani Škofje vasi zahtevajo pojasnila v dneh ob koncu tedna so na dvorišču Splošne bolniš- nice Celje z mobilno dezin- fekcijsko napravo razkužili vse kužne odpadke, ki so se v bolnišnici nabrali preko zi- me. Še vedno pa ni znano,- kje bo v prihodnje nova lo- kacija za obratovanje razku- ževalnika. Krajani Škofje vasi so zahtevali pojasnila o načrtovanju začasnega razkuževanja kužnih odpad- kov na območju njihove či- stilne naprave, v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pa so pripravili prva pojasnila. Po besedah direktorja celjske bolnišnice mag. dr. Aleša Demšarja so v dneh ob koncu tedna odprli vse sode s kužnimi odpadki in na bol- nišničnem dvorišču z mobil- no dezinfekcij sko napravo razkužili spodnje plasti kuž- nih odpadkov, iz vrhnjih plasti najprej izčrpali vodo, kasneje pa prav tako razku- žili. Nenevarne odpadke so zatem odpeljali na komunal- no odlagališče. Sode so do- dobra razkužili, kasneje pa vmičili, saj se vodstvo bolniš- nice zaveda, da niso primer- ni za skladiščenje kužnih od- padkov. Kužne odpadke v celjski bolnišnici zdaj normalno skladiščijo v ustrezne kon- tejnerje, ki se po napolnitvi neprodušno zaprejo. Mobil- na dezinfekcijska naprava se bo na bolnišnično dvorišče vrnila čez tri tedne, ko se bo ponovTio nabrala zadostna količina odpadkov za razku- ževanje. Sicer pa si vodstvo bolnišnice še naprej prizade- va, da bi v Celju našli ustrez- no lokacijo za razkuževanje odpadkov, saj v bolnišnici ne bodo pristali na to, da bi nji- hovo dvorišče v središču me- sta postalo zbirna točka za razkuževanje vseh kužnih odpadkov zdravstvenih ustanov širšega območja. Na osnovi časopisnih, ra- dijskih in televizijskih novi- narskih prispevkov o proble- matiki kužnih odpadkov v Celju ter iskanju začasne lokacije za njihovo razkuže- vanje na območju čistilne naprave v Ško^i vasi so kra- jani že zastavili nekaj javnih vprašanj, na katera zahteva- jo pojasnila. V njihovem imenu je pred- sednik sveta krajevne skup- nosti Branko Verdev županu Mestne občine Celje Jožetu Zimšku ter direktorjema Za- voda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivanu Erženu in Splošne bolnišnice Celje mag. dr. Alešu Demšarju za- stavil javTia vprašanja, kako je z načrtovanjem začasnega razkuževanja odpadkov na območju njihove čistilne na- prave. Zahtevali so strokov- no pojasnilo o neškodljivosti dezinfekcije teh odpadkov za okolje, ljudi in živali ter morebitnih stranskih učin- kih. Vedeti želijo, kdo in kdaj je dovolil dezinfekcijo teh odpadkov na področju krajevne skupnosti in zakaj o tem krajani niso bili obveš- čeni, saj bi morali konec koncev k odločitvi dati so- glasje tudi organi kraje\'ne skupnosti. Krajani so zapro- sili za javna pojasnila, hkrati pa napovedali, da bodo stro- kovnjake povabili tudi na zbor krajanov (predvidoma v začetku prihodnjega ted- na), kjer bo še nova prilož- nost za dodatna pojasnila. Prvi odgovori Direktor Zavoda za zdrav- stveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen, ki delovanje rnobilncr- ga dezifektorja spremlja že vse od prvih razmišljanj o nakupu, je za krajane pri- pravil prva pojasnila. >^Pri delu v zdravstvenih ustanovah nastajajo različne vrste odpadkov. Za vsako skupino odpadkov je na- tančno opredeljen način rav- nanja, ravno tako tudi za ti- ste odpadke, ki jih imenuje- mo kužni ali iniektivTii od- padki. Kužni odpadki so ti- sti, ki so bili v stiku s telesni- mi tekočinami ali izločki. Zaradi tega bi lahko bUe v njih prisotne klice, ki pri ljudeh povzročajo nalezljive bolezni. Da bi bili odpadki za okolje nenevarni, je po- trebno klice uničiti. To stori- mo tako, da odpadke sežge- mo ali pa jih razkužimo. V Sloveniji je bila sprejeta odločitev, da se bodo kužni odpadki zdravstvenih usta- nov razkuževali s posebno mobUno napravo ZDA-M3. Ta naprava odpadke najprej zmelje, nato pa jih razkuži (dezinficira) s pomočjo vod- ne pare, ki ima 140 do 150 stopinj Celzija. Po 15. minu- tah so odpadki sterilni. To pomeni, da so uničene vse ži- ve kUce; tiste, ki povzročajo nalezljive bolezni, in tiste, ki jih običajno najdemo v oko- lju ter za človeka ali žival niso nevarne. Razkuženi od- padki se nato odlagajo na deponiji koumnalnih od- padkov. Tak način ravnanja s kuž- nimi odpadki je bil sprejet zaradi okoljevarstvenih in ekonomskih razlogov. Ob enaki učinkovitosti ima na- mreč mobilna razkuževalna naprava v primerjavi s seži- galnico več pomembnih prednosti. Njeno delovanje nima nobenih škodljivih učinkov na okolje, energet- sko je bolj varčna in je eko- nomsko edino sprejemljiv način ravnanja s kužnimi odpadki. Prednost mobilne naprave je tudi v tem, da lahko potuje povsod po Slo- veniji, saj je odpadkov so- razmerno malo in bi bilo ekonomsko neupravičeno, če bi naprave imeli ob vsaki večji zdravstveni ustanovi. V Celju se kužni odpadki razkužujejo že od leta 1992, ko je bilo potrebno prenehati s sežiganjem odpadkov v za- stareli bolnišnični sežigalni- ci odpadkov. Ministrstvo za zdravstvo je problem razu- melo in podprlo nakup mo- bilne naprave, drugod po Sloveniji pa so se za tak na- čin ravnanja z odpadki odlo- čali postopno, saj je dražji od odlaganja neobdelanih od- padkov na deponiji. Letos pa je ministrstvo izdalo tudi ob- vezno navodilo, s katerim nalaga vsem zdravstvenim ustanovam in zasebnikom, da morajo kužne odpadke pred odlaganjem na deponiji obvezno razkužiti. Zaradi zastoja v razkuže- vanju odpadkov so v celjski bolnišnici vse kužne odpad- ke shranjevali v pločevina- stih sodih in jih na ta način hranili za naknadno razku- ževanje. Del teh sodov je bil na prostem in vanje je prodr- la meteorna voda. To je raz- kuževanje zapletlo, saj je po- trebno odvečno vodo pred razkuževanjem ločiti od trd- nih odpadkov, sicer je čas razkuževanja močno podalj- šan, sam postopek pa manj zanesljiv. Zaradi visokih zu- nanjih temperatur so se po- spešili razgradni procesi, ob odpiranju sodov pa se je širil neprijeten vonj. Glede na to, da je prostor na območju bolnišnice, kjer poteka raz- kuževanje, močno omejen, smo pričeli iskati rezervno lokacijo, kjer bi lahko po- stopno razkužili zaostalo ko- ličino odpadkov. V ponede- ljek, 24. julija, smo si tako ogledali deponijo komimal- nih odpadkov v Bukovžlaku in opuščeno čistilno napravo v Škofji vasi. Izkazalo se je, da ima le čistilna naprava v Škofji vasi vso potrebno infrastrukturo — dovolj velik manipulacijski prostor, vodo in električno energijo pri- merne moči - zato smo meni- li, da bi bilo mogoče razku- ževanje začasno opravljati na tem območju,« pojasnjuje dr. Eržen. Strinja pa se s stališčem krajanov, da bi jih kljub te- mu, da delovanje dezinfek- cijske naprave nima emisij v okolje ter ne ogroža zdrav- ja ljudi in živali, morali ob- vestiti o tem, kaj naj bi se dogajalo v njihovi bližini ter pojasniti vsa odprta vpraša- nja. Dejstvo pa je, da za obratovanje mobilnega raz- kuževalnika na območju či- stilne naprave v Škofji vasi zdravstveni inšpektorat še ni izdal soglasja, saj je objekt čistOne naprave, v katerem je tudi električni priključek, zaradi vandalizma močno poškodovan. Zato je za po- govore in dodatna pojasnila še dovolj časa, prva prilož- nost pa bo že zbor krajanov v Škofji vasi, predvidoma v začetku prihodnjega tedna. IVANA STAIVIEJČIČ Lani huda suša, letos obilno deževje Kmetijska letina bo ponekod na Celjskem manjša zaradi Junijskega deževja - Kritično leto za spravilo krme, ki Je slabše kakovosti Največkrat je vreme tisto, ki narekuje pogoje kmetova- nja, ravno zato pa je usoda kmetijskega pridelka precej negotova. Dokler ni pod streho, je tvegano napovedo- vati dobro ali slabo letino. Pa vendar smo kmetijske strokovnjake povprašali, kakšno letino pričakujejo le- tos na Celjskem. Lani je skoraj do sredine avgusta pustošila suša, letos pa je bilo ravno obratno. Še zlasti jimijsko deževje je v številnih predelih naše re- gije negativno vplivalo na kmetijski pridelek. Ponekod bo le-ta zavoljo prenizkih temperatur precej manjši, še največ škode pa je deževno vreme povzročilo pri spravi- lu krme. Letos je bo več kot dovolj, vendar pa bo slabše kakovosti. Prizadeti vinogradi In sadovnjald na Smarsicem Razmere za kmetovanje na območju petih občin bivše šmarske občine je ocenil Ivan Mlaker, vodja šmarske kmetijske svetovalne službe: »Na vinogradniškem po- dročju je spomladansko de- ževje vplivalo na slabo oplodnjo vinske trte, zato bo pridelek manjši približno za tretjino. Enako velja tudi za Sadovnjake.« Za pridelek koruze kaže, da bo letina običajna, na pšenico pa je spomladansko deževje vplivalo tako, da so se ponekod pričele pojavljati bolezni. Prevelika mokrota na travnikih je vplivala na slabšo kakovost krme, koli- činsko pa je pridelek nad- povprečen. Del bivše šmar- ske občine je prizadela tudi toča. Letošnjo letino je Mla- ker ocenil kot povprečno. V Šentlurju veliko sena slabše kakovosti »v spomladanskem času je bUo dovolj padavin, kar je ugodno vplivalo na rast travne rijše. Prav tako so bili letos ugodni pogoji za setev koruze,« ugotavlja direktor šentjurske Kmetijske zadru- ge Zvonko Pušnik. »Težave so se pojavile konec maja, z močnim deževjem, kar je onemogočalo spravilo sena. Sena je sicer veliko, zaradi mokrote pa je slabše kako- vosti. Na njivah, kjer so opravili vsa potrebna škrop- ljenja, je pridelek ugoden.« Konec maja in v juliju je bila v občini toča, kar je pov- zročilo škodo zlasti v sadov- njakih in vinogradih. Za si- lažno koruzo pa kaže, da bo dobra letina. V primerjavi s predlan- skim letom, ko je na Šentjur- skem pustošila suša, kaže, da bo letina bistveno boljša, razmeroma dobra. Preveč dežja v Zgornji Savinjski dolini V Zgornji Savinjski dolini, kjer zavzema največji delež v kmetijstvu živonoreja, so imeli letos precej več moče kot suše. »V treh tednih v ju- niju, ko je bilo močno dežev- je, se je zelo ohladilo,« je po- vedal Alojz Plaznik, pomoč- nik direktorja Zgomjesa- vinjske kmetijske zadruge. »Zlasti hmelj je zaradi pre- nizkih temperatur v dežev- nih dneh zaostal v rasti kar za 10 do 14 dni. Ni dovolj košat, zato bo pridelek pred- vidoma manjši za 10 do 15 odstotkov.« Zaradi hitrih vremenskih sprememb pa so nastajali tu- di idealni pogoji za razvoj rastlinskih bolezni in škod- ljivcev na intenzivnih polj- skih lailturah, v tej dolini predvsem na hmelju in sad- nem drevju. Nujno je bilo tu- di pogostejše škropljenje, kar pa je ravno v nasprotju z ekološkimi napotki. Tudi kar zadeva krmo, ki je za kmete v tej dolini veli- kega pomena, vremenski po- goji niso bili najboljši. »TVa- vi moča bolj prija kot škodu- je,« pravi Plaznik, »vendar je zaradi deževja zastajala koš- nja « Tako bo po količini pri- delek krme letos nadpov- prečno obilen, vendar pa bo slabše kakovosti, še posebej na hribovskih kmetijah, kjer s košnjo zaradi deže\'ja niso mogli pravočasno začeti. V Zgornji Savinjski dolini letos pričakujejo povprečno dobro letino, morda za spoz- nanje malce boljšo od lan- ske. Seveda le v primeru, če ne bo kakšnih dodatnih pre- senečenj z vremenom. Posledice toče v Šaleški dolini Kako zna biti vreme ne- prijetno, so občutili 15. julija v Šaleški dolini, na območju Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ko je nenadoma privr- šalo hudo neurje s točo. »Za- jelo je predvsem severni del doline in povzročilo precej posledic,« je povedal Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Škoda na območju občine Šoštanj je bila velika, saj je znašala več kot 34 milijonov tolarjev. Zaradi obilnih junijskih padavin so imeli kmetje pre- cej težav pri spravilu krme tudi na tem območju. »Le- tošnji pridelek krme bo po kakovosti slab,« ocenjuje Ja- kob. »Lahko pa pričakujemo tudi slabši pridelek koruze, kot smo ga bUi vajeni. Tudi v Šaleški dolini je živinoreja osnovna kmetijska panoga, zato je pridelek krme zelo pomemben. Lani so se kmet- je do sredine avgusta borili s sušo, letos pa je ravno obratno. Ugodnješa situacija je za kmete v dolini ui tiste, ki imajo urejen sistem suše- nja. V kritičnem položaju so kmetje v višjih legah, v hri- bovitejših predelih, kjer za- radi neugodnega vremena s košnjo niso še niti dobro začeli. Letošnje leto v Šale- ški dolini kaže, da je bilo kr- mo na tleh praktično nemo- goče posušiti. Zadovoljiva letina hmelja v Žalcu čeprav v žalski občini suše ni bilo, je bilo potrebno ne- katere kmetijske površine zaradi neenakomerno razpo- rejenih padavin posebej na- makati, še zlasti hmelj in ko- ruzo. Vreme ni bilo neugod- no, pojavljala pa so se velika temperaturna nihanja, kar je vplivalo tudi na hmelj, ki po- trebuje enakomerne padavi- ne in temperature. Zelo je občutljiv na temperaturne šoke, ki so bili pogosti že spomladi. Letina bo kljub temu zadovoljiva, najverjet- neje povprečna. Pri žitih je bil problem predvsem pojav raznih bolezni. Tudi v Celju, Štorah, Voj- niku in Slovenskih Konjicah letos ni bilo sledu o suši. Po- dobno kot na nekaterih dru- gih območjih celjske regije so se morali kmetovalci uk- varjati s preganjanjem škod- ljivcev in iskanjem primer- nega vremena za spravilo krme. Po besedah kmetijske sve- tovalke v konjiški občini Jo- žice Slatinek bo zaradi tre- nutnega pomanjkanja dežja pridelek pšenice morda ne- koliko nižji. Po prvih ocenah naj bi znašal okoli 4 tone, kar je približno za tretjino manj kot lani, manj pa bo tudi krme. Pridelek krom- pirja, koruze in grozdja naj bi bil nespremenjen. Največ težav pa povzročajo škod- ljivci, saj sta bila spomla- danski dež in vlaga zelo ugodna za razmnoževanje škodljivcev in porast bolez- ni. Prav zato so morali letos pridelke škropiti mnogo bolj pogosto kot prejšnja leta, kar velja zlasti za sadno dievje. Povprečna letina v Laškem V laški občini je letos pri- čakovati povprečno letino, čeprav vremenskih posebno- sti ni bilo. Glede na sušno obdobje, ki se je pojavilo ob koncu aprila in v začetku maja, je bilo potrebno pra- vOno poskrbeti za žita, saj bi v nasprotnem primeru pre- hitro dozorela in tako bi bil pridelek slabši. Precej težav je bilo s koruzo, pri kateri je zemlja na površini težka, za- to je po dežju premokra in prehladna, kasnejše visoke temperature pa so povzroči- le, da je šla koruza v cvet. Precej je bilo torej odvisno od gnojenja, tako da bo ko- ruza ponekod zelo dobra, drugod pa zelo slaba. Več te- žav kot vreme so letos pov- zročali škodljivci in razne bolezni, tako da je bila zašči- ta izredno zahtevna. Veliko bolezni je utrpela vinska tr- ta, medtem ko je suša ni pri- zadela. Za laško občino pa je bila problematična še emisi- ja žveplovega dioksida iz tr- boveljske termoelektrarne, ki je povzročila kar nekaj škode. Št. 31. - 3. avgust 1995 TEMA TEDNA 8 Zrelostni izpit oilpira vrata obeh Univerz Maiuro opravilo 84,5 odstotkov prilavljenih četrtošolcev — Z rezultati zadovollnl tudi na CeUskem Minuli petek so na 115 slo- venskih srednjih šolah dobili rezultate prve ponovne ma- ture, ki po nekaj letih zdaj spet pomeni zaključni gene- raciji srednješolcev vstopni- co za obe Univerzi. Tokrat neposredno, saj sprejemnih izpitov ni več, opravljena matura pa je za programe, kjer je dovolj učnih mest, ne- posredna vstopnica za nada- ljevanje izobraževanja, za ti- ste, kjer je zanimanje bodo- čih študentov preveliko, pa bo pri vpisu odločalo število na maturi doseženih točk. In kako so se slovenski če- trtošolci odrezali? Po spo- mladanskem poskusnem sre- čanju z maturo so bili stra- hovi mnogo večji, pričakova- nja pa manjša od v drugi po- lovici junija izkazanega zna- nja letošnjih maturantov. Od skupno 7.596 je namreč v pr- vem roku pet maturitetnih izpitov opravilo 6.421 četr- tošolcev, kar pomeni 84,53 odstotka vseh prijavljenih. Skupaj s tistimi, ki so oprav- ljali zaključne izpite, je sred- nje šole letos zaključilo 10.055 učencev, ali 105 več kot lani. Številke pa seveda še niso dokončne, saj imajo tisti, ki na maturi niso bili najbolj uspešni, možnost za jesenske popravne izpite, ponovno opravljanje mature ali pa odločitev za zaključne izpite. Če se bodo tisti z enim ponesrečenim predmetom iz mature zdaj odločili za zak- ljučni izpit, imajo le-tega praktično že v žepu, saj se jim upoštevajo pozitivne ocene iz maturitetnih izpi- tov. Rok za odločitev je ne- delja, 6. avgust. Primerjava Ceija z državo v srednjih šolah na Celj- skem so maturitetni rezulta- ti bolj ali manj podobni dr- žavnemu povprečju, v neka- terih šolah odstopajo navz- gor, drugod navzdol, v neka- terih predmetih so bili četr- tošolci s Celjskega uspešnej- ši, drugod nekoliko slabši. Za primerjavo z dižavnim povprečjem smo izbrali I. gimnazijo v Celju, ki je letos imela kar 207 maturantov, od tega pa se po besedah ravnatelja prof. Jožeta Zu- pančiča lahko pohvali tudi z dvema od osmih »magič- nih« slovenskih četrtošolcev, ki so dosegli maksimalno število maturitetnih točk, to- rej vse, kar se je v letošnji maturi sploh dalo. Splošni maturitetni uspeh I. gimnazije v Celju je bil 91,27 odstoten (državni 84,53), od 207 maturantov je bilo uspešnih 188, 18 učen- cev je bilo neuspešnih pri enem ali dveh predmetih, le ena sama učenka pa mature ni izdelala. Do torka, zak- ljučka naše redakcije, se nih- če od neuspešnih maturan- tov ni odločil za opravljanje zaključnega izpita. Predsed- nik maturitetne komisije v I. gimnaziji v Celju prof. Slav- ko Deržek je izračunal tudi uspešnost maturantov glede na izkazano znanje. Sploš- nega uspeha pri maturi po novem ni, učenci so razvrš- čeni le v posamezne razrede glede na število osvojenih točk, uspešni pa so bili vsi, ki so dosegli od 10 do 34 točk. V prvem razredu od 10 do 12 točk sta se v I. gimnaziji v Celju znašla le 2 učenca ali 1% (v državnem merilu 6%), v drugem od 13 do 17 točk je bilo 54 učencev ali 20,5% (42,2%), v tretjem od 18 do 22 točk 73 učencev ali 38,6% (32%), v četrtem od 23 do 29 točk 51 učencev ali 26,9% (17,2%) in v petem, najbolj- šem, od 30 do 34 točk 9 učen- cev ali 4,76% (2%). V I. gim- naziji v Celju sta ob Biserki Kišič in Tinci Štokojnik, ki sta dosegli maksimalnih 34 točk, še dve učenki dosegli prav tako zavidanja vrednih 33 točk. Zanimiva pa je tudi pri- merjava doseženih rezulta- tov po posameznih predme- tih. Ravnatelj prof. Jože Zu- pančič je presenečen, da so maturanti najslabše rezulta- te dosegali prav pri izbirnih predmetih, torej tistih, ki so jih sami izbrali in bi že zato pričakovali višjo raven zna- nja. V I. gimnaziji v Celju so še posebej zadovoljni z rav- njo znanja slovenščine, saj so maturantje dosegli povpreč- no oceno 3,60 (državno meri- lo 2,98), angleščine 3,76^ (3,48), nemščine 3,90 in fran- coščine 4,00, razočarani pa so nad geografijo, ki za dr- žavnim povprečjem 3,20 kar krepko zaostaja in dosega le oceno 2,76. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Letošnja generacija maturantov 1. gimnazije v Celju se je od šole slovesno poslovila že na junijskem sprejemu v Narodnem domu, zato so obvestila o rezultatih mature in matMtritetna spričevala učenci prejeli kar v šolskih razredih. Dve od osmih najuspešnejših maturantk BIserka Klšič In TInca Štokojnik, četrtina vrha slovenskega maturitetnega znanja Iz L gimnazije v Celju Rezultati letošnje mature so bili znani v petek, ampak takrat v posameznih šolah še niso čisto dobro vedeli, kaj pomeni število doseženih točk. Res, da so bili v I. gim- naziji v Celju zadovoljni, da imajo kar 2 učenki z doseže- nim maksimalnim številom točk, a kaj več od tega še ni bilo slišati. Zato pa smo v so- botnem dnevnem časopisju izvedeli, da sta Biserka Kišič iz Žalca in Tinca Štokojnik iz Nove Cerkve skupaj s Tol- minčanom, Novogoričaiiko, Kanmičanko ter tremi Ljub- ljančankami dosegli tisto največ, kar se je v letošnji maturi sploh dalo. Razlog za veselje, ponos v šoli, predvsem pa radoved- nost, kakšni dekleti sta kaj, smo si hitro rekli v uredni- štvu. In smo v ponedeljek popoldne komaj še ujeli Tin- co, ki je že pakirala za počit- nice na morju, Biserko pa počitnice čakajo šele sep- tembra. No, roko na sreče, čisto neznani imeni že nista bili. Vsaj enkrat letno smo o obeh pisali zaradi dosež- kov na jezikovnih tekmova- njih, Biserkino ime pa je bilo še sveže v spominu zaradi le- tošnjega 2. mesta v državi v znanju freincoščine. Kaj pa drugače? Čisto na kratko nam je obe dekleti predstavil gimnazij- ski ravnatelj prof. Jože Zu- pančič, ki je povedal, da sta bili 4 leta sošolki, prva tri leta je bila njuna razredni- čarka prof. Tatjana Pintarič, zadnje leto, v 4. č pa prof. Simona Žgeč. V šoli je nava- da, da vsako leto najuspeš- nejšim v razredu podelijo po eno nagrado in eno pohvalo. Vsa štiri leta sta si jih delili Biserka in Tinca. Prvo bodo na I. gimnazijo v Celju spo- minjale 4 nagrade, drugo 4 pohvale. Zanimivo, da je bila Biserka ves čas odlič- njakinja, le z eno štirico v spričevalu, Tinca pa je bila prva tri leta prav dobra učenka, letos pa se je z odlič- nim lispehom pridružila Bi- serki. Prvi vtis o obeh je prijeten. Simpatični dekleti, Biserka mnogo bolj živahna, Tinca nekoliko bolj umirjena in preudarna. Obe zadovoljni z doseženim rezultatom, a vendarle nekoliko presene- čeni, saj ga nista pričakovali. »Učila sem se sproti, nič bolj kot ostali sošolci, res pa je, da smo imeli na šoli dobro organizirano pripravo. Ob obveznih predmetih sem iz- brala še francoščino in soci- ologijo, ves čas so mi najbolj ležali jeziki in družboslovni predmeti, res pa je, da imam rada tudi matematiko. O študiju nisem kaj dosti razmišljala, že v 6. razredu osnovne šole sem se odločila za novinarstvo in oktobra grem na FDV,« je nizala mi- sli Tinca, ki je v torek zjutraj že zbežala na zaslužene po- čitnice na morje. Kaj je ob šoli še počela? »V osnovni šo- li je bila to glasbena šola, zadnja leta pa predvsem tuji jeziki. Bila sem v Ameriki in na tečaju francoščine v Pari- zu, in kaj podobnega bi si še privoščila,« je zadovoljna Tinca, ki v smehu pove, da kar dobro vpliva na mlajšo sestro, sedmošolko, skrbi s tem, kako bo s stanovanjem v Ljubljani pa tudi nima več, saj so v družini pravočasno mislili na to. Na to, kaj kon- kretno bi rada v življenju počela, kje in kaj delala, pa trenutno še ne misli. »Naj- prej študij, ko bom blizu di- plome, pa bom razmišljala o tem.« Precej drugačna pa je bila odločitev za študij pri Biser- ki. Njena ljubezen so že ves čas jeziki, a kaj, ko si s študi- jem jezikov potem v izbiri poklica še najbolj vezan na prosveto. V vlogi učiteljice pa se Biserka ne vidi. Drugih možnosti je bilo veliko, zani- manj še več, zato si je dala kar malce prišepniti odloči- tev za Poslovno ekonomsko fakulteto v Mariboru. »Študij je tako širok, da bom v življenju lahko počela marsikaj, kaj natančno, pa bom za tehtanje imela še do- volj časa,« se smeje Biserka. Biserka je v torek začela s počitniškim delom v žalski Žani, septembra pa si bo pri- voščila potovanje. Kam? Ob njeni ljubezni do jezikov je to pravzaprav kar neumno vprašanje... »Pa še ne vem natančno. Anglija ali pa Francija, zagotovo,« se spet smeje. Nekoliko pa se zresni ob vprašanju, kako je bilo s 34 točkami. »Resnično jih nisem pričakovala. S šolo ni- sem imela nikoli nobenih te- žav, ves čas sem bila odlič- njakinja in prav vsi predmeti so mi bili všeč. Za izbirna na maturi sem izbrala francoš- čino in sociologijo, a ko smo pisali, nisem imela najbolj- šega občutka. Zato sem bila ob razglasitvi res preseneče- na,« pripoveduje. O edini šti- rici, zapisani v spričevalu? »V drugem letniku sem imela zdravstvene težave in po dveh mesecih bolnišnice mi je profesor rekel, da bo mo- rala biti štirica kar dovolj, sicer bo še kdo rekel, da mi je >šenkal< oceno,« se spet na- smeje in dodaja, da kakšnih posebnih konjičkov nima. »Pela sem v šolskem pev- skem zboru, kdaj pa kdaj kaj napisala za šolski časopis. zanima me sicer veliko stva- ri, a za razliko od šolanja v OŠ Peter Šprajc Jur, ko sem bila menda kar v vseh krožkih, sem bila zdaj manj aktivna,« zaključi Biserka. Obe, Biserko in Tinco, bo skupaj s še šestimi najboljši- mi letošnjimi maturanti ter tistimi 111 iz vse Slovenije, ki so v maturitetnih rezulta- tih presegli 30 točk, septem- bra v Ljubljani sprejel mini- ster za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Na sprejemu bodo matvu-anti prejeli po- sebne pohvale, Biserko in Tinco pa je vodstvo I. ginma- zije v Celju že povabilo, da se septembra spet oglasita v svoji šoli. Najprej zato, da jima povedo, kako ponosni so nanju, takoj zatem pa še zato, da o svojim maturitet- nih izkušnjah spregovorita novi generaciji maturantov. Morda pa bomo v prihod- njem šolskem letu presegli 2% najboljših, morda jih bo že 4,76%, kot jih je bilo letos na I. gimnaziji v Celju? jg Biserka Kišič Tinca Štokojnik Glasbena šola Radeče Organizacijska enota Lašl(o Šolska pot 5 61433 Radeče razpisuje delovno mesto VODJE ORGANIZACIJSKE ENOTE Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 27. člena Za- kona o glasbenih šolah in imeti sposobnosti za vode- nje organizacijske enote. Vodja organizacijske enote bo imenovan za 4 leta in bo lahko znova imenovan. Poleg vodenja ima polno učno obveznost. Začetek dela: 1. 9. 1995. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v 10. dneh po obja- vi razpisa. O izbiri boste obveščeni v 10. dneh. it. 31. - 3. avgsut 1995 9 TEMA TEDNA Nataša Todorovska Zoya Khotkina Sabrina Rachle Handan Koc Škendija Dobruna Nilski konj v srcu Slovenije MednaroHnl feministični tabor HIppopotamus ¥ SpoUnlem PoUbrežlu pri Nazarjah — 200 ulJeleženk Iz 10 e¥ropsklh iJrža¥ Na feminističnem taboru Hippopotamus, ki je obenem mednarodna učna konferen- ca, so se srečale zelo različne ženske, s seboj pa prinesle pisane izkušnje in vedenja o okoljih, iz katerih prihaja- jo. Turkinjo so zbodle tradi- cionalne spone, ki jim žen- ska zlepa ne more uiti. Drži- jo se je kot klop. Nemka se zaveda, da ima nežnejši spol v njeni deželi dokaj dober položaj, torej je nesmiselno tarnati. Makedonka pravi, da pri njih ženskam pravic načeloma ne kratijo, vendar to še ni dokaz njihovega de- janskega vpliva. Rusinja je bolj kot nad položajem žensk zaskrbljena nad razvojem dogodkov in trendom v zad- njih letih. Na Kosovem, pra- vi prepričljivo Albanka, pa ženske tako in tako samo še vegetirajo. Udeleženke tabora so v matičnih državah aktivne tam, kjer verjamejo, da bo njihovo delo obrodilo sado- ve. Sprejemajo klice na SOS telefonih, delajo v raznih svetovalnih centrih za žen- ske, pišejo članke za femini- stične časopise, sodelujejo v števUnih ženskih organiza- cijah, na srečanjih in konfe- rencah. Skratka, ženske so z vsem srcem. Nekatere, do- cela razočarane nad drugim spolom, so moškim priprav- ljene naprtiti velik del gre- hov in odgovornosti za vse, kar je slabega na tem svetu, a zvečine so samo zaskrblje- ne nad usodami in življe- njem mater, delavk in de- klet. Tudi deklic, ki bodo ne- koč postale odrasle ženske. Nataša Todorovska, 29- letna novinarka Radia Skop- je, prihaja iz Makedonije. »Ženska mora postati vidna najprej sama zase, če hoče, da bi postala vidna za ves ostali svet,« pravi Nataša. »V Makedoniji je organiziranost ženskega gibanja in delova- nja šele v povojih, ravno za- voljo tega pa je pridobivanje čim bolj različnih izkušenj in spoznavanje položaja žensk, ki živijo v drugih evropskih državah, še kako nujno in koristno. V naši državi ni diskriminacije. Ženska ima enake možnosti pri zaposli- tvi... Tudi v parlamentu je veliko žensk, kar pa še ni do- kaz njihovega realnega vpli- va. Še vedno je vse bolj ali manj pri besedah. Nekateri ženski projekti, kakršen je na primer SOS telefon, že delujejo, največjo praznino pa zaznavamo v izobraževal- nem smislu, in sicer v konci- piranju zavesti in oblikova- nju mišljenja žensk izven uradnih institucij. Rezulta- tov dela nevladnih ženskih organizacij zaenkrat še ni mogoče videti v vsakdanjem življenju.« V mednarodnem ženskem f taboru je Nataša Todorovska občutila dimenzije konkret- ne akcije. Prvi dan srečanja, ko so se med seboj spoznava- le, so vse skupaj, prepletenih rok zaplesale ruski ples. Tu- di v tem je bila simbolika: »Videti se moram v ogledalu, da vem, do kod sem prispela in da spoznam, v kateri sme- ri lahko nadaljujem.« Zoya Khotkina, 51-letna doktorica ekonomskih zna- nosti, prihaja iz Moskve. To je ženska, ki nadvse rada po- učuje ljudi o tem in onem, sploh pa se je več kot polovi- co življenja izobraževala. Najprej je končala študij zgodovine, a kot pravi, zara- di diskriminacije med spolo- ma ni uspela dobiti službe. Zato je naknadno doštudira- la psihologijo, nato še eko- nomijo in doktorirala. Danes je zaposlena kot raziskoval- ka na moskovski akademiji znanosti, obenem pa je zelo aktivTia v ruskih ženskih združenjih in organizacijah. Po njenem nmenju položaj ruske ženske v primerjavi s položajem žensk v nekate- rih ostalih državah niti ni ta- ko kritičen, vendar pa je trend poslabševanja razmer tisti, ki je zaskrbljujoč: »V Rusiji je brezposelnih 8 od- stotkov ljudi, med temi pa je skoraj 70 odstotkov žensk. Pri nas imamo dva gospo- darska sektorja, državnega in zasebnega, prvi se manjša, drugi pa nenehno krepi. Značilno je, da se v zasebni sektor selijo le moški; če se izjemoma tudi ženske, potem so zanje prihranjena zelo specifična opravila, denimo tajniški posU ali čiščenje prostorov. Vlada sicer ima progiam za brezposelne žen- ske, vendar ni učinkovit. Po- datki kažejo, da je moški, ki izgubi službo, najdlje 3 me- sece brez dela, ženska pa ga ne dobi vsaj 8 mesecev, leto dni ali celo več. Še pred ne- kaj leti smo bile ženske v boljšem položaju, danes pa smo izgubile svoje pozicije tako na delovnem kot izo- braževalnem področju. Tudi socialne razmere se zaostru- jejo, saj znaša povprečna mesečna plača 100 ameri- ških dolarjev, dejstvo pa je, da z eno plačo meseca ne moreš preživeti.« Nemka Sabrina Rachle, 36-letna novinarka, je zapo- slena kot predstavnica za stike z javnostjo pri stranki zelenih v miinchenski parla- mentarni hiši šele štiri tedne. Pred tem se je 10 let kalila v svobodnem novinarstvu. Najbolj jo zanima položaj žensk iz bivše Jugoslavije, predvsem zato se je s svojima dvema otrokoma udeležila mednarodnega ženskega ta- bora: »Zanimivo in poučno je, da se na enem mestu sre- čamo ženske iz vse Evrope, da izmenjamo izkušnje in in- formacije, zame pa je bilo najbolj privlačno to, da bom spoznala Srbinje in Bosanke. Združene smo v gibanje, vendar naša dejanska moč ni ravno velika, po drugi strani pa je za nas enako pomem- ben občutek, da nismo osam- ljene. Na ta način se premika na bolje le počasi, pa vendar se. Za nas v Zahodni Evropi so razmere bistveno boljše kot za vzhodnoevropske žen- ske. Ekonomska kriza na tem območju narašča, z njo vred tudi število brezposel- nih. Med njimi pa je veliko žensk, ki delo izgubijo med prvimi. Poglavje zase je voj- na v Bosni, ki je za ženske resnična drama. Naj še tako trpijo, ne morejo storiti prav ničesar ne zase ne za svoje otroke. Mar res ni nobene možnosti, da bi to strahoto zaustaviU?« Handan Koc, 33-letna po- litologinja, ki prihaja iz Istambula, je zaposlena pri turški feministični reviji. Po njeni oceni se je turško žen- sko gibanje v zadnjih 10 le- tih precej okrepilo in postalo vplivnejše, a vsakdanje živ- ljenje niti slučajno ne kaže lepe podobe: »Leta 1923, ko so v Turčiji želeli ustvariti moderno državo, so ženskam dodelili določene pravice, vendar se tradicionalna po- zicija žensk z novimi zakoni v resnici ni spremenila. Ima- mo svoje pravice, a potrebu- jemo jih več. Le nekatere ženske so si izborile določe- ne pravice, ostale so vpete v tradicionalen način življe- nja. V turških vaseh prebiva- jo ženske, ki ne znajo ne bra- ti ne pisati. Nimajo moči, da bi spremenile svoj način živ- ljenja. Tudi sicer so ženske za enako delo slabše plačane kot moški. Seveda le tiste, ki delajo; kajti če jim možje ukažejo, naj se raje posvetijo otrokom in družini, bodo to tudi storile. Brez ugovorov in razprav. Najbolj občutlji- va stvar v Turčiji je družin- sko ime in tega mora ženska skrbno varovati. Gorje ji, če ga kakorkoU osramoti... Proces spreminjanja vloge žensk bo dolgotrajen, a edi- no prav je, da skušamo spre- meniti tisto, kar je slabo in nazadnjaško.« Škendija Dobruna, 33-let- na zdravnica splošne prakse, je na lastni koži občutila kri- tičen položaj kosovske žen- ske. Leta 1991 je izgubila de- lo, tako kot večina Albancev: »Izmislili so si banalen ra- zlog in me odpustih, medtem ko sem bUa na specializaciji. Isti človek, ki me je sprejel v službo, je pojasnil, da so me sprejeU na nezakonit na- čin ...« Od takrat jo vzdržu- jeta starša, ki prejemata povprečno kosovsko pokoj- nino v višini 60 nemških mark. Šele v zadnjih dveh mesecih sodeluje v ženski or- ganizaciji, in sicer kot pro- stovoljna delavka v centru za zaščito žena in otrok, kjer nudijo ženskam preventivno zdravstveno pomoč in sveto- vanje. »Položaj kosovske ženske je zelo kritičen,« je prepričana Škendija Dobru- na, »kar dobro ilustrira že podatek, da je pri nas zapo- slenih le 5 odstotkov žensk. Ni malo intelektualk, ki se- dijo doma in ne delajo prav ničesar. Vzdržujejo jih mož- je, seveda le, če so zaposleni. Mladi so se večinoma razgu- bili po svetu in pošiljajo do- mov denar za preživetje. O tem, kakšna je povprečna plača na Kosovem, pa je ne- smiselno govoriti, ko pa tako malo ljudi dela. Se zlasti za žensko je življenje nevzdrž- no. Kosovska ženska se tru- di, da bi preživela, pri tem pa le vegetira... Prav vse je skrčeno na minimum. Obe- tov, da bi bilo bolje, pravza- prav ne vidimo. Zelo malo možnosti je, da bi lahko na- predovali. Navdaja nas ob- čutek negotovosti, čeprav dobro vemo, da je ravno sa- mozavest motor celotnega življenja.« KSENIJA LEKIČ Nilski konj je našel svoj prostor pod soncem. Tabor sredi poletja, hi^po caffe, hippo school, šotori, ki so obenem učilnice, ženske in njihovi otroci. Skupno učenje je središče Nilskega konja. Projekt vzajemnega učenja Osnovna misel ženskega tabora, ki se ga od 22. julija do 5. avgusta v Spodnjem Pobrežju pri Rečici udele- žuje skoraj 200 žensk iz 18 evropskih držav, je vza- jemno učenje. Konkretna izkušnja medsebojnega uče- nja naj bi poleg dejanske pridobitve znanja prispevala k rušenju še vedno prisotnega, pogosto nevidnega zidu med evropskimi ženskami. Središče te izobraževalne konference je politični izobraževalni program, ki ga financira nemško zunanje ministrstvo, obenem pa žen- ske sodelujejo na intenzivnih tečajih telekomunikacije, ki jih subvencionira Evropska skupnost. Za izboljšano jezikovno razumevanje pa so jim v posebnem pro- gramu na voljo jezikovni tečaji angleščine, ruščine in nemščine. Sicer pa je eno izmed gesel tega tabora »Say it in broken English«. Ženske so se, naj bodo še tako različne, dobro sporazumele. Skupaj z njimi je prispelo 30 otrok in tudi zanje so organizatorji pripravili pester program, v katerem bodo lahko aktivno ustvarjali. Zakaj Nilski konj? Hippopotamus ali Nilski konj je ime za prvo evrop- sko izobraževalno konferenco, ki jo organizira znano nemško žensko združenje Frauen-Anstiftung iz Ham- burga. V tem združenju so sprva mislili, da bi Nilskega konja poslali na valjanje po bavarskem blatu, potem pa se je med ženskami uveljavila predstava, da morajo najti primeren prostor nekje med Alpami in Uralom. Poskusile so na Hrvaškem, pa ni uspelo, nakar se je organizacije lotila skupina treh slovenskih žensk (poimenovale so se Nila) in v komaj štirinajstih dneh so našle prostor v Spodnjem Pobrežju pri Rečici, v kampu Savinja. Slovenija je videti na zemljevidu kot kokoš, je zapisala ena izmed organizatork srečanja. Torej je Nilski konj - sinonim za izjemno velik ženski projekt - splaval na površino na tistem mestu, kjer ima kokoš srce. Hippopotamus pa je hkrati tudi največji femini- stični tabor, kar jih je kd.aj doživela Slovenija. _ Sff. 31. - 3. cnrgust 1995 KULTURA 10 Vrhunski domači in tuli izvajaici Danes le ¥ Rogaški Slatini Eugene Mursky v Rogaški Slatini bo danes izjemen kulturni dogodek, koncert zmagovalca mednarodnega tekmovanja mladih pi- anistov v Londonu, Eugena Murskega. Dvajsetletnik iz Taškenta je tudi do- bitnik posebne Chopinove nagrade za najboljšo izvedbo del omenjenega skla- datelja v lanskem letu, pa Grand Prixa na mednarodnem klavirskem tekmova- nju Fruzeja... Današnja prireditev je eden od vrhuncev letošnjega Rogaškega glasbenega poletja. Na koncertu v Kristalni dvorani Zdra- vilišča, ob 20.30, bo izvajal dela Mozarta, Schuberta in Chopina. Sicer pa je znano, da ]e že kot enajstletnik nastopal z Mo- zarto\dm klavirskim koncertom K 488 ter deli Chopina, Cajkovskega in Liszta. Za svoje igranje je prejel številne upošte- vanja vredne nagrade in priznanja. Eugene Mursky bo v Kristalno dvorano gotovo privabil številno občmstvo. Sicer pa v Zdravilišču opažajo, da je za Roga- ško glasbeno poletje še večje zanimanje kot lani. Na mini folklornem festivalu, v sklopu festivala, je nastopila celo fol- klorna skupina z Nove Zelandije, na pri- reditvah na prostem pa je bilo tudi po šesto obiskovalcev. Veliko zanimivega bo tudi v avgustu, ko bodo nastopili priznani domači ter tuji izvajalci. V soboto, 5. avgusta, bo koncert Kvarteta saksofonov iz Stutt- garta, s katerim nastopa tudi Slovenec Dejan Prešiček. Gre za učence Jeana Ma- rie Londeixa, ki poučuje trenutno v Slo- veniji. V torek bodo v Kristalni dvorani folkloristi »Franceta Marolta«, v četrtek pa pričakujejo koncert udeležencev med- narodne poletne šole za violino, z umet- niškim vodjo prof. Igorjem Ozimom. Med uglednimi tujci bo tudi Praški salonski orkester z vokalnimi solisti, Jess Trio z Dunaja in kvartet Heco nostalgico iz Zagreba. V programu so tudi nastopi Slovenskega okteta, akademskega zbora »Toneta Tomšiča«, Sabire Hajdarevič, Milka Bizjaka, Hinka Haasa, Slavka Zimska in Tomaža Petrača. BRANE JERANKO Drama miadega Feiixa Na srečo je zgodba o Felixu, ki jo bo upodobil najnovejši slovenski film, zgolj fikcijo o doživljanju desetdnevne voj- ne skozi otroške oči, in o tem, kako otrok ostane sam. Razen tega je film ena prvih slovenskih koprodukcij, v tem primeru s Francijo, kar je ob stoletnici filma morda kar za- nimivo, saj se je ravno tam ki- nematografija sploh začela. Razen francoske dnažbe Com- paignes des film, financira to delo še Ministrstvo za kulturo RS, Fihnski sklad RS, Jadran film Zagreb in Vardar film Skopje. Snemanje, ki teče na Nanosu, v Trstu in Dunaju, bi morali zaključili v začetku septembra, premiera filma, ki so mu Francozi dali delovni naslov >La mort est un cheval blanc<, pa naj bi bila spomladi leta 1996. Scenarij za film, ki sta ga napisala Božo Šprajc, ki bo film tudi režiral in znani slo- venski dramaturg Dušan Jo- vanovič, govori o ljudeh iz ra- zličnih koncev Evrope, ki jih sredi poti preseneti nenaden izbruh vojne, in morajo zato skreniti iz magistralne ceste na pust visokogorski kras. Preko tega morajo, da bi dose- gli svoj cilj nekje na deželi, kjer se je sicer že začela vojna, le da oni tega še ne vedo. Tu naletijo na novo oviro - barika- de in tanke, ki hitijo zasesti državno mejo. Vsa zasebnost potnikov bo zato grobo potis- njena na stranski tir, ljudje pa bodo stalno zrli smrti in uniče- nju v obraz. V središču pozornosti bo šolski avtobus, ki se ravno vrača iz ekskurzije, in člani malega potujočega cirkusa. Čustvene vezi, ki se splete jo med desetletnim FeUxom, uči- teljico Jasno in dreserjem Mi- letom in od tod izvirajoče ilu- zije so kmalu brutalno potrga- ne, Felix pa bo ostal sam. Nje- gov edini učitelj bo poslej živ- ljenje. Večina vlog je že znanih; za- sedli jih bodo znani slovenski igralci (Milena Zupančič, Jer- nej Šugman, Janez Hoče- var ...), lik Felixa pa še čaka na igralca, ki ga bo upodobil. Razen tega igra v filmu tudi več znanih francoskih in igral- cev s prostora nekdanje Jugo- slaviie. Možnosti za dober film so torej tu. Kako bodo ti potenci- ali izkoriščeni, bomo še videli, vendarle pa je ta film najbrž možnost, da se slovenska kine- matografija končno zbudi in spet da kaj od sebe. GREGOR STAMEJČIČ Razstava Petra Matica v likovnem razstavišču na velenjskem gradu raz- stavlja slikarska dela Pe- ter Matek. Izbor slik, ki si jih je v galeriji mogoče ogleda- ti, je narejen s podobnim likovnim izhodiščem. Gre za kompozicije z ab- straktnimi prizori, rela- tivno večjega formata. Na površinah so gosto nane- šene črte in debelejše po- teze, ki se prepletajo v svojevrstno organizira- nem redu. Skozi dokaj zadržano bai-vno govori- co pronicajo v posamič- nih predelih s\'etlejši to- ni, s katerimi dobivajo slike živahnejše fomie. Avtor jih očitno ni nare- dil z ambicijo, da bi gle- dalec lahko v njih raz- poznal konkretne like, temveč se je opredelil za pozicijo, v kateri gre po- udarek medsebojni us- kladitvi konkretnih li- kovnih substanc. Sicer se Matko nagiba k nekoliko nekonvencionalnim po- budam. Slike, ki so naslo- njene na steno, se s svo- jim drugim delom dotika- jo tal in tako tvorijo celo- to sestavljeno iz dveh lo- čenih, a hkrati tudi ne- ločljivo povezanih enot. Prav tako jih ne obkroža okvir, marveč se zgolj s svojim robom ločujejo od zida. Matko z eksponati pre- sega slikarske razsežnosti in jim dodaja nov pomen z vnosom različnih pred- metov na horizontalno le- žeče platno, naprimer im- provizirano narejeno skulpturo iz aluminijaste folije. Tovrstni dodatki njegovo umetnost postav- ljajo v bližino konceptu- alizma in preverjanja te- meljnih struktur, s kate- rimi se srečuje umetnik ob svojem ustvarjanju. BORIS GORUPIČ TO IN ONO O MEŠČANSTVU V PROVINCI DROBEC IZ ZGODOVINE CEUSKEGA MEŠČANSTVA ZA VAS POISKALA TATJANA BADOVINAQ O Josefu Martinilu v celjskem Pokrajinskem muzeju je že nekaj časa na ogled razstava Iz življenja celjskega meščanstva v 19. stoletju. Na razstavi so med drugim predstavljeni tudi fo- tografi in slikarji, ki so ohra- nili podobo celjskega mešča- na. Celjski meščan je že zelo zgodaj imel možnost, da si je poleg slikanega portreta omi- slil tudi sodobnejši in hitreje izvedeni fotografski portret. Fotografska kamera je po- gosto nadomestila slikarjev čopič in veristično odslikala tisto, kar je meščan želel po- udariti: reprezentativnost, družbeni položaj, modnost in na nek način izpovedan me- mento mori. Med prve poklicne fotogra- fe, ki so bili že od sredine šest- desetih let portretisti celjskih meščanov, uvrščamo fotografa in slikarja Josefa Martinija. Njegovo najzgodnejše delo je upodobitev Celja z mestnim parkom iz leta 1862. Akvarel je signiran z Josef Martini Ma- ler und Fotograf von Rohitsch. Ni nam znano, kdaj se je pre- selil v Celje, vendar pa na os- novi fotografskih portretov družine Manner iz 70. let 19. stoletja sklepamo, da je v tem času že imel svoj atelje v Her- rengasse (današnji Gosposki ulici) 1]. Fotogi-afsko obrt je opravljal tudi v Laškem in Po- stojni. V fotografski zbirki muzeja je ohranjenih nekaj njegovih fotografskih in tudi dva sUkana portreta. Portreta kažeta, da je bil sicer pri delu fotografsko natančen, vendar mu manjka slikarskega zna- nja. Ne obvlada anatomije, v naslikanih telesih ni čutiti nobene globine, obrazi so trdi in okorni. Portret starejše gospe ima ' na hrbtni strani napis J. Mar- tini, Maler und Fotograf in Cilli. Portret mlajše gospe iz leta 1890 ni signiran, vendar je nesporno delo iste roke. Po smrti Josefa Martinija je do le- ta 1908 vodila atelje njegova hči Julija, po letu 1908 pa se ji je pridružil brat Josef. Nada- ljevala se je družinska tradici- ja in tudi njuna kamera je za- beležila lepo število 'Celjanov in Celjank. Se bo mošniičelc odvezai? Piše: Tadej Ca ter Pi-vi val ogorčenja in zgra- žanja je mimo. Ministrstvo za finance je odobrilo predlog Ministrstva za kulturo, da si slovenska kultura za leto 1995 (čeprav šele sredi leta oziroma že v drugi polovici leta) zasluži vsaj tistih borih dvanajst mili- jard in še nekaj tolarjev. In, ko so poslanci vendarle sprejeli proračun, je ta denar končno stekel. Seveda zgolj v institu- cije. Oziroma v poklicne kul- turne ustanove, z rednim, reci- mo abonmajskim programom oziroma repertoarjem, s toliko in toliko zaposlenimi... Skratka, država je blagovolila izplačati svoje uslužbence. Če- prav z nekaj mesečno zamudo, pa vendar. Institucionalna kultura je zaživela. Zadihala. In to je najvažnejše. Seveda je država pri tem pozabila na ti- sto kulturo, na tisto produkci- jo, ki nastaja izven institucij in jo imenujemo neinstitucional- na oziroma neodvisna kultura. Ta si z državo žal ne more niti najmanj pomagati. Pa čeprav taisto državo zastopa v več kot, osemdesetih odstotkih vseh gostovanj in reprezentančnih nastopov izven matičnih meja. Čeprav kakšnega Živadinova, Pograjca, Šmidovo in Gržini- čevo... svet pozna mnogo bo- lje kot pa kakšno ljubljansko Dramo. Neodvisna produkcija je prepuščena na milost in nemi- lost občinam. Naj torej te po- skrbijo za projekte, ki se bodo tako ali drugače realizirali v njihovih občinah. To pomeni v Ljubljani. Skoraj devetdeset odstotkov vse neodvisne pro- dukcije namreč domuje ravno v prestolnici. Mesto Ljubljana, hja, mesto Ljubljana, je pač takšno, kakršno je. Po zadnjih zapletih, ki so jih povzročili ostanki nekdanjega Demosa v mestnem svetu, se sprejetje proračuna vedno bolj odmika. Tako se lahko tisti, ki so svoje projekte načrtovali že za pre- teklo pomlad, pa za bližajočo se jesen, kar lepo prestavijo tam nekje v prihodnjo pomlad. Kar pa seveda še ne pomeni, da je kaj boljše tistim, ki »ne- odvisno producirajo« v ne- Ijubljanskih občinah. Morda jim je lažje le v tohko, kolikor so manj številni. Kolikor ni ta- ko zelo velike konkurence. Vr- ste pred blagajno, če hočete, so krajše. Toda kaj, ko denarja ni. In nikjer ni izrecno poveda- no, zapisano, pribeleženo, da ta denar v kratkem tudi bo. Že res, da je Ministrstvo za kultu- ro pripravilo predlog, po kate- rem bi naj vsem občinam na Slovenskem skupaj pripadlo nekaj več kot štiri milijarde tolarjev (od tega na primer Ljubljani 962 milijonov, Mari- boru 450 milijonov, Celju 199 mihjonov...), toda zadnjo be- sedo bo kot vedno imelo Mini- strstvo za finance. Pa vendar. Recimo, da bo predlog sprejet. Takšen, kakr- šen je. Brez vsakega zmanjše- vanja, krčenja in oženja sred- stev. Kako naj občine zagoto- vijo denar tudi posameznim enkratnim projektom, neod- visni produkciji, ko iz teh sredstev ne morejo pokriti niti rednega programa. Ko ne mo- rejo niti izplačati osebnih do- hodkov zaposlenim v kulturi. Ko občine s tem denarjem, skratka, poskrbijo le za tisto najnujnejše. Da občina ne bi popolnoma kulturno zakrnela. Se posušila. Samo za ilustracijo; država in občine financirajo vzdrže- vanje kulturne in naravne de- diščine. Gradove in cerkve ob- navljajo. Kolikor je pač mogo- če, jasno. Toda tisto, kar se po obnovi s takim objektom zgo- di, ne briga nobenega več. Pri- mer gradu v Podsredi in raz- stave bolgarskega umetnika Christa. Če ne bi bilo zanese- njakov, ki so enega najbolj trendovskih umetnikov pripe- Ijah v Slovenijo, na Obalo in v Podsredo, hja, potem Christa v Sloveniji zagotovo ne bi ni- koli videli. Država in občine se za to ne bi nikdar zmenile. To namreč ne sodi več v njihovo domeno. Podobno je z neod- visno produkcijo. Tisto pro- dukcijo, katere dolgoročni ob- stoj je hudo vprašljiv. Ker to ni domena države, se država z njo ne bo ukvarjala. Kje je torej krivec? Hm, na Ministrstvu za kulturo, jasno. Če je že Ministrstvo za kulturo tisto, ki krči in oži sredstva, zakaj jih potem ne bi Ministr- stvo za finance. Saj ne rečem; toda, če bi Ministrstvo v svoj predlog postavilo recimo 12 mihjard tolarjev namesto šti- rih, ki bi jih naj bile deležne občine, bi Ministrstvo za fi- nance tak predlog seveda za- vrnilo. Zmanjšalo sredstva. In, če bi jih zmanjšali za polovico, bi to bilo še vedno več kot štiri mihjarde tolarjev. Preprosta špekulacija, kajpak. Pa kljub vsemu; dokler se Ministrstvo za kulturo ne bo točno zaveda- lo svojega poslanstva, svoje servisne vloge, do takrat se slovenski kulturi, tako tisti neinstitucionalni kot tisti in- stitucionalni, piše precej slabo. Novosti Canicarleve zaiožbe Pri Cankarjevi založbi so iz- dali štiri nove knjige, vsaka pa bo zaradi svoje aktualnosti za- nimiva za določen krog bralcev. Joža Mahnič ter Matjaž Gla- van sta avtorja knjige V svetu rože mogote. Njxmo delo ima podnaslov Razglednice iz sta- rega Bohinja in vsebuje repro- dukcije poštnih dopisnic s konca prejšnjega stoletja ter prvih desetletij našega stolet- ja. S pomočjo teh podob sta avtorja napisala vrsto različ- nih zgodb, o tem izjemno zani- mivem turističnem kraju, nje- govih prebivalcih ter zgodovi- no naselja in okoUce. Za novejši čas so značilne mnoge spremembe v družbi in te so razvidne tudi pri družini, kot najosnovnejši enoti social- ne organizacije. Prehod v mo- derno družbo je razvrednotil mnoga tradicionalna pravila patriarhalne skupnosti in tej problematiki se posveča Virgi- nia Satir, ena vodilnih ameri- ških družinskih terapevtk, ki je tudi napLsala delo Družina in naš čas, kjer posreduje na- potke za ustvarjanje vitalnega družinskega okolja. Ob aktualnem in vse bolj nepredvidljivem zapletu z na- šo zahodno sosedo so izdali knjigo z naslovom Slovenci in Italija, napisali pa so jo Ana Kale-Hafner, Samo Pahor ter Lucijan Volk. Zbrali so vrsto podatkov o življenju na mej- nih področjih med italijansko in slovensko skupnostjo, ki se v prvem delu nanašajo na ob- dobje pred letom 1945, v dru- gem pa po tej prelomni letnici. Avtorji poskušajo prikazati realno sliko razmer z opozori- lom, de ne gre popustiti pred izsiljevanji Italije, V zbirki priročnih leksiko- nov, v kateri je izšlo že enaind- vajset zvezkov, ki obravnavajo najrazličnejša področja in ve- de, je izšel leksikon Filozofija, njegov avtor pa je Vlado Sruk. V 1800 geslih so zajeti osnovni in ključni pojmi filozofije, na- menjeni thjakom, študentom in seveda vsem, ki se s filozofi- jo poklicno ali ljubiteljsko uk- varjajo. BORIS GORLTPiC it. 31. - 3. ovgsut 1995 11 KULTURA Mlaila občina za dediščino y volnlškl občini stoji ¥ ¥aslcl Polže pri No¥l Cerk¥l a¥toMonl muzel na prostem Dobrega pol leta staro obči- no Vojnik je v pripravi gradiv za odlok o razglasitvi kultur- nih spomenikov v vasi Polže vodila želja, da čimbolj ohra- nijo in zaščitijo obstoječo kul- turno dediščino. Če drugod zvečine gradijo skansene tako, da prestavljajo ohranjene stavbe iz različnih krajev na eno mesto, imajo Vojničani svoj muzej na prostem že zgra- jen. Korak k temu, da bo ostal tudi zanamcem, pa je bil stor- jen z razglasitvijo štirih pol- žanskih domačij za kulturne spomenike. Strokovne podlage za raz- glasitev posameznih stavb v vasi Polže za kulturne spo- menike so pripravili v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Kulturni spo- menik pa je s sklepom vojni- ških svetnikov minulo sredo postala večina stavb Sorževe, Arčkove, Kuzmanove in Majc- nove domačije. Srednje veUka domačija Sorževih (lastnik Oton Samec) leži ob reki Hudinji, sestavlja- jo pa jo stanovanjska hiša z mlinom, hiša z delavnico, go- spodarsko poslopje, kozolec in žaga venecijanka. Za kulturne spomenike so razglašeni kozo- lec, žaga venecijanka ter obe hiši, Sorževo domačijo pa so gospodarji zadnja leta že na- črtno obnavljali in pri vseh de- lih skrbeli za ohranjanje pr- votnega videza. Tako je tudi žaga venecijanka na vodni po- gon, ena redkih v porečju Hu- dinje, ki je ohramla svojo pr- votno podobo, od leta 1991 spet v pogonu. Sicer pa sega izgradnja stanovanjske hiše z mlinom, ki je zidana visoko- pritličnica podolžnega tlorisa, v drugo polovico 17. stoletja, ob njeno zahodno stran pa je postavljena še hiša z delavni- co, v kateri je bila nekdaj ko- vačnica, v prihodnosti pa jo bodo gospodarji preuredili za potrebe turistične dejavnosti. Iz sklopa srednjeveUke do- mačije Arčkovih (lastnik Ivan Jevšenjak), ki ga sestavljajo stanovanjska hiša, gospodar- sko poslopje (marof), kozolec in lesena uta, so za kulturni spomenik razglasili leta 1823 zgrajen kozolec, zasnovan kot dvojni kozolec - toplarzdvema paroma oken in nosilnimi ste- bri na kamnitih podstavkih. Kozolec spada med najstarejše stavbe svoje vrste na območju celotne celjske kotline, dvo- kapna streha, ki so jo pred leti prenovili in prekrili z opečnim zareznikom, pa naj bi kmalu spet dobila prvotno slamnato kritino. Veliko Kuzmanovo domači- jo (lastnik Branko Majcen) se- stavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje (marof), kašča, kozolec in lesena lopa, za kulturne spomenike pa sta ob hiši razglašena še kašča in kozolec. Domačija kaže, da jo je gradil močan gospodar, nadstropna zidana hiša s pre- delano črno kuhinjo pa je bila v Spodnjih Polžah postavljena leta 1830. Fasada je bogato členjena z arhitekturnimi de- tajli in v delu zadnje fasade ima stavba tako v pritličju kot v nadstropju sistem arkad. V povsem vaškem okolju daje- jo elementi trške arhitekture še danes slutiti moč in imenit- nost takratnih gospodarjev, še dodatni dokazi pa so vidni v istega leta zgrajeni kašči s kletjo ter štiri leta mlajšem kozolcu - toplarju s tremi pari oken. Avtohtoni muzej na prostem v Polžah zaokrožajo še štirje objekti domačije Majcen (last- nik Jože Borko), ki s stano- vanjsko hišo, kaščo, gospodar- skim poslopjem (marofom) in kozolcem dajejo piko na i po- dobi slovenske vasi na začetku 19. stoletja. Vsi štirje objekti so potrebni temeljite prenove, posebej kritična pa so ostrešja, ki nujno potrebujejo novo slamnato kritino. Po besedah predsednika vojniškega občinskega sveta Petra Vriska so v občini s spre- jemom odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v vasi Polže storili šele prvi korak. Zdaj bo treba prevzeti nase tu- di del finančnih bremen, ki jih terja ohranjanje in zaščita pol- drugo stoletje in več starih ob- jektov. »Pomoč pričakujemo tudi od države,« je jasen Vrisk, ki meni, da mlada občina sama tolikšnega zalogaja pač ne bo zmogla. Veliko si obetajo tudi od prizadevanj predlagatelja odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov, župana Bena Po- drgajsa, ki vidi možnosti za ohranjanje in oživitev izjem- nih pomnikov podeželske pre- teklosti v tiuizmu. Prav s sled- njim, z močnim zaledjem To- pUc Dobrna ter oživljanjem kmečkega turizma, pa bi svoj muzej na prostem v Polžah tu- di najbolj približali ljudem. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Monodrama o Almi Karlin življenje in delo Alme Kar- lin, svetovne popotnice, ki se je rodila v Celju, bo uprizorje- no v monodrami Uršule Cetin- ski Alma. Projekt pripravlja Cankarjev dom. Premiera bo 24. in 15. oktobra v okviru fe- stivala žensk, v vlogi Alme pa bo nastopila Polona Vetrih. Celjanka in svetovljanka Alma Karlin, ki je pokopana na Svetini, je doživela razbur- ljivo potovanje okoli sveta pred več kot sedemdesetimi le- ti. Na Nov^i Gvineji so ji ljudo- žerci že pripravili kotel, ven- dar je bila Alma spretna v dvojem: v judu in v jezikov- nem sporazumevanju, saj je znala dvanajst jezikov. In prav po motivih iz njenega romana Samotno potovanje, je nastala monodrama Alma. Alma Karlin je nedvomno najbolj znana Celjanka. Obja- vila je več kot 20 knjig, roma- nov in potopisov. Pisala je v številne evropske časopise in predavala na mnogih univer- zah. Dopisovala si je z Nobelo- vo nagrajenko Selmo Lagerlof, čislana je bila v evropskih in- telektualnih krogih, doma ne. Nedvomno je eden zanimivej- ših detajlov iz njenega življe- nja ta, da je po koncu prve svetovne vojne odprla v Celju svojo šolo za tuje jezike. Alma Karlin je doživljala skorajda tipično usodo inte- lektualke in umetnice, ženske, ki je v romantičnem hrepene- nju in iskanju našla svoj naj- popolnejši azil. Pot okoU sveta je trajala kar osem let. Popot- na doživetja je pošiljala na uredništva petindvajsetih evropskih časopisov. Delala je vse, le da bi preživela. Toda bUa je popotnica, ki je na za- četku 20. stoletja obiskala Pe- ru in Formozo, Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, Mikronezi- jo in Salamonove otoke. Ko je imirla, je zapustila ne- izmerno kulturno in etnograf- sko dediščino. Monodrama Al- ma Karlin je monodrama o ženski in njemh sanjah, o ustvarjalki, ki bi si zaslužila Nobelovo nagrado. Celje je lahko vnovič po- nosno. J.V. Saksofoni v Kozjanskem parku MeanaroUno srečanje na gradu PoasretJa Na romanskem gradu Pod- sreda, v Kozjanskem parku, so pripravili enotedenski semi- nar za klasični saksofon. Med- narodni seminar pod pokrovi- teljstvom Francoskega kultur- nega centra vodi prof. Jean Marie Londeix, ki je med vo- dilnimi klasičnimi saksofoni- sti. Prireditelj je Spominski park Trebče, ki želi park uve- ljaviti tudi po glasbeni plati. Tako je v ^tem tednu na gra- du Podsreda 19 udeležencev glasbenega seminarja iz Slo- venije, iz Nemčije in Avstrije. Gre za dijake glasbenih šol in študente glasbe, posamezniki pa že f>oučujejo. Na sporedu Seminarja je individualno po- učevanje omenjenega profe- sorja svetovnega slovesa, pa pouk komorne glasbe, izbolj- šanje osnovne igralne tehnike %r tehnike igranja avantgard- •le glasbe in podobno. Vodja Seminarja, prof. Londeix, je Zaključil pariški konzervatorij 2 najvišjimi mogočimi ocena- piše učbenike, po vsem svetu se je predstavil na več kot šesto razUčmh koncertih, posnel pa je 17 velikih samo- stojnih plošč. V Podsredi je z njim kvartet AUiage, ki ga sestavljajo njegovi učenci, med njimi Slovenec Dejan Prešiček. Profesor ter člani kvarteta bivajo na gradu Pod- sreda, slušatelji pa pri gosto- ljubnih domačinih. Udeleženci seminarja si bo- do v tem času ogledah zname- nitosti Kozjanskega parka, za- nje so pripraviU pokušino koz- janskih jedi ter vin, nekaj časa pa so namenih tudi za športno dejavnost. Seminar bodo zak- ljučili s koncertom kvarteta AlUage, ki je doslej navduše- val občinstvo jk) Evropi, ZDA ter na Japonskem. V sklopu Glasbenega poletja na gradu Podsreda pripravlja- jo v Spominskem parku za pri- hodnje leto kar tri glasbene se- minarje, pri čemer bodo kla- sičnemu saksofonu dodali jazz saksofon ter pozavno. BRANE JERANKO Celjski folkloristi na Korčull Celjska folklorna skupina ŽPD France Prešeren je pretekli] teden gostovala na hrvaškem otoku Korčuli, kjer so gostovali I pri svetovno znani skupini Morešfca. j Celjski folkloristi so morali zaradi skromnega števila turistov j odpovedati nastop v Veh Luki, nastopih pa so v mestu Korčulaj in na Limibardi. Navduših so predvsem s štajerskimi plesi, Celjani pa so s tem obiskom vmiU sp>omladanskega, ko so Moreškantje z vehkim uspehom gostovali v Celju in okoUci. To pa \'sekakor kaže na to, da kulturni stiki s Hrvaško še niso zamrU. G.S. PRIREDITVE OMCERTI V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Moškega pevskega zbora KUD Kajuh iz Dobrne, ki ga vodi Emil Lenarčič. V Jami Bierkeller pri Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Štajerskih rogistov in kvarteta Vigred iz Dobrne. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob 20.30, koncert pianista Evgena Murskyja. V torek, 8. avgusta ob 20.30, pa bo večer ljudskih plesov, pesmi in glasbe različnih slovenskih pokrajin, v izvedbi Folklorne skupine Franceta Marolta iz Ljubljane. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto ob 20.30, koncert Kvarteta saksofonov iz Stuttgarta. A.ZSTA.VE V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 12. avgusta odprta razstava Tanje Divjak z naslovom Narava v tkanini. V Laškem dvorcu je na ogled razstava ob 170-letnici Pivovarne Laško. V galeriji AC v Žalcu je na ogled stalna prodajna razstava likovnih del Aca Markoviča iz Žalca. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 9. sep- tembra odprta razstava grafičnih listov z naslovom Angleška karikatura. V salonu Lovskega doma v Šentjurju razstavlja slikar Jože Žlaus iz Vojnika. V hotelu Dobrna bo do 11. avgusta razstavljal slike Viktor Rožanc. V Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Meščanstvo v provmci. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Forma etema, likovna dela mladih slovenskih umetnikov. V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi čas, Branka Lesjaka. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled slovenska zobozdravstvena zbirka, v galeriji Keleia razstava grafični bienale, v otroškem muzeju pa je na ogled razstava Heraian Lisjak spoznava denar. V Bolnišnici v Celju razstavlja Vlado Ver-Renčelj. V hotelu Mera razstavlja dela Vinko Pajek. V Zdravstvenem domu v Celju razstavlja Zoran Rožič. V butiku Steklar razstavlja Toni Mohar. Na Celjski koči razstavlja Stjepan Vrbanič. V gostišču v Zečah pri Slovenskih Konjicah razstavlja dela Vlado Geršak. I M O Union od 3. do 9. avgusta ob 18.30 in 20.30 ameriški film Tomažek; Metropol od 3. do 9. avgusta ob 21.30 ameriški film Spi z mano; v letnem kinu od 3. do 9. 8. ob 18. in 20. uri ameriški film Podli fantje, ob 22. uri pa ameriški fihn Zbogom, sinko. (Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spremembe pro- grama). Kino Dobrna 6.8. ob 17. uri ameriški fihn Beli očnjak. Kino Žalec 5.8. ob 23. uri in 6.8. ob 18.30 in 20.30 uri ameriški film Nori profesor. Is T A L O Na Dobrni bo v soboto, s pričetkom ob 20. uri, tradicionalna turistična poletna prireditev z naslovom Noč pod kostanji. Ponovno klasiki Po prvi seriji šestindvajsetin laserskih plošč Mojstri klasič- ne glasbe in njihova dela, so se pri Mladinski knjigi odločili za nadaljevanje, ki bo obsta- lo isto število kompletov, in ki vključujejo še zvezke z biogra- fijami posameznih skladate- ljev. Prvi cikel je bil sestavljen kot pregled velikih obdobij. Predstavil je baročno in kla- sično glasbo in njene avtorje, zatem obdobje romantike, pa glasbenike, ki so v svoja dela vključevali elemente nacional- ne glasbe, zadnji zvezki pa so bili posvečeni novejši glasbi, nastali v dvajsetem stoletju. Nova serija vsebuje dela naj- slavnejših svetovnih skladate- ljev, ki so že bili zajeti v prvem ciklu, seveda z novimi sklad- bami, dodanih pa je tudi nekaj avtorjev, ki se tokrat prvič po- javljajo v zbirki. Najprej je predstavljen polj- ski skladatelj Frederic Cho- pin, ki se je uveljavil v Parizu, dastravno domovine ni nikoU pozabil in je mnoge motive iz svoje dežele vključeval v glas- beno ustvarjalnost. Na plošči je klavirski recital z vrsto pri- ljubljenih skladb. Naslednji zvezek je posve- čen Dunajčanu Franzu Petru Schubertu in njegovima peti ter osmi simfoniji, ki ju ozna- čuje izredna prefinjenost ter lirična lepota. Robert Schumann je bil v prejšnjem stoletju eden osrednjih nosilcev romantične, subtilne glasbe. Značilne prvi- ne prihajajo do polnega izraza tudi v Pomladni simfoniji št. 1 ter Klavirskem koncertu v A-molu, ki sta na plošči. Tudi Johannes Brahms sodi med skladatelje romantične usmeritve. Odličen pianist je mnogo pisal za ta instrument, med njegova značilna dela pa sodi Klavirski koncert št. 2 v B-duru, op. 83. Peter Iljič Čajkovski je na- redil več odhčnih del tudi za balet. Predstavljena je glasba iz njegovih treh najbolj znanih baletov Labodje jezero, Tr- nuljčica in Hrestač. BORIS GORUPIČ it. 31. - 3. avgust 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 12 Med šolarji je najlepše Or. MarUa RančIgaJ Žabkar z aispanzerla za šolske otroke In mlaHIno ¥ Cellu Dogovorili sva se ob uri, ko se ambulanta običajno izpraz- ni. Sicer pa te dni tudi ni kakš- ne posebne gneče bolnih šolar- jev in dijakov. »Se pozna, da so dopusti,« je ugotavljala doktorica Marija Bančigaj Žabkar s celjskega dispanzer- ja za šolske otroke in mladino. Tudi sama se je ravno vrnila z dopusta, še vsa zagorela in polna novih moči. Te bo potre- bovala zlasti v jesenskih dneh, ko se bo spet pričel običajni delovni ritem dispanzerja. Že osmo leto je ena od štirih zdravnic, ki skrbijo za zdravje šolarjev celjskih osnovnih in srednjih šol. Kar 14 tisoč otrok imajo na seznamu, zanje pa morajo poskrbeti, ko so bolni, pa tudi ob rednih sistematskih pregledih in cepljenjih. Dela med letom ne zmanjka, še zla- sti naporno pa je, če pride do kakšnih epidemij, ugotavlja doktorica Rančigajeva. Poleg tega bi šole zdravnice z di- spanzerja rade vključile v svo- je programe, zlasti v šole v na- ravi, pa je to zaradi kadrovske stiske nemogoče. »Če že greš, pa moraš za to dati svoj do- pust,« je nezadovoljna dokto- rica Rančigajeva, ki si želi, da bi se z dvema novima zdravni- koma in drugačno organizira- nostjo dispanzerja tudi pri tem premaknilo na bolje. Odkar se spominja, si je že- lela delati v zdravstvu, in da- nes ji ni žal, da se je odločila za ta poklic. Sama ne ve, od kod je izhajala ta želja. »Nikoli ni- sem bila posebej bolna, nič ta- kega ni bilo, kar bi posebej vplivalo na mojo odločitev. Morda je prispeval k temu moj stik z naravo že od otroštva v Šmartnem v Rožni dolini, kdo ve.« Najprej je hotela na srednjo zdravstveno šolo, pa so jo prepričali, da bo imela po končani gimnaziji več možno- sti. Zaradi bojazni, da v Ljub- ljani ne bo sprejeta na medi- cinsko fakulteto, se je vpisala še v Zagrebu in na Reki, pa ji k sreči ni bilo treba na študij k sosedom. Po končanem štu- diju je bilo kar nekako samo- umevno, da bo prišla v Celje. Vezala jo je štipendija, pa tudi starše je imela v bližini. »Naj- prej sem želela v predšolsko ambulanto, zaradi pomanjka- nja zdravTiikov pa sem se odlo- čila za šolski dispanzer in ni mi žal. Delo je zanimivo, pa tudi odgovorno. Se zlasti, ko naletim na primer, ki ni običa- jen, mi zadeva ne da miru. Br- skam po literaturi, se posvetu- jem s kolegicami, da bi laže pomagala. Posebej hudo pa je, če veš, da si nemočen.« Šolarji brez mišic šolarji se običajno obiska pri zdravniku ne bojijo tako kot predšolski otroci, kljub te- mu pa doktorica Rančigajeva v smehu ugotavlja, da so zelo prestrašeni, ko pridejo na si- stematski pregled, pa čeprav dobro vedo, kaj jih čaka. Za preventivo pri otrocih je še vedno dobro poskrbljeno, saj morajo pregledati malčke, ki šele vstopajo v šolo, kasneje pa še šolarje v tretjem, petem in sedmem razredu. Tudi sred- nješolci v prvem in tretjem let- niku morajo pod drobnogled, čeprav je to zaradi ogromnega števUa dijakov vse težje. »Pri teh pregledih otrok se žal kaže, kako pada stcmdard. Čeprav starši vedo, da gre otrok na sistematski pregled, pride večkrat v strganih obla- čilih. Srečujemo tudi slabo- krvnost zaradi neustrezne pre- hrane, ki je lahko tudi posledi- ca pomanjkanja denarja. Sicer pa je več predebelih kot presu- hih otrok, tisti s podeželja imajo zaradi kmečkih opravil še kaj mišic, medtem ko je pri mestnih kaj takega že skoraj nemogoče videti,« ugotavlja doktorica Rančigajeva. Veliko je tudi astmatikov in z njimi odhaja v prihodnjih dneh v kolonijo v Baško. Pri svojem delu pa se ne želi omejiti zgolj na šolske otroke. Rada bi ostala v stiku tudi z odraslimi, ki imajo drugačne težave kot otroci, zato se je odločila, da trikrat na mesec dežura v Zdravstvenem domu. 24 ur je takrat na razpolago vsem, ki imajo konec tedna kakršne koli zdravstvene teža- ve. »Nazadnje sem imela po- noči kar 30 razUčnih prime- rov, od tistih s težavami zaradi vročine, do raznih poškodb. Naslednje jutro pa moraš nato še v svojo redno ambulanto, kar je včasih precej utrud- ljivo.« Počiteif v hribih Kljub temu, da ima rada de- lo z otroki in da z njimi hitro najde stik (nenazadnje ima tu- di sama doma dva šolarja), pa si včasih zaželi malo miru kje v hribih. »Celje je tako majh- no, da te vedno najdejo, tudi zato še vedno odlašam s pri- klopom telefona,« pravi. Ka- dar pa ima kaj prostega časa, gre z družino v hribe ali pa na kakšno rekreacijo. Rada pre- bere dobro knjigo in malo po- brklja po vrtu pri mami v Šmartnem. Za kaj več pa že ni časa. Tako je specializacija še vedno želja, v smehu pravi, da bosta verjetno s sinom od- šla skupaj v Ljubljano študi- rat. Da bi specializirala kaj drugega kot šolsko medicino, pa tako sploh ne more biti go- vora. TATJANA CVIRN Pobvaie ribičem oa ustano¥lt¥e Ribiške družine Laško je minilo že štiritleset let Prireditev ob visoki obletni- ci bo to soboto na Marofu, kjer se bodo zbrali številni ribiči, ljubitelji neokrnjene narave in drugi povabljenci, ki jim je prireditev namenjena. Poz- dravnemu govoru predsednika Ribiške zveze Slovenije Boru- ta Jeršeta, ki bo ob 15. uri, bo sledila podelitev priznanj in zahval. Poleg posameznikov in ribi- ških družin bodo priznanja za uspešno sodelovanje prejeli tudi Občina Laško, Pivovarna Laško, Komimala Laško, To- varna kemičnih izdelkov Hrastnik, Nivo Celje in Cestno podjetje Celje. Ob tej priložno- sti bodo izdali še bilten, v ka- terem bo prikazano delovanje ribiške diTižine v štiridesetih letih. Laška ribiška družina že precej časa domuje na Marofu, kjer so si izbrali lokacijo, ko je postala Savinja preveč ones- nažena, da bi ribiči v njej še lovili. »To je bilo nekje okrog leta 1976, ko smo bih prisiljeni najti mesto, kjer bi lahko lovi- li. Naleteli smo na zapuščeno zemljišče na Marofu, ga očisti- li, izkopali ribnike ter jih nasi- pali Bilo je ogromno dela, s skupnimi močmi in prosto- voljnim delom smo uspeli, in danes je lepo videti urejeno okolico pri ribnikih in domu. Gojimo v glavnem bele ribe, to so krapi, kleni, ščuke, amurji in druge, imamo pa devetnajst gojitvenih potokov. V ribi- škem domu poskrbimo za lač- ne in žejne obiskovalce, ki jih je ob vikendih kar precej. Na nekaj več kot štiristo metrih nadmorske višine prirejamo tradicionalne ribiške piknike, ki se jih udeleži tudi nad osemsto ljudi,« pravi predsed- nik laške ribiške družine An- ton Bačič, (na sliki), ki je član že dvajset let. Poleg tega je tu- di predsednik komisije za tek- movanja, prireditve in izlete. Letos so v juniju organizirali prvi ribiški maraton v Slove- niji, ki je trajal 24 ur, udeležilo pa se ga je 44 tekmovalcev, kar je bilo glede na vremenske razmere kar precej. Ribiška družina ima 135 članov, ki na leto ulovijo od pet do osem ton rib. Za vlaga- nje rib porabijo letno približ- no dva milijona tolarjev, poleg tega pa postrvi vzrejajo sami. Ribe uvažajo iz soseokupijo gospodinje, ki si ozimnico raje pripravijo same. Odkupna cena za prvo kvaliteto, kjer so kumarice dolge od 3 do 6 cm, je 90 tolarjev, za drugo 53 in tretjo kvaUteto 12 tolarjev. Na sliki: Pri Marovtovih v Ločici ob Savinji bodo pridelaU več ton kumaric, pobira pa jih vsa družina. rj, TAVČAR^ Na Triglav v narodnili nošali Plesalci ter pevci kultur- nega društva Trta z Dolge Gore pri Ponikvi, iz šentjur- ske občine, se odpravljajo na Triglav. Na vrhu se namera- vajo pojaviti v slovenskih narodnih nošah. O zanimivi poti so razmi- šljali že lani, letos, 12. in 13. avgusta, pa bodo zares na najvišji točki Slovenije. Le slabo vreme lahko prepreči njihovo namero. Kulturniki z Dolge Gore ter njihovi prijatelji z Dolge ter Sladke Gore, ki so tudi manjši del njihovega občin- stva, se bodo do Pokljuke odpeljali z avtobusom. Od tam se bodo povzpeli na Kredarico, med prtljago pa bodo tudi njihove narodne noše. Na Kredarici bodo pri- ložnostnemu občinstvu predstavih bogat folklorni program v narodnih nošah, naslednje jutro pa bi se, pred vrhom Triglava, znova oble- kli v noše. Tudi na vrhu na- meravajo izvesti priložnost- ni kulturni program, nato pa se bodo vrnili v dolino. Iz skupine približno petdesetih ljudi je približno polovica že prestala triglavski krst, na- rodne noše na vrhu pa bodo gotovo posebnost. Dolgogorčani pa so nas- ploh prizadevni. V majhnem kraju imajo kar dve plesni skupini, za starejše in naj- mlajše (pod vodstvom Marte Pelko iz Rogaške Slatine), slovijo pa tudi po dobrih pevcih. V sklopu društva Tr- ta so prav tako znani oktet Trta, pa tudi Bratje Firer, skupina ljudskih pevcev. Predsednik dejavnega dru- štva, ki skrbi za bogato tra- dicijo kulture na Šentjur- skem, je Jože Kadenšek. BRANE JERANKO Direktor Marjan Senjor tudi streže na Pesku. it. 31. - 3. avgvst 199S NASI KRAJI IN LJUDJE 14 Skavtstvo je prava pol y otiraslosi vodi poi različnih Izkušenj In spoznanj — Spoznavanje narave, učenje o naravnih znamenitostih, zgoijovlnl, kulturi In tluhovnlh vreilnotah o celjskih skavtih doslej ni bilo veliko slišati, saj je njiho- va dejavnost še v povojih, kot pravi njihov vodja Martin Kač, ki razvoj skavtstva v naši regiji spremlja že od vsega za- četka. Četa Rumene zvezde, ki so jo sprva sestavljali trije vo- di skavtov, je bila kot sestavni del Zveze slovenskih katoli- ških skavtov in skavtinj usta- novljena v oktobru leta 1993. Danes šteje četa štiri vode, dva iz Griž in Svetine ter dva iz Celja. Zakaj se imenujejo ravno katoliški skavtje, pojasnjuje Martin Kač: »Kljub nasproto- vanju nekaterih smo se ven- darle odločili za ta naziv, saj predstavlja duhovno učenje pomemben del osebnostne ra- sti mladine. Steg Celje 1, kot imenujemo našo krajevno enoto, zajema več čet,« nadaljuje Kač, »v te so vključeni otroci od 7. do 11. leta (volčiči), od 11. do 16. leta (izvidniki) ter od 16. do 21. le- ta (roverji ali popotniki). Sled- nji se lahko na koncu sami od- ločijo, ali bodo izstopili ali po- stali vodniki mladih skavtov. V ta namen obstajajo različne taborne šole, ki delujejo po vsej Sloveniji.« Pri vzgoji sodelujeta kaplan in duhovni asistent, ki kot pe- dagoga spremljata otroka že od malih nog, mu pomagata, ga usmerjata, vendar ničesar ne vsiljujeta. Pedagogi in otro- ci gojijo pristne prijateljske odnose, ki jih krepi ljubezen do narave in sočloveka. Delovni čez vse leto Vodi se sestajajo enkrat te- densko v kapucinskem samo- stanu na Bregu 18, kjer imajo skavtinje zelo delovni. Julija so taborili v Ankaranu, kjer je zapriseglo 16 novih izvidni- kov, starejši izvidniki pa so prestopili med roverje. Tako so Celjani s tem dobili že dve veji skavtov. Medtem ko so mlajši še precej odvisni od svojih vodij, pa so roverji ali popotniki mnogo bolj samo- stojni. »Dekleta in fantje te starosti ne potrebujejo več ne- nehnega nadzora ali tako ime- novanega vojaškega drila, ker so že sami dovolj disciplinira- ni. Ne obiskujejo več taborov, ampak sami organizirajo te- tudi svoj sedež. Fimkcije v vo- du so natančno razdeljene, vsi pa se obenem aktivno učijo skavtskih veščin, ki jih morajo kasneje tudi praktično upora- biti na terenu. Za njimi je pre- cej enodnevnih pohodov v na- ravo, pripravili so dve zimova- nji v Libojah, lansko poletje pa so s skavti iz Slovenskih Konjic organizirali tudi tabor na Sv. Kjižu pri Plcmini. Tudi letos so biU mladi skavti in renske vaje. Najverjetneje bo- do prav iz teh vrst vzklili novi vodniki oziroma pedagogi, ki bodo lahko nadaljevali skavt- sko tradicijo,« je povedal Kač in dodal, da je v Celju precejš- nja vrzel na tem področju, saj je večina mladih okoli enaind- vajsetega leta na fakultetah v Ljubljani ali Mariboru. Zato bo na nove pedagoge najver- jetneje treba počakati še nekaj let. Pomoč ie vedno dolirodošla Poleg Martina Kača sodelu- je pri delu s skavti tudi več stalnih sodelavcev, ki so pri- jazno ponudili svojo pomoč pri vzgoji mladih. Med njimi je tu- di Kačeva soproga Judita, Ja- nez Kamer ter zakonski pari Železnik, Par in Jazbec. »V imenu celjskih skavtov bi se rad zahvalil vsem, ki so nam pomagali pri uresničevanju zadanih ciljev. Brez pedago- gov in pomoči odraslih pač ne gre, pa tudi stroški so precejš- nji in otroci takšnega finanč- nega bremena sami ne bi zmo- gli,« je dejal Kač. »Celjsko območje je še pre- cej >neobdelano<, zato so takš- ne mladinske organizacije vse- kakor potrebne in koristne. Mladi spoznavajo lepote nara- ve in se obenem učijo o narav- nih znamenitostih, zgodovini, kultmi in duhovnih vredno- tah. Ravno to je tista prava življenjska šola.« BOJANA JANČIČ Les Icot rešitev Franc Seničar Iz Loke pri Dramljah se sprošča z ohllkovanjem lesa V vsakem izmed nas je mal- ce umetnika. Žal nas večina ta dar zatre. Vendar pa niso vsi takšni. Eden izmed njih je go- tovo tudi Franc Seničar, ki mu je umetnost pra\'zaprav rešila življenje. Pred enajstimi leti so ga ta- ko hudo pretepli, da se je mo- ral predčasno upokojiti, nato pa je sledilo še zdravljenje v Vojniku. In tam se je jSranc seznanil tudi z različnimi me- todami za umirjanje živcev; ena njih je bila tudi žganje le- sa, s katerim se zdaj ukvarja že približno tri leta. Ugotovil je, da mu ta oblika sproščanja ze- lo pomaga, razen tega pa so bili njegovi izdelki všeč tudi ostahm, dobil pa je tudi mno- go priznanj za sodelovanje na raznih razstavah. Tako je ne- kaj svojih izdelkov razdal, svoj prvi izdelek, motiv svetega Antona, pa ima še zmeraj do- ma, na steni. Od takrat je izdelal že mno- go različnih lesenih izdelkov, razen žganih shk še palice v obhki živalskih glav, nareje- ne iz korenin, figurice, nareje- ne v glavnem za planince in še kopico drugih simpatičnih stvari iz lesa. Pri izdelkih se pozna, da de- la iz veselja, ne zgolj za denar. Sicer res izdeluje slike in napi- se tudi po naročilu, a zanje vedno zaračuna dosti manj, kot bi drugod. Vedno si vzame čas, običajno kakšne tri dni ali še več, da naredi sUko, kot se spodobi. Najprej si s svinčni- kom izriše motiv, nato pa zač- ne žgati s posebnim pirogra- fom, napravo za risanje po le- su (največkrat Upovem ali to- polovem). Da dobi bolj ali manj izrazito barvo na lesu, si lahko moč naprave tudi nasta- vi, in tako lepo zasenči povr- šino. Za motiv si običajno izbere kakšno znano sliko, ki jo nato preriše, posebej rad pa ima lovske ali planinske motive. Pri njem doma najdemo vse - od upodobitev svetega Anto- na in drugih cerkvenih moti- vov, do Huga in Abrahama. Franc Seničar se rad včasih udeleži kakšne zabavne prire- ditve, kjer razkaže svoje izdel- ke, po katerih je tudi tam veli- ko povpraševanja. GREGOR STAMEJČIČ ŠPELA KRIVEC Daruite kri! Rdeči križ Slovenije pri- pravlja avgusta na našem območju več krvodajalskih akcij. Danes je na Vran- skem, 10. ter 24. bo v Roga- ški Slatini, 14. v Rimskih Tophcah, 18. na PolzeU, 25. v Šentjurju ter 31. v Vita- nju. Darovana kri p)omeni tudi lepši in vamejši dan! Po poti prijateljstva, na Krn In Jalovec Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi avgusta na tri izlete. Prvi bo v soboto, 12. avgusta z odhodom ob 4. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Odpravili se boste po poti^ prijateljstva s ciljem na 2680 m visokem Hochstadlu. V soboto, 19. avgusta pa se lahko ob 4. uri s parkirišča na Glaziji, odpravite vsi, ki si želite na 2245 m visok Km. Naslednjo soboto, 26. avgusta, se lahko odpravite proti 2243 m visokem Jalovcu, kamor bo odhod prav tako ob 4. uri, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Vse podrobne informacije dobite v pisarni Planinskega društva ali po telefonu. 31-711, mt. 355 oz. 452-927. M.M. Prazniki pri sosediii Na bralčevo vprašanje smo se^ pozanimali za praznike v štirih sosednjih državah. V Avstriji slavijo novo leto (1.1.), svete tri kralje (6.1.),ve- likonočni ponedeljek (pre- makljiv praznik), praznik dela (1.5.), vnebohod (25.5.), bin- koštni ponedeljek (premaklji- vo), svete rešnje telo (15.6.), Marijino vnebovzetje (15. 8.), avstrijski državni praznik (26.10.), vse svete (1.11.), brez- madežno spočetje (8.12.), božič (25.12.) in Štefanovo (26.12.). Na Hrvaškem praznujejo novo leto (1.1.), pravoslavni božič — po izbiri (6. januar), ve- likonočni ponedeljek (pre- makljiv praznik), praznik dela (1.5.), dan državnosti (30.5.), dan protifašističnega boja (22.6.), Marijino vnebovzetje (15.8.), vse svete (1.11.), božič (25.12.) in Štefanovo (26.dec.). V Italiji praznujejo novo le- to (1.1.), svete tri kralje (6.1.), velikonočni ponedeljek (pre- makljiv praznik), obletnico osvoboditve (25.4.), praznik dela (1.5.), dan repubUke (2.6.), Marijino vnebovzetje (15.8.), vse svete (1.11.), brez- madežno spočetje (8.12.), božič (25.12.) in Štefanovo (26.12.). Na Madžarskem prav tako začnejo s praznovanjem nove- Bralce, ki jih zanima kaj po- sebnega, o čemer v našem ted- niku ne poročamo redno vabi- mo, da svoje »zakaj« pošljejo na priloženih kuponih v ured- ništvo, mi pa se bomo potrudi- li in našli želene odgovore ozi- roma informacije. Rubriko uvajamo na predlog našega bralca Maksimoviča, ki je za- stavil tudi prvo vprašanje. ga leta (1.1.), slavijo spomin na revolucijo v 1. 1848 (15.3.), ve- hkonočni ponedeljek (pre- makljivo), praznik dela (1.5.), binkoštni ponedeljek (pre- makljivo), dan sv. Štefana (20.avgust), dan republike (23.10.) ter božič (25. in 26.12.) Kljub - ring ali zatočišče? Obiskovalci celjskega Kljuha pojasnjujejo, zakaj ga obiskujejo — Kaj menijo o Kljubu Celjani Celjski mladinski klub Kljub je edino mesto, kamor se še lahko zateče mladina, ki misli drugače kot večina, na žalost pa je tarča mn<^h očit- kov in govoric, povezanih celo z drogo in nasiljem. Odločili smo se poizvedeti, koUko je v tem resnice in koliko pred- sodkov in stereotipov o Kljubu. Najprej smo za mnenje pov- prašali obiskovalce in osebje Kljuba. >Šibica< in >01ga<, 18 in 16 let, di(v)jaka: »Kljub je en fajn prostor, ko lahko prideš noter in lahko delaš vse, nihče te čudno ne gleda, lahko igraš fliper, namizni nogomet, kar- te, šah. Spodaj je prostor, ki se imenuje galerija, v njej pa so razstave raziuh umetnikov, večinoma mladih. Ob petkih in sobotah zvečer je zgoraj odpr- to tudi plesišče, tako da lahko tudi plešemo. Ob sobotcih so včasih tudi koncerti. I*rijeten prostor, ne?« »Zelo prijeten. Pa pije se lahko, pijača je koU- kor toliko poceni. Za to se splača pobegnit tudi od do- ma.« »Ja, pa v redu je tudi to, ker večinoma hodi sem isti folk, pa se vsi poznajo in ne prihaja do pretepov in takih stvari. Lahko rečem, da je to skoraj zagotovo prostor med vsemi celjskimi diskotekami in podobnimi stvarmi, kjer je najmanj pretepov. Fajn se ga da zažurat.« Katja, 15 let, dijakinja: »Mnenje o Kljubu... Lahko rečem, da je zabavno, tukaj se počutim v redu, čeprav starejši mishjo, da je tu več ljudi, ki se ukvarjajo z drogami pa s temi stvarmi, jaz pa tega še nisem opazila. Več pretepov je pred Casablanco, tukaj je tega pre- cej manj, super se počutiš, glasba je v redu. V Kljub ho- dim mogoče zaradi določenih oseb, pa glasbe, pa ker se fajn počutim. Tu je pač drugačna dnižba.« Gregor Seles, točaj, matu- rant (povzeto po njegovem predstavniku za tisk, Vasji Ocvirku): »V Kljubu delam za- radi denarja in žensk. V Kljub pa hodim zaradi denarja in žensk. Kljub je najlepša luknja na svetu. Fuki, fuki.« Barbara Gorjanc, 14 let, di- jakinja: »Jaz sem bila v Kljubu dvakrat po šoli. Zvečer še ni- sem bHa. Folk je v redu, tisti ki so za žur, tistim je v redu. Glasba je tudi kar v redu, fajn je za žurirat, fajn diskač je. Morajo biti pravi ljudje, da znajo žurirat, pa da niso za- morjeni, da tušminkerji<, ki se lepo oblačijo, veliko hujši in jih do- stikrat vidim, kako se pretepa- jo in nadlegujejo mimoidoče. V drugih diskotekah je več na- silja.« ŠPELA KRIVEC GREGOR STAMEJČIČ. it. 31. - 3. avgsut 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE Potrelina je ljubezen Tisočere rože Mare ¥olmut Iz Bukovžiaka Njen dom je hišica tisočerih rož, ki iz puste sivine pričarajo prelepo mavrico različnih barv. Po Marinih besedah rože vsakomur ne uspevajo, saj je zanje potrebno precej več kot le vsakodnevno zalivanje. »Rožice potrebujejo ljubezen, saj so vendar tudi živa bitja,« pra\i Mara, ki je pri svojih se- demdesetih precej zgovorna. Mara Volmul se je rodila v Spodnji Polskavi, kjer sta zanjo skrbela stara starša. »Iz otroštva nimam lepih spomi- nov. Moje življenje je bilo tež- ko, čeprav sta bila starša mili- jonarja v stari Jugoslaviji. Stara starša sta bila stroga vzgojitelja, zato sta bila včasih precej nepopustljiva. Mati je bila najstarejša izmed štirih hčera. Na Pragerskem je spoz- nala mladega orožnika, s kate- rim je tudi imela nezakonske- ga otroka. Kljub temu, da je imel stari oče vsa dekleta izredno rad, ji tega nikoli ni odpustil. Tako je morala mati takoj po mojem rojstvu od do- ma, od koder se je napotila v Zagreb, kjer je spoznala ne- koliko starejšega moškega, ki je bil zelo bogat. V otroštvu sem najbolj pogrešala ljubezen in toplino, čeprav nikoli nisem bila lačna ali nepreskrbljena. Materinska ljubezen pač nima primerjave. Brez tega je življe- nje pusto in žalostno,« je pri- povedovala Mara, ki si je že od nekdaj želela postati učitelji- ca, vendar ji je načrte prekri- žala vojna. Mara je končala takratno štiriletno gimnazijo in uspešno opravila maturo. Po končani gimnaziji je odšla na učiteljiš- če, vendar pa je morala šolanje zaradi vojne prekiniti že v pr- vem letniku. »Kaj .sem mogla. Moje želje in načrti za prihod- nost so šli po gobe. Zaradi in- validne noge, ki sem si jo po- škodovala še kot mlada dekli- ca, me niso poslab k nemškim kmetom za deklo, kot je bila takrat navada. Zaposlila sem se na občini, saj sem dobro ob- vladala nemščino. Tako sem vsaj ostala doma. Na občini sem delala tudi še po koncu vojne, ko sem tudi spoznala moža,« je dejala Mara in se ob tem nasmehnila. Njuno poz- nanstvo se je začelo z majhnim pisemcem, ki ji ga je Alojz po- slal iz vojske. V njem je pisal, da jo je videl na sliki, ki mu jo je poslala Marina prijateljica. Njimo prijateljevanje jk) pošti se je vleklo cela štiri leta, vse do vojne, ko je Mara izgubila vsako sled za Alojzom. »Pre- pričana sem bila, da je padel, ali pa so ga zajeli,« je pripove- dovala Mara. »Ko pa sem pri- šla nekega dne domov, mi je teta povedala, da me čaka pi- smo. Alojz mi je pisal, da se je srečno vrnil iz ujetništva in da me bo prišel iskat. Čez nekaj dni se je res prikazal pri hišnih vratih, vendar mi takrat ni bil nič kaj všeč. Vzljubila sem ga kasneje, ko je začel redno za- hajati v naš dom. Tri leta kas- neje sva se poročila in kmalu dobila hčerko Brigito, ki je bi- la že kot otrok precej svojegla- va in prebrisana. Danes je pro- fesorica defektologije in dela z mladoletnimi prestopniki v celjskih zaporih,« nam je p>o- nosno zaupala Mara. V veliko veselje sta ji vnuč- ka Gašper in Ožbe, ki ji vedno rada priskočita na pomoč, zla- sti mlajši Ožbe. »Ta je pravi korenjak,« pove babica. »Že kot otrok je bil debelušen, zdaj je pravi hrust. Z njim si lahko precej pomagam, kljub temu da je star šele 13 let. Gašper pa je bolj knjižni molj, rad razi- skuje in eksperimentira. Že od nekdaj je bil dedkov ljubljen- ček, zato ga je, tako kot tudi vse nas, njegova smrt zelo pri- zadela.« Poleg gospodinjenja Mara največ časa posveti bra- nju knjig, ki jih pri Volmutih ne manjka. Polne so jih vse police, najdejo pa se tudi pod kakšnim kavčem, kamor Mara shranjuje tudi ražUčne izrezke iz časopisov. Najstarejši sega- jo v leto 1933, ko sta njena stara starša naročevala Večer- nik Mohorjeve družbe. Mara vedno rada prebere tudi Novi tednik, na katerega je naroče- na že od leta 1953. »Časopis berem vedno od zadaj,« pravi Mara. »Rada imam šale in ne- koč bom tudi sama poslala kakšno.« Ob slovesu nam je Mara raz- kazala še zavidanja vredne starinske predmete, med dru- gim preko 150 let staro uro, ki je bila nekoč last starih star- šev, prav toliko star srebrn ki- pec Sv. Katarine in kavč oble- čen v vinsko rdeč žamet, ki dobro skriva svojo častitljivo starost. Mara pravi, da ima že preko 120 let in da ga nikoli ne bi prodala. »Ti predmeti so del mojega življenja, del mene in vse moje družine. Prav zato imajo zame neprecenljivo vTednost,« je povedala Mara in nam za slovo poklomla še eno svojih prekrasnih rož. »Pa lepo skrbite zanjo,« je še dodala, »rože namreč potrebujejo lju- bezen.« BOJANA JANČIČ Loče vse bol) obiskane Organizatorji sobotnih pri- reditev ta teden niso imeli sre- če z vremenom. Še posebno to velja za Zrečane, ki jim vreme nagaja že leta nazaj, letos pa jim je skazilo doslej najbolj pester program njihove noči, med katerim naj bi bil tudi velik ognjemet, modna revija starih kmečkih oblačil, kuli- narična razstava... So pa zato imeli več .sreče tisti, ki so pripravili prireditev dan kasneje. Med njimi so Lo- čani s svojim tradicionalnim kmečkim praznikom, vsako le- to bolje pripravljenim in orga- mziranim. Letos je bila še po- sebno skrbno pripravljena ku- linarična razstava, kjer so se obiskovalci resnično lahko prepričali o pravi zakladnici dobrot slovenske kuhinje, med katerimi Ločani izstopajo s kruhom in suhomesnatimi izdelki. Zato tudi ni čudno, da se vse več kmetij odloča za kmečki turizem in šest se jih je na razstavi predstavilo na svo- jem razstavnem prostoru. Lo- čani in okoličani so ponosni tudi na svojo vinsko trto in kar nekaj zasebnikov že polni vino pod svojo zaščitno znamko in tudi ti so se poleg uspešnega govedorejskega društva, pred- stavili na razstavi, ki jo je spremljal nov prospekt turi- stičnih zanimivosti. Vrhunec loškega praznika pa je bil prikaz starih običajev in navad, kjer je sodelovalo kar 19 skupin iz domala vseh okoliških lo-ajev. Prevladovali so običaji ob raznih kmečkih opravilih, videli smo ohcet, popravilo kmečkih strojev, star način izdelave mila ipd. Mogoče je bilo prikazano pre- malo šeg, ob katerih se gledal- ci nasmejijo. Poleg veseličnega dela so priredili še športna tekmovanja in tekmo koscev, Ločani pa imajo v načrtu še nekaj prireditev do konca po- letja. Med njimi: srečanje ra- dijskih postaj, koncert iz naših krajev ter v septembru Veseli jeseni naproti. EDI MASNEC Aictivni v svojem icraju Društvo upokojencev Škofja vas Je praznovalo tretjo obletnico Minulo nedeljo je na dvo- rišču kulturnega doma KS Škofja vas tamkajšnje dru- štvo upokojencev priredilo slavnostno proslavo ob tretji obletnici ustanovitve dru- štva in razvitju društvenega prapora. Prireditev, na kateri se je zbralo okoli 350 članov dru- štva in drugih pomembnih gostov, se je pričela s slav- nostnim govorom predsedni- ka društva Vlada Kuštrina, v katerem je predstavil delo- vanje društva in njihova pri- zadevanja pri reševanju pro- blematike ter razvoju gospo- darske dejavnosti kraja. Obenem je izrazil upanje, da bo občina s sofinanciranjem pomagala pri graditvi plino- voda in kabelske televizije v Škof ji vasi. Med slavnostnimi govor- niki je bil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je spregovoril o uspešnem vključevanju v razprave o spremembah dopolnitve zakona o pokojninskem za- varovanju, usklajevanju po- kojnin s plačami in pripom- bah na ustvarjanje pokoj- ninskega kapitalskega skla- da. »Sklad naj ustanovi za- vod za pokojninsko zavaro- vanje in ne država, saj se je doslej le-ta pokazala za sla- bega gospodarja,« je povedal Gobec in še dodal, da se ZDU prav tako ne strinja s poglavjem iz Strategije razvoja Slovenije o social- nem varstvu in pokojnin- skem sistemu. Po njegovih besedah naj bi dokument vseboval preveč omejitev in premalo aktivne, vzpodbud- ne politike, zlasti ekonom- skih vzvodov, kako povečati družbeni proizvod. Upoko- jence je pozval k večjemu vključevanju v društva upo- kojencev, v katera naj bi bilo vključenih približno 53 od- stotkov upokojenih. »Če bo- mo nmogoštevilčni, dobro organizirani in strokovno opremljeni, bomo lahko s strpno razpravo dosegli ci- lje, ki smo si jih zadali,« je dejal Gobec in poudaril, da je ZDU društvena, stanov- ska in humanitarna organi- zacija, nikakor pa ne politič- na stranka. Ob zaključku prireditve so vsem darovalcem, prizadev- nim članom upravnega od- bora in poverjenikom dru- štva podelili tudi listine o javni zahvali in nadaljevali s tradicionalnim piknikom. B. JANČIČ Najlepši fllmil Na naslovnici Tednikovega TV vodiča je bil prizor iz ameriškega filma Kremenčkovi, igralec na sliki pa John Goodman. V poštev za žreb je prispelo 19 kuponov. V naš oglasni oddelek se naj tokrat po sodček laškega piva oglasi Fanika GUNZEK iz Krajnčice 46 v Šentjurju, po torbi pa Martina HRUŠOVAR iz Brega 8 b. Polzela in Karin HOFMAN iz Založ 19, Polzela. Vljudno prosimo, da se izžrebanci po nagrade oglasite osebno v naš oglasni oddelek! Kuj)one z rešitvami tokratne uganke pošljite do torka, S.avgusta. it. 31. - 3. ovgvst 1995 ŠPORT 16 Močnejši in previdnejši CeUe Pivovarna Laško In Gorenje v prvih dneh priprav In v pričakovanju torkovega žreba za evropske pokale v rokometu — Na Roglo Ip v Kranjsko Goro s pripravami za novo sezono so začeli tudi rokometni prvoligaši, najboljša osme- rica pa vse bolj nestrpno pričakuje torkov žreb parov 1. kroga evropskih pokalov. No- silec je samo Jadran v pokalu EHF, v pokalu prvakov bosta igrala Celje Pivovarna Laško in med ženskami Krim, v pokalu pokalnih zmagovalcev Gorenje in Branik, v pokalu mest Rudar in Burja ter Olimpija v pokalu EHF za ženske. Celjani so v ponedeljek štartali na Kladi- varjevem štadionu. Po uvodnem sestanku je novi trener Zdravko Zovko kandidate za prvo moštvo oddal specialistu za telesno pripravo Miru Kocuvanu, ki bo z rokometa- ši tudi ves naslednji teden na Rogli. Drugo polovico julija so se na napore nove sezone najbolj aktivno pripravljali Šerbec, Šafarič in nekoliko daljše obdobje Strašek, novinca Peric in Stefanovič sta trenirala z jugoslo- vansko reprezentanco, drugi pa so se odlo- čili za individualne programe. »Nikoli se nisem posebej obremenjeval z žrebom, toda v pokalu prvakov bi z nosil- cem raje igral v 2. krogu, kot pa že na startu. Za uvod je vseeno bolj primeren lažji na- sprotnik, psihološki pritisk je manjši in z bolj sproščeno igro narašča samozavest. Ekipa je močna, cilji so jasni in v Evropi se nikogar ne bojim. Če bi že lahko izbiral, potem si v 1. krogu ne želim Elgorriage, Barcelone, Kiela, Montpelliera in Zagreba. Preostalih treh nosilcev - Brage, Gudma in tudi Fotexa - se ne bojim,« je uvodno mnenje Zdravka Zovka. Prvaki bodo v nedeljo za teden dni odpo- tovali na bazične priprave na Roglo, po vr- nitvi pa bodo odigrali serijo prijateljskih tekem z našimi prvoligaši in nekaterimi boljšimi klubi iz sosednjih držav, ki so prav tako med udeleženci evropskih pokalov. Vr- hunec predsezone bo turnir Marrane s tek- mami z Barcelono in Brago, ter v primeru dobrega starta še s kakšnim vrhunskim klubom. »Na takšnih turnirjih je težko govoriti o dobrem ali slabem žrebu. Uvrstili se bomo najmanj v četrtfinale, Sydney in Braga sta slabša in že prej sem omenil, da se Portugal- cev v pokalu prvakov ne bojim. V Franciji bomo že v predtekmovanju imeli dve močni tekmi, ocena Celja Pivovarne Laško bo bolj objektivna in skozi vso sezono moramo stre- meti k dvobojem s kvalitetnimi nasprotni- ki,« je Zovko ostal samozavesten. Brez Rozmana (10), a z Iličem, Lapajnetnom, zdravimi Kimčenkom, Krejanom in Meolicem, v pokalu pokalnih zmagovalcev s Semerdijevim in morda tudi Bučysem bodo Velenjčani nepri- merno močnejši kot lani. Gorenje s četrtim tujcem Velenjski trener Bojan Požun je igralce prvič zbral v torek in za 9. avgust napovedal odhod na petdnevne priprave v Kranjsko Goro, ki je že tradicionalna baza Gorenja. Konec meseca bodo štiri dni še v Sevnici, v začetku septembra na turnirju v Ostravi skupaj z gostitelji, češkim prvakom Duklo, Polyotom in reprezentanco Saudske Arabi- je, teden dni pred začetkom prvenstva pa bodo pripravili Jamo\dčev memorial. Kimčenko, Krejan in Meolic naj bi po hudih poškodbah že v 1. krogu zaigrali v lo- kalnem derbiju s Celjem Pivovarno Laško, vodstvo kluba pa je na preizkušnjo pripelja- lo še četrtega tujca. Litvanski reprezentant Bučys (75 tekem, 200 cm, levi zunanji) je v Požunovih načrtih predviden kot rezerva Kimčenku, ob ugodnem vtisu pa bi ga v Ve- lenju obdržali tudi na račun večje kvote tujcev. »Rozmana bo v vlogi organizatorja igre zamenjal novinec Ilič, ki je bil pri Umagu levi zunanji ah srednji. Plaskan bo skoraj zanesljivo ostal na krilu, ker bomo pozimi zaradi odhoda v TO ostali brez Germana. Z dvojno licenco bodo za B ekipo v drugi ligi igrali Stropnik, Oštir, Fricelj in Sovič, v prvem moštvo pa je za ducat mest končno 16 kandidatov,« je Gorenje 1995/96 pred- stavil Bojan Požun. In želje pred žrebom pokala pokalnih zmagovalcev? »Spet bo veliko odvisno od sreče. V konkurenci je nekaj slovitih ekip, osebno pa si želim Lxiksemburžane. Po pol- finalu pokala EHF se ne bi rad poslovil že Mladinska reprezentanca se je kot prva rezer- va uvTstila na SP, ki bo od 20. avgusta do 3. septembra v Argentini. Med kandidati so tudi Podpečan, Vugrinec, Burdijan (vsi Celje Pivo- varna Laško), German (Gorenje) in bivši igral- ci celjskega kluba Krauthaker, Bilbija in Lubej. v 1. krogu. Imamo boljšo ekipo kot lani, vsa igralska mesta so k\'alitetno podvojena in če ne bo poškodb ter finančnih težav, se bomo v prvenstvu borili za 2. ali 3. mesto. Uprava še vedno ni poravnala nekaterih premij za lanske uspehe v pokalu EHF in obeh doma- čih tekmovanjih, kar ob vstopu v novo sezo- no nikakor ni spodbudno,« svari Požun. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo do konca naslednjega tedna na treningih največ videvali Mira Kocuvana, ki skrbi za fizično pripravo igralcev. Močno oicrepileni v sezono Košarkarice Celja predstavile letošnji program - H/lllan Dastašič novi trener ženski košarkarski klub Ce- lje, ki je prav zaživel in pričel s svojo obnovo v trenutku, ko je klub prevzel s svojimi sode- lavci predsednik Franc Tam- šak pred letom dni, nadaljuje z delom. Te dni so predstavili pro- gram za naslednji dve leti, v katerih si želijo v osem član- ski državni ligi zagotoviti če- trto mesto in ob dobrih selek- cijah utrditi vrednost najbolj- še vTste. Ekipa je ostala enaka kot lani, s tem, da se je vrnila v matični klub Simona Jurše, ki je več let gostovala pri Ma- riboru. Te dni pa so končno okrepili tudi trenersko klop. Novi trener prve ekipe je zneini Milan Bastašič, ki je pred leti uspešno vodil Rogaško Slati- no. V celjski klub je po daljšem času odsotnosti zaradi bolezni prišla bivša igralka Rogaške, izvrstno krilo Jolanda Kokolj. Pri ŽKK Celje vso pozornost posvečajo strokovnemu te- amu, ki ga bodo ob trenerju Bastašiču sestavljah še Milan Cepin, za mlajše selekcije bo- sta skrbela Boris Emeršič in Jože Janežič (prej znani nogo- metni delavec) kot vodja teh- nične komisije in velika pomoč tehnični vodji pi-ve ekipe Sonji Ramšak. Svoj delež bosta pri- spevala v novih funkcijah se- la-etar Vili Šuster in predsed- nik gospodarske komisije Ma- tej Polutnik. Pred novo sezono nam je Franc Ramšak dejal: »Pri na- šem delu in zadanih nalogah za dvig celjske ženske košarke se moramo dopolnjevati vsako leto. Zato so te spremembe nujne. S trenerjem Bastašičem smo sklenib pogodbo za leto dni, z možnostjo podaljšjmja za še eno leto. Ekipo imamo kompletirano, in v novem pr- venstvu želimo vsaj četrto me- sto. Sodelovali bomo tudi v mednarodnih tekmovanjih in naš klub bo letos pripravil tudi osrednjo proslavo ob 50. letnici košarke na Sloven- skem. Dovolj nalog, s katerimi se moramo potrditi.« JOŽE KUZMA Tenis v Libojali Teniški klub Partizan Libo- je je priredil odprti pokalni turnir v tenisu na katerem je nastopilo 55 tekmovalk in tek- movalcev. Zmagovalci po ka- tegorijah: moški do 35 let: Stane Novak, moški nad 35 let: Branko Kotar, ženske: Ja- nja Verlič. Smučarji že na snegu i Celjski reprezentanci v Mčlltalu, Saas Feeju In Zermattu — Barbara Kostema j na vseh tekmah evropskega pokala t Za peterico celjskih smučar- skih reprezentantov so že uvodne priprave na ledeniku MoUtal, do konca meseca pa bodo v Avstriji in Švici opra- vili še nekaj snežnih trenin- gov. Na Molltalu največ po- zornosti namenjajo obnavlja- nju smučarske tehnike, v Saas Feeju in Zermattu pa bodo že vozili med vratci. »V Logarski dolini junija plaz ni utrgal, sneg je skopnel na vrhovih in zato smo bili prisiljeni k ustaljeni obliki po- letne vadbe na enem najbolj znanih avstrijskih ledenikov. Obe Koštomajevi in Vajdič so vmes zamenjali čevlje, z uvod- nim prilagajanjem niso imeli težav in dve seriji štiridnevnih treningov v Molltalu sta bili zelo koristni,« ocenjuje trener Vinko Jovan. Do oktobrskih reprezen- tančnih treningov morajo naj- boljši na klubske stroške opra- viti kar 40 dni snežnih trenin- gov. Barbara in Judita Košto- maj, Bernard Vajdič, Uroš Zu- pan in Jan Ratej bodo v na- slednjih dneh spet v Molltalu, v drugi polovici avgusta pa na švicarskih ledenikih v Saas Feeju in Zermattu. Polovico predpisane kvote treningov bodo s tem že izpolnili, sep- tembra se bodo priključili re- gijskim pripravam, načrtova- na pot na tekme FIS v Novo Zelandijo pa je propadla. »Lani je bilo na južni polo- bli šest tekem, letos pa so med- narodni koledar povsem okle- stili. Obdržali so le po eno sla- lomsko, veleslalomsko in smu- kaško tekmo, pogoj za prido- bitev točk FIS pa sta najmanj dva starta na disciplino. Novo Zelandijo smo seveda brez po- sebnega razmisleka odpisali in aktualiziraU idejo o udeležbi na novembrski turneji Nor- Am,« je Jovan dodal nekaj sve- žih informacij o programu tekmovanj. Po grobih spomladanskih izračunih so s sedeža Medna- rodne zveze potrdili 241. me- sto Barbare Koštomaj v slalo- mu, ki avtomatično prinaša pravico do starta na vseh tek- mah evropskega pokala. Meja je namreč 250. mesto in zaradi Decembra bosta na Rogli žen- ska slaloma za točke Fis in dr- žavno prvenstvo, nakar bodo tekme zaradi prenizke višin- ske razlike z Jase preselili na Juigovo. Slalom in veleslalom žensk za evropski pokal bosta 14. in 15. januarja 1996, moški slalom za točke Fis pa bo v fe- bruarju. slabše uvrstitve se je Košto- maj eva zaradi povečane naci- onalne kvote lahko udeleževa- la le slovenskih tekem evrop- skega pokala. Zimo 1995/96 tako vse bolj nestrpno priča- kujejo tudi v Celju. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Barbara Koštomaj (levo) bo v novi zimi lahko štartala na vseh tekmah evropskega pokala, Uroš Zupan pa bo med starejšimi dečki kandidat za kolajno tudi na največjih tekmah na svetu. Št. 31. - 3. avgust 1995 17 ŠPORT Gregor Cankar Renata Strašek Miro Kocuvan} Trije mušketirji Renata Strašel( Ito na atletsketn SP prvič startala v nedello, Miro Kocuvan v ponedellek, Gregor Cankar šele prlhoilnll petek Od jutri do prihodnje nede- lje bo v Goteborgu 5. svetovno prvenstvo v atletiki, na kate- rem bo naša država zastopana z devetimi reprezentanti. Tretjina zastopstva prihaja iz Kladivarjevih vrst (Gregor Cankar, Miro Kocuvan, Rena- ta Strašek), preostali udele- ženci pa so Roman Kejžar (maraton), Igor Prime (disk), Jerneja Pere (100 m), Birigita Bukovec (100 m z ovirami), Ksenija Predikaka (daljava) in Nataša Erjavec (krogla). Renata Strašek: med osmerico Disciplina: met kopja. Osebni rekord: 64,68 m (Vele- nje, 10. 6. 1995). Norma za SP: 60,00 m. Norma za finale: 61,00 m. Spored: 6. 8. kvalifi- kacije (17.00); 8. 8. finale (17.50). Predlani komolec, lani kole- no, namesto svetovnega in evropskega prvenstva dve operaciji in letos veliki come- back. Nov državni rekord, sre- di junija šesti rezultat na svetu in Renata Strašek bo v metu kopja po treh mladinskih pr- venstvih končno med udele- ženkami velikega tekmovanja. »Na Švedskem bo tudi tre- ner Jože Kopitar, njegova pri- sotnost na tekmovanjih mi ve- liko pomeni, čeprav na tekmo- vališču seveda ni neposredne- ga stika. Gre predvsem za psi- hološki vidik, za notranji mir in posledično večji optimizem. Finale je moj cilj, z rezultatom sem blizu najboljše osmerice, morda sem blizu državnega rekorda,« pravi nesojena mla- dinska evropska prvakinja iz Soluna 1991. Po dveh izgubljenih sezonah tudi sama ni verjela v uspešno vrnitev, toda vrhimsko formo je 23-letna atletinja ujela že zelo zgodaj. »Nobenih bolečin nisem čutila, tekmujem že brez opornice in nekaj dni pred rekordnim metom na po- kalu Bruno ZauU sem kopje na treningu vrgla 62,40 m. Vse- skozi se mi je dogajalo, da sem bila na treningih veliko boljša kot na tekmah, zdaj pa se po- ložaj očitno obrača,« je pre- mlevala Straskova in opozori- la na še eno malenkost. »Pred leti sem najboljše re- zultate dosegala v zadnjih se- rijah, zdaj že v uvodnih in zato se kvalifikacij ne bojim.« Straskova je že po tradiciji največji del priprav opravila kar v Celju, dvodnevni skok v Logarsko dolino pa je bil bolj priložnostna regeneracija. Po odpovedi Monte Carla je najbolj problematično po- manjkanje neposrednega stika 2 vrhunskimi metalkami kop- it. 31. - 3. ovosut 1995 ja, ki so se letos z najboljšimi rezultati že približale 70 me- trom. Naša rekorderka se je ustalila pri daljavah okoli 60 metrov, kar bo dovolj za fina- le, v katerem rezultati običaj- no niso prav vrhunski. Če se bo podobno dogajalo tudi v Goteborgu, bi Straskova že s ponovitvijo velenjskega na- stopa bila zelo blizu krogu kandidatk za kolajno. Miro Kocuvan: poinnaie in 49,50 Disciplina: 400 m z ovirami. Osebni rekord: 49,71 (Stutt- gart, 17. 8. 1993). Norma za SP: 50,04. Norma za finale: napredovanje po uvrstitvah in časih. Spored: 7.8. - kvalifika- cije (19. 40); 8. 8. - polfinale (18.40); 10. 8. - finale (18.00). Najboljši slovenski atlet 1994 v anketi fimkcionarjev in novinarjev, je lani zaradi po- škodbe šest mesecev treniral z zmanjšano obremenitvijo in se počasi vrača na raven iz leta 1993, ko je na sredozemskih igrah prvič tekel pod 50 se- kundami in se v Stuttgartu z osebnim rekordom uvrstil v polfinale svetovnega prven- stva. »Predlani so bile kvalifika- cije nekoliko lažje, ker so bile na sporedu že dopoldne. V Go- teborgu so pozno popoldne, ko smo vsi tekači bolje priprav- ljeni, zato bo največ odvisno od zasedbe skupin in počutja. Zadnji testi so spodbudni in napovedujem izboljšavo oseb- nega rekorda, rezultat okrog 49,50,« pravi 24-letni Miro Kocuvan, ki se je za svetovno prvenstvo teden dni priprav- ljal na Brdu. Na 200 metrov je z ročnih 21,5 za desetinko izboljšal osebni rekord izpred dveh let, potem ko lani ni tekel hitreje kot 21,9. »Z rekordom sem bolj samozavesten, in to je že veli- ko,« trdi Kocuvan, ki razmi- šlja največ o polfinalu, četudi se z uvrstitvijo ne obremenjuje preveč. »Najbolj pomemben je rezultat, zadovoljen bom že z osebnim rekordom, v finale pa se lahko uvrstim zgolj nak- ljučno. Ne, uvrstitev med naj- boljšo osmerico je skoraj ne- mogoča.« Eksperiment z začetka sezo- ne in 14 korakov med šesto in osmo oviro je dokončno opu- stil, prehod na šesti oviri s 13 na 15 korakov pa še vedno ni dovolj tekoč. »Pri samo eni menjavi ritma moram zetradi nadaljevanja z isto nogo manj misliti. Prvih 200 metrov sem sproščen, na prehodu pa pod- zavestno popustim. Razdaljo med vsako oviro pretečem v 4,1 sekimde, po šesti pa takoj padem na 4,5 sekiinde. Razlika je prehuda, z izgubo ritma sem v skupnem času ob približno štiri desetinke, ogromno pa lahko pridobim tudi na moči.« Kocuvanu so bolj pri srcu zunanje proge. »Raje bežim, kot pa lovim. Na nizkih ovirah ni nobenega taktiziranja. Osredotočiti se moram samo na svojo dirko,« je kratko po- jasnilo udeleženca SP 1993 in EP 1994, ki je imel letos le dve močni tekmi in pod 50 sekun- dami obakrat (v karieri šest- krat) tekel v Celju, ko ni imel prave konkurence. Gregor Cankar: v nnaie Disciplina: skok v daljavo. Osebni rekord: 804 cm (Lu- zem, 20. 6. 1995). Norma za SP: 800 cm. Norma za finale: 805 cm. Spored: 11. 8. (18.00) - kvalifikacije; 12. 8. (16.30) - finale. Mladinskemu svetovnemu prvaku je doslej uspelo šest skokov preko osmih metrov, ki so bUi še na začetku sezone čarobna meja, zdaj pa je ločni- ca za vstop med mojstre že ne- kaj povsem normalnega. »Že- Um si nastopa v finalu, za vr- hunsko uvrstitev pa bo treba skočiti dvakrat zelo dobro: v kvalifikacijah in nato še v fi- nalu,« je konkreten Cankar. Po prvi tretjini sezone je bU z velenjskim dosežkom z ma- lenkost premočnim vetrom -817cmz2,l m/s - tretji ska- kalec Evrope in z manjšimi te- žavami pri zaletu, ki je zaradi napredka v špiintu za dva me- tra daljši kot lani. »Prestopi me ne motijo več tako, kot so me lani. So pač sestavni del skoka, večinoma sem prestopU le za nekaj centimetrov, v no- gah imam ritem zaleta, in zato ni vzrokov za paniko.« Decembra in marca je bil po dva tedna na pripravah v Špa- niji, forma pa je bila zaradi dveh vrhuncev drugače načr- tovana. Na pokalu Bruno Za- uli (803 cm), Skokovem memo- rialu (803 cm) in na mitingu v Luzemu (804 cm) je bilo vse v mejah pričakovanj, druga špica pa je seveda svetovno pr- venstvo. Trener Srdžan Djor- djevič je prepričan, da ne bo težav, čeprav se je Cankar v mladinski konkurenci pri- pravljal le za en vrhimski na- stop. »Na manjših tekmah imam probleme z motivom in nekaj podobnega bodo kvaUfikacije. Skakalce v daljavo gledalci začenjajo spodbujati šele v fi- nalu in za kvalifikacije bom moral poiskati nov način, ka- ko iz sebe iztisniti največ,« je odločen 20-letni Cankar, ki je bil lani že udeleženec evrop- skega prvenstva in bo na Švedskem nastopil med zad- njimi. »Potoval bom šele 9. av- gusta, vožnja in sprememba okolja pa me običajno zdelata po dveh dneh. V Goteborgu ravno v času kvalifikacij, toda trener zatrjuje, da me odlično pripravljenega ne bo nič zmedlo.« S kvalifikacijami nima naj- boljših izkušenj. V Seulu in San Sebastianu ni izpolnil mladinske norme, v Lizboni Atletom je zaključne priprave omogočila osrednja zveza, Ko- cuvanoma pa tudi podjetja Se- Ku Celje, Juteks, Cekin Žalec in Scotch bar. šele v zadnjem skoku (enako je bilo z zmagovitim skokom), na zadnjih mitingih pa osredoto- čenje na boljši prvi del prav tako ni bilo preveč uspešno. »S trenerjem sva temeljito anali- zirala težave z zaletom, ki sem ga podaljšal s 14 na 16 kora- kov in testi iz polnega treninga so bili boljši kot v prvem delu sezone. Rezultat okoli 820 cm ne bi bili presenečenje,« je prepričan mladi šampion. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Kolesarji na Slovaškem Na desetdnevni kolesar- ski dirki po Slovaški sode- lujeta ebdpi ljubljanskega Roga in Celja, v kateri so Iztok Melanšek, Sandi Šmerc, Marko Baloh, Aleš Poljanšek, Andreas Lauk in Stanislav Odrinski. izidi poletne vaterpolske lige Neptvm - Žustema 10:13 (2:5,4:3,3:2,1:3), Neptun - Ti- voU 10:8 (1:2, 2:1, 6:4, 1:1). Celjski Neptvm je z desetimi točkami še naprej na drugem mestu. Nedeiia, 6. 8. Nogomet Prevalje: Korotan-Publi- kvmi, Izola: Izola-Rudar (2. krog I. lige). Slovenske Konji- ce: Dravinja-Železničar (Lj), Cankova: Cankova-Šentjur (1. krog pokala Slovenije, vse 17). Bron Jolande Steblovnik Veleničanka le tretla slovenska atletinla z oHllčlem na MEP - 5. mesto In rekord Anie ¥alant Nyiregyhaza na Madžar- skem je postala srečen kraj za slovensko atletiko, še posebej za 19-letno Velenjčanko Jo- lando Steblovnik. Zgodba o njeni kolajni se je začela že pred dvema letoma, ko je na MEP osvojila 4. mesto v teku na 800 metrov in s tem za las zgrešila tako želeno ko- lajno. Tokrat se je s svojim tre- nerjem Tomom Popetrujem odločila, da bo nastopila na 1500m in uspelo ji je priteči do odličja. Pred njo sta bUi v cilju le Poljakinja Lidija Chojetska (4:14,29) Ln Romimka Lavinia Miroiu (4:19,11). Jolanda Ste- blovnik je za progo potrebova- la 4 minute, 20 sekimd in 22 stotink, kar je nov državni mladinski rekord, ki je pome- nil bron! Velenjska šampionka se je po prihodu v domovino naj- prej podala k fantu na Ravne, tako da je žal nismo uspeli pri- dobiti za izjavo, zato pa ob- ljubljamo, da bomo intervju objavili v naslednji številki. Do prihodnjega četrtka njena kolajna zagotovo ne bo zble- dela. Valant, rekord in sodniki Atletinja Kladivar Cetisa An j a Valant je bila po priča- kovanju najuspešnejša Celjan- ka na MEP. Ze v kvalifikaci- jah je potrdila izvrstno pri- pravljenost in že v drugem po- skusu v troskoku presegla nor- mo (13 metrov), saj je pristala pri 13,22, kar bi bil tudi njen nov osebni rekord, ki zaradi premočnega vetra v hrbet ni bil priznan. S tem skokom je bila Valantova zanesljiva ude- leženka petkovega finala, v katerega je prišla z drugim najboljšim izidom. V finalu je najprej prestopila potem pa so ji sodniki v drugem poskusu namerili 13,53, kar je dolžina novega državnega rekorda v absolutni konkurenci! V zadnji seriji je Anja skočila 13,24, nekdo izmed sodnikov pa je v uradni zapisnik zapisal dolžino 13,54cm. Čeprav se je 2anotil kar za 30 centimetrov v njeno korist, je izid ostal ne- spremenjen. »Najdaljši« skok verjetno ne bo priznan kot rekord, bo pa zagotovo šel v anale, kamor se je zapisala tudi Anja Valant, ki je takole strnila vtise po svojem nastopu: »Malce sem se bala začetnih prestopov, ki so pri meni že kar v navadi, ven- dar je vse steklo po načrtih. Z rezidtatom in 5. mestom sem lahko zadovoljna in menim, da sem skupaj z ostalimi Celjani na Madžarskem izpolnila pri- čakovanja.« Zaključno tekmovanje je okusila tudi metalka kopja Elizabeta Randjelovič, zagoto- vila pa si ga je s kvalifikacij- skim metom 50,84 metra, po- tem pa ji je za finale osmerice zmanjkalo borih 6 centime- trov. 49,86m je zadostovalo za deveto mesto. Kopje je na Madžarskem metal še Sebast- jan Grosek, ki je bil 20., preboj v finale pa ni uspel niti štafeti 4 krat 400m, v kateri je tekla Tina Jurčak. T.L. Foto: EDI MASNEC Jolanda SteboIvnik: za slovo od mladinske konkurence medalja v teku na 1500 metrov. Anja Valant: bo nov rekord v troskoku priznan? ŠPORT 18 Start lige ilesetili PubNkum zapravil zmago. Rudar »torpedlral^ Olimpllo z nedeljskimi srečanji prve- ga kroga se je začela težko pri- čakovana prva slovenska no- gometna liga desetih klubov, že v uvodu pa je v derbiju kro- ga na celjski Skalni kleti go- stoval Maribor Branik. Potem ko so nogometaši Bi- ostart PubUkuma še slabih dvajset minut pred koncem tekme, po zaslugi dvakratnega strelca Gorska in Baumana, ki je zadel enkrat, vodili visoko s 3:0, .so »vijolice« poskrbele za šok, saj so prek Kariča, Pejovi- ča in Zidana uspele iztržiti re- mi, ki je za Celjjtne, glede na razvoj dogodkov na igrišču, enak porazu. Že od 15. minute dalje so imeli rumeno-modri igralca več, kajti Žarko Hvalic je zaradi dveh rumenih karto- nov v slačilnico poslal Mari- borčana Milinoviča. Tudi to ni bilo dovolj, da bi Celjani spek- takel na Skalni kleti uspešno pripeljali do konca in nemalo izmed skoraj 3 tisoč gledalcev je bilo razočaranih nad neres- no in nonšalantno igro svojih ljubljencev v zadnjih trenut- kih tekme V celjskem prvoli- gašu bodo očitno moradi raz- misUti, kako bodo v prihod- njih krogih ponovno napolnili Skahio klet. Precej bolj so biU po premi- eri zadovoljni v taboru velenj- skega Rudarja. Le malo je bilo takšnih, ki so Velenjčanom da- jaU možnosti za uspeh za Beži- gradom, a je bila SCT Olimpi- ja podjetnejša le v začetku tekme, ko je povedla prek Boz- ga, v nadaljevanju pa so se gostje prebudili in v 51. minuti z zadetkom Cvikla izenačili. V nadaljevanju je imel Rudar celo nekaj priložnosti za zma- go, vendar je izid ostal nespre- menjen, remi pa je vsekakor ugodnejši za Velenjčane, ka- kor za edine slovenske držav- ne prvake. Po presenečenju v Ljubljani se zdi verjetno, da bo četa Bojana Prašnikarja igrala eno vidnejših vlog v le- tošnjem prvenstvu. Ostali izidi prvega kroga: Primorje - HIT Gorica 1:4, Mu- ra - Beltinci 1:1 in Nova opre- ma - Izola 2:0. Po včerajšnjih pokalnih tek- mah se bodo prvoligaši v pr- venstvu ponovno pomerili v nedeljo. Tako Biostart Publi- kum, kot Rudar bosta v dru- gem krogu gostovala; Celjani v Prevaljah, Velenjčani pa v Izoli. Rumeno-modre čaka izjemno težka preizkušnja, ne toliko zaradi gostovanja in na- sprotnika, kot zaradi šoka po Idksu v končnici srečanja z Maribor Branikom. Biostart PubUloim bi s spremenjenim odnosom do igre vseeno lahko računal na uspeh pri Novi opremi, ki je prvem krogu opravila s sfa-omnimi Izolani. Le ti bodo nasprotniki Rudar- ja, glede na prikazano v uvodu pa bodo favoriti gostje. Izola sodi med skromnejša moštva v elitni konkurenci, poleg vseh ostaUh pa se ukvarjajo pred- vsem s finančnimi problemi, kar bi Velenjčani utegnili iz- koristiti, vse napovedi pa so seveda sUa nehvaležne. TOMAŽ LUKAČ Celjani so igrati odlično do končnice, ko so z neodgovorno igro: dovolili Mariborčanom izenačenje. ] Šentiurčani nared za sezono Nogometaši Šentjurja nestrpno pričakujejo drugoiigaški start še prej pa bodo svojo formo preizkusili konec tedna v pokalnem obračunu, kjer bo njihov nasprotnik pomurski nižjeiigaš Cankova. O favoritu v tej tekmi ne gre izgubljati besed, a previdnost ne bo odveč, saj so prav pokalna srečanja mnogokrat polna presenečenj. Trener Drago Grbavac je ob koncu priprav skrčil seznam igralcev. Odpadli so Banjeglav, Pahole, Videnšek in Počivavšek^j medtem, ko je edini vprašaj ob imenu Gregorja Blatnika. Celjski hbero se še ni odločil kje bo nadaljeval kariero, treniral je s Šentjurjem in na prijateljski tekmi s Pohorjem odigral drugi polčas. . Z Blatnikom ali brez njega bodo Sentjurčani resno kandidiraU za zgornji del prvenstvene lestvice, saj imajo zelo solidno igralsko zasedbo, na čelu katere je novi kapetan Jani ŽiLnik (traku se je odpovedal Bojan Bevc), ki bo s soigralci že v prvem krogu na težki preizkušnji, saj 13. avgusta v Šentjur prihaja lanski prvoligaš Vevče. T.L., Foto: EDI MASNEC Srebotnikova evropska prvakinja! 14-letna Velenjčanka Katarina Srebotnik je postala ena izmed zvezdnic evropskega prvenstva teniških igralk in igralcev do 14 let, ki je bilo minuli teden v Italiji. Srebotnikova se je do zlata prebila z Mariborčanko Tino Pisnik (tudi posamično zlato odhčje), potem, ko sta v finalu ugnah slovaško dvojico Volekova-Stoklasova. Poleg zlata si je Velenjčanka v Genovi priigrala še bron v igri posameznic in s tem dopolnila fantastičen uspeh. Vsem slovenskim dobitnikom kolajn (Tuia PLsnik, Katarina Srebotnik in Gašper Martinjak) so v torek v Ljubljani pripraviU svečani sprejem. Na evropskem prvenstvu mladih igralk sta pred leti zmagovah tudi Seleševa in Grafova in morda bo do vrha svetovnega tenisa segla tudi Katarina Srebotnik. Dobri Celjani Na plavalnem državnem pr- venstvu minuh konec tedna v Krškem je bila najboljša po- sameznica članica celjskega Neptvma Urška Roš, ki je sla- vila na 200, 400 in 800 metrov kravi ter bila druga na 400 metrov mešano. Kolajne v po- samični konkurenci .so osvojili še: Kolčan, Stojanovič, Reber- šak. Pečar, Kampuš, Cunjako- va in Bagarijeva. Konec tedna bo absolutno državno prven- stvo v Trbovljah. Petino manj kot lani V proračunu mestne občine Celle za 16 odstotkov mani denarja kot lani ~ Kako s športom v dvoranah Golovecr Celjski šport je tudi v prvem polletju 1995 v slovenskem vr- hu, v evropske pokale se je uvrstilo šest ekip, serija uspe- hov se nadaljuje tudi v indivi- dualnih panogah, denarja pa je vse manj. Športni del prora- čuna mestne občine Celje je v primerjavi z lani okleščen za 16 odstotkov in Športna zveza je o problematiki financiranja pripravila poseben posvet. Na sestanku so bih s svojimi funkcionarji zastopani atleti, judoisti, kajakaši, košarkarji, nogometaši, plavalci, smučarji ter društvo Gaberje, drugo stran pa so zagovarjali svetni- ki Janez Goršič, Štefan Jug, Jože Omerza, Jože Smodila in vodja sekretariata za družbe- no-ekonomski razvoj Željko Cigler. Predsednik Športne zveze Jože Greršak je problem pred- stavil z golimi številkami. No- vi občinski proračvm v primer- javi z lanskim športu namenja za skoraj petino manj sred- stev: v Celju imajo za izvedbo o.snovnega programa, vzdrže- vanje objektov in strokovne kadre v 12 klubih najmočnej- ših jakostnih razredov ter 33 klubih preostalih treh katego- rij na voljo 56,775 milijonov tolarjev. »Za lažjo predstavo, gre za slabih 700.000 mark, za občut- no preskromna sredstva. Športna dejavnost v mestni občini Celje je precej razveja- na in uspešna. V posameznih panogah bo nujno pnšlo do zastoja in ni izključeno, da bo- do morali aktivnosti v marsi- katerem društvu povsem uki- niti. V primerjavi z ostalimi mestnimi občinami in uspehi športnikov, se v Celju reže naj- bolj skromen del pogače za to- vrstno dejavnost,« je svoje mi- sli sklenil Geršak. Željko Cigler je skupaj s svetniki orisal nastali pro- blem financiranja in vse kaže, da izhoda v kratkem času ni mogoče pričakovati. Po njiho- vih besedah je država osiro- mašila mestne občine, zlasti celjsko, ki s svojim proraču- nom nudi preskromne vsote denarje tudi drugim dejavno- stim. V nadaljevanju so bih z večih strani podani predlogi za prebroditev težav, med ka- terimi je najbolj zanimiv o športnih objektih Gk)lovca. Do konca leta naj bi zaživel Športni zavod Celje, v katerem mnogi vidijo bodočega upravi- telja športnih objektov na Go- lovcu, ki so zdaj še skrb Celj- skih sejmov. Šport bi s prire- ditvami in močnimi marketin- škimi aktivnostmi lahko fi- nančno veliko pridobil, obe- nem pa bi se okrepilo družab- no športno življenje, ki je zad- nja leta močno razdrobljeno. Ideja je zanimiva, za realizaci- jo pa mora občina potrditi lo- čitev športnega dela Golovca od sejemskega. JOŽE KUZMA Foto: EDI MASNEC Hokej je že del celjske športne zgodovine, podobna usoda pa ob zmanjšanju proračunskih sredstev grozi še nekaterim pani^iam. Nova imena za »našo« tablo? Pred časom smo letovali v Mojstrani, idilič- nem gorenjskem mestu pod Triglavom. V mestni turistični agenciji sem se pozanimala za cene sob. Ljubezniva, mlada uslužbenka se je takoj pohvalila: »Če morda ne veste, mi tukaj v Mojstrani imamo dve smučarski olimpijski kolajni, ki sta ju prismučala Jure Košir in Alenka Dovžan. Zelo smo ponosni nanju. Tudi to je dober ra- zlog za letovanje v Mojstrani.« Pomislila sem: le kako bi se lahko Celjani pohvalili o sebi, oz. o svoji atletiki? Gostu v mestu ob Savinji bi lahko rekli: »Atletika ima v našem mestu dolgo in sijajno športno in društ\'eno tradicijo. V Celju sta bila že dvakrat postavljena svetovna atletska re- korda in to je zapisano tudi v vseh knjigah in vseh statistikah. Prvič že 5. septembra 1964, ko je naša atletinja Draga Stamejčič na stadi- onu Kladivar izenačila svetovni rekord na 80 metrov z ovirami s časom 10.5 sekunde. Drugič pa 2. maja 1980, ko je na istem mestu Vzhodna Nemka Ilona Slupianek popravila svoj svetov- ni rekord v metu krogle iz 22.32 na 22.36 metrov. Te »zlate številke« lahko najdete tudi na posebni tabli rekordov in slave, na sta- dionu.. . Jaz bi vsekakor dodala, da so Celjani do zdaj osvojili štiri peta mesta na raznih Olimpijskih igrah. Najprej Stanko Lorger leta 1956 v Mel- boumeu, na 110 metrov z ovirami, zatem Dra- ga Stamejčič v Tokiju leta 1964, vpetoboju, pa Nataša Urbančič leta 1972 v metu kopja in končno najmlajši med njimi, Rok Kopitar v Moskvi leta 1980, na 400 metrov z ovirami. Povedala bi še nekaj o celjskih družinah Kopitar in Kocuvan. Starši rekorderja Roka so bili prav tako izvrstni tekači z ovirami, mama Poldka, rojena Petauerna 80 metrov z ovirami, oče Marjan-Majek pa eden od najboljših v Ju- goslaviji na 400 metrov z ovirami. Tako je Rok zakoračil po dobro znanih poteh staršev, nje- gov rekord iz leta 1980 pa je še vedno 49.11 in še ni presežen. Oče današnje celjske atletske zvezde Mira Kocuvana, se prav tako imenuje Miro. Bil je rekorder na 200 metrov, hitreje od 21.0 je tekel v sijajni štafeti iz leta 1973, skupaj z Lucianom Sušnjem, Joškom Alebičem in Miloradom Či- kičem, v sestavi 4 krat 400 metrov, ki je to leto navdušila Celjane na pol finalu Atletskega po- kala Evrope. Sin Miro napada rekord Roka Kopitarja in je trenutno v Goteborgu, na sve- tovnem prvenstvu. Takih izjemnih atletskih zgodb in družin je v Celju še veliko. Kaj pričakujem od Mira Kocuvana, Renate Strašek in Grege Cankarja na SP v Goteborgu? Povedala bom na kratko: zelo rada bi, da bi se v kvalifikacijah uvrstili naprej in morda celo posegli po osebnih najboljših rezultatih. Da bi morebiti Renata, ki je že presegla največjo življenjsko tekmico Natašo Urbančič, vrgla kopje preko 62 ali 63 metrov in s tem našla svoje mesto v takoimenovanem »velikem« fi- nalu, preden bi na tekmovališču ostalo samo 8 najmočnejših deklet. Ali da bi Gregor Can- kar, vsekakor najbolj nadarjen celjski skaka- lec v daljino vseh generacij, v treh skokih pre- reskočil vsaj enkrat 7.90 metra in dobil pravi- co do nadaljnjega tekmovanja in s tem tudi možnost za skok preko 8.10 metra, za kar je ob dobro usklajenem in »zadetem« zaletu vseka- kor sposoben. Ali da bi Miro Kocuvan mlajši tekel 400 m z ovirami hitreje od 50 sekund in si odprl pot do polfinala. Taline so ob tej priložnosti moje želje. Ali so realne ali ne, ocenite sami. Dogodki bodo po- kazali. Pomembno je, da se celjska atletska tradici- ja ne prekinja in da se na našo tablo pod tribuno na stadionu vpišejo še nova imena. Tako bo saga o Celju kot športnem mestu in mestu atletike, trajala in živela. OLGA ŠIKOVEC-LUNCER it. 31. - 3. avgust 1995 19 NASI KRAJI IN LJUDJE Zreče se posodabljalo nogla zamrznjena do rešitve denacIonallzacUsklh zahtevkov Znano je, da naj bi že letoš- njo zimsko sezono na Bogli pričela z obratovanjem nova Itirisedežnica, kar pa se spričo groženj Vitanjčanov, da bodo blokirali posege v prostor, če bo potrebno tudi s fizično za- poro cest, zagotovo ne bo zgo- dilo. Zahtevajo namreč, da se najprej rešijo odprta vpraša- nja denacionalizacije (bivši lastniki Hubmajer-Pikl za oki'Og 379 ha širšega območja Rogle). Upravičenci so v nara- vi že dobili 47 ha gozdov, za 212 ha gozdov, na katerih so med drugim tudi tekaška m sankaška proga, je menda po- trebno izvesti še ustno obrav- navo, medtem, ko 120 ha pred- stavlja objekte z vlečnicami m se upravičenci strinjajo z Um- orjevim odkupom zemljišča. Vsekakor je v interesu vseh m verjetno še najprej v očeh po- rabnikov, obiskovalcev Rogle, da se sporna vprašanja čim- prej rešijo. Unior je s tem za- mrznil vlaganja v Roglo, med katerimi bi bila letos največja pridobitev nova štirisedežni- ca, denar pa preusmeril v po- polno prenovo hotela Dobrava v Zrečah. I*ričeli so s posodobitvijo sob po svetovnih standardih (svetle sobe, moderno pohi- štvo, SATV, telefon). Investici- ja bo vredna okrog milijon mark, poleg sob pa bo do jese- ni posodobljena tudi restavra- cija v hotelu, povečana savna z obnovljeno ponudbo, urejajo park pri hotelu... Vitanjčani želijo sodelovati z Uniorjem, prva povezava pa bi po njihovih besedah lahko bila v razvoju danes sicer zao- stale, včasih pa nadpovrečno razvite, idilične pohorske va- sice Rakovec. EDI MASNEC V Zrečah investirajo v ofcnovo hotela milijon mark. V desetini velenjskih gasilk so nastopile Nina Ledinek (desetarka), Monika Vovk, Romana Slemenšek, Nina Ovčjak, Polona in Helena Menih, Janja Zager, Vesna Juvan, Tina Hriberšek in Branka Pocajt, pod vodstvom mentorjev Marjana Lcdineka in Matjaža Licbtinekerja. Smola gasilcev Dobrne V italijanskem mestu Arco blizu Gardskega jezera je bila 10. gasilska olimpiada za mla- dince in mladinke. Slovenijo sta zastopali dve desetini, obe s celjskega območja. Med mla- dinkami je velik uspeh dosegla desetina iz Topolšice, ki je osvojila prvo mesto in naslov olimpijskih prvakinj, za njimi pa so se uvrstile ekipe s Polj- ske, Slovaške itd. Z velikim upanjem po osvo- jitvi medalje so odšli na olim- piado mladi gasilci Dobrne, ki so na prejšnji olimpiadi pred dvemi leti v Berlinu osvojili 5. mesto in zlato medaljo. Tako kot v Berlinu jih je tudi tu spremljala smola, ki so ji bo- trovali sodniki in mladi gasilci Dobrne so tudi tokrat ostali brez uvrstitve na eno izmed prvih treh mest. Za zmagoval- no ekipo so zaostali za 20 točk in so osvojili peto mesto.'Ker 30 odstotkov vseh nastopajo- čih dobi zlato medaljo, so to gasilci Dobrne tudi tokrat do- bili. Pr\'i dve mesti sta osvojili ekipi Avstrije, tretji so bili predstavniki Češke in četrti Portugalske. Kljub 5. mestu pa mentor ekipe Štefan Pohajač ni bil zadovoljen: »Z video posnetki smo do- kazovali napačno sodniško odločitev, vendar ni nič zale- glo. Vsi smo jokali, tudi dekle- ta iz Topolšice, s katerimi smo skupaj trenirali.« Za Dobrno so v Italiji nasto- pili: Boštjan Kristan (desetar), Damjan Firer, Alan Kodrič, Andrej Božnik, Julijan Strop- nik, Gorazd Špegelj, Uroš Lednik, Janez Farkaš Ln Bošt- jan Božnik. rezerva je bil Uroš Banovšek, pomočnik mentorja pa Branko Dobovičnik. T.VRABL . L. OJSTERŠEK Relcordne število ekip Gasilci v Prožinski vasi so pred tradicionalno veselico pripravili 9. tekmovanje za pokal Prožinsfce vasi, kjer je nastopilo rekordno število ekip, 18 moških in šest ženskih gasilskih desetin. Pri moških so že drugič za- pored zmagali gasilci Šmartna na Pohorju pred Slovensko Bi- strico in Tinjem, medtem ko je bila pri ženskah najuspešnejša desetina iz Oplotnice pred Šentjurjem, Vojnikom itd. Predsednik PGD Prožinska vas Ivan Stojan je bil s tekmo- vanjem in veselico zadovoljen: »Res je bU zaradi slabšega vre- mena obisk nekoliko manjši, kot smo ga pričakovali, vendar se je tudi zaradi sponzorjev nabralo kar nekaj denarja, ki bo tudi prispevek k vsoti za nakup novega avtomobila, ki bi ga radi dobili že letos. Vese- li pa smo tudi darila glavnega sponzorja Stanka Zakelška, ki nam je poleg denarja poklonil tudi meter visok kip zaščitni- ka gasUcev sv. Florjana, ki bo krasU naše prostore oziroma sobo s pokali in priznanji.« T.^-ZRABL Šampionka iz Raven nad Šoštanjem V nedeljo, 30. julija, sta kmetijska zadruga in govedorej- sko društ\'o iz Šaleške doline pripravila v Skalah pri Vele- nju razstavo plemenske živine, na katero je pripeljalo goveda 33 rejcev iz Velenja, Šmartnega ob Paki in Šoštanja. Strokovna komisija pri ocenjevanju ni imela lahkega dela, ko so izbirali šampionko, najboljšo in najlepšo molznico. Skupaj so podeUii 24 zvoncev od prvega do tretjega mesta. Alojz Rožič iz Topolšice si je prislužil kar sedem odlikovanj, medtem ko je rejec šampionke postal Franc Botnik (na sliki) iz Raven nad Šoštanjem. Na razstavi se je zbralo kakšnih 2 tisoč obiskovalcev, ki so prišli domala iz vse Slovenije. L. OJSTERŠEK Flosarski krst bo v nedeljo Glavni del in obenem zaključek tradicionalnega flo- sarskega bala, ki ga Ljubenke in Ljubenci prirejajo že 35 let. bo to nedeljo na osrednjem prireditvenem pro- storu v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Ta dan si bodo lahko obiskovalci med drugim ogledali prikaz vlcarske hiše in domačih običajev, udiranje flosa in flosarski krst. Na flosarskem balu bodo tako znova obudili nekatere, že pozabljene običaje Savinjske doline in predstavili življenje flosarjev. Prireditev pa spremlja tudi vrsta kulturnih in športnih prireditev. KL Kinologi obveščajo y novi brošuri obvešča kinološko društvo Celje člane o izletu za člane v Kočevje, kjer jih bodo sprejeli tovariši iz KD Kočevje. Šli bodo 12. avgusta ali teden kasneje, če bo deževalo. Razen tega so objavili poročilo o opravljenih izpi- tih v kategorijah A, B in C, člane pa obveščajo tudi o novi opremi za trening agility. S tem tečajem naj bi začeli sep- tembra. G.S Novi zvonovi v Vitanju Po 51 letih so v Vitanju ponovno obesili tri zvonove v cerkvi Matere božje na Hribarici. Medtem, ko so zvonove pripravljali na izobešenje, je potekala kulturna prireditev za več kot tisoč ljudi, ki so pričakali zrvonove. Nastopili so slavnostni govorniki, peli pa so tudi cerkveni zbori. Zvonove so minulo nedeljo dokončno obesili v prelepo vitanjsko cerkev. G.S. Srečanje na Ložnici Pri gasilskem domu na Lož- nici pri Žalcu je Martin Sku- bic z Jožetom Drametom in Jožetom Čebularjem pripravil srečanje treh Abrahamov z njihovimi družinami, svojci in prijatelji. Za veselo razpo- loženje, ki se je začelo v vro- čem zgodnje popoldanskem soncu na nedeljo in končalo v prvih urah ponedeljka, so poskrbeli Primorski fantje, Duo Blac Jack (darilo Primor- skih fantov Martinu Skubicu, ki zadnja leta oblači ansam- bel), godba s Svetine in Zajče- vi dekleti iz Šentruperta, ki sta igrali sami in kar eno uro ob spremljavi večine gostujo- čega ansambla. Na zanimivem srečanju po- vabljeni so bili tudi vsi kraja- ni, je prišlo tudi do posnetka med pevcema ansambla Pri- morski fantje Ivico Vergan in Bogom Gerkom z najpopular- nejšim domačinom (če odšteje- mo velikega dobrotnika Mar- tina Skubica z Modnim kroja- štvom) Mirkom Lebarjem. Slednji se je večkrat tudi vese- lo zavrtel po sicer povsem pol- nem plesišču, povedal pa je tu- di svoj naslednji načrt: »BU sem na Glosglocknerju, Triglavu, Mont Blancu in pred tedni na 6000 m visoki gori v Peruju v Južni Ameriki, pri- hodnje leto bom poskušal splezati zelo zahtevno steno v Materhomu, čez dve leti pa se s pomočjo prijateljev povz- peti na streho sveta, Mont Everest.« TONE VRABL Št. 31. - 3. ovgsut 1995 REPORTAŽA Leto v Sarajevu Pričevanje anestezistke, ki le v sarajevski travmatološki kliniki prebila najtežje leto v svojem življenju Za to zgodbo nacionalni predznak ni pomemben. Berete resnično pričeva- nje dr. Mirjane Vasiljevič, ki je prebila leto dni kot anastezistka na sarajevski travmatološki kliniki v Centru za anestezijo in reanimacijo. Rojena je v Sarajevu, vendar danes pravi; da se v to mesto ne bo več vrnila. »Nimam se kam vrniti,« pravi. In to je njena zgodba. »Zakaj sem se odločila ostati v Saraje\Tj? Eno- stavno nisem vedela, da se bom nekega dne znašla v kletki, v blokiranem me- stu, iz katerega ne morem priti. Živela sem na Grba- vici z materjo, očetom in mlajšo sestro. Te prve dni leta 1991 so stalno govori- li: »pridite, naši zdravniki so pokonci cel dan«, ali »48 ur nimajo izmene«. V drugi polovici maja sem se prijavila v bolniš- nico pri takratni direkto- rici tra\Tnatološke klinike di'. Rustenpašič. Dobila sem zadolžitev na izpo- stavljeni točki na travma- tologiji. V začetku maja je topovski napad uničil mestni vozni park in tramvaji niso delali, zato so do bolnišnice organizi- rali prevoz z avtobusi. Sa- mo od naše hiše pa do bol- nišnice so me dvakrat le- gitimirali. Čeprav je bilo premikanje po Sarajevu takrat že kar nevarno, sem se odločila, da bom vsak dan hodila na delo. Pred vojno sem delala na' anasteziji dve leti kot pro- stovoljka in dejstvi, da so me kolegi poznali in da lahko pomagam, sta bili dovolj, da me zadržita. še posebej, ker je tisti čas manjkal ravno anastezi- olog. Se isti dan sem dobila zadolžitev, in morala sem ostati v sobi za dežurne zdravnike. Dan sem preži- vela v sprejemni ambu- lanti in bolj izkušeni so- delavci so mi svetovali, da se navadim na prizore, ki se tu vidijo in da se pre- pričam, če lahko zdržim. Marsikateri želodec na- mreč tega enostavno ne more prenesti. Masaker na ulici Vase Miškina Zjutraj, bilo je okoli de- vetih, sem v civilni obleki čakala na izmeno in šla proti izhodu. Pred bolniš- nico je vladal kaos. Začeli so prinašati ranjene. Naj- prej sem pomislila, da bi obvestila sodelavce o tem, kaj se zimaj dogaja. Še ni- koli ni bilo tako velikega števila ranjenih. Ekipe zdravnikov, tehnikov in sester, ki so se organizira- no izmenjevali, so bUe v glavnem vedno zadost- ne. Ampak, ko sem ugoto- vila, da po prvih še vedno prihajajo zmasakrirani ranjenci, sem stekla h ko- legu Zlaji in mu rekla, da nekaj ni v redu. Nisem ve- dela, kaj se dogaja. Vzela sem prvi plašč, ki sem ga našla, in tačas je bila sprejemna ambulanta že nabito polna. Ljudi so no- sili na nosilih, nekatere kar na rokah in jih spuš- čali na pulte, po kavčih v TV sobi... Granata v ulici Vase Miškina, so rekli. Vedela nisem nič ra- zen tega. Samo prinašali so ranjence in mnogo je bilo otroškega kričanja. Mnogo je bilo otrok. Bila sem v rjavih semiš čevljih, ki so bili kmalu čisto premočeni od krvi. Enostavno nisi mogel sto- piti, ne da bi zabredel v kri. Bilo je spolzko. Iz vseh strani koševske bol- nišnice so hiteli zdravniki. Vse osebje je hitelo v spre- jenmo ambulanto. Čez čas sem zagledala kolegico Bisero. Jokala je, gledala proti meni in govorili: »Mira, kaj se dogaja?« Profesor Vranic, direktor klinike, je samo stal, in ni vedel, kaj bi počel. Minilo je kar nekaj časa, preden smo se znašli. Dojela sem, da vsem naenkrat ne mo- remo pomagati, in da je najbolje oskrbeti drugega za drugim. Če samo tekaš od človeka do človeka, ni- si nikomur pomagal. Neka deklica je jokala in povila sem ji noge. Ne bi je smela premikati, a zdelo se mi je, da je zanjo boljše, če jo vmnaknem iz te groze. Vse naokoli so bih ranjenci, vsi so jokali in kričaU, tu- di tisti, ki so jih pripeljali. Panika. Stekla sem ven z ranjeno deklico. Pred khniko je bilo mnogo av- tomobilov in nekdo mi je vzel deklico iz rok ter jo odnesel na otroško klini- ko. »Vas tam notri bolj potrebujejo,« mi je še dejal. Vse je trajalo le pet mi- nut, a zdelo se mi je kot večnost. Ljudje so priha-i jali, kričali, okoli sam ka-1 os. Nikoli nisem vedela.j kako otožen je vonj člove-^ ške krvi, ko po njej hodiš,] se drsaš. Poškodbe so bile] grozljive. Celo kirurgi 1 z več kot dvajsetimi leti| delovne prakse so trdili,^ da je treba preurediti ne-1 katere učbenike o vojni j kirurgiji, v skladu s seda-1 njim načinom bojevanja. \ Prilatelllčina smrt čeprav je bilo moje de- žurstvo končano, sem se odločila, da ostanem. Na hodniku je sedela jokajo- ča ženska. Izvedela sem, da pravkar operirajo nje- no hčerko. Dopovedovala sem ji, da je vse v redu, čim je v mali dvorani. V tistem trenutku sem za- gledala sestro in mlajšega kirurga. Nekaj ji je šepe- tal in ona je povsem pre- bledela. Pristopila sem, in povedala sta mi, da je umrla hčerka nekega na- šega kirurga, sodelavka, ki pa je bila tudi moja do- bra prijateljica. Nisem mogla verjeti, saj je med ranjenimi nisem videla. Mrtve so vozili naravnost v mrtvašnico. V tem tre- nutku je bila njena smrt samo podatek. Najprej sem pomishla na njenega očeta, kako mu bom pove- dala. Najprej so šli identi- ficirat truplo, da mu ne bi prenesli napačno vest. Vedela sem, da moram med prvimi k njenemu očetu, saj je naš družinski prijatelj. Poletje pred nje- no smrtjo sva prebili sku- paj. Govorila mi je, kako je bilo v Libiji. Imela je sedemindvajset let, ko je razneslo granato v ulici Vase Miškina. In to jutro bi moralo nastopiti pre- mirje, eno od tistih, v ka- tera smo še verjeU. Ko smo to povedali nje- nemu očetu, se je ta izgu- bil. »Prinesite mi jo, pa čeprav v koščkih, Jaz ne verjamem!«. V Sarajevu pokopavajo takoj. Ni načina, da se or- ganizira pogreb, ni sed- min, ni običajev. A njeno truplo so kljub temu pre- nesli v pomožne prostore bolnišnice, kamor so pri- hajali prijatelji in izražali sožalje. Oče nad mrtvim otrokom. Bila sem sama z njim. Odkril jo je. Raz- mišljala sem, kakorkoU absurdno se sUši, o njeni goloti pred očetom. Potem sem ugotovila, da jo opa- zuje kot kirurg. Zahteval je iglo in nit, da bi ji prisil noge. Iskal je tudi luknjo, ki jo je naredil drobec granate, in jo našel v pre- delu srca, čeprav bi vse- eno izkrvavela, ker ji je odtrgalo noge. Obraz je imela nedotaknjen... Delaš brez volje, šivaš, sestavljaš telo, vendar ko pogledaš, je to ona, tvoja prijateljica. MisUla sem, da bo spregovorila. Naj- prej se je pojavila modri- na na ustnicah, in bledica. Ne morem verjeti, kako hitro umre človek. Vendar takrat ne misliš. Šele zdaj se spominjam, kaj sem razmišljala. Ko se dotikaš, je meso hladno. A ko od- preš oči, je to ona. Pogreb je bil ob devetih. Pokopali so jo v pol ure pred TV kamerami, saj je njen oče znan po vsem Sa- rajevu. V bolnišnici so vsi vede- li, kdo je izstrelil granato. »Seveda so biU četniki«, se je stalno ponavljalo. Srbska stran je z ironič- nim prizvokom prepriče- vala ostale, da je bila gra- nata podtaknjena. Dokler si v Sarajevu, razmišljaš samo o tem, da nisi tam, kjer raznese mino. Ni važ- no, ali je bila mina srbska ali muslimanska, ali je bil ostrostrelec Srb ali Musli- man. Važno je le ostati živ. Četa ljudi vsak dan Neki sodelavec je vodil evidenco. Do prvega de- cembra 1991 je bil največ- ji sprejem v tej bolnišnici na dan sto sedemintride- set ljudi. Ta razpon je bil od šestnajstih pregledanih ljudi na dan, pa do dne s temi sto sedemintridese- timi. V povprečju trideset do šestdeset ljudi na dan. Vsak dan. Neprimerno več je bUo civilnih žrtev. Ob- časno smo sprejemali tudi vojake. To je bilo na dne- ve, ko so se poskušali pre- biti, naprimer takrat na Žuči (del Sarajeva). V bol- nišnici smo vedeU, da je to dan akcije in smo bili v mobilnem stanju. Ta- krat je bUo strašno delati v sprejemni ambulanti. Pripeljejo borca iz bo- jišča, za pasom pa ima bombe in eksploziv. Kot reanimator mu moraš po- magati, vendar ga moraš tudi razorožiti zaradi var- nosti osebja. A bili so tudi primeri, ko je vojaku izgi- nilo iz žepa 500 mark, vendar so to etični proble- mi. Ali pa ko komu naj- boljši prijatelj umre v am- bulanti, nato pa ta v obu- pu izstreli rafal. Od takrat je strogo prepovedano no- šenje orožja v bolnišnici. Prvič sem se zjokala nad nekim dečkom, ki je bil ranjen v Hrasnem, na trgu Pera Kosoriča. Imel je osem let in nebeško mo- dre oči. Zadel ga je ostro- strelec. Ti v Sarajevu me- rijo v glavo aU vrat. On je bU zadet v tilnik. Pripe- ljali so ga v komi, široko razprtih oči. Sicer je še di- hal, a ko ga je pregledal nevrolog in videl vstopno rano, je takoj dejal, da zanj ni več upanja. Čez nekaj minut je umrl. To je bUa prva žrtev, ki mi je umrla na rokah. Videti je, da je v Saraje- vu umrlo največ otrok. Spomnim se dojenčka, starega od sedem do osem mesecev, ki so mu moraU odrezati nogo. Ni bil večji od hlebca kruha. Izgledal je kot lutka z odtrgano nogo. Granata je padla v zaklonišče na Bje- lavih... Po masakru v ulici Vase Miškina sem hotela stano- vati pri teti, ki je živela bUzu bolnišnice, nato pa sem se mislila vrniti do- mov, na Grbavico. Vendar so strel j aU tudi na avto- bus, ki je vozil v bolnišni- co, čeprav je imel oznake rdečega križa. To je bilo tistega dne, ko je JLA za- puščala sarajevske kasar- ne. Moj dom na Grbavici 2 je bil zaprt. Nisem se več mogla vrniti domov. Osta- la sem v drugi državi, kar pa ni bila stvar volje, am- pak splet okoliščin. Naj- prej je bila tako voda kot tudi elektrika, pa tudi ne- kaj zalog. Moje delo v bol- nišnici so imeli za zaposU- tev, zato sem dobila tudi nekaj denarja. Ostala brez ust Ampak, ta čas so posta- la granatiranja vse bolj pogosta. Osem ur dnevno sem reševala tuja življe- nja, preostanek dne pa sem reševala svoje. Spo- minjam se, da so obstojali bunkerji in zaklonišča, to- da nas, male ljudi tja niso spuščali. Tetina hiša ni imela niti prave kleti, ta- ko da smo se skrivali v pritličju, da bi bili čim bližje zemlji. Teh granati- ranj ne bom nikoli poza- bila. Imaš občutek, kot da bi ti tik nad glavo letali reaktivci, in to traja v ne- skončnost. Opazovala sem tudi bratranca Joška, de- beluščka, ki je zrasel ob računalniku. Znojil se je od strahu. Z nami v kleti je bila tudi Mirjana Barbič, moja profesorica zemljepisa iz gimnazije. Pela je arije in nihče ji ni mogel reči, da naj neha. Izeta je zbrala otroke in jih objela. Po- slušali smo eksplozije gra- nat. Vedeli smo, da tista, ki jo slišiš, ni namenjena tebi. Razmišljaš, da ni več Sarajeva, da bodo ostale samo ruševine... V bolnišnici smo delali ob minimalnih pogojih; brez vode, brez elektrike, zdravila pa smo dobivali preko humanitarnih orga- nizacij, kar pa seveda ni zadostovalo. Najhujše od vsega, vsaj kar moje za- dolžitve tiče, pa je bilo dejstvo, da nismo imeli dovolj kisika in plina, da bi človeka med operacijo uspavali, zato smo moraU improvizirati. Ni bilo do- volj kadrov, postelj, po- steljnine. V oddelku za sterilizacijo so vlagali ne- človeške napore, da bi oprali povoje in kompre- sije z vodo, ki so jo dova- žale cisterne. Morali so sprati kri, nato pa povoje še oprati v sterilizatorju. Praktično vsaka rana je bila tudi inf ecirana, aU pa je vsaj obstajala visoka možnost infekcije. Najhu- je je bilo to, da smo razen masovnega dnevnega sprejema imeU še ranjen- ce, ki so bUi na opazova- nju in tako nismo mogU sprostiti kapacitet. Spominjam se ženske, ki je bila ranjena pri >Več- nem ognju<, blizu kina Ro- manija. Tega jutra je šla na delo v eno redkih trgo- vin, ki so bile kljub vojni še odprte v Sarajevu. Tega dne je granata ranila več ljudi. Njej je odnesla spodnji del , roko pa je bi amputirati (j Nastopila je j infekcija, pj o čemer sem ( sUšala. Ko \ naročil, naj { sem v ampu' videla leglo nje, da je č a črviv, je bil Ijivega in ne Ta scena, ti zijo, to je bi strašne j šega, živela. Razen tega sem rekla, spodnji del ol ji je samo zaj Zdaj nima ui govoriti. Odpi nik in ji vsta' za dihanje. K( nima zavesti, koliko bolje umre. Parad zdravnika. A če od nas ni mogla reči ni boli, to sei v njenih očeh. Med nami, osebjem, je 1 da se ne trui kdo od nas ti Da bomo hun drugega in g smrti. Na sreč prišlo, vsaj do še delala v S Ali se lahk bi? Mislim, d smelo, vendai bi mogla zope čas, ki sem ga se nisem mogl s tem, da bi a Zaradi sebi jokala nekegi sem se zbudi poUcijska ura bUo že cel tei smo se umi\ skodeUcami. pa sem sUšak bi se strgal ob sem iz post oblečena, kot U, da bi biU na nevarnost z vedrom, da Ko je voda 1 jaz kadila in mišljala sen v Sarajevu ni Doktorica zapustila Si sebno izmen v Beogradu i zo za Kanadi UI iff. 31. - 3. avgsut 1995 REPORTAŽA 20,21 Soldnerji. potovci, berači in num'rjei(i Sirota, jaz, okrog blodim, ubog' cigansk' otrok. V samoti tiho se solzim: naj čuva mene bog! (ponarodela) Kmečki domovi, vasi, zla- sti tiste, ki so razpotegnjene po uro hoda, so bile nekoč zares mirne in idilične, hkra- ti pa, predvsem ponoči, nmo- go manj vame kot so bili str- njeni trgi in mesta. V mestih in trgih so imeli vsaj nočnega čuvaja, če že ne stražmoj- strov in žandarjev. In še ne- kaj, ulično razsvetljavo: v starih časih bakle in oljen- ke, petrolejke in naposled plinske luči. Seveda je naj- več ropov, vlomov in tatvin ravno v mestih, toda to je že druga zgodba, ki jo pišeta sodobni liberalizem in za- sebnost mestnega človeka z zelo rahlimi ali nikakakrš- nimi sosedskimi odnosi. Na popotne tujce so na po- deželju pravzaprav še danes kar pozorni. To je mogoče le v okoljih, kjer se vsi med se- boj poznajo in tuj obraz ta- koj pade v oči. Seveda je bilo tudi včasih tako, tudi v trgih in mestih, vendar tam se je našel kdo, ki je imel pogum, pra\nco in celo dolžnost nez- nanca vprašati, kdo da je, kaj ima opraviti v kraju in kam je namenjen. Pred uve- ljavitvijo najsplošnejših člo- veških pravic, ki so bile po- stopoma vpeljane po meš- čanskih revolucijah v prejš- njem stoletju, je bilo druga- če. Pretok blaga in ljudi je bil nadzorovan. Na podeželju je bilo dru- gače. Vsakdo se je moral va- rovati sam, vsaka domačija zase. In ljudi, ki so se potikali naokoli, znanih in neznanih, je bilo kar veliko. Največje težave so bile z neznanci. V vojnih časih so bili največ- ja nadlega najemniški voja- ki, ki so jih kralji in knezi neredno in slabo plačevali, pa so si vzeli »sold« kar med nemočnimi podložniki. Po panjskih končnicah so nasli- kani in v ljudskem pripoved- ništvu je še ohranjen spomin na te surove oborožence. Po- gosto so se jih ljudje bolj bali kot Turkov, pred katerimi naj bi jih branili. Martalozi, ki so za boljše plačilo čez noč prestopali iz enega vojnega tabora v drugega, so bili pra- vi bič božji. Popotni begunci, pobegli ujetniki in kaznjenci so se tudi izogibali trgov in mest, strahovali pa so kmečke podložnike. Tudi popotnih ciganov, ki so v karavanah potovali in postavljali svoje tabore zdaj tu zdaj tam, lju- dje niso bili veseli. S temi popotnimi neznanci ni bilo dobro češenj zobati, zato je veljalo pravilo, da se z njimi ne kaže zapletati v spore in sovraštva in da se jih je po- trebno rešiti na čim cenejši način. So bili pa tudi znani va- drovci, brezdomci in poseb- neži. Potovci in potovke so bili navadno dobro znani, naj- bolj pogosto kar iz iste ali sosedinjih far. Potovci ali po- tepuhi so p>ostali iz različnih razlogov. Bili kakšni izrinje- ni »deseti bratje«, odslovi je- ni bivši hlapci in dekle brez doma, kočarji, ki so še v tem svojstvu padli na dno druž- bene lestvice, čudaki in uža- Ijenci, ki so se s svojintii skre- gali in so hodili naokoli kot živ očitek v sramoto doma- čih. Bili so tudi moški in žen- ske z »bulo pad pazduho«, ki so le občasno in v sili prijeli za kakšno delo. Potovci so se zdaj tu ustavili za nekaj dni, tudi tednov, potem pa šli na- prej, vedno v krogu skozi do- ločene vasi in fare, vendar redko daleč proč. Spali so po steljnikih, pamah in hlevih, postorili kaj, da jim ni bilo treba naravnost beračiti. Poznal sem takega potov- ca, ki ni bil ne berač ne pote- puh. Bil je kmečkega rodu iz trdne kmečke družine. V vi- hri prve svetovne vojne ga je, kot tisoče drugih, odneslo v Rusijo, kjer je doživel bolj- ševiško revolucijio in se vrnil domov poln revolucionarnih idej. S seboj je prinesel tudi kvartaške navade in še kaj, kar ni šlo skupaj s kmetijo, ki jo je podedoval. Zapustil je dom, dnižino in se potikal naokoli. Bil je močno razgle- dan, načitan, govorec kot »raztrgan dohtar«, da ga je bilo veselje poslušati. Zani- mivo da je ta boljševik užival gostoljubje predvsem v hišah krščanskih volivcev. Ob njem so se ostrili za politične debate, hkrati pa je bil neho- te imeniten protikomunisti- čen propagandni »izvesek«. Berači so bili podobni po- tovcem, le da navadno še za priložnostno delo niso bili. Najbolj žalostno je, da so bili po navadi vojni invalidi, po- nesrečenci pri delu, pohab- ljenci, prizadeti s posledica- mi hudih bolezni, ki jim do- mači niso mogli ali niso ho- teli pomagati, ki jim država ni dala invalidnine niti ka- kršne koli podpore. Pred sto- letjem so vojaški invalidi in ostareli, odsluženi vojaki, ki si v desetletjih služenja ce- sarju niso nič prihranili od »solda«, dobili od pristojne občine »patent za berače- nje«. Berači so svojo gmotno in telesno revščino »vnovče- vali« predvsem na sejmih, na cerkvenih proščenijh, se po- mikali od ene božjepotne cerkve do druge, in se razpo- redili ob poteh do cerkve in okoli nje. Razgaljali so braz- gotine, sveže odprte rane, štrclje rok in nog, z obveza- mi in črnimi očali opozarjali na slepoto. Med abotno gol- čavimi gluhonemci, tipajoči- mi slepci, drgetajočimi nu-- zličarji, je bUo tudi največ goljufov. Med ljudmi se je precej utrdilo prepričanje, da so mnogi od teh razcapa- nih beračev v resnici imoviti, da so »pripeki j ali« bogastvo od dobrosrčnih in naivnih ljudi. Morda je bilo kaj na tem, je pa bolj verjetno, da so takšne mamje širili skopori- ti romarji. Potem so bUi na poti še »num'jeki«. To so bili v resnici »social- ni podpiranci« v revnejših podeželskih občinah, kjer so tudi učitelji del svoje plače dobivali »v naturi«. Obubožani, v občini pri- stojni in rojeni ljudje najra- zličnejših usod, so po dogo- voru kmečkih gospodarjev ali z odločitvijo župana ali občinskega odbornika, imeli določene hišne številke. Takšni, ki niso bili sposobni nobenega dela, so bili na oskrbi recimo: na ponedeljek v hiši s to in to hišno števil- ko, na torek v hiši z nasled- njo, in tako naprej. Za kakš- no lažje delo sposobni pa so pri kakšni hiši kaj postorili, recimo drobili steljo, potem pa so šli k naslednji hiši po določenem zaporedju hišnih številk. Tudi prenočevali so po tako določenem vrstnem redu, a če je bil dogovor tak- šen, hiši, ki je tem revežem nudila kot v hlevu ali kje drugje, ni bilo treba dajati hrane. Med »num'rjeki« so bili zelo pogosto brezdomni. ostareli in odsluženi hlapci in dekle, sirote, bajtarji- vdovci, skratka takšni, ki so jih usoda, bolezen ali ljudska krivičnost pahnile na druž- beno dno. So bile občine »brez financ«, kjer so takšno reševanje socialnih proble- mov urejali po dogovoru. Včasih so te vrste pomoč in usluge tudi upoštevali pri skupnih dajatvah. So pa bile tudi domačije, kjer so za stalno ali nedoločen čas vzeli v oskrbo telesno in imisko prizadete, bebce, mutce in pohabljence, če le-ti niso imeli več svojega doma ali pa so jih sorodniki zavrgli. Takšne ljudi so imenovali »gerofi« ali skrbniki. Na po- doben način so oskrbeli tudi osirotele otroke, najdenčke, otroke zavoženih zakonov, opravilno nesposobnih star- šev, za zakonce padlih v voj- ni, pogrešanih aU na dolge zaporne kazni obsojenih. Foto: EDI MASNEC Na prikazu iegnanjske nedelje v Šentrupertu nad Laškim sta se pred leti v berača preoblekla Alojz Cokle in Marica Pušnik, člana domače etno-skupine. Ni jih bilo malo, ki sta jih s svojo preobleko »prelesičila*. it. 31. - 3. avgust 1995 22 Turizem v Ceiju Radio Celje je nekako na polovici projekta turističnih oddaj, ki jih pripravljamo ob sredah in v katerih predstav- ljamo turistične možnosti in krajinske, zgodovinske, geo- grafske, etnografske in dru- ge posebnosti ter zanimivo- sti različnih krajev s Celj- skega. Doslej smo obiskali občine Šentjur, Laško, Pod- četrtek, Rogaško Slatino in Vojnik, naša naslednja po- staja prihodnjo sredo pa bo domicil naše radijske posta- je, torej mestna občina knež- jega mesta Celje. Z oddajami, ki jih priprav- ljamo v okviru akcije Turi- stične zveze Celje »Moja de- žela, lepa, urejena in čista«, smo samo potrdili naša pri- čakovanja in prejšnja spoz- nanja: da so namreč na Celj- skem neizmerne turistične možnosti in da tudi ta del Slovenije lahko veliko pri- speva k privlačnosti turistič- ne podobe naše države. Iz mnogih obiskov in po- govorov smo se tudi lahko prepričali, kako neverjeten razvoj so naredili v nekate- rih okoljih: npr. v občini Podčetrtek, ki je še pred leti veljala za nerazvito območje, danes pa z nekaterimi biseri predstavlja pravo turistično uspešnico. Ne pozabimo. Atomske Toplice, osrednja turistična destinacija Podče- trtka, je bila lani v akciji osrednjega slovenskega dnevnika Delo proglašena za naj turistični kraj v Sloveni- ji, Atomske Toplice pa so tu- di letos skupaj s Čateškimi Toplicami najresnejši kandi- dati za ta laskavi naziv. Sicer pa je rdeča nit v vseh naših oddajah bolj ali manj zavedanje turističnih delav- cev, da je turizem ena najpo- membnejših gospodarskih dejavnosti na svetu, saj daje kruh kar šestini ali celo peti- ni človeštva. Podatki Gk)spodarske zbornice Slovenije - Združe- nja za gostinstvo in tmizem kažejo, da je bU v prvih petih letošnjih mesecih devizni priliv od inozemskega turiz- ma kar za 35 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Slovenija je v tem obdobju s turizmom zaslužila 435 mi- lijonov dolarjev (lani 320 mi- lijonov). Med štirimi, v slo- venskem turističnem prome- tu najbolj zastopanimi tuji- mi državami so po deležu go- stov v petih mesecih letos na prvem mestu Italijani (24,7 odstotka), sledijo t\iristi iz Avstrije, Nemčije in Hrva- ške. Pri prenočitvah je vrstni red nekoliko zamenjan: na prvem mestu so po številu tujih prenočitev Avstrijci (20,9 odstotka), na drugem Nemci, na tretjem Italijani V regijskem tekmovanju Celjske turistične zveze, so znani rezultati prvega kroga ocenjevanj na celjskem turi- stičnem območju. Po podat- kih strokovnega ocenjeva- nja, ki nam jih je posredoval predsednik Celjske turistič- ne zveze Slavko Sotlar, je med srednjimi in manjšimi mesti najbolj urejena, lepa in čista Polzela, med izrazito turističnimi kraji Rogaška Slatina, turističnimi kraji Laško, med kraji s prehod- nim turizmom Žalec, izletni- škimi kraji Zreče in med hri- bovskimi kraji Jurklošter. Med osnovnimi šolami je na prvem mestu osnovna šola Podčetrtek, med srednjimi šolamo pa Ginmazija Center Celje. Drugi krog ocenjeva- nja že poteka v avgustu. in na četrtem Hrvati. Te štiri države so v petih mesecih le- tos ustvarile dobri dve tretji- ni turističnega prometa (68^6). Se kako bi bili veseli, če bi tudi za naše knežje mesto Celje, lahko zapisali kakšen atribut v smislu turističnega razcveta. Vendar žal ni tako: Celje še naprej ostaja pred- vsem mesto turističnih mož- nosti in priložnosti. Z našo oddajo prihodnjo sredo želi- mo, da bi res predramili vse sile in jih usmerili v turistič- i)o renesanso našega mesta. Naša ekipa pa bo obdelala večino neizkoriščenih loka- cij, ki bi po našem mnenju lahko bile prvovrstne turi- stične znamenitosti in do-, nosne turistične točke: Stari grad, Celjska koča, Šmartin- sko jezero itn. V akcijo za revitalizacijo posameznih potencialnih tu- rističnih okolij v Sloveniji se je odpravil tudi novi državni sekretar za turizem v mini- strstvu za gospodarske de- javnosti in razvoj Peter Ve- senjak, ki je gotovo pravi človek za ta posel, saj je nje- gov model za turistično re- nesanso zgodovinskega me- sta Ptuj pokazal za izjemno uspešnega. Naši poslušalci se bodo verjetno spomnili, da je bil Vesenjak že večkrat gost našega radija in da je Radio Celje pred leti pripra- vil odmevno radijsko oddajo na Ptuju - mestu stoterih obrazov in celostno predsta- vil, kako je s turizmom mo- goče tispeti. Vesenjak je ne- davno obiskal Šentjur z oko- lico in Roglo, kjer so pred- stavili ambiciozni projekt »Turistične možnosti Pohor- ja«, njegove vtise in ocene pa so zabeležili tudi naši novi- narji. Morda ne bi bilo slabo, če bi Vesenjaka vodilni mož- je celjske občine povabili tu- di v Celje, pobudo za to daje naše radijska postaja, ob tem pa bo Peter Vesenjak lahko tudi gost naše radijske po- staje v daljšem intervju in bi odgovarjal na vprašanja na- ših poslušalcev. ROBERT GORJANC Na sliki: Vesna Lejič v pogovoru z državnim sekretarjem Fetrpm Vcsemakom. V pričakovaniu razgibane jeseni Do osrednjega dogodka Združenja radijskih postaj Slovenije - Festivala sloven- skih lokalnih in regionalnih nekomercialnih postaj, je si- cer še kar veliko časa, ven- dar pa se počasi približuje rok, ko bo potrebno prijaviti tekmovalne izdelke. Stvari- tve je namreč prireditelju 6. Festivala Radiu Triglav Je- senice potrebno prijaviti do 11. septembra. Radio Celje, ki je doslej na vseh festivalih imeli veliko uspeha, bo tudi letos sodelo- val v vseh tekmovalnih kate- gorijah, te pa so iste, kot so bile lemi na 5. Festivalu, ki ga je ob 40 letnici Radia Ce- lje pripravila naša radijska postaja. Od 11. do 13. okto- bra bodo v Hotelu Relax v Kranjski Gori, kjer bo osrednje prizorišče festivala, slovenske radijske postaje tekmovale v naslednjih kate- gorijah: dnevno-informativ- ni oddaji (do 15 minut), ko- mentarju (do 4 minute), ra- dijski reportaži (do 30 mi- nut), glasbeni oddaji (30 mi- nut), kontaktni oddaji (45 minut), humoristično-sati- rični oddaji (15 minut) in v EPP produkciji (3 minute) ter samoreklamnem oziroma image spotu (1 minuta). Za- enkrat še ni znana sestava dveh tričlanskih žirij, verjeti pa je, da bo v njej nekaj zna- nih javnih osebnosti, ki ima- jo medijske izkušnje. Sicer pa je trenutno za vse slovenske radijske postaje zelo pomembno vprašanje, za kakšen status se bodo pri- javile na Svetu za radiodifu- zijo pri Uradu Vlade Repu- blike Slovenije za informira- nje. Status je potrebno us- kladiti z novim Zakonom o javnih glasilih, od katerega sprejema je preteklo že eno leto, njegova določila pa mo- rajo radijske postaje začeti uveljavljati najkasneje v dveh letih. Predvideni so trije statusi in sicer naci- onalna radijska postaja, lo- kalna nekomercialna radij- ska postaja in komercialna radij.ska postaja. O določitvi statusa bo odločala pro- gramska shema, Radio Celje pa bo prijavil vlogo za dode- litev statusa lokalne neko- mericialne radijske postaje, za kar je potreben določen delež informativnih, kultur- no-umetniških in izobraže- valnih vsebin. Pa še ena najava pomemb- nega dogodka v bližnji pri- hodnosti: v okviru četrte mreže Združenja radijskih postaj Slovenije bo zadnji četrtek v v septembru v stu- diu Radia Celje gost pred- sednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. ROBERT, GORJANC Trigiav, mol dom Ta teden se bomo z našo oddajo odpravili na najvišjo točko Slovenije - na vrh Tri- glava. V ponedeljek, 7. avgu- sta bo uanureč minilo natan- ko sto let, odkar se je na na- šem očaku pojavil Aljažev stolp. Letos pa praznujemo tudi 150-letnico rojstva slo- venskega župnika in sklada- telja Jakoba Aljaža. Ob teh jubilejih se bomo pogovarjali s predsednikom Planmske zveze Slovenije, Andrejem Brvarjem. Za ti- ste, ki ste mnenja, da gora ni nora, ampak, da je nor tisti, ki gre gor, naj povem, da je hinma naših planincev pe- sem Jakoba Aljaža Triglav, moj dom. Ta pesem bo zaz- venela v ponedeljek z vrha Triglava. Če kje, potem se prepeva v planinskih kočah. V slo- venski narodni zakladnici imamo ogromno pesmi s pla- ninsko vsebino, tako da se celo razmišlja o festivalu planinskih pesmi. Festival seveda ne bo v gorah, saj planinsko področje ne pre- naša velikih spektaklov. Pa še dve glasbeni, za do- bro kri: Grški glasbeni pregovor: »Niso še vsi, ki imajo kita- re, kitaristi!« Glasbeni štos: »Zakaj pa gospod Novak že cel večer sedi na kla- virju?« »Zato, da gostiteljica ne bi začela igrati.« Glasbena misel Hansa von Guelova, dirigenta: »Note moraš imeti v glavi, ne glave v notah!« SIMONA H2O it. 31. - 3. avgust 1995 23 PISMA BRALCEV Občinske meje nov kamen spotike? Pod gornjim naslovom je bi- lo 27. julija objavljeno stališče celjskega župana gospoda Jože- ta Zimska do razmejitve med občinama Celje in Štore ter nje- gov pogled na odcepitveno po- budo krajanov Svetine. Po nje- govem mnenju se bodo meje celjske občine spremenile le, če bo upoštevana želja krajanov Svetine, da bi namesto v občini Štore živeli v mestni občini Ce- lje. Omenil pa je, da bo zaradi meje med celjsko in štorsko ob- čino, ki jo je določil državni zbor, verjetno prišlo do nezado- voljstva v Štorah, saj meja raz- mejuje kompleks Železarne Što- re in nove železarske objekte lo- cira v mestno občino Celje. 0 spremembi meje občine Štore ne bo odločal gospod Zimšek, temveč krajani KS Sve- tine. Tu pa za gospoda Zimska ne kaže preveč dobro, saj je ta opcija doživela krepak poraz na volitvah v organe KS Svetina dne 2. julija. Krajani Svetine so namreč spoznali, da bodo naj- bolje uveljavljali svoje interese v okviru občine Štore, kar so nedvoumno povedali na voli- t\'ah (glavni protagonist separa- tistične opcije, gospod Gradi- šnik je dobil samo glasove svo- je ožje družine). Razmejitvena meja med kra- jevnima skupnostima Teharje in Store, ki je tudi meja med novi- ma občinama, je bila fiksirana ob razdruževanju le-ieh ter je bi- la na osnovi obeh statutov veri- ficirana 7. odlokom prejšnje ob- čine Celje, nakar je geodetska uprava Celje po naročilu obči- ne Celje tudi sankcionirala v uradni razmejitveni karti. Trdi- tev, da je DZ z zakonom o ob- čini določil, da bo novi del štor- ske Železarne spadal pod mest- no občino Celje, bo moral gos- pod Zimšek pač dokazati pred Ustavnim sodiščem RS, v koli- kor bo hotel uresničiti svoje ozemeljske pretenzije.Ta Zimš- kova varianta je namreč postala aktualna šele potem, ko mu je postalo jasno, da so volitve v lo- kalno samoupravo pokopale njegovo iluzijo o Veliki mestni občini Celje, kar je ugotovil av- tor tega prispevka kot pooblaš- čenec štorskega župana na geo- detski upravi dne 25. januarja, videvši uslužbenko geodetske uprave Celje, kako mrzlično (ve se, po katerem naročilu) riše mejo razmejitve med staro in novo Železarno Štore. Seveda je štorski župan gospod Franc Jazbec 26. januarja z dopisom na GU Celje opozoril na z za- konom predpisane postopke za spreminjanje meja, s čemer je bil obveščen tudi gospod Jože Zimšek. Žal do danes župans- tvo občine Štore ni prejelo od- govora GU Celje na citirano pi- smo. Kar g. Zimšku ni uspelo po demokratični poti, skuša dose- gi s silo. Strategija pri tem je po manipulaciji v sredstvih javnih občil jasna: 1 Z odcepitvijo KS Svetina teritorialno in po obsegu volil- nega telesa zmanjšati občino Store na nivo, ko leta ne bo iz- polnjevala kriterijev za samo- stojno občino. 2. Odvzeti občini Štore vsa- ■^0 možnost gospodarske pers- pektive z uzurpacijo novega de- Štorske Železarne. 3.S premeščanjem zgubaške celjske industrije, ki sodi med največje onesnaževalce na loka- cijo bivše traktorske tovarne, s ^inier bi bila do kraja uničena kvaliteta življenja krajanov Štor in njene okolice (selitev Emo- Posode v Štore). Poleg zgoraj navedenih mo- tivov pa je v ozadju spora pred- vsem denar. Občina Štore na- mreč uveljavlja napram novemu lastniku (večinski lastnik je dr- žoiva) terjatve, ki so zapadle iz naslova zemljiških prispevkov, s katerimi delno kompenzira ter- jatve mestne občine v predlogu delitvene bilance, kar pa bi spri- čo samovoljnega izdvajanja no- vega dela Železarne padlo v malho prezadolžene celjske ob- čine. FRANC KLEMEN, Štore Center Interspar Preseneča nas, da g. Ojstršek kot star Celjan v svojem "logič- nem" razmišljanju ni razmišljal o tem, da obstojajo v Celju jav- ne listine (Zemljiška knjiga), ki so na vpogled vsem državlja- nom, kjer bi lahko preveril last- ništvo zemljišč. Predvsem pa nas preseneča, da ne pozna do- godkov izpred parih let, ko je bil nad bivšim LIK Savinja uve- den stečaj. Stečajno maso LIK Savinja so prevzeli upniki, ki so oblikovali Konzorcij upnikov LIK Savinja. Med temi upniki ima največji delež Gip Vegrad iz Velenja, poleg tega pa je član tega Konzorcija v manjšem de- ležu tudi celjski GIP Ingrad. Iz tega sledi, da Občina ni prevzela premoženja bivšega LIK Savinja, zato tudi ni pro- dala tega zemljišča Intersparu, kot tudi piše v pismu. Skupšči- na občine Celje je na skupni se- ji vseh treh zborov, dne 31.3. 1994, obravnavala spremembe in dopolnitve ZN Gospodarska cona v Celju in v tej zvezi spre- jela Odlok o spremembah in do- polnitvah odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona v Ce- lju. GIP Vegrad kot večinski last- nik nepremičnin bivšega LIK Savinja je od Konzorcija odku- pil preostali del zemljišča, kije bil potreben za izgradnjo cen- tra Interspar. Ali je bila ta cena nizka ali visoka, se naj pisec pi- sma obrne direktno na prodajal- ca. Trditev, da celjskim izvajal- cem ni bilo omogočeno sodelo- vanje pri izgradnji centra ne dr- ži, saj pri izgradnji sodelujejo: Klima Celje, Cestno podjetje Celje, Elektro - Tumšek in dru- gi. Glede GIP Ingrada pa je po- trebno povedati, daje tudi GIP ingrad kot član Konzorcija up- nikov LIK Savinja odprodal svoj delež Vegradu. GIP Ingrad kot solastnik premoženja Kon- zorcija je tako imel vsekakor boljše pogajalske pozicije na- pram Vegradu, kot pa Občina. Želimo odgovoriti še na vpra- šanje glede lokalov in pisarn, ki so bile na zemljišču Konzorcija in v lasti Konzorcija. Zadeve glede preselitve najemnikov iz teh prostorov so bile v celoti v pristojnosti lastnika teh prosto- rov (Konzorcij LIK Savinja) in nikakor ne Občine. Zato so na- migi, da bi naj "prijatelji imeli boljše pogoje" brezpredmetni in zmotni. Poleg tega dodajamo, da so bili za predmetna zemljišča vlo- ženi tudi zahtevki po Zakonu o denacionalizaciji in je morai Konzorcij kot lastnik zemljišč predhodno urediti tudi plačilo odškodnine razlaščencem. Nejasno nam je tudi, čemu ta- ko blatenje in neosnovana pod- tikanja delavcem Občine, saj očitana dejanja, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, sploh ni- so bila v njeni pristojnosti. Nenazadnje pa je lastnina z ustavo zagotovljena kategorija, v katero nihče, pa tudi Občina ne more samovoljno posegati in določati, komu in pod kakšni- mi pogoji se bo prodala. PETER DROZG, ing. ZPi Celje Pokojnine kot stalni problem Po osamosvojitvi se je ogromno povečalo število upo- kojencev. Predčasno upokoje- vanje delavcev ni problem, če je bil za manjkajočo delovno dobo plačan ustrezni znesek v ZPIZ. Drugače pa je s skupino upokojencev, ki so bili upoko- jeni iz drugih razlogov in se jih je razporedilo na ustrezna me- sta v stroki. Mislim predvsem na pripadnike MNZ in podob- ne primere. Pred leti sem proučeval ta problem. Za eno leto manjkajo- če delovne dobe je bilo potreb- no plačilo zneska, ki je ustrezal 110 povprečnim mesečnim po- kojninam, ki je takrat znašala 40.000 SIT. Sprašujem ZPIZ, ali ima us- trezne podatke v svoji statisti- ki. Če jih ima, naj jih javno ob- javi. V zadnjem Času so bili upo- kojeni ljudje, katerih pokojni- na znese najmanj dve ali več povprečnih pokojnin. Teh je več kot nekaj tisoč in ti nam dviga- jo povprečje. Zadnje dni se na veliko go- vori o izrednem upokojevanju članov DZ in DS. Mislim, daje v tem slučaju potrebno upošte- vati določilo Ustave, ki govori o enakosti državljanov. Izgovor nekaterih, da ne bodo mogli naj- ti primerne zaposlitve, ni spre- jemljiv. Če so imeli kvalifika- cijo za poslanca, jo morajo imeti tudi za normalno delo, sicer pa naj gredo na borzo dela. Ampak ne s poslansko plačo, temveč s povprečno plačo v gospodars- tvu, če so iz gospodarstva ali ne- gospodarstva, če imajo koreni- ne tam. ZPIZ naj zahteva takojšnjo vračilo zneska, ki gaje posodil vladi pred leti. Pošteno bi bilo zahtevati tudi plačilo obresti, najmanj po znameniti formuli R + r ali take, ki jih banke zaraču- navajo za kredite državljanom. Tudi začasen odlog plačila pris- pevkov ZPIZ in odpis le-teh, mora vlada pokriti iz svojih sredstev ali proračuna, na drugi strani pa bremeniti dolžnike. Vlada razpolaga z vsemi mož- nimi ukrepi in ne razumem, za- kaj vse prelaga na ZPIZ. Tudi upokojevanje oseb, kot smo pred kratkim izvedli, z 38 ali 40 leti starosti ne razumem. Če imajo posebne zasluge za dr- žavo, je to vprašanje podelitve posebnih odlikovanj, ne pa, da za nagrado dobijo pokojnino, za katero bi morali navadni smrt- niki delati polnih 40 let. Tudi plačilo prispevkov za ZPIZ za taka manjkajoča leta gredo v bistvu iz proračuna ali iz žepov davkoplačevalcev. Sem proti sistemu, ki take ma- nipulacije omogoča in izvaja. Stalno je prisotno zaletavanje v visoke pokojnine oseb, nihče pa se ne obregne v plače članov DZ in tisoče poslovnežev, ki mnogokrat prejemajo neupravi- čeno plače v neto zneskih mili- jon in več, delavce pa pustijo na "minimalcu". Pri tem se stalno zamolčuje, kolikšne milijarde je ZPIZ pri- dobil z zakonom o lastninjenju. Običajno je dobil do 20 odstot- kov lastninskega zneska. To je kapital, ki presega več deset mi- lijard SIT in bi samo obresti lah- ko krile izplačevanje pretežne- ga dela pokojnin. CIRIL KNEZ, Laško Predlog za odpoklic poslancev s predlogom o zadržanju vra- čanja premoženja cerkvi in z urejanjem zakona o poslancih so v parlamentu, tik pred letnim oddihom, nastali pričakovani proceduralni zapleti. Le malo je manjkalo, da se niso v naši naj- višji državni ustanovi začeli fi- zično pretepati. Da je kultura naših posameznih poslancev na nizki ravni, vem že dolgo, zato se prav nič ne čudim, če priha- jajo iz poslanskih klopi neoku- sni medklici, kot so: "Drži go- bec!" in podobno. Še bolj dra- stično se kaže njihova nekultu- ra, nesramnost in pokvarjenost v nenasitni gonji po material- nem blagostanju. Zaradi njiho- vih pretiranih zahtev in privile- gij (vrtoglavo visoke poslanske plače, predčasne upokojitve, bajne odpravnine, visoka nado- mestila za letni oddih...) je ne- kaj državljanov izrazilo nestri- njanje in napisalo svoja mnenja, vsekakor pa je odziv na taka po- četja premajhen in preblag. Predlagam, da v zakon o po- slancih dodamo posebno dopol- nilo, ki bo sankcioniralo ali vsaj obrzdalo taka početja. Gre za to, da oblikujemo in določimo kri- terije za odpoklic (prekinitev mandata) neprimernih poslan- cev. Ukrep naj bi urejal tudi pre- stopanje poslancev v druge stranke. Se posebej, ko to pote- ka mimo vednosti in pristanka volivcev. Dokler jim ne bomo stopili na prste z jasno oprede- litvijo v zakonu, vse dotlej bo- do neustavljivo izkoriščali na- šo apatijo in varljivo zadovoljs- tvo. Bomo torej zbrali dovolj demokratičnega poguma in se znali odločno upreti parlamen- tarnim veljakom, ki so že po- vsem pozabili, komu služijo? Zdaj so poslanci na "zasluže- nih" počitnicah. Hvala Bogu, volivci se bomo vsaj malo od- počili od nenehnih zdrah, spo- tikanj in pranja umazanega pe- rila. Pisana druščina, v kateri je kopica demagogov, prevarantov in celo cerkvenih tatov, se v teh pasjih dneh nahaja nekje ob morju, na resnično zahtevnej- šem delu, kot je dremuckanje v parlamentu. (Pošteni manjšini se opravičujem). IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Skrunitev križa v Kočevskem Rogu ZZB Slovenije se je ostro in ogorčeno odzvala na protest župnika Marjana Lampreta za- radi suma, iz katere organizaci- je bi skunitelji križa v Kočev- skem Rogu lahko izhajali. Ver- jamem, da storilcev vandalske- ga početja ne bodo izsledili, še manj identificirali; pa tudi če bi jih, jim za kazniva dejanja ne bo treba odgovarjati in ne bodo kaznovani, kot Še ni bil doslej nihče iz naše polpretekle zgo- dovine, če je bil na "pravi" stra- ni, pa čeprav so storilci in nalo- godajalci skoraj vsi znani. In to stanje bo trajalo vse dotlej, do- kler bo pri nas še v veljavi re- volucionarno "pravo". Ko je pred dobrim desetlet- jem avstrijska policija izsledila in prijela plačane Udbovske vandale - pravilneje teroriste iz Slovenije, ki so se ponesrečili pri miniranju slovenskih spome- nikov, ni njihova politična pri- padnost zanje pomenila nikakr- šne olajševalne ali oteževalne okoliščine. Avstrijsko sodišče jim je sodilo po zakonu, kot se spodobi za pravno državo. Spo- štovani borci, zakaj vam ni nič mar, da nismo pri nas niti pred zakonom vsi enaki? Zadnja leta ni bilo slišati vaših protestov ali ogorčenja, ko so lani znani nez- nanci s sramotilnimi grafiti in napisi onečastili fasado na fran- čiškanski cerkvi v Ljubljani, ali ko je bil požgan križ na Kašel- skem mostu, ali ob vse pogo- stejših vlomih v cerkve in tudi ne ob dejanskem zločinskem umoru duhovnika v Šmarju Sap in v Zapogah pri Vodicah. In še veliko podobnih priložnosti, ko bi se lahko izkazali kot nepri- stranski in nepolitični varuhi in zaščitniki pravice, ste zamudi- li. Kaj bi se pri nas zgodilo, če bi kdo videl in prijavil tistega, kije razbil spominsko ploščo žr- tvam komunizma v Zagradcu, ali da bi videl in prijavil skruni- telja križa v Kočevskem Rogu? Natanko to, kar se je zgodilo lansko leto marca v Depali va- si, ko so naši specialci ujeli vo- huna, ki je odnašal zaupne do- kumente iz obrambnega mini- strstva. Tisti, ki bi videl in pri- javil, bi bil ožigosan za fašista, če se mu ne bi zgodilo še kaj hujšega, vandali pa bi bili na- grajeni in bi veselo šarili naprej, ker so pač na "pravi" strani. Na- mesto, da bi ŽB obsodila van- dalska početja in ravnanja tistih, ki še po 50-ih letih sramotijo ne- dolžne žrtve komunizma, ožigo- sajo tistega, ki odkriva sledove brezvestnih storilcev. Zato se strinjam z borci, ki so zapisali: "da je slovenski javnosti vsak dan bolj jasno, komu je do re- snice in ne do politične propa- gande in kdo v resnici seje so- vraštvo med ljudmi". Glede finančnih sredstev pa predlagam, naj ZZB v številkah in odstotku obelodani, koliko daje država letno davkoplače- valskega denarja iz proračuna borčevski organizaciji in koli- ko prejemajo številni "zasiužjii" revolucionarji, ki so vsi člani ZB, mesečno pokojnine, saj to ne bi smela biti nobena poslov- na ali uradna skrivnost; če pa je, se pa tudi ve zakaj. Le na ta na- čin je možno odvrniti sum o ve- likih vsotah in zavezati jezike, seveda če... Po podatkih, ki smo jih lahko prebrali v tisku, je še najbolj nenavadno to. da se je članstvo ZB v .SO-ih letih sko- raj podvojilo. Vse spoštovanje, čast in priz- nanje pa velja borcem in vete- ranom, združenim ob Lipi spra- ve, ker so pripravljeni resnico sprejeti in storjene krivice ob- žalovati in po možnosti porav- nati. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Birokratski mlini zaposlovanja Podpisana MelitaAjdnik, sta- nujoča Cesta na Roglo 19, Zre- če, sem že pet let obrtnica. Uk- varjam se z veleprodajo in ma- loprodajo sadja in zelenjave. V svojem dopisu bi rada kaj več povedala o naših birokratskih mlinih, ki meljejo zelo počasi. Naj poudarim, da nas je v naši firmi zaposlenih deset, ker se ukvarjamo s trgovino, med za- poslenimi prevladujemo ženske. Tu pa je nastal problem. Sama sem trenutno tretja ženska, ki odhajam na porodniški dopust. Že pred časom sem vedela, da bo problem z delavci. Zato sem 14. aprila 1995 pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, ob- močni Enoti Celje vložila potre- bo po trgovki (alternativni po- klic - ekonomski tehnik), ven- dar na to mojo vlogo ni bilo no- benega odziva. Pred štirinajstimi dnevi sem se osebno zapeljala na Območ- no enoto v Celje. Oglasila sem se pri g. Počivavšku, ki mi je si- cer obljubil vso pomoč, vendar pogovor ni obrodil sadov. Izre- kla sem željo, da naj mi, če ni- majo trgovk, pomagajo z delav- kami brez poklica, ki so komu- nikativne in razgledane (čeprav je to v nasprotju z zakonom o trgovini), pripravljena sem za- posliti tudi pripravnico s pri- memo srednješolsko izobrazbo brez subvencioniranja zavoda. Čez nekaj dni so mi res po- slali štiri delavke brez izobraz- be, od teh sta dve bili priprav- ljeni delati, vendar po moji oce- ni nista bili najbolj pripravni za delo za pultom. Ker sem pri is- kanju delavcev že rahlo obupa- la, sem pri istem Zavodu vloži- la 14.7.1995 ponovno potrebo po delavcu - moškem, brez izo- brazbe v dogovoru z g. Jereb v enoti Slovenske Konjice. Odlo- čila sem se namreč, da bom za eno leto povabila moževega bra- ta, da nam pomaga pri delu. Ker je tujec, je za njega potrebno pridobiti delovno dovoljenje. Pridobila sem vse potrebne do- kumente - overjene, dala sem jih tudi prevesti, ker so ugotovili, da je to potrebno. Ker ob sredah pelje avtobus v Prištino, sem mislila, da bom lahko delovno dovoljenje posla- la kar s šoferjem, da bi si svak lahko čimprej uredil delovni vi- zum. Spet sem se napotila h g. Počivavšku, ki bi naj bil na Za- vodu menda edini podpisnik teh dokumentov. Vendar se pri vsej tej vročini ift ob moji visoki no- sečnosti ni ničesar "skuhalo". Prosila sem za izdajo delovne- ga dovoljenja, vendar pa je bila reakcija g. Počivavška nasled- nja: po zakonu ima on dva me- seca časa, da izda to dovoljenje, poklical in poslal mi bo vse de- lavce, ki moji potrebi odgovar- jajo, jaz pa moram čakati na mi- loščino, ki mi jo bo naklonil Za- vod za zaposlovanje. Naj pou- darim, da bom rodila v začetku oktobra, da sem stara 37 let in da sem na nogah od 5. ure zju- traj, do 21. zvečer, ker v trgovi- ni pač nimam primerne pomo- či. Morala sem napisati ta dopis, ker me jezi, da od 1.500 ljudi, ki so prijavljeni v Slovenskih Konjicah in ne vem koliko jih je tudi še v Celju, ni nikogar, ki potrebuje delo; obenem pa ne dobim dovoljenja za svaka. Za- me to ni nobena demokratična, pravna, solidarna država. Ne vem niti, na koga se naj obrnem po pomoč, kajti 26.7.1995 tudi direktorica g. Korent ni bila do- segljiva (po zagotovila g. Poči- vavška). Mogoče mi bo na ta dopis nekdo odgovoril; vendar jaz imam zakonov čez glavo, moj trebuh raste in kmalu ne bom zm.ogla vseh fizičnih in psihičnih obremenitev. MELITAAJDNIK, Slovenske Konjice Pojasnilo v Pismih bralcev objavlja- mo samo pisma znanih av- torjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslo- vom. Če je mogoče, pripišite tudi telefonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokli- čemo. Pismo ne sme prese- gati 45 tipkanih vrstic. Dalj- ša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo priza- det smisel sporočila. Po zakonu o javnih glasilih so uredništva dolžna objaviti le odgovor na objavljeno in- formacijo ter popravek ob- javljene informacije, s kate- ro sta prizadeta pravica ali interes pisca, o ostalih pi- smih pa se odloča v skladu z uredniško politiko. ^* 31. - 3. avgsut 1995 24 • Skupni imenovalec Cvetk in Cvetkov, ki kot akterji nastopajo v današ- njih Nočnih cvetkah je, da so pretežno ordinirali v po- poldanskem času. Možni diagnozi sta dve. Prvič, da jim je v glavo udarila vro- čina. Drugič, da tisto o no- či, ki ima svojo moč, ne drži več. • Glasni Anto je pričel svoje glasilke preizkušati že v ponedeljek, okoli treh popoldne, na Ljubljanski cesti 23 v Celju. Tako je kričal, da so sosedje na po- moč poklicali policiste, ti pa so ga utišali s povabilom k sodniku za prekrške. To- da Anto je v četrtek, v ve- černem hladu, ponovno do- živel kričaški izpad na Ljubljanski cesti, kjer je tudi zmerjal mimoidoče. Ponovno so ga pomirili po- licisti. • Ivan iz Šentjurja je aler- gičen na bolnišnično osebje v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Kako bi si namreč razlagali drugače njegov izpad v sredo, ko je prišel sredi dneva tja kot obisko- valec, odšel pa v spremstvu policistov, ki jih je poklica- lo bolnišnično osebje, ker jim je Ivan grozil. Toda Ivan se vrača. Kot Lassie. Že naslednji dan je zopet prišel v Vojnik kot obisko- valec. Tokrat ga osebje ni spustilo na obisk, zato je zopet pobesnel in zopet od- šel v spremstvu policistov. Ne ve se, zakaj ga niso ho- spitaUzirali. Verjetno zato, ker ni imel napotnice splošnega zdra\Tiika. • Če ne moreš spati, prete- pi otroke, je moto Aiitona iz Štor. Ta je namreč v sre- do popoldne hotel spati, pa mu niso dali otroci njegove družice, ki so se preglasno igrali. Anton jih je prete- pel, policisti pa so ga, pol- nega maliganov, povabili k sodniku za prekrške. • Alojzu so všeč mične go- spodične. Eno je v sredo popoldne zasledoval do do- ma, v Kocbekovi ulici. Mič- na gospodična, ki ga ni šmirglala, je izginila v blok, Anton pa je okoli tretje ure popoldne v besu razbil steldo. • Alojz iz Nove Cerkve je v petek gotovo vstal z levo nogo. Kako si je mogoče drugače razlagati njegov napad na ženo v blagodej- nem jutranjem hladu, okoli osme vu-e? Ženo je pretepal s palico, ta pa mu je vrača- la z ženskim ponosom, to- rej s cvetličnimi lončki. Anton bo šel k sodniku za prekrške. • V soboto zvečer je pred enim izmed celjskih blokov omagal Cvetko. Sirota Cvetko je obležal s polnimi hlačami. Sosedje so bili ogorčeni, zato so poklicali policijo. Ker diagnoza ni bila salmonela, temveč al- ko, bo Cvetko moral k sod- niku za prekrške. • Sobotno jutro pred Ca- sablanco. Na vzhodu vzha- ja jutranja zarja, v glavi Alojza se dela mrak. Mimo prideta dva občana. Pri Alojzu se stemni in prične udrihati. Bojni plen: dva izbita zoba. Posledica: Alojz plen lahko obdrži, čaka ga obisk pri sodniku za prekrške, pa tudi kazen- sko ovadbo si je prislužil. N.G. Kruta »mati« žalostno žMjienie setiemnalstlotnlce Krutost nekaterih staršev je brezmejna. Te dni so celj- ski kriminalisti zopet obrav- navali primer, ko je petintri- desetletna mati pretepala svojo sedenmajstletno hčer. Le-ta je z materjo pričela ži- veti šele pri trinajstih letih. Petin tridesetletna P. G. iz nekega mesta na celjskem območju je že nekajkrat le- tos pretepla svojo sedem- najstletno hčer. Ta je prišla v Slovenijo živet k materi še- le leta 1991, potem ko ji je umrla stara mama, s katero sta živeli v Bosni in Hercego- vini. P.G. do hčerkinega tri- najstega leta z njo skorajda ni imela stikov, očeta pa je dekle spoznalo šele marca letos. Materino grobo ravnanje je doseglo vrhunec sredi juli- ja letos. Neko jutro je šlo de- kle na dvorišče pred hišo, mati pa je nanjo kričala, naj se ne zadržuje tam, temveč naj gre na cesto in se tam sprehaja. Ker je dekle ni ubogalo, jo je mama večkrat brc^a z lesenimi cokli, v katere je bila obuta, z ro- kami pa jo je udarjala po obrazu. Ko je videla, da nje- no početje opazujejo sosedje, je pustila pretepeno hčer in odšla. Mati pa je imela podoben izpad že prejšnji dan. Takrat se je P.G. sprla s svojim mo- žem, jezo pa je stresla na svojo hčer. Dekle se je uprlo, češ da ni nič krivo, mati pa jo je pahnila v sobo in jo sunila na posteljo. Čez glavo jo je pokrila z odejo, da bi ublaži- la njeno upiranje in vpitje, s koleni pa je klečala na njej in ji pritiskala noge na po- steljo, tako da se dekle ni moglo premikati. Obenem jo je s pestmi udarjala po tele- su, najbolj po hrbtu, ter jo opraskala po bradi. Dekletu je uspelo, da se je izmuznila izpod matere. Ko je hotela ubežati nadaljnjim udarcem je iz sobe prišla le do zuna- njih vrat. Ta so bila zakle- njena. Mati P.G. je s pretepanjem sicer prenehala, vendar je hčeri zagrozila, da bo njene obleke zažgala, obenem pa ji je vzela oblačila ter ji prepo- vedala, da bi jih še oblekla, češ da ji jih je kupila ona, torej njena mati. To pa sta le dva primera krutega ravnanja P.G. Prav tako julija je prišla nekega večera P.G. pozno domov, obe njeni hčerki sta že spali. Ima namreč tudi štiriletno hčerko. Ko se je P.G. vrnila domov, je zbudila starejšo hči, jo pričela zmerjati in ža- liti vpričo štiriletne sestre ter ji vzela odejo ter prižgala luč. Ni dovolila, da bi se de- kle ponovno pokrilo in uga- silo luč, pač pa ji je določila desetdnevni rok, v katerem se mora izseliti iz stanova- nja. Naslednje dni ji za ka- zen še ni pustila jesti. Zaradi grobosti P.G. so celjski kriminalisti kruto »mater« osvunili storitve kaznivega dejanja zanemar- janja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Zgodba pa bo epilog dobila na so- dišču. NATAŠA GERKEŠ Koiiifo Arnesov še? Ko je v celjski bolnišnici za- radi krutega ravnanja matere in očima umrl mali Ames iz Velenja, kije upihnil komaj tri rojstnodnevne svečke, smo no- vinarji in javnost besneli nad krutostjo staršev. Zgražali smo se nad sosedi, ki so molča- li, nad socialno službo, nad zdravstvenim osebjem, nad policijo... Te dni beremo, da se je Ar- nesovi materi in očimu rodil Denis. Beremo tudi, da patro- nažna sestra, zdravniki in so- cialna služba bdijo nad usodo malega Denisa. Pa bo tako tu- di, ko bo prerasel plenice? Je za Denisa vzpodbudno odraš- čati v stanovanju, ki ga starši ne zapustijo, ker se boje sose- dov? Verjetno tudi Denis bolj malokrat čuti sonce. Mar res verjamete, da je krutost oz- dravljiva? Amesovi starši še niso dokončno pogledali v obličje Pravici, ker sodni mlini meljejo počasi. In ker življenje velikokrat poskrbi za tragične dogodke, se je takšen pred nedavnim pripetil tudi nekje na Štajer- skem, ko je oče na domačem dvorišču do smrti povozil dve- letnega edinca. Časopisi so za- pisali, da očeta čaka Pravica, da se bo pred njo zagovarjal zaradi malomarnosti, ali nekaj podobnega. Da, Pravica bo to- krat gotovo ekspeditivna. Denisovi in nekoč tudi Ar- nesovi starši, sem brala v No- vicah, pa se sprašujejo, zakaj sploh bodo še morali na sodiš- če? Torej, očitno ne čutijo, da so storili kaj Pravici nevšeč- nega. In kruta P.G. o kateri piše- mo danes? Zaenkrat je le osumljena in ji krivda še ni dokazana. Toda zastavlja se iprašanje, kako poteka življe- nje štiriletne in sedemnajstlet- ne deklice? Pravica bo P.G. za- stavljala vprašanja. A kdove kdaj. Mar naj res trpinčeni otroci trpijo, ker ni ustanove, ki bi jih lahko učinkovito in hitro zaščitila, torej takoj, ko se v neki družini pojavi sum, da gre za trpinčenje otrok? NATAŠA GERKEŠ Umri v bolnišnici v celjski bolnišnici je v to- rek, 25. jidija, umrl za posledi- cami poškodb, dobljenih v prometni nesreči, ki se je pri- petila 18. julija v Libojah, 40 letni motorist Branimir G. iz Liboj. Nesreča traktorista Na lokalni cesti v Ravnah pri Velenju se je v četrtek, 27. julija, pripetila prometna ne- sreča vozniku traktorja, v ka- teri se je le-ta hudo telesno poškodoval. Anton Z. (57) iz Šoštanja je vozil kmetijski traktor po lo- kalni cesti iz smen Topolšice proti Skalam. Ko je pripeljal v križišče lokalne ceste in ce- ste za naselje Ravne pri hiši Ravne 184, je zavil levo na ce- sto proti Ravnam. Med zavija- njem je zapeljal čez levi rob ceste na tra\Tiik in nato v več kot meter globok kanal. Pri tem se je voznik hudo telesno poškodoval, na zdravljenje pa so ga odpelajli v bolnišnico Slovenj Gradec. Nepravilno prehitevanle Na magistralni cesti v Strm- ci se je v četrtek z\'ečer zgodila prometna nesreča zaradi ne- pravilnega prehitevanja voz- nika motornega kolesa. D\'e osebi sta se hudo telesno po- škodovali, gmotne škode pa je bilo za okoli 205 tisoč tolarjev. Branko Š. (19) iz Strmce je vozil neregistrirano motorno kolo po magistralni cesti iz Laškega proti Rimskih Topli- cam. V Strmci je na ravnem delu vozišča pričel prehitevati osebni avto, ki ga je vozil Franc K. (54) iz Hrastnika. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebne- ga avtomobila Namon Z. (50) iz Celja. Na levem delu vozišča je Branko z levim bokom mo- tornega kolesa oplazil naspro- ti vozeče vozilo, pri čemer je izgubil ravnotežje. Sopotnik na motornem kolesu Andrej Č. (17) je padel na prehitevano vozilo, od koder ga je odbilo na bankino ob levem robu vo- zišča, kjer je obležal. Voznik motornega kolesa, Branko, je zapeljal na bližnjo njivo, kjer je ob motornem kolesu oble- žal. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico, ker sta se v nesreči hudo telesno poškodovala. izgubila oblast nad vozilom Na regionalni cesti v Spod- nji Rečici se je v petek dopold- ne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Gmotna škoda je ocenjena na okoli 150 tisoč tolarjev. Jožica Č. (22) iz Homec Brda je vozila osebni avto po regi- onalni cesti iz Mozirja proti Radmirju. V Spodnji Rečici jo je v nepreglednem desnem ovinku pričelo zanašati. Izgubila je oblast nad vozi- lom in zapeljala desno z voziš- ča ter treščila v obcestni ka- men. Od tam jo je odbilo tako, da se je vozilo prevrnilo na bok nazaj na vozišče, kjer je drselo na levi vozni pas in trči- lo v osebni avto, ki ga je na- sproti pripeljala Darja G. (18) iz Gjilicije. Med prevračanjem je voznico Jožico vrglo iz vozi- la na vozišče, kjer je obležala hudo telesno poškodovana. čelno trčenie Na Starograjski ulici v Ra- dečah se je v petek popoldne pripetila prometna nesreča med voznikom kolesa in kole- sa z motorjem. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani, na vozilih pa je nastalo za 20 tisoč tolarjev gmotne škode. Jure K. (17) iz Radeč je pe- ljal s kolesom po Starograjski ulici v Radečah iz Podkraja proti Trgu. Pri hiši Starograj- ska 47 je zapeljal levo, na na- sprotni vozni pas, v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem Daniiel P. (19) iz Velikega Širja. Čelno sta trčila in oba padla po vo- ^^iš^u ter se hudo poškodovala. Kolesar na levo Na lokalni cesti v Šmartnem ob Paki se je v petek zgodila prometna nezgoda med vozni- kom osebnega avtomobila in kolesarjem, pri tem pa se je ena oseba hudo poškodovala. Na vozilih je nastalo za 50 ti- soč tolarjev gmotne škode. Franc A. (37) iz Šmartnega ob Paki je vozil osebni avto po lokalni cesti iz Letuša proti Gorenju. Okoli sto metrov pred slaščičarno Kepica je iz stranske ceste z desne strani pripeljal kolesar Anton M. (53) iz Šmartnega ob Paki ter na- daljeval vožnjo po desni strani v smeri Gorenja. Takoj zateir pa je kolesar zapeljal na levo proti sredini vozišča. Čeprav je voznik osebnega avtomobila zaviral, je prišlo do trčenja, v katerem se je kolesar hudo telesno poškodoved. Poškodovani kolesar Na lokalni cesti v Medlogn- se je v petek popoldne pripeti- la prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval kolesar. Bahrija H. (35) iz Arje vasi je vozila z osebnim avtom vzvratno od stanovanjske hiše na prednostno lokalno cesto Babno-Medlog. Ko se je vklju- čevala na to cesto, je po njej iz smeri Arje vasi pripeljal kole- sar Franc P. (51) iz Babnega. Pri trčenju se je kolesar hudo telesno poškodoval. N.G. Cisterna se ]e nagniia Na magistralni cesti Hrastnik-Zidani Most se je v torek, 1. avgusta, nekaj minut čez poldne zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bila cesta več ur zaprta. Janko P. (52) iz Novega mesta je vozil cisterno iz Hrastnika proti Zidanemu Mostu. V bližini odcepa za Širje se je srečal z drugim tovornim vozilom. Ker je cesta ozka, se je s cisterno umaknil skrajno desno, pri tem pa se je udrla bankina. Cisterna se je nagnila in se naslonila na odbojno ograjo, iz nje pa je steklo od pet do deset litrov klorovodikove kisline. Cesto so očistili gasilci, delavci TKI Hrastnik pa so ostalo kisUno prečrpali v drugo cisterno. V nesreči je nastalo za okoli 150 tisoč tolarjev materialne škode. it. 31. - 3. avgust 1995 Odkrita vlomilca velikega formata Celjski kriminalisti, ki se ukvarjajo 2 oami. Bo za kakšnih dvaiset parov V sredo, 26. julija, je nezna- nec vlomil v upravno zgradbo Tovarne nogavic Polzela ter iz predalov v pisarnah odtujil manjšo količino gotovine. S tem je Tovarno nogavic oškodoval za deset tisoč tolar- jev. Bo približno za dvajset parov boljših ženskih nogavic. Alko In živila Preko noči v sredo je nezna- nec vlomil v prostore delika- tesne samopostrežne trgovine Pocajt v Velenju. Od tam je vzel večjo količino alkoholnih pijač in živil ter lastnico oško- doval za okoli 50 tisoč to- larjev. Izplačalo se Je v času od 20. julija do 24. julija je neznanec vlomil v sta- novanjsko hišo v Parižljah in odšel z bogatim plenom. V spalnici je našel 2100 nem- ških mark, 125 tisoč tolarjev in precej zlatnine. Lastnico Iva- no D. je oškodoval za okoU 600 tisoč tolarjev. Tatinska sraka Neznanec je v sredo popold- ne izkoristil nepazljivost pro- dajalke v zlatarstvu Kovač v Slovenskih Konjicah in iz vi- trine odnesel zlato žensko ogr- lico. Zlatarstvo je s tatvino oškodovano za okoli 135 tisoč tolarjev. Kenwood za vlomilca v četrtek zvečer je neznanec vlomil v osebni avto znamke Golf na Kopališki cesti v Vele- nju. Od tam je demontiral av- toradio znamke Kenwood ter lastnika vozila, Matjaža S. iz Velenja oškodoval za okoU 40 tisoč tolarjev. Passat Izginil Preko noči v petek je nezna- nec ukradel osebni avto Volks- wagen Passat kovinsko sive barve, ki je bil parkiran na parkirišču v ulici Toneta MUe- ve v Slovenskih Konjicah. S tatvino je oškodoval podjetje Kovinotehna Leasing za okoli , 2,4 milijona tolarjev. Vlom v Šmarju Med 21. in 26. julijem je nez- nanec vlomil v stanovanje na Cankarjevi idici v Šmarju, last Darije V. Od tam je odnesel več kosov zlatega nakita, 40 tisoč tolarjev, in manjšo vsoto deviz. Lastnico je oškodoval za okoli 120 tisoč tolarjev. Vlomi v osebne avtomobile v soboto je bil živahen večer za vlomilce v avtomobile v Slovenskih Konjicah. Tako je neznanec vlomil v avto, par- kiran pred stanovanjsko hišo v Draži vasi in iz vozila odne- sel zadnjo polico, šest zvočni- kov in električno vbodno žago. Z vlomom je lastnik Zmago Z. iz Draže vasi oškodovan za 45 tisoč tolarjev. V isti noči je neznanec vlo- mil v osebni avto, parkiran na Liptovski ulici v Slovenskih Konjicah ter demontiral avto- radio kasetofon, last Andreja F. iz Slovenskih Konjic. Last- nika je oškodoval za 50 tisoč tolarjev. V noči iz sobote na nedeljo pa je neznanec vlomil še v Alfa Romeo parkiran na Kajuhovi ulici v Slovenskih Konjicah. Demontiral je digitalni avto- radio kasetofon in vzel osebne dokumente, ki jih je našel v avtu. Lastnika Jožeta G. iz Slovenskih Konjic je oškodo- val za okoli 35 tisoč tolarjev. Oblekel se Je v noči na nedeljo je nezna- nec vlomil v stojnico na tržnici v Celju. Iz lesene stojnice je odnesel večje število kavbojk, kopalk in srajc. Z vlomom je vlomilec lastnika Azimirja V. iz Novega mesta oškodoval za 125 tisoč tolarjev. Igral si bo v noči na nedeljo je nezna- nec vlonul v osebni avto Audi 80, ki je bil parkiran na Lipici v Šentjurju. Iz vozila je de- montiral in odnesel avtoradio kasetofon znamke Blaupunkt. S tem je Kovinotehna Leasing oškodovana za okoli sto tisoč tolarjev. Passat Izginil v noči na nedeljo je nezna- nec s parkirnega prostora ho- tela Atomske Toplice v Podče- trtku odpeljal v neznano oseb- ni avto znamke Volkswagen Passat karavan, ko\finsko sive barve. S tem je podjetje Eltok d.o.o. oškodovano za 2,6 mih- jona tolarjev. V šivalnico po radio Od petka do ponedeljka, 31. juhja, je neznanec vlomil v ši- valnico v Gosposki uhci v Ce- lju. Od tam je odnesel radioka- setofon z dvema zvočnikoma. S tem je oškodoval Center za rehabilitacijo invahdov za dvajset tisoč tolarjev. Poškodoval avtomobile v noči s petka na soboto je doslej še neznani storilec uspel priti v ograjeni parkirni pro- stor, last Avtotehnike na Beži- grajski cesti v Celju. S kame- njem ali podobnim predmetom je na šestih parkiranih avto- mobilih povzročil za 378 tisoč tolarjev gmotne škode. Postregel si Je s ključem v Zabukovici je nekdo izko- ristil nepazljivost Mirana M. Ta je ključ hranil kar na zima- nji polici, od koder ga je vzel neznanec. Odklenil je vrata ter si postregel s televizorjem, ra- diokasetofonom in manjšo vsoto deviz. N.G. Ogaben umor sredi Celja v ponedeljek zvečer je Ce- ljane razburila pretresljiva novica. Na Tomšičevem trgu nad pekarno so v drugem nad- stropju v veži našli umorjeno Zalokar Jožefo, staro 46. let. Umorjena je bila snažilka pi- sarniških prostorov, brez otrok, ločena z Lubej Anto- nom, katerega vse okoliščine obtožujejo tega ogabnega umora. Žrtev je imela prereza- no levo stran vratu in ubod na levi roki, ki je nastal verjetno pri obrambi nesrečne žrtve. Sled krvi je vodila iz sobe sko- zi kuhinjo v vežo, kjer je ležala žrtev. Zločinec si je izbral pri- kladen čas za svoj namen, ko ni bilo nobenega od sosedov v hiši. Smrt je morala nastopiti na- glo, saj nihče v hiši ni slišal klicov na pomoč ah ropota. Edino stranka v prvem nad- stropju je ob 19. uri in deset minut videla teči Lubej a po stopnicah. Izjavila je, da je bil okrvavljen. Zasumila je nesre- čo in pohitela v drugo nad- .stropje, kjer je našla Zalokar- jevo v krvi. Organi LM, ki so kmalu po dogodku prišli na mesto zloči- na so ukrenili vse potrebno, da ujamejo morilca, katerega je vzela noč. Pri preiskavi so ugotovili naslednje važne okoliščine in ozadje tega zločina. Zalokar Jožefa se je leta 1949 poročUa z Lubej Antonom, ki je bil nje- ne starosti. Oblastem je bil znan kot razvpit pijanec in dolgoprstnež. Verjetno je tudi Zalokarjeva spoznala njegove napake in se je po treh mesecih zakona ločila. Dasiravno loče- na, vendar nista prekinila po- polnoma svojih odnošajev. Lu- bej jo je obiskoval in tudi pre- spal pri njej. Nekako sponUadi letošnjega leta jo je zopet obi- skal in ji ob tej priliki pokra- del vso zlatnino. Zalokarjeva ga je prijavila NM, ki ga je od tistega časa brezuspešno iska- la. V resnici pa je Lubej še vedno zahajal k svoji bivši že- ni in ji celo povedal kje je pro- dajal njeno zlatnino, tako da je večji del pokradenega blaga dobila nazaj. Zadnjikrat so sosedje videU Lubeja pri Zalokarjevi v nede- ljo, dan pred dogodkom. Kaj se je pletlo med njima, tega ni bilo mogoče ugotoviti. Lahko da je bila vmes ljubosumnost, ali pa je morda zagrozila biv- šemu možu, da ga bo izročila roki pravice. Vsekakor je ne- srečna ženska storila napako , da je prikrivala obiske Lube- ja na svojem domu, ker bi v tem slučaju, če bi ga prijavi- la oblastem, bila danes nedvo- umno še pri življenju. Hišni sosedje celo domnevajo, da je v nedeljo šča Zalokarjeva z Lubejem celo do Petrovč. Vsekakor je to precej zago- netno. Za morilcem je trenutno za- brisana vsaka sled. V mesecih, ko ga je NM iskala, so ga videli na Trojanah, v Guštanju in po drugih krajih v Savinjski doli- ni. Zaenkrat naprošamo pre- bivalstvo, da pomaga v intere- su varnosti zaslediti zločinca in ga izročiti roki pravice. Savinjski vestnik, 15. septembra 1951 ^•31. - 3. civgsut 1995 GLASBA 2< Rap - trend ali liultura? Kdor je pripravljen prisluhniti ml, naj ¥ te vrstice se poglobi — Rap je kultura, ne pa le trenil, kdor ne verjame, naj ustvari si bona — Ljudje bodo rekli, vaš bend je crap, nasmejte se jim, saj to je rap Rap, ta pomembna zvrst modeme glasbe, je danes v Sloveniji še mnogim popolna neznanka. Beseda rap sicer pomeni udariti oziroma tolči, kakor tudi kritizirati ali krivi- ti, v širšem pomenu pa ozna- čuje pester spekter glasbeni- kov, ali bolje rečeno raperjev, ki svoja besedila v primernem ritmu med glasbo govorijo, na- mesto da bi jih peli. Mnogi rapa se vedno ne jem- ljejo resno Ln mislijo, da je le nekakšno brezpotrebno razbi- janje nesposobnih črncev, kar pa sploh ni res, saj so mnoga besedila izredno globoka in nas osveščajo o tem ah onem perečem problemu ali pa nam povedo kakšno zanimivo zgodbo s sporočilom. To velja za tiste prave resnične origi- nalne raperje, ki se še niso in se ne bodo nikoli skomerciali- zirali, kar bi pomenilo, da bi delali glasbo samo za denar, kot recimo kakšen Vanilla Ice ali Markv Mark, ne pa za svojo dušo. Med rap u.stvarjalci veli- ko pomeni, če nekdo ostane zvest samemu sebi, da ne spre- meni svojega prvotnega stila, pa čeprav bi sprememba po- menila več denarja. Enako po- membno je tudi dejstvo, če nekdo govori, recimo, o tež- kem življenju v črnskem getu ali pa o bivanju v zaporu, in je tudi v resnici okusil takšne razmere. KakorkoU že, rap glasba je absolutno del celotne glasbene industrije, zato si zasluži, da jo bolj podrobno spoznamo. Zgodovino rapa bom začel z osnovno rap frazo, ki se gla- si: YO! Rap se je začel razvija- ti kot nekakšna oblika črnske govorice v začetku sedemdese- tih let, nakar se je vsa zadeva prestavila v diskoteke, kjer so D.J.-i vse bolj pogosto med predvajanjem glasbe dodajali svoje komentarje. Eden takšnih je bil tudi Ko- ol Hero, ki ga lahko mimo po- imenujemo za pionirja rapa. Hero je organiziral različna tekmovanja, na katerih so udeleženci poskušali navdušiti občinstvo s svojimi stavki, do- danimi h glasbi. Že leta 1979 so posneli prvo rap ploščo skupine Sugar hill gang z naslovom Rapper's de- light, ki so se ji kmalu pridru- žili še ostaU očetje omenjene zvrsti, kot so Grandmaster Flash, Afrikaa Bambaataa, Melle Mel in Kurtis Blow, ki so rap glasbo spopularizirali do te mere, da je bilo jasno, da ne bo le trend ampak dolgoletna ali morda celo večno prisotna stvar. Njihove pesmi še niso imele izrazitih provokativnih in kontroverznih besedil, če- prav so že nakazovala smer razvoja. Sredi osemdesetih let pa se je vsa stvar zelo spreme- nila, saj so se pojavili mladi črnski uporniki tako imenova- nega hard core gangsta rapa, ki je izzval zanimanje širše ameriške javnosti, a hkrati na- letel na hude proteste in obso- janja raznih politikov. Od glasbenikov, ki so zakri- vili vse te probleme, je treba omeniti skupino I*ubiic ene- my, katere člani so si za svoje glavne teme izbrali politiko in rasizem; solo glasbenika Ice T- ja, ki je bil prvi, ki si je upal v svojih pesmih govoriti o po- liciji in orožju (zato ni čudno, . da je sam sebe razglasil za naj- bolj cool rapei-ja na svetu); skupino 2 Live crew, ki je »prepevala« le o seksu, seveda na prostaški in predvsem za ženske žaljiv način; druščino petih črncev, ki so se poimeno- vali N.W.A.. a so se potem kmalu razšli ter začeli solo projekte, kot recimo Ice Cube, Dr. Dre, ki je splavil najnovej- šo zvezdo z imenom Snoop Doggy Dogg in Easy- E, ki je nekaj tednov nazaj umrl za posledicami Aidsa; skupino B.D.P., ki je prav tako razpad- la zaradi smrii enega člana, kar pa ni preprečilo, da ni njen drugi član Krs One postal solo zvezdnik; edinstvenega LL Cool Ja, ki je bil za svoj album iz leta 1990 nagrajen z Gram- myem in pa legendarne Run Dmc-je, ki so prvi prišli na le- stvice in na MTV. Vsi ti glasbeniki so moškega spola, kar pa ne pomeni, da ženskih raperk ni. Seveda so, spomnimo se le izredno uspeš- nega tria Salt'n'Pepa in so- listk, ki slišijo na imena Queen Latifah, Mc Lyte in Monie Lo- ve. Kot ste verjetno že opazili, je rap tipično črnska glasba, čeprav je največje uspehe do- življal ravno vaniliči belec, ki je leta 1990 cel svet zastrupil z mega hitom Ice ice baby in osvojil vsa možjia prva mesta na vseh lestvicah. Istega leta ga je prehitel le Mc Hammer, ki je prodal kar deset milijo- nov primerkov svojega U'can't touch this albuma. Toda njune pesmi so bile neobremenjene, preproste in napisane za zaba- vo, torej tipično komercialne, zato ju sploh ne smemo šteti med raperje v originalnem po- menu. Od vseh belih raperjev si zaslužjo pozornost le danes že razpadli 3rd bass in House of pain, ki so dali nov pečat absolutno črnski glasbi. Rapa je več vrst, a če bi vsa- ki stvari, v kateri bi slišah. da 7 nekdo v ritmu govori besedilo, rekli rap, bi kmalu prišlo do hude zmede, aU bolje rečeno katastrofe. Tako bi celo techno lahko postal rap NEEEE ! Po- leg besedila je torej važna še glasba, ki ima svoj značilen ri- tem in feeling, ki se zelo loči od vseh ostalih zvrsti glasbe. Vrnimo se še obrazložitve naslova.Torej, kaj je rap, trend oziroma muha enodnevnica ali kultura oziroma nekaj stalno prisotnega. Nekaj je jasno, trend že zaradi skoraj dvajset- letnega trajanja ni. Kako je lahko neka zadeva, ki ima ta- ko globoke korenine, ki izvira- jo iz načina nekega naroda, lahko le trenutno v modi? Je rap potemtakem kultura? Črn- ska je zagotovo, za razliko od popa, dancea, techna in ravea. Če ga povsod po svetu tako sprejemajo, pa je pa drugo vprašanje. V zadnjem času se je rap razširil po vsem svetu. V Evro- pi sta vodilni državi v rapov- skem ustvarjanju Nemčija in Francija, ki premoreta kar ne- kaj skupin, ki pa razen redkih izjem, kot je recimo francoski zvezdnik Mc Šolar, še niso vzbudile velike medijske po- zornosti. Kaj pa mi Slovenci? Resda se rap najbolje sliši v anglešči- ni, a Ali En je dokazal, da se ga delati tudi v slovenščini. Poleg njega je nekaj ustvarjal tudi Jure Košir in mislim, da bomo Slovenci, četudi nismo črnci, počasi postali pravi raperji. Problem je le v mladini, ki je preveč zastrupljena s technom in jo ne zanima niti ročk, kaj šele rap ali pa njegova sorod- nika funk in soul. IZTOK GARTNER Prvi abonma domače glasbe Kulturni center v Laškem je za novo sezono poleg red- nega, že uveljavljenega abonmaja prvič uvedel tudi abonma domače zabavne glasbe. V Laškem z okolico je za to zvrst glasbe veliko zanima- nja in za vsak koncert je dvorana premajhna. Ravna- telj Kulturnega centra Jure Jan želi ljudem ponuditi čim širši spekter dobre domače glasbe, in tako bo po ideji Toneta Vrabla prišlo do pr- vega slovenskega abonmaja z domačo glasbo. Začetek bo 21. septembra, koncerti pa bodo vsak tretji četrtek v mesecu (razen decembra, ko bo koncert zadnji četrtek) do vključno aprila ali skupaj osem prireditev. Pripravljen je že tudi program, ki je izredno pester in bo prav go- tovo tudi privlačen za tiste, ki imajo radi domačo glasbo. 21. septembra bo predsta- vitev zmagovalcev vseh slo- venskih festivalov domače glasbe (Vurberk, Števerjan, Ptuj), sodelovala bosta naj- boljša harmonikarja z Zlate harmonike Ljubečne in naj- boljši citrar iz Griž. 19. oktobra bo gostoval eden največjih ljubljencev občinstva, ansambel Slapovi z Jožetom Skubicem, 16. no- vembra pa Slovenski muzi- kantje, ki letos proslavljajo 30 let. 28. decembra bo Šta- jerskih 7 pripravilo Božično- novoletni koncert in tako sklenilo uspešno jubilejn deseto leto obstoja i igranja. Januarja bo koncert an sambla Gašperji in duet M4M, gost pa bo celotn družina Avsenik. Februarj je pust, zato bodo nastopi ansambli, ki ob glasbi skrbi jo tudi za humor, kot ansan bel Kline, Prerod, Ekart, G< renjski muzikanti, Vagabun di in še kdo. Marca bo ž tretji Veselko ali koncert za vesele počitnice otrok laške in radeške občine (ta koncert bo v novi dvorani Tri lilije v Debru), termin v aprilu pa je rezerviran za ansambel, ki bo v naslednji sezoni pome- nil presenečenje ali hit. Abonmajske rezervacije že sprejemajo v turistični po- slovalnici Kompasa v La- škem in Kulturnem centru, Ob vsakem abonmaju (če bo veliko zanimanje, bo vsak koncert ali vsaj nekateri po dvakrat) bo pripravljeno tu- di še kakšno posebno prese- nečenje. Poglej stvari z druge strani Prvenec Idrijske reggae pop skupine KIngston Beagge glasba, posebej še ti- sta njena »lepša«, popasta, na- pol diskotečna podzvrst (Inner Circle, Big Mountain...), ima precej privržencev na Sloven- skem. Kljub temu pa so se, ra- zen posamičnih poskusov ne- katerih znanih slovenskih bendov in naše edine prave reggae zasedbe Sunny Orche- stra, slovenski glasbeniki ved- no izogibali veselih in lahkot- nih jamajških ritmov, ki so še posebej dobrodošli v teh vro- čih poletnih dneh. Idrijska peterica (Reno Či- bej - vokal, Dare Kaurič - bas. Zvone Tomac - klaviature, Mik Hvala - kitara in Fish - bobni) zbrana v zasedbi Kingston, je z v naslovu omenjeno kaseto, prva zaorala ledino na tem po- dročju in to, glede na prve od- zive javnosti, precej uspešno. Skupina Kingston deluje že dve leti, prvič pa so se sloven- ski javnosti zares predstavili šele lani novembra, s skladbo »Ti si tu«, v lahkotnem plese- nem reggae stilu prirejeno ve- liko uspešmco »Only You« dua Yazzo. S taisto pesmijo so se kmalu predstavili tudi v TV oddaji »Poglej iz zadeni«, kas- neje pa so se redno pojavljali tudi v Nedeljskih 60, pa v Ro- ka Ročka in na večini lokalnih TV postaj. Z avtorsko skladbi- co »Cel dan in v.so noč« so si dokončno izborili prostor na zaspani slovenski pop sceni. Da so na pravi poti do nezah- tevnih slovenskih ušes, so do- kazaU tudi z uvrstitvijo na le- tošnji festival Melodije morja in sonca, kjer pa s skladbo »Greva na morje« niso prepri- čah članov strokovne žirije in publike. Na kaseti, ki ji bo kmalu sle- dila tudi CD plošča, nam Kingston ponujajo 10 skladb - »preprostih in prijetnih, z lahkotnimi besedili, brez od- večnega moraUziranja, ki go- vorijo o vsakodnevnih stvareh, o ljubezni ter upanju v boljši svet.« Te zadnje besede so se- veda prišle iz ust idrijske pete- rice, preveriti pa jih boste mo- rali sami. Z nakupom njihove kasete boste najbrž res pogle- dali stvari z druge (njihove) strani. SŠ Minuta z Otom Pestnerjem Oto Pestner je bil član Alpskega kvinteta od leta 1985 do 1990, vanj pa se je ponovno vrnil letos, ko ga je zapustil Braco Koren. »Nisem redni, ampak samo zunanji član,« je to vrnitev pokomentiral prav gotovo najboljši slovenski vsestranski glasbeni zabavnjak, ki je enako dobro doma na področju zabavne in domače glasbe. »Potrebno je bilo kar nekaj časa, da smo našli skupno pot z New Swing Quartetom in Alpskim kvintetom. Zdaj so termini več aU manj usklajeni, če pa se bo kdaj le kaj zatakni- lo, je pripravljen Edvin Fliser, ki je tudi že pel domačo glasbo, če pa bova zadržana oba, bo Alpski kvintet šel na pot samo s pevkama Ivanko Kraševec in Branko Kraner.« Do 9. avgusta bo Oto z Alpskim kvintetom na koncertni turneji po Avstriji in Nemčiji, enkrat pa se bodo ustaviU tudi v ItaUji. Sicer pa ga kljub počitnicam čez poletje čaka veliko dela: »S producentskim delom bom nadaljeval v velenjskem studiu Dynamic, ker ljubljanski studio Metro obnavljajo in posodabljajo. Do jeseni moram pripraviti tri kompaktne plošče za mlade pevke Natašo Mihelič, Jolando An- žlovar in Simono Vodopivec. Osebno sem izdal dvajset samostojnih plošč, čez poletje bom na- redil novo in pričakujem tudi trideseto ploščo z New Swing Quartetom. Sicer pa s to skupino pripravljamo kar tri nove projekte. Pri založbi Sraka v Novem mestu bom nadaljeval z izdajo slovenskih glasbenih legend. Doslej sta izšli plošči Ivanke Krašovec in Lada Leskovarja, do konca leta naj bi izšle še plošče Staneta Manci- nija, Rafka Irgoliča in Alenke Pinterič.« Festivali? »Letos nisem pošiljal nič. Počivam in opa- zujem.« Oče še igra? »Še. In vedno bolj aktiven je. Trenutno igrJ v Grill baru v Portorožu. Zraven je tudi njego- va pevka.« Tvoje počitnice? »Raje grem v gore kot na morje, čeprav boC zagotovo obiskal očeta.« Trema? »Je bila pa je izginila.« TONE VRABl iff. 31. - 3. avgsuff 1995 «7 GLASBA Prvo mesto angleške le- stvice najbolje prodajanih single plošč že tretji teden zaseda komad »Boom Boom Boom« dua OUTHERE BROTHERS, na drugem me- stu so angleški novorockerji Supergrass s skladbo »Al- right«, na tretje mesto pa je uvrščena Diana King z nosil- no skladbo filma Bad Guys. Francozi trenutno najraje prisluhnejo pevki CELINE DION in njeni skladbi »Pour Que Tu M'Aimes Encore«, ter Johnu Scatmanu (na sli- ki), ki se je kar s tremi različ- nimi skladbami z albuma »Scatman's World« visoko uvrstil prav na vse evropske lestvice. Na nemški lestvici malih plošč ta teden kralju- jejo REDNEX z balado »Wish You Were Here«, tik za njimi pa so Gompie s »Who The Fuck Is Alice«. Nizozemci prisegajo na Technohead in njihovo »I Wanna Be A Hippy«, Italija- ni pa na štancarje Corona in skladbo »Try Me Out«. Po krajšem premoru se na sceno vračajo odlični UTAH SAINTS. Njihov (leta 1993 objavljen) istoimenski prve- nec je bil prodan v več kot pol milijona primerkih, v po- nedeljek pa bo na single for- matu izšel tudi komad »Ohio«, ki že najavlja sko- rajšnji izid drugega albiuna. Na njem bo spet cel kup samplov iz znanih pop uspešnic, v skladbi »Ohio« pa bo slišati glas znane ame- riške pevke Jocelyn Brown iz skladbe »Somebody's Else Guy«. Avstralski kralj dark-roc- ka NICK C A VE je za sovmd- track filmske uspešnice Bat- man Forever prispeval skladbo »There Is A Light«. • Omenjena pesem pa je po mnenju Nicka Cavea, kljub vsej svoji temačnosti, še pre- malo »krvava« in zato zago- tovo ne bo uvrščena na nje- gov najnovejši album »Mur- der«, zapolnjen le s skladba- mi, ki govorijo o morilcih in njihovih žrtvah. Tik pred tem, ko so naj- boljši slovenski trash-metal- ci INTERCEPTOR izvedeli, da so sprejeti na letošnji No- vi ročk, je skupino zapustil basist Mirko Kauzar. Grega, Marc, Toni in Primož zato mrzlično iščejo novega basi- sta - vsi tisti debelostrunci, ki mishte, da boste prestali težkometalno preizkušnjo, pokličite 715-375. Založbi Helidon je tik pred poletnim diskograf- skim mrtvilom uspelo na slo- venske trgovinske police spraviti še nekaj »zanimi- vih« novosti. Gre pa v glav- nem za kasete nekaterih le- gend slovenske ročk glasbe; »Noč« — Buldožer, »Dolina kraljic« - Peter Lovšin in Vi- tezi obložene mize, »Leno- ba« - Don Mentony Banda in »Kameleoni« - Kameleoni. CD razUčice omenjenih ka- set bodo, zaradi težav z izde- lovalci le-teh, izšle šele pri- hodnji mesec. Letošnjo koncertno sezono bo pričel legendami alter ročk bend THE SWANS, v ljubljanskih Križankah, v soboto, 2. septembra. Kon- cert seveda organizira edini resni slovenski ročk promo- tor Igor Vidmar v okviru ŠKUC-ROPOTa, gost newy- orških SWANS pa bo britan- ska skupina CORNERSHOP. V dnevih med 8. in 14. av- gustom bo v sedmih sloven- skih krajih (Bled, Bovec, Čr- na na Koroškem, Dravograd, Murska Sobota in Slovenj Gradec) potekal 5. OKARI- NA ETNO FESTIVAL. Fe- stival se bo odvijal v treh te- matskih sklopih, »Sončna Iberija«, »Prostrana Panoni- ja« in »Skandinavske bele noči«, osem etno skupin iz Španije, Portugalske, Mad- žarske, Finske in Švedske, pa bo na 15 koncertnih veče- rih opravilo kar trideset na- stopov. BLUR, ena izmed najpopularnejših mlajših britanskih zasedb, bo po štirih Top 10 singlih z lanske velike plošče »Parklife«, prihodnji teden objavila prvi single z njihovega novega LP-ja »The Great Escape«, ki naj bi se na trgovin- skih policah znašel konec septembra. To bo že četrti album tega britanskega kvarteta, z njim pa se nameravajo fantje lotiti tudi ameriškega tržišča. Novo ploščo pripravlja tudi skupina OASIS, največji kon- kurent prej omenjenih BLUR. LP »Moming Glory« bo luč sveta ugledal oktobra, še pred tem pa nameravajo Oasis izdati najmanj dve single plošči - prva, z naslovom »Roll With You«, bo izšla že prihodnji teden. Letošnja podelitev MTV Awards se bo zgodila 7. septem-: bra v Nevi^ Yorku, svoj nastop na tem televizijskem spekta- i klu pa so že potrdiU R.E.M., Michael Jackson (na sliki). Red,: Hot Chili Peppers in Hootie And The Blovvfish. Znani so že; tudi nominiranci; Michael Jackson in njegova sestra Janet; sta s skladbo »Scream« in videoclipom zanjo, nominirana- kar vil kategorijah, pevski trio TLC si je nabral 10 nomina- i cij, punkerji Green Day pa devet. Kar 7 in pol milijona dolarjev so ameriški menadžerji ponudili legendarnim pimkerjem THE CLASH, če bi se ti ponovno združili in naslednje leto, ko bo minilo 20 let od njihove ustanovitve, krenili na veliko ameriško turnejo, ki bi vključevala tudi nastope na potujočem festivalu Lollapa- looza. The Clash so razpadli leta 1983, od takrat pa sta le pevec Joe Strvunmer in kitarist Mick Jones zabeležila nekaj uspehov, zato je možnost, da se, zdaj že kar priletni fantje, spet zberejo, precejšnja. STANE ŠPEGEL ' Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahkO glasu- jete v sredo, 9. avgusta ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. it. 31. - 3. avgust 1995 ZA AVTOMOBILISTE 28 Izdelali miiilonti flat punto Letošnje leto je tako Fiatu kot tudi puntu, paradnemu konju te italijanske avtomo- bilske hiše, vsekakor naklo- njeno. Apeninski korporaciji gre namreč letos veliko bolje kot lani in zadnja leta poleg tega pa so 13. julija izdelali milijonti punto. Punto (na sliki) postaja evropska avtomobilska uspeš- nica, saj je v nekaj državah najbolje prodajani avtomobil, zelo dobro pa gre v promet tu- di pri nas. Avtomobil nastaja v treh to- varnah (Melfi, Termini in Mi- rafiori), dnevno pa naredijo 2640 vozil. Prvič so punta po- stavili na ogled konec avgusta 1993 in je bil za italijansko avtomobilsko tovarno tako re- koč avto odrešitve, kajti tudi v resnici je pripomogel k rein- kamaciji hiše, ki je bila nekdaj vodilna na evropskih trgih. Sicer pa je Fiat zelo uspešen izdelovalec predvsem majhnih in manjših avtomobilov, saj to potrjuje tudi statistika. Naju- spešnejši avtomobil v zgodovi- ni te tovarne je bil uno (6,2 mihjona vozil), fiat 127 zaseda drugo mesto (5,3 milijona av- tomobilov), sledijo pa še pan- da (3,5 milijona), pa fiat 600 (2,6 miUjona) in tipo (1,8 mih- jona). Upoštevaje, da so imo izdelovah vse od 1983 pa do letošnjega junija, utegne po- stati punto prvak tudi znotraj Fiata. Chrvsler gre na Japonsko Ameriški Chrysler utegne biti prvi ameriški izdelovalec avtomobilov, ki bo kupil ja- ponsko podjetje za prodajo av- tomobilov. Za 120 milijonov dolarjev so namreč kupili del delnic pri Seibu Motor Sales, podjetju, ki se ukvarja z distri- bucijo in prodajo vozil. Tako naj bi Chrj-sler svoje avtomobile dostavljal direkt- no kupcem, kajti omenjeno podjetje ima predvsem v Tokiu in bližnji okolici 21 prodajnih mest. Znano je, da je prav di- stribucija tujih avtomobilov v deželi vzhajajočega sonca eden trših orehov za tujce, pri čemer so razlogi dokaj različ- ni. Lani je Seibu Motor Sales prodalo za 22,6 milijarde je- nov vozil, vsaj doslej pa so se ukvarjali tudi s prodajo pe- ugeotov in saabov. Ce bo po- godba o nakupu potrjena, bo Chrvsler skoraj zanesljivo onemogočil prodajo avtomobi- lov obeh evropskih avtomobil- skih hiš. Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju j« v povprečnem poletnem sotx)tnem dopoldnevu zbral 550 prodajal- cev vozil oziroma tistih, ki so se odločili zamenjati svoje vozilo, Organizatorji so izdali 90 kompletov kupoprodajnih pogodb, ob koncu pa zabeležili prodajo 18 avtomobilov. Cene so okvirne! Dober junii, skromno polletje Letošnji junij je za prodajal- ce v 18 zahodnoevropskih dr- žavah prišel kot naročen, kajti prodaja je bila v šestem letoš- njem mesecu večja za 7.3 od- stotka v primerjavi z enakim mesecem lani. Skupna prodaja avtomobi- lov doslej je bila večja za ko- maj 1,4 odstotka, kar je ven- darle manj kot so pričakovali in napovedovali še v začetku leta. Doslej so na zahodnoe- vropskih trgih prodali 6,5 mi- lijona osebnih avtomobilov, kar zadostuje za domnevo, da bo letošnja prodaja komaj kaj večja od lanske. Največji tržni delež na evropskih tleh ima še vedno Volkswagen, in sicer 12,6 odstotka, kar morda po- meni, da trdna in zelo cenjena marka le ni tako pogubna, kot sem in tja trdijo nemške avto- mobilske tovarne. Zanimivo je, da je šlo junija zelo slabo dvema vehkima in uglednima nemškima tovarnama, in sicer BMW in Mercedes Benzu, kjer so sicer lahko zadovoljni s trž- no uspešnostjo serije 3 in mer- cedesa razreda C. Prodaja pr- vega je bila manjša za 7,5, dru- gega pa za 10,1 odstotka. Morda je to posledica dej- stva, da obe tovarni zamenju- jeta zelo pomembna avtomo- bila (Mercedes Benz razred E, BMW pa serijo 5), hkrati pa drži, da so lahko učinki močne marke za tovarni, ki se trudita predvsem v višjih avtomobil- skih razredih, hujši kot za druge nemške izdelovalce vo- zil. Po drugi strani je zanimivo tudi to, da so južnokorejski iz- delovalci avtomobilov svojo prodajo junija kar podvojili (skupaj več kot 18 tisoč avto- mobilov), dobro pa je šlo tudi Fordu (plus 15 odstotkov) in Renaiiltu (plus 13,9 odstotka). Optimizem pri Fiatu Fiat po napovedih Giovan- nija Agnellija pričakuje letos še večji dobiček kot lani. Tako naj bi se promet tega velikega podjetja, ki vključuje tudi druge dejavnosti, letos povečal za 18 odstotkov. Po nekaterih drugih napovedih pa naj bi imel Fiat letos za 122 milijard lir dobička, kar bi bil lep do- sežek. Ob teh napovedih je za Fiat spodbudno predvsem to, da je v letošnjih šestih mesecih svoj tržni delež na evropskih trgih povečal na 11,5 o(ktotka, če- prav je v krogu šestih največ- jih evropskih avtomobilskih tovarn še vedno na petem me- stu. Sicer pa se v Torinu pri- pravljajo na skorajšnjo pred- stavitev fiata bravo, s katerim bodo nadomestili fiat tipo. Francoski Calvet bije plat zvona Jacques Calvet, prvi človek francoske grupacije PSA, je znan po dokaj direktnem go- vorjenju in tudi obtožbah, ki nekaterim poženejo kri v gla- vo. Sedaj pa mož svari oziro- ma opozarja na nepredvidljive posledice evropske valutne zmede oziroma na to, da uteg- ne padanje vrednosti evrop- skih valut povsem izničiti lani doseženo okrevanje evropske- ga avtomobilskega trga. Sam meni, da letošnje pove- čanje prodaje, ki je v resnici skromno, ne bo imelo prav no- benega učinka in zato meni, da bi morah sprejeti različne zaš- čitne ukrepe. Se posebej naj bi bili na udaru francoski izdelo- valci avtomobilov, ki jim je lanska odločitev Balladurjeve vlade o posebnih spodbudah pri zamenjavi starih vozil, pri- nesla marsikatero korist. Omenjeni ukrep je prenehal veljati prejšnji mesec, Calvet pa francosko vlado opozarja, da ni sprejela nobenih drugih ukrepov za spodbuditev pro- daje avtomobilov in se bo to kmalu vrnilo kot bumerang. Še več, pravi Calvet, vlada naj bi v kratkem še povečala da- vek na dodano vrednost, kar bi utegnilo letošnjo prodajo av- tomobilov v Franciji zmanjšati za 100 tisoč. Kaj bi Calvet re- kel, če bi živel pod Karavan- kami? Oktobra tudi novi peugeot 406 Francoski Peugeot, sestavni del francoske avtomobilske grupacije PSA (še Citroen), se pripravlja na oktobrsko predstavitev in zače- tek prodaje peugeota 406. S tem avtomobilom bodo nadomestili seda- nji peugeot 405, za razvoj novega vozila pa so porabili točno 208 tednov, hkrati pa investirali 5,7 milijarde francoskih frankov. Navzven no- vi peugeot povzema bolj ah manj znane karo- serijske linije, denimo, peugeota 605, na voljo pa bo (vsaj za začetek) le kot štirivratna limu- zina, medtem ko pride karavan oziroma kombi na vrsto kasneje. Avtomobil bodo opremljali s tremi motorji: 1,8-litrskim trivaijmkom z močjo 112 KM, pa 2,0-litrskim agregatom, ki bo ponudil 135 KM, ter dvema turbodizelski- ma motorjema, ki bosta ponujala 92 oziroma 110 KM. Na voljo bodo tudi trije paketi opre- me. Avtomobila je v dolžino za 4555 milime- trov, v višini pa za 1396 milimetrov. Kot reče- no, pri ljubljanskem AH Claas, uradnem pred- stavniku Peugeota pri nas, napovedujejo zače- tek prodaje novega vozila za oktober, najos- novnejša izvedenka pa utegne biti naprodaj za recimo 26 do 27 tisoč mark. Na sUki: peugeot 406. Audi A4 vse bolj uspešen Nemškemu Audiju so že lani napovedovaU dober poslovni uspeh in vse kaže, da se napo- vedi uresničujejo.Tako je bilo v letošnjih šestih mesecih do- bička pred obdavčitvijo za 220 milijonov mark, medtem ko je imela tovarna lani v tem času 93 milijonov mark izgube. Pri Audiju sicer računajo, da bo njihova letošnja prodaja večja za kakšnih 15 odstotkov, vse to pa je pripomoglo tudi k temu, da se je vrednost del- nic matičnega Volkswagna pred nedavmm na frankfurt- ski borzi precej povečala. Do- slej je tovarna prodala 235 ti- soč avtomobilov, kar je celo za 23 odstotkov več, vendar me- nijo, da takšnega tempa do konca leta ne bodo zmogli ob- držati.V rodni Nemčiji se je Audiju posrečilo prodajo do- slej povečati za krepkih 28,5 odstotka (113 tisoč avtomobi- lov), tržni delež pa je 6,6-od- stoten. Nekaj slabše gre sedaj v Zahodni Evropi nasploh, kar je po mnenju tovarne tudi po- sledica dejstva, da so pred ne- davnim začeli A4 prodajati v Veliki Britaniji, toda od tam ta hip ne prihajajo posebej ugodne prodajne številke. Zanimive so tudi številke o prodaji audijev pri nas. Porsche Inter Auto, uradni predstavnik Volkswagna, Audija in Škode, je do konca junija prodal 812 audijev in si priboril 2,3 odstotka sloven- skega avtomobilskega trga. Iz- jenmo uspešen je bil junij, ko se je za audije odločilo kar 228 slovenskih kupcev Sicer pa se Audi širi tudi v Azijo, kajti pred nedavnim je v Maleziji stekla izdelava audija A4 na sliki (žt' nekaj časa pa tam se- stavljajo tudi audija A6). Audi avant RS2 se je poslovil Nemški Audi je pred dnevi ustavil proiz\'odnio audija avant RS2, avtomobila, ki je bil plod sodelovanja s Porsc- hejem. Prvič so ga predstavili leta 1993, doslej pa so naredili 2900 vozil ali za skoraj 50 od- stotkov več kot so sprva raču- nali. Zanimanje za to vozilo je bilo skoraj izjemno, vendar je tovarna ostala (bolj ah manj) pri prvotnem načrtu, kajti z večanjem prodaje bi raz- vrednotili pomen oziroma vrednost vozila. Audija avant RS2 je poganjal turbinsko gnani bencinski agregat z močjo 315 KM, v Nemčiji pa je bil naprodaj za malenkost manj kot 100 tisoč mark, kar je bila očitno dovolj konkurenč- na cena. Še to: slovenskim ku- pcem so tako ali drugače pro- dali tri audije avant RS2. ABECEDA BREZSKRBNE VOŽNJE AVTO ŠOLA AMD "ŠLANDER" CELJE pričenja 7. avgusta ob 17. uri TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV. Ugodni plačilni pogoji, popust za člane. AMD"Šlan(ler', gubljanska 37, tel. 471-705. IZKORISTITE UGODNOSTI ČLANSTVA V AMD OBIŠČITE MODERNO AVTOPRALNICO IN SERVISNO DELAVNICO. PREUDARNI VOZNIKI NAS POZNAJO ŽE POL STaETJA. Cbrvsier In večja skrb za slovenske kupce Dobra prodaja avtomobilov za seboj poteg- ne tudi tisto, kar predstavlja nekoUko bolj urejen trg. V Sloveniji je vsaj nekaj prodajal- cev tujih avtomobilov, ki svojim strankam po- nujajo nadomestno vozilo v času okvare ali popravila njihovega avtomobila. Sedaj se tej druščini pridružuje tudi Chrysler Jeep Import, uradni predsta\'nik Chryslerja pri nas. S 1. julijem se je omenjeno podjetje vključilo v tako imenovano mrežo Chrvsler Privilege Service, kar pomeni, da vsem tistim, ki so letoS kupili chryslerja pri pooblaščenem trgovcu s temi avtomobili, nudijo brezplačno pomoč v primeru okvare na cesti v katerikoli evropski državi, seveda v času garancijske dobe, ki je pri Chryslerju 110 tisoč prevoženih kilometrov oziroma tri leta. V okviru tega »servisa« ponu- jajo brezplačno pomoč tudi v primeru izgube ključev ali če ti ostanejo zaklenjeni v vozilu ali pa če ostanete s chryslerjem brez bencina na cesti ipd. Na sliki: chrysler viper RT 10. it. 31. - 3. ovgsuf 1995 i9 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Pa smo že v avgustu in pri novem anlcetnem vprašanju. V mesecu juliju je kljub počit- nicam v uredništvo NT&RC prispelo 162 kuponov z odgo- vori. Največ seveda, kot obi- čajno, od bralk. Očitno je žen- ski svet nadvse krivičen do lastnega spola, saj vas je veči- na odgovorila, da vas na plaži najbolj motijo ženske s pove- šenimi prsmi, ki ne nosijo ne- drčka, oziroma je ta neustre- zen. Izmed vseh dopisnic pa smo izžrebali nagrajenko me- seca julija. Ročno pleteno oblačilo bo v drugi polovici avgusta prejela NATALUA OCVIRK, Frankolovo 48, roč- no poslikan šal pa JOŽICA RATEJ, Brezje 20 a, Ponikva. Od danes dalje pa čakata na- gradi tudi na nagrajenca iz meseca junija, ki se torej lahko ponju oglasita v nas oglasni oddelek. Vroče, vroče, vroče hlačke! Uf! Če ste se tudi vi pridru- žili temu vzkliku, potem goto- vo v najhujši pripeki na vse načine iščete kaj hladnega - od sence in osvežilne pijače, do obleke - najbolje, če jo je čim manj. Med najbolj minimalistične poletne cunj ice, ki so za name- ček še super modne, gotovo so- dijo vroče hlačke. »Šorc« so jih njegadni ime- novali, veljale pa so v šestde- setih letih za hudo pregrešno oblačilce (čeprav so se najbolj glasno zgražajoči »moralni ne- oporečneži« na skrivaj z vese- ljem ali pa zavistjo ozirali za mično mladenko v vročih hlačkah). Danes imamo seveda do atraktivne mode mnogo bolj radikalen odnos. No, vsaj naj bi ga imeli. Čeprav še vedno velja, da lahko vroče hlačke navlečejo nase le dekleta in dame z lepi- mi nogami, brez celulitnih blazinic, pa je počitniški čas vendarle nekoliko bolj veliko- dušen. Ob morju, na sprehodu do plaže in nazaj ali ob posedanju pred počitniško prikolico, vas ne bo nihče črno gledal v takš- ni opravi, tudi če nimate po- stave kot Claudia Shiffer. Pa poglejmo še linije vročih hlačk z letnico 95: 1. na boke spuščen kroj spomi- nja na flower-power stil iz 70 let. Če je iz svetleče tkanine, jih lahko uporabite tudi kot večerno oblačilo. 2. Najbolj »hrabra« linija, ki ima sprednji in zadnji hlačni izrez enak - zahteva seveda po- leg lepih nog tudi lep tisti del telesa, ki ga s tem »na ogled postavi«... 3. Vroče jeans hlačke so lahko tudi doma odrezane in nič za- robljene kavbojke. 4. Pa še alternativa za sramež- ljive - vroče hlačke kot slutnja, saj jih prekriva do pasu razpe- to dolgo krilo. VLASTA Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta: KATERO OBLAČILO (razen kopalk) NA POČITNICAH OZI- EOMA V PROSTEM ČAS NAJRAJE NOSITE? a/ kratke hlače in bombažno majico; b/ platneno krilo in srajčno bluzo; c/ široko obleko v cvetličnem vzorčku; d//vpišite kaj drugega/...................................... Glistovnica Glistovnica (Dr>>pteris filix mas) je naša najbolj znana in najpogostejša praprot. V zem- lji ima močno koreniko, iz ka- tere poganjajo vlaknate kore- nine in šop listov. Ti so najprej polžasto zviti in pokriti z rja- vimi luskami, pozneje pa so razprostrti in dvakrat pernato razrezani na tope, narezano napiljene krpice. Na spodnji strani krpic starejših listov so v dveh vrstah okrogla trosišča. V njih so trosomiiki s trosi. Trosi zorijo od junija do avgu- sta. Iz trosa se razvije zelena, srčasto ploščata predkal, ki nosi na spodnji strani koren- ske kosmatine in pa plodila, anteridije in arhegonije. Po oploditvi se razrije iz predkali ena sama nova rastlina. Prava domovma glisto\Tiice so vlažni, senčnati kraji po gozdovih in med grmovjem, po gozdnih jarkih sirom Evrope. V jeseni izkopavamo korenike in jim odstranimo nitaste ko- reninice in luske, razrežemo na manjše koščke in hitro po- sušimo. Dobro posušena kore- nika je na prelomu zelenkasta. Korenike vsebujejo derivate fluoroglicina in maslene kisli- ne in to so fihmaron, flicin, floraspin, albaspidm, aspidi- nol. Poleg tega pa še maščobe, eterično olje, grenčine, škrob, sluzi itd. Filimaron in filicin sta strup za živce in mišice. Povzročata ohromitev mišičevja črevesnih zajedalcev, posebno trakulje. Zato so koreniko glistovnice uporabljali že v Antiki kot zdravilo zoper zajedalce. Tudi pri nas je to dolgo uporabljalo ljudsko zdravilstvo, kar priča tudi njeno ime. Tudi v lekar- nah se je včasih dobil pravilen izvleček, ki ga je lahko predpi- sal le zdravnik. Nepravilno pripravljen odmerek pa pov- zroči zastrupitve, ki se kažejo v vrtoglavici, vzburjenju in motnjah v vidu. Težave sprem- lja bruhanje, krvave driske in če je količina prevelika, pride do hude okvare centralnega živčevja. Pojavijo se hudi krči, nezavest, srčna slabost, odpo- ved ledvic in jeter. Smrt nasto- pi v nekaj urah po zaužitju za- radi paralize dihalnih centrov. Ker se te snovi razkrajajo, lah- ko trajajo posledice lažje za- strupitve nekaj tednov. Zato so vse pripravke iz korenike glistovnice prenehali uporab- ljati in imamo zoper zajedalce bolj vama zdravila. Ljudsko zdravilstvo pa upo- rablja tudi zelena stebla kot domače zdravilo zoper revmo, išijas in druge mišične boleči- ne. V ta namen natrgamo veli- ke količine zelenih pahljač in z njimi napolnimo spalno vre- čo. Bolnik naj nag leži v njej in v praproti. Ko se prične bolnik potiti, se zdravljenje prične in bolečine se kmalu zmanjšajo in prenehajo. Ponekod pri- pravljajo blazine in prevleke tako, da jih napolnijo s posu- šenimi praprotnimi listi in jih uporabljajo zoper bolečine. Sveže liste prekuhajo in v pre- vretku kopajo boleče noge, kar pomaga po dolgotrajni hoji in drugih naporih. Topli obkiad- ki zmanjšajo bolečine pri krč- nih žilah. Ženske in čeviji Vsi se staramo, tudi naši no- gi. Z leti sta naši nogi daljši in širši in čevljev s številko naše mladosti, ne obujemo več. Sprednji del noge se razširi in podaljša, na srečo predel pete ostane enak. Čevlji, ki smo jih nosile, so nam v peti še pravšnji, toda za sprednji del so prekratki in preozki. Ženske se s tem težko sprijaznimo. Še takšna Pepel- ka bi imela rada lepe majhne noge v lepih majhnih čevljih. Moški se hitreje sprijaznijo, da sta nogi širši in daljši. Ce hočemo biti lepe, moramo po- trpeti Posledice so kmalu očitne, zelo boleče blazinice na prstih nog (otiščanci), pred- vsem na palcih, zlasti, če imajo čevlji previsoke pete. Palci se pomikajo navznoter, palčna stopalna koščica navzven. Čevlji z nižjimi petami so ugodnejši, a ne smejo biti ožji, ne smejo imeti tankih podpla- tov. Pri nizkih čevljih moramo gledati na ugodno obliko, do- volj prostora za prste, izdelani naj bodo iz mehkega usnja z debelimi elastičnimi pod- plati. Pri dveh tretjinah ljudi je ena noga večja kot dmga. Bosi stopimo na list papirja in si s pisalom označimo obris nog.' Pri nakupu čevljev nesemo list papirja s seboj in izberemo čevlje, katerih velikost odgo- vana večji nogi. Ženske, ki rade nosijo čevlje po modi -- salonarje z visoko peto - naj se večkrat na dan preobujejo. Ko gremo v služ- bo, na delo, obujemo čevlje za ugodno hojo, v pisami obuje- mo elegantne čevlje, pri teles- no napomih in stoječih delih, nizke čevlje z ortopedskimi vložki. Ko gremo domov, se zopet preobujemo. Doma ima- mo copate z ortopedskim vlož- kom. Izognile se bomo okva- ram nog, razbremenile bomo ortopedsko službo. dr. BLANKA RATAJ FRANCOSKA KUHINJA Jalčevci po lyonsl(o Potrebujemo: 5 lepih jajčev- cev, b paradižnikov, pol kg mešanega mletega mesa, zelen peteršiij, glavico česna, kruho- ve diobtine, sol in poper ter malo mu.skatnega oreščka in 3 do 4 žlice olia. Jajčevce olupimo ter nare- žemo na zelo tanke kolobarje. Paradižnike vržemo za minuto v vrelo vodo, da jih lažje olupi- mo, nakar jih tudi razrežemo na tanke kolobarje. Seseklja- mo precej svežega peteršiij a in česna ter oboje zmešamo z drobtinami ter posolimo, po- popramo in dodamo sveže na- strgan muškatni orešček. V večjo kožico damo najprej plast paradižnikov, nato plast jajčevcev, potem plast mesa. Vsako plast posebej potresemo z mešanico drobtin, česna in začimb. Po vrhu polijemo olje in damo kožico v vročo pečico ter pečemo toliko časa, da jaj- čevci posrkajo olje in je vse lepo mehko. Zraven ponudimo šiioke domače rezance in ko- zarec piva. Testenine s cvetačo Potrebujemo: 1 veliko cve- tačo, zavitek špagetov, malo suhe mesnate slanine, par hre- novk, pol litra svežega graha, žlico sesekljanega peteršilja, sol in poper ter žlico olja. Cvetačo raztrgamo na posa- mezne cvetove in jo skuhamo v vreli slani vodi, ki smo ji dodali žlico mleka. Prav tako posebej skuhamo špagete in grah. Na žlici olja prepražimo drobno sesekljano klobaso in slanino ter sesekljan peteršiij. Dodamo kuhano cvetačo in grah, dobro premešamo in s tem prelijemo kuhane špage- te. Zraven ponudimo, zeleno solato. Gostišče Štorman tuili v Žalcu v začetku tedna, se je v Žalcu zgodilo tisto, o čemer se je po Savinjski dolini zadnje mesece precej govorilo. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da se je v Žalcu zgodil gostinski dogodek leta. Štormanovim lokalom v Šempetru, Ločici pri Vranskem in Vojniku se je pridružilo še gostišče Elizabeth Club, ki je v kletnih prostorih, pod obokanimi in debelimi stenami tehnične trgovine Savinjske trgovske družbe, na Slandrovem trgu, v samem središču Žalca. Najsodobnejše opremljen lokal, kjer v ponudbi prevladujejo pizze, steaki in ostale jedi z žara je klimatiziran, s svojimi 200 kvadratnimi metri in 80 sedeži pa odhčno dopolnjuje dosedanjo Štormanovo ponudbo. Za gastronomske užitke, kakovost storitev in dobro počutje bo skrbelo preko 20 zaposlenih, ki so se doslej kalili v ostalih Štormanovih lokalih. Odličnost postrežbe je nedvomno ena od skrivnosti za uspeh in pozomost, ki jih ie deležno ime Štorman doma in v tujini. Na sliki: Notranjost novega Štormanovga gostišča v Žalcu je izredno lepo urejena in oprem- ljena z najsodobnejšo gostinsko opremo po svetovnih merilih. Še en Štormanov lokal torej, ki je v ponos Žalcu, Savinjski dolini m Sloveniji. it. 31. - 3. crrgust 1995 VRTILJAK 30 Zdravo, vsi! V jutru, ko to pišem, je vreme še zelo lepo in fino bi bilo, čei bi takšno tudi ostalo. Moj novi maček (živ!) mi je ob petiKi zjutraj odgriznil uhan (in skorajda tudi uho!), kar pomeni,] da je se je okolica v današnje jutro prebudila s pomočjo^ heavy metal koncerta iz mojega grla. Hja, se zgodi... i In vi? Pišite še kaj, če ste tu! Sploh pa se da pesmice pisati' (če že ne pod mostom za Savinjo) tudi pod senčnikom? kakšne gostile. Sicer pa mi konkurenco danes dela tudi Vrtil Ljaček, in sicer s pomočjo učencev OŠ Ob Dravinji, ki so bil^ priiiidniiii. Ste tudi vi? '\ Skrivnostna žogica Nekega dne sem našla mehko žogico. Skrila sem jo v lonček, da je ne bi vzela sestra. Nekega dne sem se spet spomnila nanjo. Ko sem jo prijela, je počila. Iz nje je začelo rasti drevo. Drugo jutro sem šla pogledat, kaj se je z njim zgodilo. Ko sem čakala in čakala, sem se čudila,! kako je drevo veliko. Na vejah je bilo polno prijaznosti.^ Podarila sem jo drugim ljudem. Nekega dne se je čudežno] drevo začelo sušiti. Takrat sem izgubljala svojo prijaznost] jaz in vsi drugi, ki so jo dobili od mene. Žalostno sem gledalai skozi okno. Ko sem se drugo jutri prebudila, sem čutila, daj se je nekaj vrnilo. Prijaznost se je spet vrnila vame in v mojej prijatelje. Tam je skrita še danes. 1 ANJA SODERŽNIia Pametno seme Nekoč sem kupil seme in ga posadil. Iz njega je zraslo drevo, ki je imelo na vejah pamet. Pamet sem podaril vojakom, da ne bi več napa- dah. Pa še lopovom bi dal pa- meti, da ne bi več kradli. Ko bom šel spet v šolo, bom dal pamet tistim, ki so poredni. JURE TOMAŽiC Če iii šla mama namesto mene v šolo če bi šla moja mama name- sto mene v šolo, bi bil velik hec. Vsi sošolci bi ji segali do pasu. Za malico bi pojedla tri zemlje namesto ene. Pri telovadbi ne bi nikoli spleza- la na železni drog. Znala bi že vso poštevanko čisto na pamet. Verjetno bi imela sa- me petice. Jaz pa bi hodila na roditeljske sestanke. ŽrVA I^TNAR Pasje življenje je: -če te tepejo zato, ker te nimajo radi; -če te zapustijo starši; —če nimaš doma; -če nimaš kje spati; —če nimaš ničesar in si za- puščen; - če nimaš bunde, si brez to- plega doma in prijateljev; -grdo, vroče, žejno, mučno in brezdonmo; -če si lačen in žalosten; -zelo ubogo; —če nimaš denarja in hodiš sam po ulicah; -ko si čisto na psu; Avtorji vseh prispevkov so učenci 2. a razreda OŠ Ob Dravinji, Slov. Konjice Dober portret ni le tisti, ki je modelu podoben, temveč tisti, ki ni podoben več ni- čemur drugemu. (Jean Prevost) Jaz Jaz. Ta prvi jaz, razmišljanje o sebi, se je pojavilo tam nekje v šestem razredu. Ne- kako sem se čustveno spre- menila in začela drugače gledati na svet okoli sebe. Začela sem spoznavati nove prijatelje, hotela sem čim- prej odrasti, dopolniti tistih osemnajst, devetnajst let, ne da bi se ozirala na prete- klost. Zdaj? Drugače je. Rada se spo- minjam časov, ko smo bili še v prvem razredu. Učenje je bilo neostavnejše, zabavali smo se, »tožarili« drug dru- gega, se imeli radi in se tdui kdaj steph. Ko sem bila še v vrtcu, sem morala med po- čitnicami po kosilu počivati. Kako je bilo to hudo; glede na to, da je ziuiaj sijalo son- ce, da je bilo vreme pravo za na kolo, zaradi katerega sem imela ves čas odrgnjeni obe koleni. Ta čas, ki mi je še vedno bhzu, je postal prete- klost. Popolnoma drugačen je bil od sedanjosti. Odraščamo in razvijamo se še naprej. Hodimo v šolo, vendar je treba sedaj za knji- ge prijeti večkrat in bolj res- no. Če že dobim kakšno sla- bo oceno, si mishm, da se bo podrl svet, vendar vem, da moram vztrajati. V besedi »moram« je ne- kaj, kar mi daje upanje. Niso vsi dnevi takšni, kot si jih želim. Nekateri so prav bole- či in takrat potrebujem pri- jatelja, ki bi me potolažil. Stisnem se k drobnemu kuž- ku, ki mu to vedno uspe, ali pa svoje besede izpovem dnevniku, ki je moj zvesti prijatelj. V sebi pa nosi vse moje bolečine, stvari, ki so dobre in slabe. Včasih se mi v sanjah zdi vse tako lepo, ko pa pomi- slim na to kruto resničnost, me kar strese. V mislih se mi pojavijo vprašanja: »Bom sprejeta na šolo? Bom znala povedati tisto, kar sem se naučila? Bo svet tako lep kot je bil včasih? Bo kdaj brez vojn in pobijanja? Ne vem, kako so lahko drugi ljudje takšni z ljudmi, z otroki na Balkanu, da jih ubijajo kot živah. Ko bi lah- ko, bi ta čuden svet spreme- nila v zdravo Zemljo v obliki srčka, imenovala pa bi jo »Svet ljubezni in dobrega sr- ca«. Ob teh besedah si po- stavljam vprašanja, iz kate- rih sledijo še druga, vendar nanja ne znam odgovoriti. Moje zadnje besede za na ta list pa so: »NikoU ne bom takšna kot tisti neprijazni ljudje s hladnim orožjem v roki!« SANDY IVlaščevanJe je sladko (ali pa tudi ne) Moje maščevanje je bilo res- nično sladko, da se je Alek- sandra kar oblizovala. Pri tem pa samo maščevanje ni pozabilo name; tudi jaz sem bila namreč sladka... Večer je. Vsa zaspana se odpravim v kopalnico, kjer me čakata zobna pasta in kr- tačka. Umijem si zobe, si stisnem en grozen mozolj, saj se mi je zdelo, da ga lahko vidi človek že iz helikopter- ja. Nato odtacam v sobo, se preoblečem v ledeno nu-zlo pižamo, saj sem jo pozabila dati na radiator. Od zaspa- nosti se mi je kar meglilo pred očmi, zato sem, praien sem zadela posteljo, še teleb- nila na tla, ampak tudi to me ni predramilo. Zaspano sem se pogreznila v posteljo in se zadekala do glave. Že sem se skoraj pogreznila v globok spanec, ko se je nekaj pri moji nogi začelo premikati. Bilo je nekaj mrzlega, spolz- kega in sluzastega. Odvrat- nega, skratka. Skočila sem iz , postelje, bila takoj budna, misMla sem že, da imam pri- vide, ko je iz vrat priskočila Aleksandra, ki se ni mogla več zadržati ^ smeha. Z dvema prstoma sem od- stranila odejo s stvora, ki me je tako prestrašil. In kaj sem zagledala? Bratovo kačo na baterije, ki je bila kot resnič- na. ZavpUa sem in odskočila, kajti kače nisem dobro po- gledala in sem šele pozneje ugotovila, da je bratova. Aleksandra se je že zvijala od smeha, jaz pa sem se pri tisti priči odločUa, da se ji pošteno, vendar zabavno maščujem. Naslednji dan je moj načrt popolnoma uspel. BUa je so- bota. Nič hudega slutečo Aleksandro sem povabila na sladoled. Še prej sem si od nje sposodila nekaj denarja, saj tega maščevanja nisem hotela sama plačati. Obe sva presrečm prišh do slaščičar- ja in jaz sem častila Aleksan- dro in plačala z njenim dne- arjem. Potešeni sva odlšh iž slaščičarne in se udobno na- mestili na prijetni klopci, iz- ven dosega sonca, ki bi se polotil najinih sladoledov. Aleksandri sem z novim izu- mom, ki se mi je posvetil tisti trenutek, odvezala čevelj. Narahlo sem skupaj zaveza- la moje in njene vezalke in potegnila. Njej so se odveza- le, pri tem pa se je zrahljala tudi moja pentlja, tako da sem lahko odmaknila nogo vstran. Pri tem sem bila tako spretna, da ona ni nič opazi- la. V roke mi je podala svoj sladoled, in izrabila sem pri- ložnost. Poklicala sem jo in ko se je obrnila k meni, sem se sklonila in sladoled ji je padel naravnost na obraz. Počasi se ji je sladoled razle- zel po obrazu in začel kap- ljati tudi na njene kratke hlače. Najprej ni kapirala, zakaj sem to naredila, poz- neje pa se ji je posvetilo, da je to moje maščevanje za nje- no mojstrsko izrabljanje mo- je zaspanosti. Obe sva butni- h v smeh in Aleksandra se je veselo oblizovala, saj je bil zmazek sladoleda na njenem hcu jagodovega okusa. Jaz sem se tako smejala, da sem pri tem pozabila na svoj sla- doled, ki je pridno kapljal po moji roki na hlače, celo brez zamude, ki bi bila dobrodo- šla, saj so bile hlače pravkar oprane. Torej je za maščeva- nje poskrbela kar sama uso- da in temu sva se še dodatno nasmejali. Denar sem ji poz- neje vrnila nazaj v denarni- co, seveda, kar je ostalo. Pa, saj ni opazila. Vedela sem, da se v njej kuha nova maščevanje, a sem se tega kar veseUla, saj so tovrstna maševanja naji- na zabava, zato druga drugi nikoU ne zameriva. PETRA BASTL OŠ Vere Šlander, Polzela if. 31. - 3. ovsnrt 199S 31 FELJTON - ROMAN Izjave v hipnozi Kaj se je dogajalo v teh dveh urah in pol? Bettv Hill seje spo- niinjala, da se je nenadoma po- javil neznan leteči predmet, ra- zen tega se ji je sanjalo, da je skupina enotno oblečenih mož zaprla cesto. Te sanje so se po- javljale, zavestno pa se Betty ni mogla spomniti ničesar. Ko je Bamey v januarju 1964 zbolel, sta se odločila za obisk pri psi- hiatru dr. Benjaminu Simonu v Bostonu. Dr. Simon se je odločil za hipnozo, da bi iz podzavesti iz- brskal podatke o tistih dveh urah in pol. Bameya in Bettv je hipnotiziral posamič. V hipno- zi sta opisala dogodke, psihia- ter je njuno pripoved posnel na magnetofonski trak. Z avtomobilske ceste sta za- vila na ozko vozno pot, kjer so ju ustavili možje, visoki kakih 150 centimetrov. Bili so gro- teskni in še drugačni. Kakšni, Betty ni mogla pojasniti. Dotlej se ni bala, ko pa se avto ni več premaknil in so trije neznanci odprli avtomobilska vrata na njeni strani, je drgetala od stra- hu. "Eden mi je položil roko na oči, moja čutila so otopela, ime- la sem občutek, da se bom po- greznila v spanec, čeprav sem se upirala. Videla sem, kako so stali pred menoj." Medtem, ko so vlekli Bame- ya, je Betty zavpila: "Bamey, zbudi se!" Tujec jo je vprašal v trdi an- gleščini: "Ali mu je ime Bamey?" Betty gaje nadrla: "To vam nič mar." Neodvisno drug od drugega sta Hillova povedala, da so nez- nanci nosili uniforme. Po Bameyevem opisu je no- sil vodja svetlikajoč se črn plašč z ogrinjalom, ki mu je viselo čez levo ramo, in pokrivalo, ki je spominjalo na kapo mornariške- ga kapitana. Betty seje bala zla- sti njegovih skoraj Črnih oči. Ušes ni opazila, koža pa je bila sivkasta. Betty jih je uvrstila med Človeška ali človeku po- dobna bitja. V neznanem letečem predme- tu so zakonca Hill ločili. Betty je ostala v prvem prostoru, Bar- neya pa so odpeljali v sosednje- ga. Prvi prostor je bil tako kot "kos torte z odrezano konico", vse stene so se modrikasto sve- tile. Boleča preiskava Vodja in drug mož, očitno zdravnik, sta Betty peljala do belega stola, na katerega je mo- rala sesti. Sledil je temeljit pre- gled njenih oči, grla, nosu, ušes in zob. Potem je morala leči na prei- skovalno mizo. Pri vseh dote- danjih pregledih ni čutila bole- čin, potem pa je zdravnik vzel igli podoben predmet, ki ga je hotel zaradi preskusa nosečno- sti potisniti v Bettyin popek, ka- kor ji je pojasnil. Poskušala ga je odvrniti od tega, jokala je od bolečin, ko je potisnil iglo. Moža sta se presenečeno spo- gledala, vodja je Betty položil dlan na oči: bolečina je v tre- nutku popustila. Po tem je Betty sklepala, da ji niso namenoma povzročili bolečin. Pregled je bil končan, rekli soji, naj poča- ka na Bameya. Ko je zdravnik šel v sosednji prostor, je Betty rekla vodji: "Ko pridem domov, mi ne bo nihče verjel, kaj sem doživela, če ne bom imela dokazov." Vodja jo je vprašal, kaj bi ra- da. Ozrla se je, odkrila knjigo s simboli in vprašala ali jo sme vzeli. Zasmejal seje in ji potr- dil. Takrat je prišel zdravnik z Bameyevo zobno protezo iz so- sednjega prostora. Stopil je k Betty, ji odprl usta in ji zaman poskušal vzeti zobe. Ni šlo, kajti Betty je imela še svoje zobe. Tujci so strmeli! Betty je poja- snila, da človek izgubi svoje zo- be iz različnih razlogov prej ali pozneje, večinoma v starosti. S pojmom starost tujci niso vede- li kaj početi, zato tudi niso ra- zumeli Bettyne razlage. Sonca na zvezdni karti Potem je Betty vprašala, od kod so prišli s svojo vesoljsko ladjo. Vodja ji je pokazal tridi- menzionalno zvezdno karto, ki je bila del odpirajoče se stene. Pojasnil ji je, da pomenijo moč- ne črte stalne trgovske poti, da tanke črte povezujejo prilož- nostne popotne cilje, črtane li- nije pa raziskovalne polete. Zvezde na karti niso imele imen, zato niso Betty povedale nič več kot "pogled skozi okno". Vodja je Bett> rekel, da bi lahko na tej karti našla tudi na- še sonce, pa ni vedela, kje naj išče. Skupno je bilo na tem pri- kazu neba 12 svetlobnih zvezd, ki so žarele kot lebdeče krogle. Odgovora na svoje vprašanje, od kod so prišli, Betty ni dobi- la, ker se je medtem vrnil Bar- ney. "Bila sem vsa srečna, ker bi midva lahko odšla, takrat pa so člani posadke začeli nekaj raz- pravljati." Vodja se je vrnil, vzel Betty knjigo iz rok in rekel: "Sklenili smo, da morata vse pozabiti." Betty je dobila od jeze solz- ne oči. Rekla je: "Tega ne morem pozabiti. Vprašali ste toliko vsega, na kar nisem znala odgovoriti. Zakaj se ne bi vrnili? Lahko bi pripravi- la srečanje s pristojnimi ljudmi, ki bi vam odgovorili na vpraša- nja." Tujec ji je rekel, da ne more odločati o tem, in da bodo ved- no znali poiskati ljudi, ki bi jih potrebovali. Potem so Hillova pospremili do avtomobila. Vesoljska ladja je izginila prav tako naglo, kot seje prikazala. Dr. Simon je po skrbni anali- zi prišel do ugotovitve, da sta Hillova prikazala to srečanje takšno, kot sta mislila, da sta ga doživela. Precejšnjega pomena za njegovo presojo je bil tudi za- pisnik o hipnozi, ki ga za bolj.^e razumevanje objavljamo v pov- zetku. Valentina je današnja pot veljala mnogo poguma in pre- tvarjanja. Najprej je hotel zavrniti, ko so ga v podjetju imeno- vali v delegacijo, ki naj izroči venec in izreče sožalje žalujo- čim v imenu podjetja. Ko je potem videl, da so v delegacijo določili še Feryja, kot najožjega Janezovega sodelavca, je po- pustil in sam predlagal, naj gre z njima še tajnica Suzana, ki ie zaradi Feryja rada pristala, da ju spremlja. Komaj je doma povedal ženi, kam mora po službeni dolžnosti, se je še Amalija odločila, da pojde z njimi. Drugikrat bi Valentin ženo gladko zavrnil, zdaj si pa ni hotel nakopati njene zamere in sumni- čenj. Amalija, kije sama pri sebi slutila, da bi utegnil imeti Valentin prste vmes pri vsem tem, je želela sama videti sreča- nje med Valentinom in Miro, kiji bo marsikaj pojasnilo. Tako se je sedaj zvrstila ob mrtvaškem odru vsa ta družba. Nihče od njih ni priporočal Janezove duše pravičnemu sodni- ku, kot je med poštenimi ljudmi navada. Vsi so prežeče motrili dnig na drugega in hoteli ob enem zakriti svoje skrivnosti in občutke. Samo Suzana ni nič vedela o hinavskih mislih in na- rejeni žalosti njenih sopotnikov. Čeprav vemo, da Janeza ni imela posebej pri srcu, se je ob pogledu na jokajočo Miro in Janezovo mamo resnično razžalostita. Fery je gledal mrko predse, še ves pod vtisom razgovora z Valentinom. Nikakor ni mogel razumeti, kako se zna ta človek hinavsko pretvarjati. Valentin se je zdel, če siga pogledal, zares najbolj žalosten od ^seh, ki so takrat stali oh mrtvaškem odru. Iz žepa je potegnil robec in si brisal oči, v katerih ni bilo solz. Prej bi človek opazil porogljiv nasmešek mrtvemu. Morda je hotel z robcem le zakriti svoje bedno počutje. Danes resnično ni želel sem z Vencem, saj se ni želel po nepotrebnem preveč izpostavljati pred ljudmi. Šel je samo zaradi Feryja, da ga je lahko nadzi- ral, kajti vedel je, da bi lahko Fery hitro rekel kakšno nepre- rnišljeno besedo, ki bi njemu lahko pozneje zelo škodovala. Amalija ni videla ne odra ne sveč, ki so gorele okrog njega, ^jene oči so bile prikovane na Miro. Počasi je spoznavala, da ^ira resnično trpi in s svojo žensko pronicljivostjo ugotavlja- la, da se v tem trenutku zelo kesa zaradi storjenih grehov. Ko je potem opazila še dobro odigrano Valentinovo žalost, je Ama- 'Vi odleglo, saj zares navzven ni nič kazalo, kako resnične so °ile pravzaprav njene slutnje. t^rug drugemu so potem podajali vršiček rožmarina, s kate- rim so kropili pokojnega z blagoslovljeno vodo. Domači so medtem vstali in med rokovanjem so izrekali besede sočutja. Nihče razen Mire ni opazil, da je Amalija med izrekanjem so- žalja namerno spregledala Mirino roko in je Miro samo po- gledala s takim pogledom, kije znova ranil dušo in ga je lahko le ona razumela. Rudije vse povabil v drugo sobo, na mali prigrizek in pija- čo. Ženski sta vljudno zavrnili ponujeni kozarček, moška pa sta rada prijela vsak enega, da si poplakneta žalost. "Ali je bil storilec umora zares Adolf Grapar, tisti zapiti Dolfe, kije nekaj časa delal pri našem podjetju? "je vprašala Suzana Rudija, z namenom, da razbije mučen molk. "Res so tako ugotovili, zaenkrat, "je pritrdil Rudi. "Vse sledi vodijo samo do nesrečnega Dolfeta, čeprav jaz ne vidim in ne vem zakaj bi prav on storil takšno grdobijo našemu Janezu?!" "Oba sta bila pri nas zaposlena, zato vem o stvari mogoče nekaj več, " se je oglasil Valentin. "Dolfeta smo morali zaradi pijančevanja odpustiti iz službe in ostal je brez denarja, mar- sikomu je dolžan. Janez mi je ob neki priložnosti omenil, da mu je posodil večjo vsoto denarja. Zato jaz mislim, da je Dolfe storil iz obupa in jeze, ker je Janezu vse uspevalo, on sam mu zaradi pijančevanja še denarja ni mogel vrniti in pijanci hitro narede nepremišljene stvari, zaradi katerih jim je pozneje še kako žal. " "Na kaj takega resnično ni nihče pomislil!" je hitro verjel Rudi. "A sta imela kje zapisano, koliko mu je Janez posodil? " ga je še zanimalo. "Točne številke sedaj ne vem. a zdi se mi, da sem si takrat zapisal. Če bo potrebno, lahko tudi na sodiš- ču pričam o tej zadevi! "je zaslišal Fery znova neverjetne še- fove besede in si ob tem mislil: "Sam hudič govori s tvojimi usti in preko tebe uničuje ljudi. " Ostali so pa kar verjeli no- vim Valentinovim lažem. Bližal se je večer, zato so znani in neznani ljudje vedno po- gosteje stopali ob pare, na katerih je spal večni sen Janez in v tihi zbranosti pomolili za nesrečnikovo dušo. V hiši je postalo je prav tesno, zato so se naši mestni znanci kmalu poslovili in pustili prostor drugim ljudem, ki so imeli namen skupaj z domačimi prebedeti to težko noč. Ob neneh- nem prihajanju in odhajanju ljudi je poletna noč kmalu minila in dan je našel še nekaj sosedov, ki so že utrujeno kimali okrog mrtvaških par. Bil je sončen poletni dan, ko se je dolga črna kača pogreb- cev vila po poti od Janezove hiše proti cerkvi in pokopališču, doli v vas. Ves otožen je pel zvonček sv. Andreja in vso pot s svojo milo pesmijo spremljal Janeza na poti proti večnemu počitku. Z izbranimi besedami tolažbe in upanja se je ob grobu od pokojnika poslovil sivolasi vaški župnik. Miloglasni pevci pa so, z občutkom zapeto žalostinko, vse oči napolnili s solzami. Le Mira je že izjokala vse solze in nič več ni čutila v duši bole- čin, ko se je nezavestna zgrudila ob grobu, v naročje bližnjih pogrebcev. XXXVII. Tiho m samotno so tekli potlej Mirini dnevi. V prah so se sesula vsa njena pričakovanja in srce ji je nenadoma postalo po vsem trpljenju neobčutljivo. Nič več ni bilo v njej strahu pred samoto njene hiše in ljudem, posebej še bližnjim sorodni- kom se je dozdevalo, da se Mira namenoma umihz^ v samoto in zmeraj bolj zapira v svoj svet. Dobro se je zavedala, da je sama veliko kriva nesreče, ki jo je zadela, in pri sebi se je odločila, da preostali del življenja preživi samotno, v pokori in brez življenjskih radosti. Ljudje res hitro pozabljajo, tako se je med vsakodnevnimi skrbmi in delom počasi pozabilo na Janezovo nesrečno smrt. Še bolj so pozabili na Miro in njene stiske. Kmalu je postala za ljudi le čudaška ženska. Sama ni več veliko pazila na svojo zunanjost in nihče ne bi, v prav kratkem času več mogel verjeti v prejšnjo Mirino cvetočo lepoto. Nič več se ni iz hiše na griču slišalo muzike iz radia, saj je le-ta stal na omari, ves zapra- šen, kot nemi opomin na Mirine pregrehe. Sosedje ob večerih niso videli luči v oknih Mirinega doma in prav tesno je postalo popotniku, ki ga je pot vodila tam mimo ob pozni uri. Tako kot strah, so Miro zapustila tudi druga čustva in čeda- lje pogosteje je v otopeli žalosti segala po steklenici, v kateri čaka marsikogar, ki ni dovolj previden, skriti vrag. Min se je zalo premnogo večerov zadnje čase zgodilo, da je obležala ob omamni žganjevi tolažbi, brez svetlobe v oknih svojega doma. Preteklo je precej časa. ko je Mira dobila vabilo sodišča, kjer bodo sodili morilcu njenega moža. "Nihče mu ne more naložiti takšne kazni, da bi povrnila mojo izgubljeno srečo, kaj šele Janezu življenje! "je premišljala, ko je obračala v ro- kah sodno vabilo. Nobenega zadoščenja in tako potrebnega miru ni občutila ob tem, ko bodo storilca pošteno kaznovali za storjeno. it. 31. - 3. cnrgHSt 1995 ZA RAZVEDRILO 3J it. 31. - 3. avgsHl 1«9S 33 ZA RAZVEDRILO it. 31. - 3. avgust 1995 INFORMACIJE 34 it. 31. - 3. ovgnrt 1995 35 INFORMACIJE il. 31. ■ 3. avguft 1995 INFORMACIJE 3« Št. 31. - 3. avgsut 1995 INFORMACIJE ■ MALI OGLASI iff. 31. - 3. avgust 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE 31 if. 31. - 3. avgsut 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 31. - 3. cnrgust 1995 39 RUMENA STRAN Brez zgodovinskih posnetkov ^Fantje, kaj za vraga ste delali?« je vzdihnil šoštanj- ski župan dr. Bogdan Menih, ko je izvedel, da s fotografi- jami skrbno poslikane slo- vesnosti ob dvigu zastave nove občine in ustoličenju grba ne ho nič. Kovačeva ko- bila je bosa, je izjavil mojster fotoreporter. Te dni pa bodo baje zastavo dvigovali še en- krat. Celjska logika korenčka Vodstvo celjskega občin- skega sveta je za dokončanje zadnjega predpočitniškega zasedanja, ki je obsegalo krepko čez 20 točk dnevnega reda, izbralo dobro taktiko. S spremembo dnevnega reda so tik pred konec zasedanja uvrstili točko o izplačevanju sejnin in s tem svetnike pri- jazno prisilili, da so vztrajali do konca. Če palica ne po- maga, je korenček v obliki izplačil sejnin tudi za nada- ljevanje posameznih zase- danj (ko gre za samostojne seje) občinskega sveta, do- volj privlačen za vztrajanje v občinskih klopeh še dve uri po predvidenem zaključku. Ni kaj, pomanjkanja priza- devnosti svetnikom tokrat ne gre očitati. Ko kanarčka varuje maček Celjski svetniki so bili ob predlaganem članstvu zdajš- njega direktorja JP Komu- nala Celje Jožeta Gabrščka v začasni strokovni skupini za reorganizacijo in stabili- zacijo razmer v podjetju za- skrbljeni, da bo to podobno poskusu, ko bi mačku za- upali v varst\'o kanarčka. Pa je prav Janez Lampret, ki je v imenu SKD podprl social- demokratski amandma o ne- imenovanju začasne skupi- ne, pripomogel k temu, da je zdaj Gabršček ostal še na- prej direktor podjetja. Po mučnem in dolgotrajnem razpravljanju so namreč svetniki le ugotovili, da čisto brez vodstva celjske komu- nale ne morejo pustiti. Pa če- prav bo zdaj po njihovem kanarčka varoval mačkon... Irena In Joži (pa še ¥lado) Celjski župan Joži Zimšek se večkrat preizkusi tudi v vlogi matičarja. Očitno mu d zadeva dobro od rok, če je celo znano Ireno Vrčkovnik prepričal, da je na Dobrni rekla *4 svojemu izbrancu Vladu. Zakaj je Zimšek pri tem snel očala, lahko samo ugibamo... Gospod BrencelJ In Napoleon Tomažu M. Jegliču primerjava Gabrščka z mačkom ni bila najbolj všeč, pa si je zato za svoje kolege, celjske svetnike, omislil še slikovitejšo. Tisto o Napoleonu, ki so ga kar lepo odžagali in mu niso dali možnosti, da bi sodeloval v ekipi za postavljanje nove Francije. Pa to še ni bilo zadosti, šele po nekaj dodatnih Jeglinih replikah seje njegovemu sosvetniku zarekla tista o gospodu Brenclju. Pa imamo v celjskem mestnem svetu še dodatnega člana, ki bo kar prav prišel po počitnicah, ko se bo spet začela tradicionalna nesklepčnost proti koncu zasedanj. Hitri AmadeJ Amadei Jazbec iz Pern vega pri Žalcu je oni dan pi pravil dve vedri vode. »Veste, sem slišal, da n bi v Žalcu začeli graditi b zen in moram imeti pripra Ijeno za primer, če bi prii pobirati prostovoljne pi spevke...« Se mu kar vidi, da je čla stranke šaljivcev, čeravno i po Trefaltovi TV oddaji, kj( je skoraj postal medijsi zvezda, bolj redko vidim Sicer pa ga je težko vide tudi zato, ker ima izredB hitro kolo, s katerim je »pr( vandral« že pol sveta. Men(i je oni dan z njim obiskal Ril v želji, da se nauči rimski številk. Sicer pa je iz svojej rokava oni dan stresel m slednjo šalo: Žena je pri zajtrku vpraši la svojega moža: »Ljubče se še spomniš tiste lepe Mai lenke, ki ti je bila včasih U ko všeč.« »Marlenke, te pa ne bol nikoli pozabil...« »Res škoda, da se tedaj n poročil z njo. Pravkar st v Novem tedniku prebra^ da je ubila moža.« Smo si kar mislih, katera šala vam bo najbolj všeč. Poslala jo je Lucija Kladnik iz Gorice pri Shvnici, žreb pa je določil, da bo našo majico nosila tudi Marija Mlakar iz Mariborske 77 v Celju. Že naslednji teden bomo med pošiljatelji šal izbrah pet tistih, ki se bodo veselili nagradnega zabavnega izleta. Pošljite nam svoje šale, počitniška doživetja, in poglejte v Petico, če smo izbra- li tudi vas. Sala tedna Čunka In samokolnica Bila sta dva kmeta. Eden je imel čunko, drugi pa čune- ka Kmet, ki je imel čunko, jo je v samokolnici odpeljal k čuneku. Ko opravita, vpra- ša kmet kmeta: »Kako bom vedel, če je breja?« »Če se bo pasla, ni, če pa se bo valjala, pa je.« Kmet zjutraj opazuje živalco, ki se je pa- sla. Naslednje jutro jo spet naloži v samo- kolnico in jo odpelje nazaj. Drugo jutro pa se kmet zaspi. V sobo vsa prestrašena prite- če žena in ga zbudi: »Z našo čunko je pa nekaj narobe.« »Kaj, a se valja po tleh?« »Ne.« »No, kaj pa potem dela?« »Sedi v samokolnici in čaka.« Počitniška Peter se je vrnil s počitnic, ki jih je preži- vel ob morju, pa ga vpraša prijatelj: »Kako si preživel počitnice, Peter?« »Slabo, slabo!« odgovarja Peter. »Veš, nisem mogel spati, ker me je motil lajež morskih psov.« Lahka volitev Sodnik obtožencu: »štiri dni ali 20 goldi- narjev, kaj vam je ljubše?« Obtoženec: »Prosim, za 20 goldinarjev!« Pravi pekel Martin je bil tako velik grešnik, da so ga takoj po smrti napotili v pekel. In ker je bil tako hud grešnik, ga je po peklu vodil sam Lucifcr. Prišla sta do velike dvorane, kjer so okrog miz posedale same lepe ženske, na mizah pa so bile steklenice najboljših vin. Martin pa ne bi bil kar je bil, če ne bi planil nad oboje. Lucifer pa je odkimal: »Veš, pekel je v tem, da imajo steklenice spodaj luknje, , ženske pa ne.« '< Savinjska Pride Savinjčan na pogrebni zavod in vpraša: »Po čem imate krste? Žena mi je umrla in jo moram pokopati.« Uslužbenec zavoda mu pokaže krste in pove cene. Sa- vinjčan pa vpraša: »Pa nimate nič cenej- šega?« »Nič,« pravi uslužbenec. »Pa imate vsaj ročaje za krste?« vpraša Savinjčan. »Imamo,« pravi uslužbenec, »in to zelo poceni.« »Potem mi dajte dva para. Žena je že tako trda, pa jih bom kar na njo privil,« pravi Savinjčan. S kurami Teta: »Jakec, kaj ti je prišlo na misel, da spiš v kumiku?« Jakec: »Stric so mi rekli, da morajo iti otroci s kurami spat« Nečak v bloku po stopnicah teče mlad moški in sam pri sebi venomer ponavlja: »Grozno, grozno...« Sreča ga starejša gospa in ga vpraša, kaj se je tako hudega zgodilo. »Ja, prvič sem videl svojega nečaka, pa veste, kakšen je? Majhen, debel, gologlav, posran, siten, pa še pije povrhu.« »Ja, koliko je pa star?« »Tri mesece,« odgovori mlad gospod. Bumerang Ribničan se odloči, da bo peljal kozo na sejem. Ko se je približal sejmišču, ga mimo- idoči vpraša. »Hej, vi, kam pa ženete ženo?« Ribničan mu zasoli: »Prodal jo bom, ker se je s teboj >onegavila<«. Med zadružniki Zadružniki so praznovali svoj praznik. Ko so se že od vsega dobro ogreli, je začel še rosno mlad zadružnik nagovarjati inženirko kmetijstva. Pa pravi ona: »A veš, da bi ti bila lahko mama?« »Nič zato,« odvrne fant, »saj lačen pes tudi staro kost ogloda.« Šale so prispevah: Francka SKORNŠEK iz Loke pri Žusmu, Marica LESJAK iz Laškega, Ljudmila GOTAR iz Laškega, Gabrijela KO- RIČ iz Celja, Ivan LEBEN iz Celja, Drago KEŠE iz Gorice pri Slivnici, Marjan BLAGO- TINŠEK iz Braslovč m Tone DEBELJAK iz Celja. it. 31. - 3. avgsut 1995