Zaščita kmetijskih površin pred stanovanjsko pozidavo bo na Gorenjskem najbolj prizadela kranjsko občino in delno tudi škofjeloško — Zelena luč za gradnjo bodo usklajeni družbeni plani, ki jih bodo v občinah gorenjske regije verjetno sprejeli že do polletja, le v Kranju se bo očitno zavleklo pozno v jesen Kranj — V gorenjskih občinah sicer ugotavljajo, da bodo posledice izvajanja zakona o varovanju kmetijskih zemljišč dokaj različne od občine do občine, že sedaj pa je jasno, da se najslabše piše prav kranjski in škofjeloški občini. V Kranju je domala že gotovo, da je gradnja 160 stanovanj v tem letu prenesena v naslednje leto, saj je bila večina stanovanjske gradnje za letos predvidena v kompleksu Planine III - Klanec, kjer pa gre večinoma za najboljšo obdelovalno zemljo. Stvar nebi bila tako težavna, če bi v Kranju imeli rezervne površine za blokovno gradnjo, tako pa je pričakovati v stanovanjski gradnji zastoj, kot ga že dolga leta nismo poznali. K temu je treba dodati še to, da ne brez težav tudi glede individualnih gradenj, saj bo treba z lokacijami {»čakati, dokler ne bo na podlagi nove kategorizacije zemlje družbeni plan usklajen z zakonom. ---—N Udor ceste V Selški dolini se j4 odstotno podražitvijo oskrbnin ter še kasnejšim izračunom, da bi podražitev lahko padla na slabih 50 odstotkov. S še tako okleščeno podražitvijo oskrbnin bi namreč njihov delež v ekonomski ceni znašal dobrih 48 odstotkov. Kaj se torej skriva v takšnem računu. Skupnost otroškega varstva pokriva vrtcem v celoti vzgojni in i varstveni program,^ prav tako a®* tizacijo ter ugotovljena sredstva*, subvencioniranje oskrbnin. Doslej! pokrivala tudi sredstva za vžge* pripomočke, letos jih je v svojem i nančnem načrtu črtala. V strukl* ekonomske cene predstavljajo • odstotkov, ki naj bi jih poslej oskrbninami pokrivali starši, t torej lanskim 36 odstotkom dodaš 3,5 odstotkov na račun vzgoje*' >! pripomočkov, bi letos delež oskrbeat2 v ekonomski ceni znašal 39.5 <*< stotkov. Vsa ostala povečanja nai 4 potemtakem šla na račun ve^ materialnih stroškov v vrtcih Slei ko prej je na dlani, da W morali v vrtcih varčevati bolj 1 doslej in svet VVO Škofja Loi». na četrtkovi seji sprejel usmerit* da letos za živila lahko porabijo k * odstotkov denarja več, za storit*" odstotkov, za potrošni materiju ■ odstotkov, za pogodbe o delu { skladu z družbenimi usmeritvi prav tako seveda za osebne dohod* Svet pa je sprejel še usmeritev, &' amortizacijo zmanjšali za 50 fl* stotkov in sredstva preusmeril subvencioniranje oskrbnin. Pod tako znižani finančni nJČ" pa je svet VVO zapisal zahteve. & mora letos delež oskrbnin v ek* nomski ceni znašati 43 odstotka Prav slednja zahteva ter vprsS* nje, zakaj so v predlogu finančne«* načrtu skupnosti otroškega vaist« črtani vzgojni pripomočki, p« seveda zadevalo današnje zasedat* skupščine skupnosti otroškega var »tva- M. Volčjak Skupne strokovne službe Na Jesenicah ustanavljajo skupne strokovne službe interesu* skupnosti družbenih dejavnosti in ne bodo povečali števila zap* slenih Jesenice - Priprave za ustanovitev skupnih strokovnih služb interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so se v jeseniški občini začele že leta 1978, ko so ustanovili iniciativni odbor. Zdaj so se odločili, da imenujejo začasnega vodju skupnih služb in da te službe začnejo z delom takoj. Izvedli so tudi postopek evidentiranja možnega kandidata za začas nega vodja. Izvršni svet je že imenoval Rmo Klinar za začasnega vodjo. . Dela v skupnih strokovnih službah ne bo opravljalo več delavcev kot v sedanji organiziranosti. Skup ne službe so zaenkrat predvidene le zh interesne skupnosti družbenih dejavnosti in so odprta organizacija, v katero je možno vključiti Se skupnost za zaposlovanje. Lani pa ho na Jesenicah začeli tudi h pripravami za /.družitev in za skupno vodenje računovod-sko-finančnih opravil za krajevne skupnosti Mojstrana, Stane Bokal, Cirila Tavčarja, Mirka Roglja, Podmežakle, Javornika in Save. Zato ao vse krajevne skupnosti sprejele sklep o /dru- žitvi in skupno vodenje račucs" vodsko-finančnih opravil. Za » * dela krajevne skupnosti ni.*' imele zaposlenih delavcev, v* pak »o te naloge opravljati lave i po pogodbah o delu. V no*1 organiziranosti bo za teh sede* krajevnih skupnosti opravljal* ta dela ena delavka. Krajev* skupnosti so se dogovorile, £ bodo te naloge opravljali pf krajevni skupnosti Plavi. kakor pa bo ob novi organir ranosti upravnih organov skup Mine morali te naloge povedo» okviru odseka za finance jeseniške občine. Tako bosta v jesemski občini potekale nekatere reorjanizaei* 3u učinkovitejšega dela m bo ji »ve V skupnih strokov«. S°užbah družbenih dejavnosti k^ Doleg vodja imel. še računovo«.. Sva strokovna delavca, pravmU ne* strokovnih delavcev za SIS, riv* iSSih enako Število zaposli delavcev. D. Sedel TOREK. 29. MARCA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN Več živine, mesa pa manj Kljub večjemu številu govedi je zadnja leta količina svežega go- Se kje drugje v republiki, da ne bi bili veka misa upadala, prav tako odkup mleka - Pospeševanje tohko = na nak^p prasko živinoreje, med drugim tudi s sredstvi sklada za intervencije v • v bilanci hrane posamezne občine kmetijstvu, bo morda letos takšno upadanje zaustavilo Kranj — Čeprav v zadnjih treh letih število glav goveje živine v kranjski občini narašča, se to vendarle ne pozna tudi v količini pridelanega svežega mesa. Ugotavljajo cfelo, da se čas pitanja podaljšuje, teža pitancev je manjša, kar je očitno posledica nesorazmerja med ceno krmil in svežega mesa. Ce je v letu 1980 proizvodnja govejega mesa v občini dosegla 1392 ton, pa se je že leto kasneje zmanjšala za 13,5 odstotka, lani pa spet za 13 odstotkov, tako da smo v občini priredili le T047 ton govedine. Če se bo takšno upadanje nadaljevalo, potem nikakor ne bo mogoče doseči v letu 1985 2265 ton svežega govejega mesa, kot Je to predvideno s prehransko bilanco kranjske občine. Verjetno bodo k ponovnemu povečevanju količin govejega mesa pripomogla tudi sredstva iz sklada za intervencije v kmetijstvo in -porabo hrane, saj se v Občini predvideva letos prireja 1300 ton sveže govedine. Za pospeševanje Prireje mesa in mleka je samo letos i z sredstev sklada namenjenih 14 milijonov novih din, sem pa je treba Prišteti še 6,5 milijona din, nagnjenih za pospeševanje živinoreje V hribovitem območju. Prav tako tudi glede mleka v Zadnjih letih ni šlo po predvidevanjih, zapisanih v prehranski bilanci. Lani in tudi leto prej je *Jamreč odkup mleka celo upadal. V Prvih treh mesecih letos se odkup *nleka spet povečuje, tako da so vse **wŽnosti, da bi letos dosegli planiranih 19,5 milijona litrov mleka. S Prehransko bilanco so sicer v kranjski občini načrtovali, da se bedo količine odkupljenega mleka Povečevale v tem srednjeročnem ob- dobju za 8 odstotkov na leto, tako da bi leta 1985 odkupili že 26,5 milijona litrov mleka in s tem dobili tudi presežek v višini 2,4 milijona litrov. Čeprav si glede živinoreje v kranjski občini zelo prizadevajo, da bi povečali prirejo mesa in mleka, za kar so dani tudi naravni pogoji, pa še naprej ostaja velika razlika med potrebami po svinjskem mesu in njegovo prirejo. Ob načrtovanih 33 tonah domače prireje je namreč poraba 900 ton svinjskega mesa vendarle količina, ki se ji ni mogoče približati brez velikih sovlaganj tudi izven občine. Kranjska občina je sicer že lani vložila v razširitev farme prašičev v Stični 6 milijonov din, vendar pa delakasnijo, tako da bo-lahko farma dajala več svinjskega mesa šele prihodnje leto. Verjetno pa bodo potrebna sovlaganja ima pomembno mesto prav gotovo tudi kruh. V kranjski občini so sicer s prehransko bilanco predvideli, da bodo v letu 1985 potrebovali 5346 ton kruha, kar naj bi bilo celo nekaj manj, kot bi kruha oziroma pekovskih proizvodov lahko spekli. Letos pa še ne bo nobenih viškov, saj ima kranjska pekarna zmogljivosti do kraja izkoriščene, del pekovskih proizvodov pa pripeljejo iz drugih občin. V Kranju sicer že nekaj časa načrtujejo novo pekarno, ki bi lahko — vsaj tako je bilo predvideno, že prihodnje leto napekla toliko kruha, kot bi ga bilo potrebno, naslednje leto pa bi viške lahko ponudili tudi drugim občinam. Očitno pa bo treba na novo pekarno in s tem tudi boljšo oskrbo s kruhom in .pekovskimi izdelki še nekaj časa počakati zaradi znanih omejitev investicij, čeprav je lokacija nove pekarne v Naklem že znana. L. M. Pravno pomoč išče vedno več ljudi V jeseniški občini se je število zadev, ki jih obravnava pravna pomoč, povečalo za 22 odstotkov — Pojavljajo se samozvani »odvetniki«, katerih tarifa pa ni znana za 22 odstotkov več kot leto prej. Niso pa v teh številkah zajeti tisti, ki so potrkali na vrata le zaradi informacij. Le-teh je bilo več kot 400 Jesenice - Lani je služba pravne pomoči jeseniške občine kljub pomanjkljivosti in slabi kadrovski zasedbi nudila pravno pomoč občanom in delovnim ljudem po zakonu o pravni pomoči. Pomagali so predvsem pri zahtevah za varstvo pravic, civilnih zadevah, zemljiško-knjižnih zadevah, pogodbah, kazenskih zadevah, izvensodnih poravnavah in tako dalje. Pravo pomoč so nudili 387 občanom in delovnim ljudem ali Zakaj prekinitev dela? Kranj - Na nedavni programski Seji občinske konference ZKS Kranj delegati obravnavali tudi taksne o kateri se ponavadi ne razpravlja posebno veliko, če pa se, se ^vari kar najhitreje skušajo urejati dotraj posamezne delovne organizacije. Gre za takoimenovane pre-*iwtve dela, za katere sicer v SIo-^«niii ugotavljamo, da jih je vse »nanj. V Kranju jih je bilo pred Wim pet ali šest, vendar je v ^eČini primerov šlo za izsiljene sestanke, ki imajo edini namen, da se *vari, za katere poprej nismo imeli ali jih nismo znali pojasnijo delavcem, v mirnem ali tudi manj *fcimetn dialogu razrešijo. Za vse te delovne sredine, kjer so klavci prekinili delo ali pa so se opravljali, da ga bodo, je značilno ^ poslovanje ne gre ravno dobro Vendar pa prav iz teh sredin m bilo konferenci delegata, ki bi o teh problemih spregovoril. Pač pa se je ^vsekakor za naše pojme vroče b«* fe največ dotaknil Stane ^rnat, sekretar predsedstva komiteja občinske konference ZKt> *Cranj. Opozoril je prav na dejstvo, 1a o razmerah v teh temeljnih ^dinah, kjer so pred kratkim de-^vci prekinili delo, ni dovolj, ce govorimo na občinski konferenci, pat Pa bi morale največ dela pri tem ^praviti prav osnovne organizacije JK in sindikata. Kajti nizki osebni Johodki, izkazana izguba v prešlem letu, negotove programske '^meritve so prav gotovo teme, Ki Vt jih morajo lotiti sami ter na mar-^iateri zakaj najti tudi odgovor, ce t lansko delo bilo iz različnih vzro-1 slabo, je potem še toliko bolj Potrebno sprotno spodbujanje in Ugotavljanje učinkov dela, iskanja boljših rešitev za večji dohodek. Dokler pa bo delavec prejemal mesečni dohodek tudi pod 10.000 din, pri tem pa niti ne bo dobro vedel, zakaj, se ne bi smeli čuditi vznemirjenosti, še posebej tam, kjer so delavci že poprej nekaj časa opozarjali na najrazličnejše probleme, storjenega pa ni bilo ničesar. Prav to da ni storjenega ničesar ali pa premalo povsod tam, kjer se kaže, da ho v bližnji prihodnosti zmanjkovalo dela, da so programi zastareli, stroški previsoki, daje tudi odgovore na to, ali so slabi delavci ali je le slabo pripravljeno in slabo organizirano delo. Ce bodo res prav vsi delavci, do zadnjega, vedeli, da je osebni dohodek še kako odvisen od pridobivanja dohodka temeljne organizacije, nejasnih vprašanj verjetno ne bi bilo treba šele razjasnje-vati na izsiljenih sestankih. Sicer pa, ali ni že tudi čas, da se pri delitvi osebnih dohodkov končno vendarle že bolj upošteva tudi nagrajevanje po delu, o čemer še vse preveč le govorimo. Tudi to bi prispevalo k jasnejšim razmeram v nekaterih delovnih sredinah. ^ M in informacije v skladu z zakonom o pravni pomoči so dobili brezplačno. Med obravnavanimi zadevami je bilo le 5 odstotkov takšnih, ki so bile s področja varstva pravic delavcev v združenem delu, vendar se več kot polovica danih informacij nanaša prav na to področje. V porastu so tudi izvensodne poravnave, v čemer se kaže družbeni pomen pravne pomoči, saj si nenehno prizadeva spore reševati po mirni poti. Na področju zemljiškoknjižnih zadev in pogodb so ugotavljali pojave samozvanih »odvetnikov«, ki opravljajo usluge občanom oziroma delovnim organizacijam, vendar njihova »tarifa« ni znana in pojave je težko dokazovati. Služba pravne pomoči opozarja tudi na to, da delovne organizacije in skupnosti nimajo interesa, da bi imele svoje službe pravne pomoči. To velja posebej za organizacije, ki nimajo zaposlenega pravnika, domala nič drugače pa ni tudi v organizacijah, ki pravnika zaposlujejo. Delavci, kadar gre za varovanje njihovih pravic, iščejo pomoč izven svoje delovne organizacije, ker mislijo, da je njihova pravna služba zgolj podaljšana roka poslovodnih struktur. Prav bi bilo, ko bi bila pravna pomoč bolj povezana in bi zagotovili pogoje za hitrejše uresničevanje zakona o pravni pomoči. Pravna pomoč pri sindikatih se omejuje le na posredovanje pravnih nasvetov in manj na sestavljanje vlog. Občanu je tudi težko najti pravi naslov za določeno storitev na tem področju. d. Sedej Delovno tekmovanje voznikov V Radovljici se je 14. marca sešel na prvo sejo organizacijski odbor za organizacijo in izvedbo delovnega tekmovanja voznikov, avtomehani-kov in avtoelektrikarjev gorenjskih občin. Sklicateijica-predsednica Medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko Ivanka Šulgaj, je najprej seznanila člane odbora, vabljenih je bilo 22, o pomenu tega tekmovanja, ki naj bi pokazalo vrednotenje in uveljavitev dela in večje produktivnosti. To naj Kritično o delu osnovnih organizacij Radovljica - Komite občinske Organizacije ZK Radovljica je ocenjeval politično stanje v občini, pri *w«er so Člani komiteja opozorili na Pomanjkljivo reševanje nekaterih Problemov pri uveljavljanju kra-^vne samouprave, stanovanjske samouprave, potrošniških svetov in ih organov, ki naj oblikujejo Jražbeno ekonomsko podlago, sklenili, naj se s tem seznanijo sekretariati OO ZK s področja Wzma in gostinstva. Delovna sku-P-šfia, ki je pripravila predloge gradiv 'h »tališč, pa bo zbrala vse naknadne Vipombe in priporočila na sprejete zaključke. Največ teh pripomb je bilo z Bleda in Bohinja. Ko je tekla beseda o pripravah na programsko sejo občinske organizacije in o nekaterih organizacijskih vprašanjih, so razpravljalci med drugim menili, da ne bi kazalo vztrajati pri manjših osnovnih organizacijah ZK, ki imajo le tri do štiri člane, pač pa bi maloštevilne organizacije združili v eno n. pr. s področja malega gospodarstva. Na seji so imenovali tudi petčlansko delovno skupino, ki bo obiskala delavce strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in z njimi presodila težave okoli dokončne ustanovitve delovne skupnosti skupnih strokovnih služb. 22. sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju Prikaz pomembnega dela gospodarstva 326 domačih in 99 tujih razstavljalcev bo na 20 tisoč kvadratnih metrih površine predstavilo dosežke pomembnega dela gospodarstva: kmetijstva, gozdarstva, kmečkega turizma, ribištva, lovstva in tudi za Gorenjsko izredno zanimive izvozne dejavnosti — kunčjereje — Številne spremljajoče dejavnosti — Sejem odprt od 1. do 10. aprila Kranj — Polovica Gorenjske je pokrite z gozdom, v gozdarstvu je zaposlenih 5500 občanov in na Gorenjskem letno posekamo prek 500 tisoč kubičnih metrov lesa. Ti podatki dovolj nazorno kažejo na pomembnost te gospodarske panoge, ki bo zato med vsemi najbolje zastopana na 22. spomladanskem sejmu v Kranju. Gozdarji in lesarji bodo prikazali kakovost gorenjskega lesa, s katerim dosegajo vse večje uspehe tudi na konvertibilnem trgu, ter sodobno gozdarsko mehanizacijo, ki jo uporabljajo pri delu. Eden izmed sejemskih dni, 4. april, bo posvečen gozdarstvu. Ta dan bodo pripravili predavanje o kooperantskih odnosih v gozdarstvu in o varnem gozdnem delu s traktorjem in priključki, potem pa praktično prikazali kleščenje vej z motorno žago, spravilo lesa z vitlami, cepljenje drv in nakladanje lesa. Poleg razstave sira, mlečnih izdelkov in ostalih prehrambenih proizvodov, razstave predelovalnih strojev, kmetijske mehanizacije, orodja za vrtičkarje, hlevske opreme in opreme za kmečko hišo bo celjski Marx na sejmu predstavil kunčjere-jo. Gre za dejavnost, ki je zaradi izvoznega učinka zanimiva tudi za gorenjsko zasebno in družbeno kmetijstvo- posredno pa tudi za škofjeloški Sešir, ki bi z razmahom reje kuncev pri nas lahko uvoz kož nadomestil z nakupom na domačem trgu. V nekoliko skromnejši obliki se bo letos predstavila sestavljena organizacija KIT (Kmetijstvo, Industrija, Trgovina), ki bo petletne do- sežke prikazala tudi na »svojem dnevu« — 6. aprila. Poleg rednih razstavljalcev kmetijske mehanizacije bo letos na sejmu tudi združenje Agros s ponudbo strojev za hribovske kmetije. Prvič se bodo v Kranju predstavile organizacije združenega dela s področja ribištva in lovstva, ki z gozdarji in kmetovalci gospodarijo z istim prostorom. Dan lovstva bo na sejmu 5. aprila, ko bodo. prikazovali filme in na predavanjih govorili o vzgoji divjadi in gamsji garjavosti na Gorenjskem. Radovljiška Almira bo na sejmu prikazala uporabo domače volne za tekstilne izdelke, s katerimi je na domačih in tujih sejmih mode dosegla velike uspehe. Razstava naj bi navdušila za ročno pletenje skrite talente, ki bi jih po možnosti vključili v Almirin center za ročno delo v Grimščah. Poleg tega, da bo od 1. do 10. aprila na razstavišču v Savskem logu moč marsikaj kupfti. ima sejem tudi pomembno izobraževalno vlogo. Prikazal bo napredek v našem kmetijstvu in gozdarstvu; hkrati bo priložnost za vse, ki so pred poklicno odločitvijo, da se spoznajo z važnimi gospodarskimi vejami. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in spremembam v deviznem poslovanju (ki onemogočajo odkup tujega razstavljenega blaga) je Gorenjskemu sejmu uspelo ob 326 domačih zagotoviti še udeležbo 99 tujih razstavljalcev iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Italije in Japonske. C. Zaplotnik Obveščanje javnosti o delovanju oboroženih sil Obseg in kakovost po načrtih bi bilo tudi poroštvo za dobro delo v današnjih razmeroma težkih gospodarskih časih. Tekmovanje torej ne bi bilo nekakšno športno razkazovanje zmogljivosti udeležencev, pač pa svojevrstna spodbuda za vključevanje delavcev v sedanje tokove zboljšanja gospodarskega stanja v svojih okoljih. Tekmovanje je načrtovano za soboto 14. maja na Bledu. Potekalo bo po programu republiškega tekmovanja kovinarjev fh voznikov. Tekmovalci se bodo preizkušali v preverjanju teoretičnih znanj in veščin kot je: samoupravljanje, varstvo pri delu, prometni predpisi, motorožnan-stvo, avtoelektrika, v spretnostni vožnji in v praktičnem delu. Podrobnosti bo organizacijski odbor še objavil v sredstvih javnega obveščanja in v razpisih, ki jih bo razposlal vsem delovnim organizacijam, ki zaposlujejo delavce takšnih profilov. Ob tem je bilo tudi povedano, da takšna tekmovanja prirejamo na Gorenjskem že od leta 1980, ko se je v Škofji Loki pomerilo le 12 voznikov, naslednje leto v Kranju je bilo že 76, lani 1982 na Jesenicah pa že 88 tekmovalcev. Računajo, da se bo za letošnje tekmovanje prijavilo nad 100 tekmovalcev iz gorenjskih občin, verjetno pa tudi tistih, ki so že sodelovali prejšnja leta. Na seji so ustanovili tudi delovne skupine, in se dogovorili o njihovih nalogah. Naslednja seja organizacijskega odbora je zakazana za ponedeljek 28. marca popoldne v Radovljici. JR Ljubljana — Poveljstvo ljubljanskega armadnega območja je pred nedavnim pripravilo v splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane v Ljubljani sestanek s predstavniki sredstev javnega obveščanja iz naše republike in dopisniki iz drugih republik v Sloveniji. Na srečanju so analizirali, kako ie bila javnost obveščena o pripadnikih ljubljanskega območja prek tiska, radia in televizije lansko leto ter sprejeli izhodišča za čimbolj kakovostno obveščanje v prihodnje. Obveščanje domače javnosti o delu in življenju enot ter ustanov naše armade pomeni sestavni del informiranja v naši družbi. Družbeni cilj sestankov v sredstvih javnega obveščanja, ki se nanašajo na ar-madno problematiko, je utrjevanje zavesti, spoznanje in prepričanje delovnih ljudi in občanov o potrebi vsestranskega usposabljanja za splošno obrambo ter zaščito naše družbene ureditve in ozemeljske celotnosti. Tako je namen obveščanja o armadi, kot so naglasili med obravnavo analize, seznanjati javnost z ustvarjanjem borbene poti in povojnim razvojem armade pa s praktičnim uresničevanjem zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Lani je bila javnost obveščena predvsem o 40. obletnice rodov armade, pripravah za 12. kongres ZKJ in drugih dogodkih, ki so pomembni za nadaljnjo uveljavitev armade. Posebej so poudarili, kako se uresničujejo prizadevanja za gospodarsko ustalitev v enotah in ustanovah armade. Po podatkih iz analize, ki so jo pripravili ob spremljanju obveščanja v 16 slovenskih glasilih, od dnevnikov do pokrajinskega tiska in mesečnih revij, so v njih objavili lani 1217 naslovov s področja dejavnosti v oboroženih silah in aktivnosti v splošni ljudski obrambi nasploh. Največ informacij, blizu 37 odstotkov je objavilo dnevno časopisje, pomembna — kar 33,5-odstotna r-pa je bila pri tem udeležba pokrajinskih glasil, nied katerimi je največ. 90 naslovov, objavil polted-nik Glas. Glede na leto poprej se je obseg obveščanja s tega področja le neznatno zmanjšal, sicer pa se že tri leta giblje število informacij med 1300 in 1400 naslovi. Gledano v celoti so sredstva javnega obveščanja izpolnila zastavljene načrte tako po obsegu kot kakovosti. Seveda pa bi bilo moč, kakor so naglasili v razpravi, o izhodiščih za bodoče delo, odpraviti nekatere pomanjkljivosti, bolj povezovati delo armade in sredstva javnega obveščanja ter ob enakem obsegu informacij doseči še večji učinek. Sestanek so med drugim izkoristili za seznanjanje udeležencev s cilji, organizacijo in potekom prostovoljnega prijavljanja ter sprejema žensk na vojaško usposabljanje v enote ljubljanskega armadnega območja. Novinarjem so predstavili tudi rezultate letošnjega vpisa v splošno srednjo vojaško šolo Franc Rozman-Stane v Ljubljani in delo v njej ter jim ob koncu razkazali prostore te vzgojnoizobraževalne ustanove. S. Saje Večja skrb za zdravje borcev Škofja Loka — Za zdravje borcev so že doslej dobro skrbeli v vseh štirih dispanzerjih za borce v Škofji Loki, Železnikih, Zireh in v Gorenji vasi. Na raznih pregledih in zdravljenju je bilo lani 2760 borcev, kar pomeni, da je bil vsak pri zdravniku 1,3-krat letno in da imajo loški borci v primerjavi z drugimi občinami na Gorenjskem najboljše zdravstveno varstvo. Marsikaj pa bo treba še izboljšati pri zobozdravstvu, čeprav tudi pri tem Ločani prednjačijo na Gorenjskem. Na zdravljenje v naravna zdravilišča so lani poslali 114 borcev, ne upoštevaje invalidov in spomeničar-jev, ki so poslani na zdravljenja po posebnih merilih. Tudi v bodoče iiodo na zdravljenje pošiljali predvsem tiste borce, ki so tega resnično potrebni. Za letošnje leto pa v Škofji Loki planirajo, da bi obdržali enako število posameznih oblik zdravstvenega varstva za borce kot lani, radi bi pa še izboljšali kvaliteto dela: zdravstveni delavci bi se morali še bolj posvetiti invalidom, posebno pa še osamljenim borcem in negi na domu. Za letos predvidevajo 300 preventivnih pregledov, 350 obiskov in nege na domu, 110 borcev in invalidov naj bi šlo na zdravljenje v zdravilišča, usluge zobne ambulante pa naj bi še za enkrat povečali. Zavedajo se pač, da borci in invalidi vsako leto potrebujejo več zdravstvene pomoči, ne manj, in vsaj to jim bodo skušali omogočiti, čeprav se zavedajo, da to danes ni poceni. Zdravje je prvo. Varčevati bodo skušali drugje. D. Dolenc GLASI STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 29. MARCA 1983 10. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič, četrtek, 31. marca 1983, ob 8. uri v mali sejni sobi 10. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič, četrtek, 31. marca 1983, ob 17. uri v veliki sejni sobi 9. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupSčine občine Tržič, četrtek, 31. marca 1983, ob 17. uri v mali sejni sobi Dnevni red Delegati vseh treh zborov skupSčine občine Tržič bodo na ločenih sejah obravnavali: — pregled značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1982 v občini Trtič — informacijo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 — predlog odloka o ororačunu občine Tržič za leto 1983 — predlog statuta občineTržič — poročilo o delu temeljnega sodišča v Kranju za leto 1982 — poročilo o delu temeljnega javnega tožilstva za leto 1982 — poročilo o reševanju problematike udeležencev NOV in vojaških invalidov v letu 1982 — program varstva, urejanja in vzdrževanja spomenikov, spominskih obeležij in plošč ter grobišč in grobov borcev NOV za leto 198.1 — predlog odloka o imenovanju pokrajinskega komiteja za SLO in DS — informacijo o gibanju osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev v občini £ržič za leto 1982 — predlog za javno razpravo o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — volitve in imenovanja — odgovore na delegatska vprašanja ter predloge in vprašanja delegatov Zbor združenega dela ho razen tega razpravljal še a — poročilu o delu sveta pri podružnici SDK Kranj za leto 1982 Delegati so vprašali Skrb za borce Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri izvršnem svetu skupščine občine Tržič je tudi lani stalno spremljala problematiko uresničevanja družbenega dogovora o priznavalninah ter jo prav tako uspešno reševala. Skrbi za ♦borce in druge udeležence narodnoosvobodilne vojne v tržiški občini že več let posvečajo veliko pozornost. Večjih problemov zato ni več, čeravno živi v občini 984 članov zveze borcev NOV. Od teh ima 256 borcev priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, 373 udeležencev je s priznano posebno dobo, 88 s priznano posebno dobo v dejanskem trajanju in 267 članov zveze borcev NOV brez priznane posebne dobe. Stalno priznavalnino je lani v t.žiški občini prejemalo 33 udeležencev NOV, enkratno priznavalnino je prejelo 217 upravičencev, 10 kmetov-borcev pa varstveni dodatek. Dispanzer za udeležence NOV v Tržiču od 1979. leta, ko je bil ustanovljen, daje zdravstveno pomoč vse večjemu številu borcev. Opravlja preventivno in kurativno delo. V dispanzerju je vpisanih 580 borcev in vojaških invalidov. Zdravnik je lani opravil 2295 kurativnih in 173 preventivnih pregledov, razen tega pa je bilo še pet patronažnih obiskov in 14 socialnomedicinskih ukrepov. V naravnih zdraviliščih je bilo 45 borcev. Dobro se je uveljavila tudi zobna ambulanta za borce. Čakalne dobe zanje ni, ambulanta pa je odprta vsako sredo dopoldne. Za varstvo borcev in vojnih invalidov so lani v tržiški občini porabili dobrih 2,8 milijona dinarjev, leto prej 4,3 milijona. Za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev so iz občinskega proračuna namenili 140.000 dinarjev medtem ko je kulturna skupnost zagotovila 70.000 dinarjev. V krajevni skupnost i Bistrica so s prost ovolinim delom in prispevki postavili novo ploščo na gasilskem domu. . , x Letos je za urejanje in vzdrževanje spomenikov NOV namenjenih 245 000 dinarjev. Program'vključuje 15 spomeniških celot, ki zahtevajo terneljitejše posege. , • Delegati v zboru krajevnih skupnosti so opozorili na slabo stanje predora nad Tržičem na cesti Ljubelj — Tržič. Dejali so, da je predor močno razpokan in obstaja možnost, da se podre, ker je stabilnost portala in predora zelo vprašljiva. Cestno podjetje iz Kranja takole odgovarja: Stabilnost portala in predora nad Tržičem je vprašljiva že od same izgradnje naprej. Stanje se slabša iz leta v leto. Opravljena je bila cela vrsta natančnih meritev in opazovanj premikov, na osnovi katerih je bil izdelan tudi sanacijski načrt. Do uresničitve pa ni prišlo, ker upravljalec cest ni dobil izvajalca, ki bi opravil dela v zahtevanem roku. Ker se stvar ni premaknila z mrtve točke, stanje predora pa se je poslabševalo, je Cestno podjetje o tem ponovno obvestilo nekatere organe, med drugim republiško skupnost za ceste, ki je upravljalec ceste. Skupnost si je sredi junija lani objekt strokovno ogledala ter naročila obnovo meritev in geološko-geome-hanske raziskave terena. Republiška skupnost za ceste kot dopolnilo odgovoru Cestnega podjetja pravi: Stanje predora je poznano. Skupnost oziroma njeni predhodniki je doslej opazovala razpoke, ki so se pojavile takoj po gradnji, vendar ni opazila kritičnih premikov. Oktobra lani je naročila ponovno izmero razpok in terena nad predorom. Rezultati meritev še niso znani. Če bodo pokazali kritične premike tal, bo skupnost začela za obnovo v okviru sredstev za redno vzdrževanje objektov na magistralnih cestah. • Delegacija iz Kovorja ugotavlja, da je v letošnjem planu občinske komunalne skupnosti kanalizacija v Kovorju izpuščena. Kdaj se bo začela gradnja, predvidena v srednjeročnem načrtu? Vsaka zapisana stvar dobi pravo vrednost šele takrat, ko jo lahko materialno podkrepimo, pravi v odgovoru komite za urejanje prostora iu varstvo okolja občine Tržič. Tu pa so se zadeve od leta 1981 bistveno spremenile. Od tedaj planiranih sredstev v višini 50,3 milijona dinarjev je namreč ostalo samo še, tudi po cenah iz leta 1980, 20,5 milijona dinarjev, ker sta izpadla dva vira: razširjena reprodukcija v znesku 21 milijonov in kredit Ljubljanske banke 19,7 milijona, pri vsem tem pa so ostale obveznosti do plačila anuitet v višini 7,8 milijona dinarjev. Glede na skromnejše možnosti bo vsekakor prišlo do krčenja programa, v katerem pa mora najti syoje mesto kanalizacija v Kovorju, seveda s sodelovanjem krajevne skupnosti in po predhodni uskladitvi v komunalni skupnosti. Ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja je malo verjetno, da bi se gradnja lahko začela pred letom 1985. • Zbori skupščine občine Tržič in skupščine občinske zdravstvene skupnosti so obravnavali problematiko uresničevanja programov zdravstvenega varstva. V zvezi s tem so sprejeli sklepe in stališča, ki zavezujejo tako uporabnike kot izvajalce zdravstvenega varstva. Eden izmed sklepov je bil, naj odbor za varstvo pravic uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti oceni primernost premestitve in pogoje dela otroškega dispanzerja Preselitev otroškega dispanzerja, ugotavlja odbor, je v ekonomskem in stabilizacijskem pogledu povsem opravičljiva. Otroški dispanzer je delal v ogrevanih prostorih na okrog '200 kvadratnih metrih površine. Obratovali sta dve ambulanti dvakrat na teden po šest ur. Ker je ta trakt najbolj oddaljen od kurilnice, je razumljivo, da nastajajo precejšnje toplotne izgube. In če se hoče doseči primerna temperatura za otroke (okrog 22 stopinj Celzija), so vsi drugi prostori preveč ogrevani (24 do 26 stopinj). To za zdravstveni dom Tržič predstavlja precejšen strošek. Ogrevanje stane na dan 1360 dinarjev, na leto okiog 260.000 dinarjev, kar ob vsako leto manjših sredstvih za zdravstveno varstvo nikakor ni majhen znesek. Drugo vprašan je, ki se ob tem poraja, pa je primernost prostorov. Na vsak način je ambulanta za borce NOV primernejša za otroški dispanzer, kar sla ocenili tudi zdravnici, ki delata v dispanzerju, pa tudi dr. Patemoster, ki je začel delati v njem po novem letu Premestitev je ."i M i .'/ . ' ^ . K .. // . , u'ilV! .JO'IMI M podprl tudi delavski svet zdravstvenega doma. Manj primerna je čakalnica, ki je precej manjša od prejšnje, vendar so z namestitvijo previjalnih miz in španske stene, tako da otroci ne prihajajo v stik z odraslimi bolniki, te osnovne pomanjkljivosti odpravili. Vode v čakalnici res ni, sta pa na voljo dva umivalnika v sobi za sestre, ki jih matere lahko uporabljajo. Bile so tudi pripombe, da je v čakalnici prepih. Će je španska stena postavljena, prepiha ni, zato so delavci otroškega dispanzerja dolžni poskrbeti, da je v času obratovanja vedno postavljena. Ko bodo v zdravstvenem domu nehali kuriti, se bo otroški dispanzer preselil nazaj v stare prostore. Standard zdravstvenih storitev v otroškem dispanzerju je torej primeren in selitev ne more škodovati zdravju otrok. Tudi delovni čas je enak kot prej. Kadrovski problemi so trenutno rešeni, saj bo pediater dr.» Pater-noster opravljal delo dvakrat na teden po šest ur, v drugi ordinaciji pa bo delal zdravnik splošne prakse. Tako bo do vrnitve ene od zdravnic s porodniškega dopusta. Predlog statuta Januarja se je v tržiški občini odvijala enomesečna javna razprava o osnutku statuta občine Tržič. Pripomb na osnutek je bilo več. Preučila in uskladila jih je komisija za zakonodajno pravna vprašanja, ki posebej opozarja na povsem novo poglavje splošne ljudske obrambe m družbene samozaščite v predlogu statuta. Pripominja tudi, da je pripombe oziroma predloge iz javne razprave v besedilu predloga upoštevala v največji možni meri, sprejete in zavrnjene pa bodo podrobneje obrazložene na sejah zborov. Naraščanje kriminala Poročili o delu temeljnega javnega tožilstva in temeljnega sodišča v Kranju Temeljno javno tožilstvo v Kranju je lani sprejelo kazenske ovadbe proti 1769 polnoletnim storilcem kaznivih dejanj, kar v primerjavi x letom 1981 predstavlja 2,1-odstotno povečanje. Razen tega je sprejelo še ovadbe proti 191 mladoletnim storilcem, pri čemer je posebej zaskrbljujoče več kot 6-odstotno povečanje kaznivih dejanj. Prijave proti organizacijam združenega dela in odgovornim osebam zaradi gospodarskih prestopkov so se lani podvojile, in sicer od 157 v letu 1961 na 314 Naštetim kazenskim ovadbam oziroma prijavam se je pridružilo še 1655 ovadb zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili neznani prestopniki. Leta 1981 iebUo takih ovadb le 1122 Zaradi kaznivih dejanj je bilo iz tržiške občine lani prijavljenih temeljnemu javnemu tožilstvu 120 obdolžencev, ki so zagre&|i 142 kaznivih dejanj. V primerjavi z letom 1981, ko je bila prijavljena 101 oseba zaradi 102 kaznivih dejanj, znaša porast števila prijavljenih 30 odstotkov in števila kaznivih dejanj 39 odstotkov. Najbolj so * pomnožila kazniva dejanja proti družbenemu premoženju in tako-imenovani gospodarski kriminal, kar je očitna posledica zaostrenih gospodarskih odnosov. , . Proti tržiškim organizacijam združenega dela in njihovim odgovornim delavcem je tožilstvo lani sprejelo 14 kazenskih prijav, medtem ko jih je bilo leta 1981 10. . , . Temeljno sodišče v Kranju pa v svojem delovnem poročilu navaja, da je za razliko od prejšnjih let, ko je število zadev vztrajno naraščalo lani zaznalo zmanjšanje za deset odstotkov. Sodišče je v vseh svojih štirih enotah obravnavalo skupaj 54.722 zadev, od tega 857S porn^bnej^h. ^ 0kravnavalo 27.246 zadev 7352 pomembrvejših. Tudi v tej enoti se je število zmanjšalo, vendar le za dobrih odstotka. Na drugi strani pa je poraslo število zadev s področi« preiskave za skorai 12 odstotkov, kazenskih zadev za mla- doletniških kazenskih zadev za dobrih 31, gospodarskih prestopkov za 96 gospodarskih sporov za 60,5 in civilnih sporov za 8,5 odstotka. Pohvalni zlasti izvozni rezultati 'rlluJik ''^'S^v^ieJiiiihaS Kilni 124 mili ionov, kar pomeni 216 — oziroma iw-oasunuu j zom — K^ubindeksnemu porastu delež za naložbe še preskromen Pregled značilnosti gospodarskih gibanj daje vpogled v dosežke tržiš-kega gospodarstva v letu 1982. Vsebuje kratko obrazložitev finančnih kazalcev in podatkov iz zaključnih računov, ki kažejo, da nobena organizacija združenega dela v gospodarstvu lani ni poslovala z izgubo. TržiŠko združeno delo je lani ustvarilo dobrih 11,9 milijarde celotnega prihodka, kar je za 27,4 odstotka več kot 1981. leta. Porabljenih sredstev je bilo 8,9 milijarde in so za 0,4 odstotka hitreje naraščala kot celotni prihodek. Tudi amortizacija se je zaradi novih stopenj bistveno povečala, v primerjavi z letom 1981 kar za dobrih 88 odstotkov. Tako je lani v tržiški občini znašal skupni dohodek brtfcu tri milijarde dinarjev. Od leta poprej je bil višji za 26,5 odstotka. Nadpovprečno rast dohodka so dosegli v Tokosu, Metalkinem Triglavu, BPT, Triu, Oblačilih Novost, Komunalnem podjetju, Centralovi Zelenici, Kompasu na Ljubelju, medtem ko je bila rast najnižja v Rogovi Cevarni. Le v sedmih organizacijah združenega dela so porabljena sredstva naraščala počasneje kot celotni prihodek: v Tokosu, Zlitu, Triu, lepenki, SGP, Zelenici in Sapu. V vseh drugih so stroški prehitevali celotni prihodek, kar seveda vpliva na nižjo ekonomičnost poslovanja. Največji razkorak je bil, podobno kot Že v devetih mesecih, v Komunalnem podjetju,' kjer jt- celotni prihodek porasel za dobrih 53 odstotkov, porabljena sredstva pa za 67 odstotkov. Dohodek na zaposlenega je porasel za 25,8 odstotka. Lanska pov- prečna vrednost produktivnosti tako znaša 516.000 dinarjev na delavca Nad tem povprečjem so v HPT, Lepenki, Peku in Gozd m-m gospodarstvu. Najnižji dohodek na za posl,enegarpa je bil z 277.000 dinarjev v Centralovem tozdu Zelenica. Podobno je bilo v njej že v prejšnjih lanskih trimesečjih. Letos Zelenica ni več samostojna temeljna organizacija, ampak posluje v sklopu Živil, tozd Gostinstvo. . Na osnovi obračunanih ur je bilo lani v tržiškern gospodarstvu zaposlenih 5797 delavcev, kar je za 0,6 odstotka več kot leta 1981. Osebni dohodki so se v skupni masi poveča i za 30,2 odstotka. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal 14.425 dinarjev in je v primerjavi z gorenjskim povprečjem (14.531 dinarjev) kljub dokaj visoki rasti, takoj za kranjsko občino, fte vedno najnižji na Goreniskem. l ri izplačevanju osebnih dohodkov so tržiške organizacije spoštovale določila dogovora o uresničevanju družlH'iie usmeritve razporejanja dohodka. Oskrbljenost industrije z domati-mi in uvoženimi surovinami in materiali je bila lani večkrat slaba, včasih celo kritična. Težavam se je pridružila še motena oskrba / energijo, zlasti s tekočimi gorivi. Vzroki so predvsem v izredno zaostrenih pogojih uvoza, ki so se stopnjevali zlasti v drugem polletju. Industrijska proizvodnja je tržišni občini porasla za 1,5 odstotka v primerjavi z letom 1981. Najbolj se je povečala v proizvodnji kmetijsKin strojev (Tiko, Tokos), in sicer kar za 11,3 odstotka. Lani je tržiško gospodarstvo z izvozom ustvarilo več kot milijardo dinarjev, od tega na konvertibilnem področju 683,3 milijona dinarjev. Letni izvozni ulan so prosegu v Tokosu, Metalkinein Triglavu, nI i in Gozdnem gospodarstvu. Delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu je 1981 leta /nafta 49,8 odstotka, lani 68.1 odstotka, kar pomeni, da so se tržiške organizacije usih-šiio vključile v prizadevanja za čifn večjo prodajo na zahtevan zahodnih trgih. Izključno tt*1 ho izvažali v Rogovi Cevarni, Triuf v Gozdnem gospodarstvu. Vse ^ ganizacije so tudi ustvarile vev* konvertibilni izvoz od uvoza, znaša konvertibilna stopnja pokrit* kar 190 odstotkov, v denarju S> milijonov dinarjev, kar je za 79 o* stotkov več kot leta 1981. Pokril vsega uvoza z izvozom je xn&&< 216,6 odstotka, skupnj zunanje^ vinski presežek pa je znašal 5*1 milijonov dinarjev. To je za i odstotkov manj kot prejšnje vendar je treba upoštevati pogoj« izvoza, ki veljajo na zahtevni konvertibilnem področju. Predračunska vrednost investici ki so jih tržiške organizacije xdtv ženega dela prijavile v Ljublr-"* banki za leto 1982, ie zn_.-- milijarde dinarjev. Zal je bil ustvtf jen program precej nižji od nafrt^ vanega v resoluciji, čeprav se p investicijska dejavnost lani v pr nierjavi z letom 1981 po obsegu večala za 15 do 17 odstotkov. Plačila za investrcije v \jsnovo1 sredstva so znašala 450,2 milijo** dinarjev in so bila za 43 odstotka višja kot leta 1981. Od tega so bife plačila v gospodarstvu višia za * odstotkov (312,3 milijona dinarjev medtem ko so se v negospodarst-skrčila za osem odstotkov. Proračun brez sprememb Na zadnjih sejah skupščinskih /borov so delegati obravnavali osnutek odloka o proračunu tržiške občine za prihodnje jet* Pripomb nanj niso imeli, niti un ni bilo iz javne razprave. Zato i/vršni svet predlaga , v sprejeta vsebinsko nespremenjen odlok i u TOREK, 29. MARCA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Vozel v galeriji v loškem gradu Za slikarski opus Franca Vozla bi lahko rekli, da je zrasel iz podlag ekspresionizma. Vendar slikar ne zasleduje dosledno ekspresionističnih izročil, ker je pač kot predstavnik mlade generacije dojemljiv za vse dogajanje, ki ga prinaša naš čas neprekinjenih kriz. Z izredno občutljivim posluhom prisluškuje koroziji psihe dobe, v kateri živi in jo preliva z odgovarjajočimi slikarskimi sredstvi v slikarsko formo. Kajti zanimivo je, da je svoj "študij na sli- misli in skozi raziskovalni postopek je Vozlovo slikarstvo preživljalo zanimive faze. Klasično slikanje aktov je opustil in ostal mu je skelet, ki ga dinamično premešča iz kadra v kader. Nekakšna ekscentričnost tovrstnega »Kadriranja« in na videz skrajno slučajna ter neiskana neuravnoteženost vizirnega kota daje slikam videz, kakor da ne obstoja kompozicija kot neka fiksna osnova razvrščanja predmeta in njegove povezanosti s prostorom. V zavest se nam vtisne misel, da slikar nikoli ne slika »postavljeni« predmet, če.tudi je le ta vedno v središču njegove pozornosti. Vozel vedno išče razne možnosti sponta-mnega pogleda na predmet — skelet (figuro), ki je v našem očesu sicer »posnet« (a v našo zavest projiciran) skoraj v trenutku; nejasen po obliki toda vedno spoznaven v globalni impresiji. Slikar prisili naše oko, da bega po slikarski površini in odkriva čudne in včasih nepričakovane distorzije ali pa nevsakdanje panorame, ki zaobjemajo razmestitev predmetov ob ravnini oziroma ob ploskvi (lahko je to miza, lahko je mizanscena). Zanimivo pri tem je, da včasih le še s težavo odkrijemo odnose na re- karski akademiji začel in končal prav v letih, ko je slikarstvo doživljalo nenavadno dinamične premike. Zato je v Vozlovem slikarstvu oddaljeni ton ekspresionizma mogoče le zaznati, ne pa ga ugotavljati kot iskanje pobud. Tisto, pri čemer je Vozel na začetku svojega slikarskega razvoja svež in dojemljiv je navidezna klasična ikonografija, ki uporablja človeško figuro. Medtem, ko a nekateri slikarji motivno izhodišče iščejo v krajini ali v tihožitju ali v klasično pojmovani figuraliki, je za Vozla sicer tudi značilna človeška figura, vendar ne takšna, kakršne smo bili vajeni.'Razvoj sli-karjevega razmišljanja se kaže prav v njegovem odnosu do figure. Ob slikarjevem iskanju avtentične za- Poštni muzej v Škofji Loki - ud— -»'»i - "•''» ski PIT zbirki Škofja Loka - 17. marc*f£ predstavniki Združenih organizacij PTT Slovenije, Filatelistične zveze Slovenije in Loškega muzeja iz Škofje Loke podpisali samoupravni sporazum, ki se nanaša na področje varstva kulturne dediščine l i i dejavnosti. Tako je potrjena zamise o celovitem zbiranju in proučevanju gradiva o razvoju pošte, telefonije, telekomunikacij in filatelizmara Slovenskem, ki naj bi dobilo tud. »talno muzejsko postavitev. Seveda se najprej zastavi vprašanje, zakaj naj bi poštni muzej, ce mu lahko damo takšno delovno ime, osnovali prav v Škofji Loki. Na dlani je, da ima Loški muzej strokovne delavce, ki bodo muzealsko delo lahko opravili. V Škofji Lok. je tudi vrsta zavzetih filatelistov, članov filaterističnega društva Lovro Košir. Priredili so že več fi a tel.stičnih razstav osrednjega, republiškega pomena. Posebej velja omeniti, da so maja 1981 priredili razstavo ob izletnici prve poštne zbiralnice na Uo-renjskem, ki je bila prav v Skotji Loki. Pred leti so postavili tudi apominsko obeležje pionirju poštne znamke Lovru Koširju, ki je mi rojen v Spodnji Luši. Ob teh prireditvah se je počasi začela rojevati zamisel o stalni razstavi, saj je imela Slovenija kot križišče poti nekdaj pomembno vlogo pri razvoju poštne službe. Sprva so imeli v mislih filatelistično razstavo, kas: neje so v razgovorih s predstavniki slovenskih PTT organizacij začeli razmišljati o zbiranju gradiva o celovitem razvoju pošte na Slovenskem. Vžigalnik Kranj - V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 31. marca ob 16. in ob 17. uri nastopilo Prešernovo gledališče iz Kranja i lutkovno igro Andersen-Rossa »Vžigalnik«. Zamisel je počasi dobivala vse bolj določno obliko, posebej ko so osnovali svet za proučevanje zgodovine in razvoja PTT dejavnosti na Slovenskem, ki ima usklajevalno vlogo, v njem pa so predstavniki Združenih organizacij PTT Slove nije, Filatelistične zveze Slovenije, Loškega muzeja, republiške konference SZDL ter škofjeloške občine. V Loškem muzeju so se oktobra lani odločili, da bodo svojo dejavnost razširili na novo, specializirano področje. V vseh slovenskih organizacijah PTT pa so se odločili, da namenijo sredstva za zbiranje in proučevanje gradiva, za postavitev stalne muzejske zbirke o razvoju PIT na Slovenskem in za sestavo PTT enciklopedije. Gre torej za trajnejše akcijo. Poleg skupnega nadzornega in ko-ordinativnega odbora bodo osnovali komisije za zbiranje gradiva pri vseh slovenskih PTT organizacijah, da bo delo uspešnejše in cenejše. Svet oziroma koordinativni odbor bo vsako leto sprejemal program dela ter seveda finančno ovrednotil. Loški muzej bo zagotovil strokovne delavce in našel ustrezne prostore za postavitev stalne muzejske zbirke. V Škofji Loki razmišljajo, da bi jo postavili v starološkem gradu, ki svoje namembnosti po izselitvi Centra slepih še nima povsem definirane. Nekaj ateljejev imajo zdaj tam škofjeloški slikarji, vendar se jim bo z izselitvijo Obrtnika iz škofjeloškega mesta odprla možnost ureditve likovnega centra. Osnovanje poštnega muzeja bo seveda pomembno dejanje, saj na Slovenskem podobne muzejske zbirke še ni. Vsejugoslovanski poštni muzej je v Beogradu in tam je tudi nekaj slovenskega gradiva. Vendar slovenskemu poštnemu muzeju gradiva ne bo treba podvajati, saj je bilo slovensko ozemlje nekdaj pomembno križišče poštnih poti in razkrili bodo lahko vrsto zanimivosti in posebnosti. . . , M. Volčjak laciji figura—skelet —drža. Spremembe nastopajo predvsem zaradi slikarjeve želje za pregrinjanjem jasnosti elementov in ko predmet — skelet izgublja svojo jasno predmetno vrednost zaradi zgoščevanja pik-turalne materije. Predmet postaja nosilec slikarskega hotenja in opazujemo lahko nastajanje nove, tokrat dramatične komponente. V tem trenutku celotna sestava postane vznemirljivejša. Pri vsem tem Vozlove najnovejše slike, čeprav včasih še nekoliko obotavljajoče, skrivajo v svoji notranjosti svojsko in takorekoč nesluteno povezavo z v današnjem času aktualnim posluhom za bizarnostjo, za namerno neprijetnostjo in za šokirajočim. To pa sta trenutek in kraj, ki sta zelo blizu področju, kjer bi se lahko pomenska forma in duhovna napetost Vozlovih slik mogla tolmačiti kot nekakšen potencionalni trenutek med estetsko učinkujoče) in radikalno antiestetsko usmerjeno koncepcijo. Iz risarske osnove zrasla forma se v najnovejših delih spreminja v slikarsko potezo, ki samo še realizira realnost. Ob to ugotovitev bi morda celo lahko dodali, da so nekatera spoznanja, do katerih se je slikar dokopal med delom, ki so jih dale razne oblike emancipacije ustvarjalnega postopka v povojni abstrakciji (koncept neomejenega prostora, samostojnejša ekspresivna funkcija, materije, naslica slikarja) dodobra podprle Vozlov slikarski razvoj. Dodati moramo še, da je s svojo resnostjo in znanjem uspel iz dobro založenega arzenala oblikovnih možnosti izbrati samo tiste, ki mu dovoljujejo oddaljevanje od opisne karakterizacije predmeta (skeleta) a so ga hkrati obranile prestopiti mejo jasnosti in berljivosti tiste predmetne predloge, ki je postala stalno in nujno izhodišče njegove vizije. Na ta način je ohranil neokrnjeno jedro samostojnosti na kateri gradi že od vsega začetka. Andrei Pavlovec Razstava fotografij Francija Kolmana — V predverju upravnega poslopja begunje tovarne Elan je te dni na ogled razstava fotografij domačina Francija Kolmana, Ela-novega delavca, ki odhaja v pokoj. Predstavlja se s štiridesetimi izvrstnimi fotografijami s športno tematiko. V ospredju je seveda smučanje, saj je Franci Kolman vrsto let na film beležil z Elanom povezan športni utrip. — Foto: F. Perdan Visoko - Domače kulturnoumetniško društvo Valentin Kokalj je za letošnje srečanje gledaliških skupin pripravilo Mrožkovo komedijo Čarobna noč in satiro Na odprtem morju. Predstavi je režiral domačin Miha Krišelj, igrali pa so Ivan Gros, Andrej Jurančič, Staša Pavlič, Jože Gašperlin, ■Janez Žajar, Zdravko Žagar in Janez Kepic. Po premieri na Visokem so gostovali še na Beli in Jezerskem, vabijo pa jih tudi v Železno Kaplo in Globasnico. - Na sliki: prizor iz komedije Čarobna noč. — Foto: C. Zaplotnik __^ Izjemen uspeh škofjeloške glasbene šole Letošnjega republiškega tekmovanja se je udeležilo osem učencev škdfjeloške glasbene šole, vsi so bili nagrajeni — Najbolje so se uvrstile tri mlade flavtistke in udeležile se bodo državnega tekmovanja Škofja Loka — Letošnje, dvanajsto tekmovanje učencev in študentov slovenskih glasbenih šol je prineslo velik uspeh škofjeloški glasbeni šoli. Tekmovanja se je udeležilo osem učencev, vsi so bili nagrajeni, kar pomeni, da so pri ocenjevanju vsi dosegli več kot 70 točk. Trije med njimi, natančneje tri flavtistke, pa so dosegle prva mesta in udeležile se bodo državnega tekmovanja, ki bo aprila v Črni gori. Za škofjeloško šolo je to vsekakor izjemen uspeh, ki ima slovenske razsežnosti. ' Patricija Mihelač, Sabina Renko in Vesna Jan so prvonagrajenke, ki bodo potovale na državno tekmovanje. Tri oziroma štiri leta se učijo flavto, kar je za osvojitev prvega mesta resnično kratko razdobje. Se dve mladi flavtistki sta tekmovali, Sabina Bertoncelj in Tatjana Ča-dež, ki sta bili prav tako nagrajeni. Brez dvoma ima zasluge za izjemen uspeh mladih škofjeloških flavtistk pedagoginja Draga Ažman, zunanja sodelavka škofjeloške glasbene šole. Zaposlena je pri orkestru RTV Ljubljana, toda z veliko zagretostjo in veseljem prihaja v Škofjo Loko. Uspehi so najboljše potrdilo njenega zagnanega dela. Omeniti velja, da Draga Ažmanova poleti za svoje učence organizira poletni flavtistični tabor, med šolskimi počitnicami seveda. Tako so že taborili v Radovni, Krmi. Letošnje tekmovanje violinistov je bilo v Škofji Loki, organizacijo je prevzela škofjeloška glasbena šola. Tekmovanja se je udeležil tudi učenec škofjeloške šole Aleš Bohinc, ki ga poučuje pedagog Dušen Vodišek. Aleš je dosegel drugo nagrado. Ob tem velja povedati, da so tekmovanje dobro pripravili, mlade violiniste in violončeliste je na klavirju spremljal pedagog škofjeloške glasbene šole Peter Kopač, ki je iz- najdljivo »lovil« napake mladih glasbenikov. Pomoč korepetitorja je pri nastopu namreč izredno pomembna, saj že drobna napaka mlademu glasbeniku lahko podere nastop. Tekmovanje kitaristov se je odvijalo v Kamniku. Udeležila sta se ga dva učenca škofjeloške glasbene šole. Tanja Tušek se je uvrstila na drugo mesto, Vid Bobnar pa na tretje. Oba poučuje pedagog Uroš Lovšin. Škofjeloška glasbena šola ima 208 učencev, ki jih poučuje 8 rednih profesorjev in 12 zunanjih sodelavcev. Pomanjkanje pedagogov rešujejo z zunanjimi sodelavci. Prek izobraževalne skupnosti so razpisali dve štipendiji, da bodo kadrovsko problematiko vsaj čez čas deloma razrešili. Glasbenih pedagogov namreč povsod v Sloveniji primanjkuje in često se na razpise nihče ne prijavi. Tako škofjeloška glasbena šola ne more dobiti glasbenika, ki bi otroke poučeval na oddelku v Gorenji vasi. oddelek glasbene šole pa želijo imeti tudi na osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofi i Loki. Pred leti so v kapeli puštalskega gradu zaživeli Loški umetniški utripi, ki jih je glasbena šola prirejala s sodelovanjem Združenja umetnikov Škofja Loka. Lani je bilo le nekaj koncertov, saj je zaradi izpraznjenega ravnateljskega mesta prirediteljska vnema v škofjeloški glasbeni šoli popustila. Decembra je škofjeloška glasbena šola dobila novega ravnatelja, Valentina Bogataja, in odtlej so pripravili za javnost že vrsto koncertov. S posebnim poudarkom jih prirejajo za osnovnošolce kot učne vzgojne ure, v katerih otroci spoznajo inštrumente. Sedaj se pripravljajo na radijska snemanja, krepkeje pa bodo zaživeli tudi Loški umetniški utripi. M. Volčjak Srce ustvarja, roka piše Mladi bralci ob novi knjigi Berte Golobove, lahko pobliže spoznajo naše mladinske književne ustvarjalce — Pisatelji, od najstarejšega do najmlajšega rodu govore o sebi Posebej šolarji Berto Golobovo iz Pi*ve pogovore . z mladinskimi Kranja dobro poznajo. Po njenih drobnih zgodbah, ki so se porajale v Času njenega učiteljevanja. Po knjigi »Žive besede«, s katero je šolarjem približala sicer tako suhoparno slovnico. Zdaj mladi bralci lahko vzamejo v roke njeno novo knjigo »Srce ustvarja, roka piše«, ki ima podoben namen - približati šolarjem naše mladinske književne ustvarjalce, pisatelje in pesnike, njihova dela s katerimi se srečujejo. Knjiga je zanimiva zavoljo tega. ker književni ustvarjalci, od najstarejšega do najmlajšega rodu, govore o sebi. Mladi bralec se tako lahko vtihotapi v njihov svet, pred njim nastajajo obrisi ljudi, katerih pesmi in prozo bere v šoli, doma. Knjiga je kot nalašč kadar se pripravlja za uro slovenskega jezika, na bralno značko... Tudi za urice tihega premišljevanja, kadar želi kaj već izvedeti o ustvarjalcu in njegovem delu. Prve pogovore . z književnimi ustvarjalci je Berta Golobova pred leti objavljala v Pionirskem listu. Mladim so bili zelo všeč. Na pobudo učencev, nekaterih šol in založbe Mladinska knjiga je vprašanja razširila in poglobila in v knjigi pisatelje in pesnike celoviteje predstavila. Razgrnila je tiste strani njihovega življenja, ki jih iz učbenikov ni moč razbrati. V knjigi je predstavljenih devetin-petdeset avtorjev: Matej Bor, Kristina Brenkova, Vida Brest, Marja Cerkovnik, Angelo Cerkovnik, Brane Dolinar, France Filipič, France Forstnerič, Ferdo Godina, Manko Golar, Alenka Goljevšček, Danilo Gorišek, Karel Grabeljšek, Niko Grafenauer, Anton Ingolič, Slavko Jug, Branka Jurca, Vladimir Kavčič, Miroslav Košuta, Polonca Kovač, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Lojze Krakar, Miško Kranjec, Svet-lana Makarovič, Vital Mal, Mimi Malenšek, Miha Mate, Neža Maur-er, Janez Menart, Mira Mihelič, Jana Milčinski, Ivan Minatti, Tone Pavček, Borut Pečar, Vid Pečjak, Ela Peroci, Žarko Petan, Valentin Polanšek, Ivan Potrč, Slavko Pregl, Smiljan Rozman, Branko Rudolf, Breda Smolnikar, Jože Snoj, Leopold Suhadolčan, Tone Svetina, Milan Šega, Jože Šmit, Branko Šomen, Saša Vegri, Janez Vipotnik, Saša Vuga, Cvetko Zagorski, Dane Zaje, Pavle Zidar, Ciril Zlobec, Ivo Zorman in Beno Zupančič. Pogovorom so dodani tudi biografski in bibliografski podatki, ki bodo pripomogli k preglednejši podobi ustvarjanja posameznega avtorja. Berta Golobova je knjigo napisala že leta 1980. Ob letošnji izdaji knjige so trije pomembni pisatelji, s katerimi se je pogovarjala, že med pokojnimi: Beno Zupančič, s katerim se je pogovarjala dva meseca pred njegovo smrtjo in je prav Go-lobovi dal zadnji intervju, Leopold Suhadolčan in Angelo Cerkovnik. 2e naslov knjige »Srce ustvarja, roka piše« je napotilo. Marsikateri odgovor bodo mladi bralci našli v njej. Vprašanja, ki se jim porajajo ob branju knjig, morda tudi ob lastnih poskusih pisanja. M. Volčjak GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 29. MARCA 19S3 KAR SEBI NAJ PRIPIŠEJO Bilo je ob bučnem srečanju pilotov z vsega- sveta v Kranjski gori. Kaj vse jim nismo pripravili za njihovo dobro počutje! In človek bi verjel, da so lepo spravljeni v lepi, čisti in ugledni turistični Kranjski gori, da so tu zadovoljni, da bodo lepo počivali in gledali tisto, kar smo jim namenili pokazati. Toda nemirne duhove je vleklo tudi drugam. Tudi v Prešernov Kranj. V treh gručah so hodili po Kranju. In ena od deklet je prevajala v angleščino. »O, very niče«l sem slišal ko so uprli oči v Plečnikove arkade, pa v petelina zgoraj. Ko so pa pogledali v korita, si pa nisem upal pogledati njihovih obrazov. In potem še večja groza! Kljub blatu, ki seje ugrezal skoraj do gležnjev, so se na vso silo hoteli preriti do nekdanjega kranjskega obzidja na koncu cerkvenega dvorišča in pogledati dol na stare kranjske strehe. Dvignili so robove plaščev in kar pogumno zagazili v blato. Ker sv je pa le pregloboko udiralo, so se reševali na sneg ob robovih, kjer ga 'še ni vzelo in nazadnje pristali na nekaj deskah, ki jih je dobra roka položila v blato. Zdaj sem še bolj mižal. Od strahu! Pa menda j a ni tam za posušenim drevesom spet tisti večni človeški iztrebek, ki ga vsaj dvakrat na teden nekdo, ki se ne more navaditi na straniščno školjko ali pa je tako močan privrženec gesla »nazaj k naravi«, spusti na tla med drevo in zid. Nič niso rekli, torej ga menda ni bilo. Vzhičeni so bili nad raz- fledom. Celo slikali so se. Kljub latu, ki je fotografu silil za polo-ščene čevlje. In potem so gledali po ozki uličici, Tomšičevi, tja gor proti Kiselsteinu. Zdaj sem resnično molil, da bi ne zavili tja gor in videli prav vse sramote, kar je Kranj premore. Ne, obrnili so se in se vrnili k petelinu. Se vedno so bili dobre volje, le pod noge so pogledovali in s pogledi iskali, kje bi se lahko malo očedili. Kar jih je rešil, jih je rešil sneg, pa še ta je bil moker in umazan kot ves Kranj. Pripombe so padle, kot »škoda«, »pa tako lep kraj« in podobno. Kaj hočete, dragi turisti, piloti. Mi bi že uredili te stvari, če bi vedeli, da boste prišli. Za Prešernov praznik in za 8. marec, ko smo vedeli, da bodo v Kranj prišli kulturni ljudje, smo mesto namočili in oprali, da je kar teklo. Če bi se vi najavili, pa povedali da bi si radi *ogledali prav ta konec Kranja, bi morda tudi vrgli kakšno šaflo peska, da bi ne bilo ravno take moče. Vi pa kar takole, pridete meni nič, tebi nič. Zato si po moji ježevski pameti tudi svoje mpkre in usrane čevlje kar sebi pripišite. ZAMUJENA PRILOŽNOST Po nedavnih maratonskih razpravah - samo še simpozijev je manjkalo — smo le nekako pri-rinili naš novi delovni čas v jutranje sonce in hkrati se je premaknila »evropska« ura celo pri nas. Če bi človek seštel vse tiste burne sestanke po kolektivih, občinah in skratka povsod, kjer so globokoumno razpravljali o delovnem in obratovalnem času, potem bi najbrž dobili vrtoglave številke — za popisan papir in izgubljene ure. Ze res da stvar ni tako preprosta, ker delamo že lep čas od šestih zjutraj do dveh, a tulikšne pozornosti vendarle ne m služi. Zapravili smo veliko »stabilizacijskih« delovnih ur, čeprav do bro vemo, da bi se lahko v eni sami razpravi zmenili, da je bolje premakniti čas v poznejše jutro. Tako smo se zapletali, da je v dogovoru še veliko »lukenj« in verjetno tega maratona še ni konec. Veliko bolj kot delovni čas pa me skrbijo naše navade, ki so kar nekam »dol prišle«. Odkrito se Čudim, kako to, da ob »zgodovinskem« premiku poletne ure nismo praznovali, jo zalili in nasploh priredili rajanje po naše. Saj ne bi bilo treba v stilu norega noi>ega leta; pričakali pa bi lahko premik, zamik, pomik, na mik poletne ure. Morda smo bili zaradi vztrajnih poročil in reportaž o tem, kaj bo in kaj ne bo in kaj Je lahko in kaj ni lahko z vsem bioritmom vred rahla prestrašeni. Zdaj ko vemo, da nič ne boli, nam bo morda le kapnilo, da je tudi pomik ure lahko razlog za imenitno krokanje. Toda potolažite se saj bo drugo leto obletnica »zgodovinskega« pomika ... r TUDI TO SE ZGODI MOŠKI KOT MOŠKI, GOSPODINJA PA SAMA Sredi dopoldneva potrka na vrata stanovanja moški, ki pobira članarino. Gospodinja kuha kosilo in pripravlja »filo« za potico. Moški kot moški, gospodinja pa sama. A ničesar takega, kar si poti tem predstavljate. Moški je bil bistveno drugačnih nagibov in stremljenj. Rahlo nestabilen zaradi številnih gostoljubnih, poprej obiskanih članov društva, z nogami kot stiropor, zato pa tudi že neznansko lačen. Ko je obirajoča ženska iskala v sosednji sobi denar, ga je premagalo. Dvakrat je pogledal naokoli, da ga ja ne ravsne kakšen cucek izpod kuhinjske mize, se stegne in s prstom lastne roke hlastno poliže vso potičino »filo« iz sklede. Ko se je članica društva vrnila, je bil prizor samoumeven: pobiralec članarine, z nogami kot stiropor, ki mu kapljajo orehi od ust in grabežljivega prsta in vneta kuharica, ki se je skoraj sesedla od zgroženosti... . D.Sedej Tržič - Za majhen kraj je značilno, da ljudje dobro poznajo drug drugega, da vedo zai vsak sosedov vzpon ali padec. Tako se tudi rado zgodi, da kakšno slastno novico brezžični ob-rekljivski telefon mimogrede spremeni iz muhe v slona. Pred leti so bili v Tržiču izvrstna kost za glodanje osebni dohodki občinskih funkcionarjev. Zneski so iz dneva v (lan postajali višji, dokler niso prišli na ušesa tudi prizadetim, ki nič ne vedo za svoje »superplače«. Od takrat komisija za volitve in imenovanja redno poroča na zborih občinske skupščine o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev. Lestvica za minulo leto je že znana. Kot takrat tudi zdaj zneski, ki nastajajo na osnovi družbenega dogovora o nagrajevanju voljenih in imenovanih funkcionarjev, niso posebnega zavidanja vredni. Zlasti ne v primerjavi z njihovim zahtevnim delom in odgovornostjo. A glavno je, da je potešena radovednost srenje ... (H. J.) Urade približati občanom - V prizadevanjih, da bi občani lahko v kar najkrajšem času uredili nekatere zadeve, so se v mnogih občinah v Sloveniji odločili del uradnih ur upravnih organov opravljati kar v organizacijah združenega dela. V kranjski občini so na ta način nameravali v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih zamenjati skoraj polovico osebnih izkaznic in namenili 60 milijonov starih din za pogodbeno opravljano delo. Toda očitno nismo vajeni tega, du s«- uradi uprave selijo k našemu delovnem mestu, saj so na primer v eni od večjih delovnih organizacij v Kranju v Šestih dneh od pričakovanih 1(XH) zamenjali le 220 osebnih izkaznic. Ce bodo tako slabo pripravljeni tudi v drugih delovnih organizacijah, se utegnejo viti kasneje kar dolge vrste občanov pred okenci občinskega sekretariata za notranje zadeve. - L. M. Za Vodice manjka denarja Vodice so zadnja krajevna skupnost ljubljanske občine Šiška, kar se tam tudi temeljito pozna — Čeprav je desetero vasi v samem središču Slovenije, še vedno kopica komunalnih problemov — Krajevna samouprava in družbeno življenje krajevne skupnosti zgledno Vodice — Na 18 kvadratnih kilometrih se razteza krajevna skupnost Vodice, začetek ljubljanske občine Šiška. V desetih vaseh - Vodicah, Zapogah, Torovem, Dornicah, Dobruši, Repnjah, Polju, SkaruČni, Vojskem in Povodju — živi prek 2200 prebivalcev. Čeprav je do Ljubljane le streljaj, ima krajevna skupnost še 18 kilometrov makadamskih poti, pomanjkljivo javno razsvetljavo, neurejeno kanalizacijo, v treh vaseh neprimeren vodovod, skromno število telefonskih priključkov ... Da še vedno niso razviti kot je ravninskim vasem primerno, so kriva denarna sredstva, ki jih težko izprosijo od občine. Vsaka akcija je odvisna od samoprispevka. Saj krajani radi dajo, vendar so v primerjavi s krajani mestnih krajevnih skupnosti v svoji občini precej na slabšem. Predsednik krajevne skupnosti Vodice Anton Štalic je nanizal nekaj problemov, ki tarejo krajevno skupnost, in načrtov, ki bi jih radi uresničili, ko bi imeli na voljo več denarja: »Letošnji plan temelji pretežno na vzdrževanju kolektivne komunalne naprave. S pomočjo komunalne skupnosti v občini bomo letos dokončno uredili kanalizacijo meteornih voda, razmišljamo tudi o ureditvi centralnega pokopališča, pripravili bomo plane za mrliške vežice, o javni razsvetljavi pa bo odločal ostanek denarja. Troje vasi v krajevni skupnosti je še vedno brez telefona. S samoprispevkom bomo skušali kmalu napeljati 30 priključkov v Zapoge, Dornice in Torovo. Te vasi so tudi brez neoporečnega vodovoda. Se vedno namreč niso priključene na krvavški vodovod. Lani smo tod uredili 200-kubični rezervoar za vodo, uredili dovoze do zajetih, letos pa upamo na dokončno napeljavo tudi v te tri odmaknjene kraje. To je namreč kmetijsko območje, kjer vsako poletje precej trda prede glede vode, tako da jo je treba celo dovažati s cisternami. V krajevni skupnosti je problematičen Urbanizem. Radi bi se širili, vendar ne dobimo gradbenih dovoljenj, tudi če bi gradili sredi vasi. Precej obsežno ozemlje (150 kmetij zajema) je celo spomeniško zaščitenih, tako da se gradbeno slabo razvijamo. Za gradnjo ostanejo le redki obronki gozdov.« V krajevni skupnosti so tri trgovine. Z željo po širitvi vseh desetih vasi si krajani obetajo tudi širitev trgovinskih poslopij. Za naložbo se dogovarjajo s škofjeloško Loko, saj je po njihovem najboljši ponudnik. Čeprav tarnajo, da se razvoj nikamor ne premakne, pa v Vodicah vseeno ni tako črno. S samoprispevkom so se dokopali do zadovoljivega standarda. Šolo imajo in vrtec, kjer se odvija precej družbenega življenja, imajo dva družbena domova, v Vodicah in Skaručni. V SkaruČni ie sicer prazen, saj ga zaradi premalo denarja ne morejo vzdrževati. »Družbeno življenje je res dobro razvito,« pravi predsednik krajevne skupnosti Anton Štalic. »Močno je turistično društvo, saj smo pred leti pripravili celo kmečko ohcet. Letos oživljamo kulturno društvo, ves čas so aktivni športniki, ponosni smo tudi na štiri dejavna gasilska društva (Vodice, Zapoge, Repnje in Polje). Vse prireditve so množično obiskane, tudi ljudi, pripravljenih za delo, je nekaj. Manika nam le mentorjev, ki bi vodili družbeno življenje. Živahen je tudi utrip krajevne samouprave. «<> bi le še razvoj krajevne skupnosti šel po tej ti!? poti D.Z.Zlebir Planinci iz Gorij so zborovali Gorje — V petek, 11. marca, je bil 53. letni občni zbor planincev iz Gorij. Poleg domačinov, med katerimi je kar 837 članov društva, se je zboru udeležil tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bučar iz Ljubljane. Ker redno obiskuje občne zbore v Gorjah, so ga planinci izvolili za častnega člana društva in mu v zahvalo izročili diplomo ter sliko Gorij. Društvo, ki je bilo 1929. leta ustanovljeno kot drugo na območju sedanje radovljiške občine, oskrbuje dom Planika in kočo na Doliču pod Triglavom. V prvi postojanki je lani prenočilo 4581 gostov, obiskalo pa jo je okrog 8 tisoč gornikov. Na Doliču, kjer so kočo pred leti močno povečali", so lani imeli 8632 obiskovalcev, od katerih jih je 5633 prenočilo v postojanki. V obeh domovih je bilo finančno poslovanje kljub nekoliko manjšemu obisku in številu nočitev glede na leto poprej kar zadovoljivo. Postojanki še vedno oskrbujejo s konjiči, ki pri vračanju znosijo v dolino prazno embalažo. V društvu zelo dobro deluje tudi alpinistični odsek. Letošnjo zimo so v njem organizirali alpinistično šolo, ki jo je obiskovalo 25 slušateljev. Iz načrtov njegovegu bodočega dela pu velja omeniti, da se bosta načelnik Franci Ferjan in član Miha Zumer maja udeležila odpruve radovljiških alpinistov v južnoameriške Ande. Jože Ambrožič KAMEN SPOTIKE Mimoidočemu je lahko »hotk ob tem pogledu na K majsko goro, verjetno jta bi bili domačini veliko bolj veneti, ko bi označili, da gre za hotel. Takile zmazki v privlačno Kranjsktt goro ne sodijo. — Foto: F. Perdan Po številnih krtijih naAe prelepe Gorenjske so na stenah in na vidnih pročeljih ob vstopu v vasi lepe ali le dotrajane table, ki povedo, kam smo prišli. Lepo in prav, ko ie zdavnaj ne bi več imeli okrajev in tudi Naklo ie zdavnaj ni več občina... Foto: F. Perdan VAŠA PISMA TO NI ODNOS DO POTNIKOV! Zaradi varčevanja z bencinom se vedno pogosteje vozimo z avtobusom. Tako sem 20. marca čakal na avtobusni postaji na Jesenicah (pred Cufarjem) avtobus, ki pelje iz Rateč v Ljubljano. Ob 5.40 je pripeljal Integralov avtobus. Na prednjem steklu je imel tablo z izpisano relacijo Ljubljana-Rateče. Prepričan, da je avtobus pravi, sem vstopil. Pred železniško postajo je prišei do mene sprevodnik, začudeno pogledal, ko sem mu dejal, da grem do Kranja, in pojasnil, da gre ta avtobus le do parkirišča pred železarno. Medtem je že vzel ponujeni stotak in zaračunal vozovnico. Zaradi kratke relacije smo bili hitro na končni postaji. Nisem se mogel kar tako sprijazniti, da voznik M. G. in sprevodnik T. C tako malomarno opravljata svoie delo. Opozoril sem ju, da je dolžnost obeh namestitev pravt table z napisom relacije, pa me je šofer zavrnil: Bodi tiho. Brigaj se zase! Ko sem zapuščal parklm prostor, sem opazil, da je sprevodnik začel nameščati pravo tablo. Takšen odnos delavcev Integrala do potnikov ni pravšnji Človek bi v takem »primeru pričakoval vsaj opravičilo. Kaže, tU pri tem podjetju vsem še ni jasna, da avtobusni prevozi ustvarja* precejšen del dohodka, s tem p» tudi osebnega dohodka zaposlenih. Prav je, da se\takšnim hudem tudi jasno pove, da je njihova dolžnost tudi pravilna "nekulturni odnos do potnikov. San sem zaposlen v železarni. \lažtš za predelavo (vsak kolobar 2k*t mora imeti tablico z oznako kvalitete, dimenzije in šarže maten-ala. V primeru nepravilnost^ £ zamenjave materiala je delavec ki to zakrivi, ob premijo. Mogoč? bi bilo tudi za Integral dobro š bi šofer ali sprevodnik v prime-t malomarnega odnosa pregledali delo v lanskem letu * sprejeli program dela za fct* Ugotovili so. da se je zaradi turistične sezone število nočitev rnačih in tujih gostov zmanjša! V/roki za to so v glavnem znar-tako da si bo društvo v prihodr* prizadevalo oba jeseniška ho&P I vključiti v zimskošportni t u rije c I Na skupščini so pregledali tuo * delovanje komisij v okviru druSo* ki »o vse, razen manjših izjem, ^ lovale dobro. Komisija za vaitf« okolja je prizadevnim krajanom pohvale in tudi po&fala pn Tnrtnia Pregledali so tudi deloval mlajših članov društva po šolah * * ;u da so bi V minule* ffmHu vsi Telo aktivni Tako r društvo ocenilo telovsr« (Irufltv« v minulem letu » „b^ienpmparo «> TOREK, 29. MARCA 1983 KRONIKA 15. STRAN O LAS Gorenjska nočna kronika ZLORABLJENI KARATE V Škofji Loki je negodnež, ki trenira Karate, to vzhodnjaško borilno veščino izkoristil proti znancu. S kolom je nad njim. nakazal enega od prijemov in ga poškodoval. »Orožje« so zasegli miličniki. Preplašenega fanta, ki je bil sam presenečen nad takim potekom dogodkov, so v očetovem spremstvu poslali domov. DVE AVTOBUSNI Na zadnji postaji v Kranjski gori bi moral R. Č. izstopiti, vendar Je zaspal. Sprevodnik ga je nerahločutno vrgel iz sladkega sna, zaradi česar ga je prizadeti kresnil po nosu. Sprevodnik je odšel k zdravniku, R. Č. pa do iztreznitve na hladno. Tudi potnik, ki se je peljal iz Radovljice v Kranj, je bil krepko nasekan. Ker je ponesnažil avtobus, so ga na postaji vrgli ven. Nato je kujavo legel prav na prostor, kjer ustavljajo avtobusi. A ne za dolgo, ker so ga nemudoma odvedli na milico. NI SE SPOMNIL V jeseniško bolnišnico so pripeljali ranjenega moškega, ki ga je dodobra pretepel njegov zet. Ko so slednjega spraševali o dogodku, se ni mogel pohvaliti s posebno briljantnim spominom. Kolikor se spominja, je dejal, je tasta le brcnil. Na milici so mu dali obilo časa in priložnosti, da si spomin nekoliko osveži. MIR IN HVALEŽNOST Možaka iz Škofje Loke je pijača popolnoma poživinila, trpeli so pa otroci in žena. Ko so podivjanega dedca za eno noč zadržali tam, kjer je manj možnosti za razgrajanje, je hvaležna žena telefonirala, da bo vsaj enkrat mimo prebila noč. SOSEDSKA IDILA Soseda na Pivki, ki sta že lep čas sprta, sta se minuli teden krepko spoprijela. Iznajdljivejši si je pomagal celo z grabljami in sosedu naložil lepo število udarcev na grbo. Da bi se ga sosed v prihodnje ne lotil s Čim nevarnejšim, se je zatekel na milico. NEMIRNA NOČ V mlaju je bila nemirna noč. Pa ljudi ni le luna trkala, temveč jih je tiščal tudi poln žep. Napili so se ga v kranjski restavraciji Park, pri Viktorju, Pri Turku na Črnivcu, pri Homanu v Loki, na škofjeloški avtobusni postaji, v bifeju na Planini, miličniki pa so posegli tudi v nekatere družinske pretepe. Ko je mlaj minil in so ' denarnice shujšale, so možakarji postali pohlevnejši. Mejni prehodi so pripravljeni na naval potnikov Kliub večjim administrativno tehničnim opravilom ki jih zahtevaj novi predpisi, med drugim depozit obmejne službe upajo, £ bddo ob kadrovskih okrepitvah potnikom omogočili kar najhitrejši prehod - Pomoč pri usmerjanju prometa na svoji strani pa so obljubili avstrijski obmejni organi Ljubelj - Vsak petek popoldne in tobusov. To je bd namreč zadnj« zvečer se promet na .mejnem prehodu Ljubelj kar precej zgosti 1 ako je bilo tudi konec prejšnjega tedna ko je okoli devete ure zvečer začelo povrh še snežiti, a na srečo ne toliko da bi to ogrožalo promet Po 19 uri je navadno vse več avtobusov z našimi delavci na začasnem delu v tujini, ki se praktično vsak konec tedna če le niso kaj dlje od Miinchna, podajo na obisk k do mačim. Ta teden pa jihbo še več ^j » zaradi velikonočnih praznikov odW«io za Dot domov tudi drugi, ffXl?en?, ki le nekajkrat letno ZZ domov Na vseh severnih ^rp&botaftgost promet, tak kot vsako leto ob> tem fr VendaI ootTa v drugačnih SSgjfrtf^ od prejšnjega auSegl obiska spet spremenili cann^p^pisi- Kljub vegjrri opravilom, ki jih imajo obmejni orgarn, .tako carina kot mejna milicapa vendarle pričakujemo, da bo oromet *ez meine prehode potekal brez vSjih Sojev- Na to bo se sicer tekalo v turistični sezoni. Prav t je zanimalo tudi predstavnike republiških in gorenjskih družbenopolitičnih organizacij, zato so prejsn petek obiskali mejni prehod Ljubelj m se zanimali za morebitne težave pridelu obmejnih organov. k Te dni bo carinikom jeseniSKe carinarnice na gorenjskih mejnih prehodih priskočilo na f njihovih kolegov, od tega jih 1; minuli petek pomagalo na Ljulju-Brez te pomoči običajna ne bi bila kos povečanemu prehodu potnikov čez mejo. T akšna pomoč obmejni službi se obeta tud. v a pni u in maju, vsakič za konec tedna tako na Ljubelju kot na Korenskem Čeprav na Ljubelju pričakujejo največji promet v četrtek in peteK, pa se verjetno ni treba bati taksne gneče kot je bila letošnjega 14. januarja, ko je samo čez ta mej"' prehod prepeljalo zdomce 2 av- dan, preden so ugasnile pravice do uvoza blaga Zn zdomce. No, novi predpisi spet omogočajo uvoz, ob tem pa je carinski službi naloženo kar precej administrativnega dela, saj je treba na primer v potnem listu šteti zaporedne vstope — za prvih pet pa velja pravica uvoza blaga po novem, poleg drugih ugodnosti seveda. Vse to že vse od uveljavitve sprememb povečuje delo carinske službe in kaže, da vnos blaga zdomcev in drugih ne bo usahnil, dokler bo na našem trgu primanjkovalo kave, rezervnih delov ipd. in dokler bodo nekateri tehnični predmeti pri nas dosti dražji kot v tujini. Vendar pa so obmejne službe pripravljene tudi na tako oteženo delo, tudi na to, da naši državljani poskušajo uvažati tisto, kar mimo svojih pravic ter s tem povečujejo Število carinskih prekrškov. Vendar pa nikakor ni mogoče vsega stlačiti v isti ko*. Carinskemu uslužbencu je jasno, da se nekdo ukvarja s tihotapstvom, če ima v potnem listu na mesec kar okoli GO žigov. Samo lani so obmejni organi na gorenjskih mejnih prehodih ugotovili, da se okoli 120 naših državljanov iz vseh krajev države ukvarja s tihotapstvom, zato so občinskim upravnim organom predlagali odvzem potnih listov. Kaže, da so zadeli prave. Po drugi strani pa so o teh problemih razpravljali že v klubih naših delavcev v tujini ter sklenili, da bodo zavarovali dobro ime svojih članov ter vse, ki bi jih zalotili na meji pri tihotapljenju, izključi iz svoje sredine. Takšnega mnenja so tudi nekateri tuji delodajalci, saj se je že zgodilo, da je šoferja avtobusa, ki je skril blago v prostore, ki jih pozna le šofer, delodajalec takoj odpustil iz službe. Obmejni organi tudi ved«), da vsakega potnika ne gre gledati kot potencialnega tihotapca, ki mu je edini namen potovanja osebna korist na škodo države da vsak avtobus ni potujoče skladišče kave in drugega blaga, in zato tudi ni vzroka, da bi jih podrobneje pregledovali in zadrževali na prehodu. Vsekakor bi si želeli, da bi bili taki v večini. L. M. 1 Tovarniška prodajalna TTI u -T_ | mbažna predilnica in tkalnica tržii Osnovna šola heroja GRAJZERJA Tržič Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za enoto glasbene šole UČITELJA ZA KLAVIR IN KOREPETICIJE za določen čas od 11.4. do 25.6.83 Kandidati morajo izpolnjevati določila zakona o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na osnovno šolo heroja Grajzerja Tržič. Prodaja KŽK KRANJ -HRASTJE cd fi M Za večjo prometno varnost Kolesa spet na cesti S toplejšimi dnevi se na cestah pogosteje pojavljajo kolesarji, čeprav pa je med njimi tudi nekaj takih, ki so trmasto vztrajali na tem vozilu tudi v najhujši zimi. Ker pa je vsako leto med kolesarji kar precej žrtev v prometu, ni odveč,, če pred kolesarsko sezono opozorimo na previdno vožnjo. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da otroci, starejši od sedmih let, ki se v šolah usposobijo za vožnjo s kolesom, lahko samostojno vozijo kolo v prometu na cesti, če imajo pri sebi izkaznico o opravljenem kolesarskem izpitu. Otroci, mlajši od sedmih let, in taki, ki še nimajo 14 let, pa še niso opravili kolesarskega izpita, smejo voziti kolo v prometu le v spremstvu osebe, starejše od 14 let. Voznik sme na kolesu voziti otroka, starega do 7 let, če je zanj na kolesu poseben sedež s stopalkami. Na prtljažniku kolesa ni dovoljeno voziti oseb, vendar pogosto mladina na kolesu izvaja prave vratolomne vaje. Kolesarji v prometu smejo uporabljati samo brezhibna in po predpisih opremljena kolesa; potrebne luči, zvonec, zavore in svetlobno odbojna stekla. Kolesar pa bo v mraku in ponoči na cesti še bolj viden. Če kolo opremi z dodatnimi odsevniki — ploščicami v prednjem in zadnjem kolesu ali pa z zložljivo odsevno puščico, pritrjeno na zadnji levi strani ogrodja. S takimi odsevniki bo kolesar v prometu viden v soju žarometov na zadostno razdaljo. Pogosto pa med vzroki nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, zasledimo, da je bil kolesar vinjen. Treznost je pač eden od pogojev za večjo varnost tudi. kadar sedemo na kolo. Mrak ___ kombivak Alkohol in hitrost Carinski pregled — Kljub povečanemu prometu je treba opraviti carinski postopek za blago, ki ga potnik prenese čez mejo, razen tega pa še ves administrativno tehnični posel, ki ga nalagajo novi predpisi. — Foto: F. Perdan Jesenice — Občinski sodnik za prekrške Jesenice je lani obravnaval 2861 zadev, največ predlogov pa so vložili organi za notranje zadeve, inšpekcijski organi, javni tožilec, organi občinske skupščine in drugi. Največ prekrškov je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih omamljajočih sredstev, slede prekrški zaradi nedovoljene hitrosti, vožnja brez vozniškega dovoljenja in prekrški, ker vozila niso bila tehnično brezhibna. V primerjavi s prejšnjimi leti je očiten porast prekrškov zaradi nedovoljene hitrosti, vožnje vozil, ki niso tehnično brezhibna, manjši pa je porast prekrškov zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter vozniškega dovoljenja. Ker so Jesenice majhna občina, je imel občinski sodnik za prekrške precej zadev tudi zaradi prekrškov na meji, kot so neustrezne potne listine, orožje in drugi prekrški, ki se pojavljajo ob prestopih meje. Vse te zadeve so reševali takoj, prednostno in jih rešili v nekaj dneh. d g Pripravljeni na gnečo Konec prejšnjega tedna se je na naših severnih mejnih prehodih začel povečevati promet in tako bo še ves ta teden tja do petka in sobote, ko bo val delavcev na začasnem delu v tujini, ki prihajajo na velikonočne počitnice, polagama začel usihati. Že čez nekaj dni se bo spet povečal — toda tokrat drugo smer. Ker se še vsi spominjamo lanske novembrske gneče in zmede, ker potniki niso vedeli za predpise o prepovedi uvoza blaga, še bolj pa zato, ker so velikonočna potovanja že nekakšna priprava na poletno turistično sezono, smo se o pripravljenosti carinske službe in službe mejne milice pozanimali na Ljubelju. strijski strani izločali iz prometa tovornjake, ki s počasno vožnjo v strmine ovirajo promet, tako da bodo imeli prednost avtobusi in osebni avtomobili. £e bo potrebno bodo promet preusmerjali na manj obremenjene mejne prehode. Res pa je, da imajo zaradi novih predpisov tudi miličniki nekaj več dela kot poprej.« D j uro Milić, vodja sektorja za mejne zadeve in tujce pri UNZ Kranj: . . »Za ta teden so mejni milici priskočili na pomoč iz drugih postaj mejne milice, predvsem iz Nove gorice in Kopra, kjer so te dni manj obremenjeni. Tako zaradi kontrole, ki jo opravlja mejna milica, ne bo daljše čakalne dobe. V najhujši konici lahko sicer pride do kakšnih dveh ur čakanja. Dogovorjeni smo z avstrijskimi kolegi, da bodo na av- Jože Arbiter, komandir Postaje mejne milice Ljubelj: »Petkova gneča na Ljubelju in na Korenskem sedlu je že nekaj časa običajna. Toda tega petka se kar malo bojimo, saj pričakujemo zaradi praznikov največji promet. Tako je bilo že vsa leta doslej, najbolj pa se vse zgosti prav v nočnem času. Z naše strani bomo storili vse, da bo promet potekal kar najhitreje, saj razumemo nestrpnost potnikov Manj lahko razumemo tiste potnike, ki imajo še vedno tujo delovno vizo, pa se vozijo kar dvakrat na teden domov z avtobusi. Oskrba našega trga in razlike v cenah se pač odražajo tudi v potovanjih nekaterih naših delavcev na začasnem delu v tujini.« Dante Jasnič, upravnik carinarnice Jesenice: »Carinikom na mejnih prehodih te dni že pomagajo njihovi kolegi iz carinskih izpostav v notranjosti. Pomoč v kadru je le del pripravljenosti na pričakovan večji promet v teh praznikih. Na več dosedanjih posvetovanjih smo se v Sloveniji dogovorili tudi glede priprav na bližnjo turistično sezono, navodila pa je Zvezna carinska uprava pripravila dovolj zgodaj. Vsekakor se bosta promet in delo carinikov odvijala v znamenju restriktivnih ukrepov, ki jih vsi poznamo. To pomeni več dela za carinika tako pri potniku, ki vstopa — glede njegovih pravic do uvoza — kot tudi pri izstopu — kontrola vplačanega depozita, namen in verodostojnost dokumentov za službena potovanja itd. Administrativno tehnično delo pa seveda jemlje čas za redni carinski postopek. Tega pa nikakor ni manj, saj domala vsi potniki, še posebej pa zdomci, izkoristijo svoje pravice do uvoza raznih predmetov, zakaj bi je ne. Carinska služba bo vsekakor naredila, kar je v njeni moči, kolonam pa se verjetno ne bo dalo izogniti, kot se jim v sezoni ne morejo v nobeni deželi, skozi katero vodijo turistične poti proti jugu.« L. M. PLANICA — Še ne enaindvajsetletni Student VŠTK iz Ljubljane Primož Ulaga je na zaključku .letošnjega svetovnega pokala na stari Bloudkovi velikanki dosegel svoj največji uspeh v tem pokalu. V Planici mu je namreč drugič uspelo premagati vso svetovno skakalno elito. Prvič je Primožu Ulagi uspelo zmagati v predlanski sezoni v Thunder Bay. Tako se je letošnja Planica res uspešno poslovila od letošnje skakalne sezone. Navdušenje z uspehom Ulage je doseglo svoj vrhunec ob obeh uspelih skokih letošnjega zmagovalca na 120-metrski skakalnici. Ljubitelji Planice so si dali duška. Čeprav smučina ni bila hitra, so lahko uživali ob uspešnih skokih najboljših skakalnih mojstrov na svetu. Tekmovanje se Je na 120-metrski skakalnici začelo tako ;ot že dolgo ne. Čeprav skakalnica ni da- iala lepega videza, saj je bila bolj rjava ;ot pa bela, toda vsi so že v prvi in nato v drugi seriji pokazali, kako se mora skakati, če ne že poleteti. Najbolj razveseljivo je bilo, da je Primož Ulaga že v prvi seriji a 119,5 metra spravil na kolena vse t ostale najboljše. Od drugouvrščenega Kanadčana Horsta Bulaua je imel kar več kot osem točk prednosti. V drugi seriji je nestrpnost še rasla. Se posebno zato, ko je Rajko Lotrič z lepim in uspelim skokom najavil kandidaturo za svojo prvo točko v letošnjem svetovnem pokalu. Nestrpnost se je še povečevala, ko so v zadnji tretjini skakalci res dosegali prave dolžine. Nestrpnost je bila tudi zato, ker smo vsi s strahom pričakovali, ali bo Primožu Ulagi uspelo obraniti prvo mesto. To je Primožu uspelo! Zbral se je, dosegel v lepem slogu dobro daljavo in zmagoslavje. Iskrene čestitke vsem, ki so nam v teh dveh dneh pripravili tako slavje. Iskrene čestitke tudi vsem tistim delavcem, ki so neutrudno bili bitko s snegom in ki so jo tudi dobili. Organizacijski komite Planica načrtuje, da bodo tudi drugo leto dobili organizacijo finale svetovnega pokala. Še posebno zato, ker bo Planica v prihodnji sezoni slavila 50-letnico. V svetovnem pokalu je zmagal Finec Nvkenen, v rnoštvenem seštevku pa so bili najuspešnejši Norvežani. Primož Ulaga: »Vesel sem plani&ke zmage In tudi drugega mesta. Še posebno zato ker sem lansko sezono odskakal slabo in ki je bila zame po-popolni polom. Z delom in svojim prepričanjem sem dokazal, lahko posežem tudi po najvišjih mednarodnih zmagah. Obenem bi se rad zahvalil vsem ljubiteljem smučarskih skokov pri nas, ki so nam dva dni dajali pravo podporo«. Rezultati - 1. Ul »ga (Jug slaviia) 260,0 (119,5 - 115), 2. Bulau (Kanada) 257,0 (115 - 117), 3. Schallert (Avstrija) 250,7 (113 - 117), 4. Hansson (Norveška) 247,6 (113 - 113), 5. Nykenen (Finska) 245,0 (105,5 - 119), 6. Kogler 241,6 (111 -110), 7. Walner (oba Avstrija) 237,3 (108,5 - 113), 8. VValdvogel (ZRN) 228,8 (108 -106), 9. Opas (Norveška) 228,6 (106 - 110), 10. Ploc (CSSR) 224,7 (105 - 110), 11. Ri-goni (Italija) 220,4 (105 - 105,5), 12. Pro-kopenko (SZ) 218,8 (101 - 108), 13. Zuelhe (ZDA) 217,9 (111 - 99,5), 15. Lotrič (Jugoslavija) 215,9 (99,5 - 106). Svetovni pokal — posamezno — 1. Nykenen 277, 2. Bulau 260, 3. Kogler 211, 4. Hansson 186, 5. Per Bergerud 137, 18. Ulaga 70; ekipno - 1. Norveška 859, 2. Finska 696, 3. Avstrija 581, 4. Kanada 387, 5. NDR 267, 8. Jugoslavija 91. Prvenstvo SFRJ za veterane KRANJ - Smučarska zveza Jugoslavije in smučarski klub Triglav iz Kranja bosta v nedeljo 3. aprila organizatorja prvega državnega prvenstva v smučarskem teku za veterane in veteranke V tem Času bo na Pokljuki tudi državno prvenstvo na 50 in 20 kilometrov Vsi veterani in veteranke, ki se boste prijavili za to prvo državnč pr venstvo boste startali na Pokljuki s tekom na 50 in 20 km. Pravico nastopa na tem prvem državnem prvenstvu imajo ženske letnik 1930 do 34, letnik 1935 do 39 letmkl940 do 44, letnik 1945 do 49, letnik 1950 do 54 in letnik 1955 in starejše. Moški imajo iste kategorije, razlika je le v tem. da •itartajo lahko tudi tekači letnik 1955 do 69 letnik 1960 do 64. letnik 1966 in starejši. Prijave je treba poslati na SK Triulav pp 137 do 29. marca. Start teka na 50 in 20 km bo na Pokljuki ob 10 uri IZVRSTEN NASTOP ULAGE IN TEPEŠA PLANICA - Planiška 90-metrska skakalnica je bila že prvi dan dvodnevnega finala za letošnji svetovni pokal taka kot smo jo bili navajeni vsa leta. Delavci, ki so se teden dni borili s snegom, so skoraj v nemogočih pogojih naredili vse, da je bila skakalnica res nared za veliki obračun. Na startu je bilo devetinpetdeset tekmovalcev iz štirinajstih evropskih držav ter Kanade in Amerike. Vodilni v svetovnem pokalu Finec Matti Nykenen je že v prvi uradni seriji dokazal, da je ta čas res najboljši skakalec na svetu. Povsem se je ponesrečil prvi skok Horstu Bulauu, ki je pristal pri 85,5 metra in si s tem skokom zapravil vse možnosti, da bi v končnem seštevku za veliki globus prehitel Finca. Še najbolj veseli so bili v našem taboru, saj je Primožu Ulagi uspelo, da je dosegel izvrstno drugo mesto le z malenkostnim zaostankom za zmagovalcem Nykenenom. Jugoslovanski uspeh je dodal še Miran Tepeš, ki je bil odličen četrti. Res pravi podvig za ta naša dva mlada skakalca, ki sta že celo sezono obetala, da se bosta z resnim in marljivim delom priključila najboljšim na svetu. To jima je v Planici na 90-metrski skakalnici v soboto tudi uspelo. To je bil hkrati res pravi uvod v planiško slavje, saj je bilo že v soboto in tudi v nedeljo pravo vzdušje, ki mu je botrovalo res pravo pomladansko lepo sončno vreme. Rezultati - 1. Nykenen (Finska) 262,7 (92 - 92), 2. Ulaga (Jugoslavija) 261,1 (90 - 93), 3. Hansson (Norveška) 258.1 (95,5 - 85), 4. Tepeš (Jugoslavija) 257,4 (89 - 92), 5. Bualu (Kanada) 256,6 (85,5 -95), 6. Opaas (Norveška) 255.7 (89 - 92,5), Dolgoletnega zaslužnega delavca Emmeriha Pepeuniga, ki so ga letos v Planici še posebno počastili, bo v komiteju FIS za skoke v prihodnje nadomestil olimpijski zmagovalec Toni Innauer. 7. Schalert (Avstrija) 255,2 (88 - 93,5), 8. Hastings (ZDA) 244,7 (90 - 84), 9. Bergerud (Norveška) 248.3 ( 88.5 - 84). 10. Sumi (Švica) 236.7 (84,5 - 87), 11. Parma (CSSR) 236,6 (86.5 - 84). 12. Stolz echner (ZDA) 236.2 (86 - 85.5). 13. Walner (Avstrija) 234,8 (85 - 85), 14. Colin (Francija) 234,6 ( 83 - 87,5), 15. Kogler (Avstrija) 234,0 (82,5 - 87). D. Humer Foto: F. Perdan Klasična kombinacija se uveljavlja Kdor spremlja dogodke na smučarskih prizoriščih, je težko prezrl, da je klasična kombinacija v svetu in pri nas doživela preporod. To dokazuje doslej največje število nastopajočih vsega sveta v Reit in Winklu in tudi visoka kvaliteta mladih kombinatorcev, ki so se vso zimo borih v tekmovalnju za alpski pokal in se zbrali na finalni tekmi 19. in 20. marca v Planici. V Planici je med mladimi uspešno nastopil Janez Fajfar z Bleda, pri pionirjih pa Robi Koštrun in Peter Jošt, oba iz Tržiča. Vsi trije so se v minuli sezoni enakovredno borili za najvišja mesta. Zlasti uspešen je bil Robi Koštrun, saj je na prvi tekmi v Posso Rolle celo zmagal, dvakrat je bil tretji, enkrat sedmi in v končnem seštevku zasedel odlično drugo mesto. Peter Jošt je bil na koncu soliden šesti, najboljšo uvrstitev, 4. mesto, pa je dosegel na finalni tekmi v Planici. Pri mladincih do 18 let je Janez Fajfar z najboljšo uvrstitvijo v finalni tekmi (5. mesto) prodrl na 8. mesto in presegel pričakovanja, saj po lanski sezoni ni bilo pričakovati takega uspeha. Skratka, alpski pokal je bil za vse doslej naj- Za večjo kakovost klasične kombinacije bo potrebno razširiti bazo. Sedanja reprezentanca sestoji iz tekmovalcev le dveh klubov, Bleda in Tržiča. Dobri rezultati bi morali spodbuditi tudi ostale klube, da bi med skakalci poiskali uspešnejše. Garanje namreč še ni našlo domovinske pravice v nekaterih športih, zato morajo biti trenerji res pravi pedagogi, če zmorejo skakalce usmeriti v mnogo napornejšo disciplino. Ce ne bo mladih tekmovalcev, ne bo konkurence, ki je gibalo napredka. . Prihodnja sezona je olimpijska. Na olimpiadi lahko največ pričakujemo od Vidica in Koštruna. Uvrstitev v prvo polovico je že uspeh, vsaka boljša |>a presenečenje. Večja bodo pričakovanja na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem. Ob izredni prizadevnosti re-rezentantov pod vodstvom Franca Am-rožiča, ob sodelovanju pomožnega in koštrun je s 16. mestom na sve- uspešneiši. Robi Koštrun le tovnem mladinskem prvenstvu dosegel tudi najboljšo jugoslovansko uvrstitev, s 25. mestom v članski svetovni eliti pa je nakazal, da lahko v prihodnje uspešno nastopi tudi v tej konkurenci. 22-letni Blejec Drago Vidic velja za našega najboljšega kombinatorca, saj je na državnem prvenstvu uspešno odbil napad mladega rodu in zmagal. Na predolim-pijskem tekmovanju je bil 21., v tekih pa se je s 16. mestom še posebej izkazal. Komaj 14-letna Matjaž Zupan in Boštjan Demšar nista nastopila v mednarodni areni, zato je bil njun cilj sezone pokal Cockta za starejše pionirje v skokih. Uvrstila sta se na 3. in 4. mesto. KMETIJSKO ŽIVILSKI ^ KOMBINAT KRANJ TOZI) Kmetijstvo V cvetličarni Zlato polje in Strazišče že sprejemamo cvetlična koritu, ter jih nasujamo z raznovrstnim okenskim in balkonskim cvetjem. Nasajena korita bomo hranili do 15. 5. H3. Se priporočamo! klubskih trenerjev, direktorja klasičnih reprezentanc, zdravnika in psihologa, je upati, da bomo ob koncu naslednje sezone znova pisali o napredku. Ivo Kone Gozdarji in lesarji smučali Zelenica — Delavci sestavljene organizacije združenega dela gorenjskih lesarjev in gozdarjev so na Zelenici tekmovali v tekih in veleslalomu. Letošnje igre so pripravili delavci tržiškega Zlita, izvedel pa jih je Smučarski klub Tržič. Sodelovalo je 250 športnikov, od tega 190 v veleslalomu in 60 v tekih. Najuspešnejši ho bili športniki Alplesa. Med tekači sta bili med ženskami najuspešnejši Lidija Kustec (Jelovica) v kategoriji nad 30 let in Metka Jošt (GG Kranj) v kategoriji do 30 let. Meti moškimi nad 35 let je bil najhitrejši Franc Lapajne (LIP Bled) in Mirko Lanajne (LIP Bled) v kategorji do 35 let. Ekipno je slavil Alple« pred Lipom, GG Kranj. Gradisom in GG z Bleda. V veleslalomu je bila udeležba številnejša. Marija Praprotnik (GG Bled) je zmagala med ženskami nad 30 let in Metka Skrt (Alples) med ženskami do 30 let. Peter Lakota (GG Bled) je zmagal med moškimi nad 45 let, Janče §mid (Alples) med moškimi od 36 do 45 let, Milan Prezelj (Alples) med moškimi od 28 do 35 let in Milan Rozman (GG Kranj) med moškimi do 27 let. Ekipno je zmagal Alples pred Lip Bled, GG Kranj, GG Bled in Jelovico. V seštevku obeh kategorij pa je zmagal Alples. Sledijo LIP Bled, (IG Kranj, GG Bled, Jelovica, ZLIT Tržič. Aero Medvode in Gradiš škofja Loka J. Kikel GLAS 16. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 29. MARCA 1M3 Zmagoslavje Primoža Ulage Še ne enaindvajsetletni Ljubljančan Primož Vlaga se je takole veselil svojih pla-niških uspehov. Če bi bila šteta kombinacija, bi bil najboljši, saj je bil prvi in drugi. Finale svetovnega pokala Klubski kolega Primoža Ulage Miran Tepeš se je izkazal v soboto, ko je zasedel izvrstno četrto mesto. stali Milan Rozman med možlrimi ; Anton Meglič med moškimi R tv-« ie(j r> » . Član smučarskega kluba Jesenice Rajko Lotrič je v nedeljo na 120-metni skakalnici dokazal, da zna skakati. Bil je petnajsti in s tem mestom « dosegel svojo prvo točko v svetovnem pokalu. Tržiške športne novice f|| SANKANJE V LOMU - Lomljani so pripravili klubsko sankaško prvenstvo. Sodelovalo je 40 sankačev. Tekmovali so z navadnimi sanmi. Med mlajšimi pionirji je zmagal Aleš Primožič, med mlajšimi pionirkami Marička Kralj, med mladinci Marjan Meglič, med članicami Jelka Primožič, med člani Vinko Meglič, ki je dosegel najboljši čas meti vsemi, med veterani Vinko Perne m med dvosedi Janez in Florijan Primožič. Lomljani so pripravili tudi tekmovanje v veleslalomu. Zmagali so Irma Soklič, Drago Primožič. Mojca Meglič in Milan Rozman. TRZlCANl NA SINDIKALNIH TEKMAH - Tudi TržiČani so pripravili letošnje sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je bilo na Zelenici, sodelovalo pa je okrog 100 smučarjev i/. 16 osnovnih sindikalnih organizacij. Med posamezniki je bil najhitrejši Franc Komac (TRIO), ekipno moštvo Pekovega tozda Obutev. Zmagovalci so po- Sporočili ste nam USPEH 2IR0VSKIH STRELK - V Murski Soboti je bilo republiško prvenstvo ŠŠD v streljanju /. zračno puško. Zirovke Metka Mravlje. Sonja Ceferin in Mojca Leveč so zasedle odlično drugo mesto in dosegle enega največjih uspehov. ŠAHOVSKO'PRVENSTVO ISKRE -Šahovska sekcija Iskre je priredila prvo medtozdovsko prvenstvo, ki je pokazalo, da je v Iskri za šah veliko zanimanje, ne manjka pa tudi kvalitetnih šahistov. Zmagal« so Stikala pred Števci I. Vzdrževanjem. ATC, Orodjarno, K R-Razvoj II, Števci II, Erom, RR-Razvoj I. MM) ,n ti v V. Zorman UPEH DEŽELAKA. JERAJA IN BISTO V A— Na marčnem hitro poteznem prvenstvu kranjskih Aahistov je zli točkami brez poraza zmagal Brane Deželak Sledijo Ule, Jokovid, Ivanovič itd. PO tren turnirjih vodi Jokovič. ŠD Kranj pa je v sodelovanju s ŠD Sava pripravil turnir drugo in tretjekategornikov. Vzorno lin je vodil zvezni šahovski sodnik Ljubo Hjor-djevič. Med drugokategorniki sta Kkupai zmagala Zlatko Jeraj m Tuše R»»tt>v, med trejekategorniki pa so zmagali Bet Hen-der, Matjaž Janša in Tomaž Simunac. D. Jokovič Dujovič in Mahmutovič na državno prvenstvo Ljubljana - V Festivalni dvorani v Ljubljani je bilo slovensko mladinsko prvenstvo v karateju Meti 57 tekmovalci iz 19 slovenskih klubov so nastopili tudi mladinci Gorenjske: Dujovič. Drobnjak in M a hm u tov ič (vsi Karate klub Kranj) ter Mohorič iz radovljiškega klul»a. Mitja Dujovič je v lahki kategoriji ponovil lanski uspeh in osvojil tretje mesto. Zlatan Mahmutovič je leto« prvič nastooi na republiškem prvenstvu in zasedel odlično drugo mesto v težki kategorni. Oba sta v soboto, 26. marca, zastopala Slovenijo na državnem prvenstvu v Zenici. Mohorič m Drobnjak »ta izpadla v prvem kolu. Na tekmovanju BO največ prvih mest osvojili karateisti maril>or»k« regije, med njimi je izstopi! predvsem Boris Budj« J, prntntkar Komac med moškimi C, Andrej Sofci med moškimi D, Mitja Stri tih med reškimi E Marjan Sarabon med mi G, Janez Ahačič med mo&kimi^ Blanka Ruparčič med ženska^ a n.. mjana Zaplotnik med ženskami R Olfi Benčina med ženskami C, Marjeta D«J 1 žan med ženskami D in Marila v-JiZk I ter Cilka Sarabon med žensji^T^' Ekipno je zmagala Peko Obutev 1 SGP, skupnimi službami BPT l-JL r I BPT-Tkalnico. ' rnom 1 Razen tekmovanja v veleslalomu * Tržičani pripravili tudi tekme y sankač«, in tekih. V vseh treh disciplin^ iTni stopalo okrog 200 Tržičanov, ka,. j v razmerno malo. Veliko manj pa jih je al stopilo v vseh treh disciplinah, kj ^ v-ločale o uvrstitvi v trojni kombina Med ženskami nad 30 let je v trojni kc«? binaciji zmagala Sonja Sajovic (BPT Konfekcija), med ženskami do ao to » Antonija Markič (SGP). V kate*o£ moških nad 40 let je slavil Mi^ja Strici (SGP), med moškimi od 30 do 40 let ris Bertoncelj (SO Tržič) in med mošt mi do 30 let Milan Rozman (Goa&v gospodarstvo). j j-^. Iz ambulant na smuči Zelenica - Letošnje zimske igre renjskih zdravstvenih delavcev so prij*s vili na Zelenici Tržičani. Sodelovalo * 1,10 tekmovalcev. Tekma je dobro uspea Najprej je bil na sporedu veleslalom Med ženskami so bile v posameznih kategorijah najhitrejše Alenka Mertctn^ (ZD Jesenice), Ljudmila Ponilcvar (I? Bled) in Irena Gartner (ZD Škofja Lo!u Med moškimi pa Tone Martinčič (ZD Tržič) Viktor Stražišar (Obratna ambu lanta Železarne Jesenice), Miran Mekin* (ZD Jesenice) in Franci Meglič (Zavod *s socialno medicino in higieno). Tudi tekaško tekmovanje je bilo na Zelenici. Med ženskami so zmagale Tilii Cerkovnik (Bolnica Jesenice), Nanb Cufar (Bolnica Jesenice) in Oriana Janša (ZD Kranj). Med moškimi pa so slavili Viktor StražiČar (OA Železarne), Jan*.' Rojšek (ZD Kranj) in Ivo Skumavc (Bolnica Jesenice). V kombinaciji so bile med ženskami najboljše Tilka Cerkovnik (Bol. Jesenk* Martina Zupančič (ZD Skofja Loka) s Natla Cufar (Bol. Jesenice), med mo&kim! na Viktor Stražišar (OA ZJ), Ivo Skumavc (Bol. Jes.) in Janez Rojšek (ZE K Ekipno je zmagala Bolnica Jesenic* preti ZD Jesenice, ZD Skofja Loka m SMH Kranj. J- Kikel V BLAGOVNICI ASTRA na Prešernovi 10 ' v KRANJU prodajajo te dni po znižanih j cenah zimsko ZAŠČITNO KRZNENO KON- | FEKCIJO . . (krzneni telovniki in bunde). I/koristite priložnost ugodne-ga nakupa! ____ J Kanadčan Bulau in Avstrijec Kogler sta se tokrat v končni razvrstitvi svetovnega pokala morala zadovoljiti z drugim in tretjim mestom. Oba smo slikali, ko sta pripravljala smuči za svoj drugi skok. TOREK. 29. MARCA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O LAS varčevanje z energijo -varčevanje z denarjem ■ m industrija stavbnega pohištva Ribnica <8> r^^ZTl 61310 Ribnica. Partizanska 3 J telefon h. C.: (061) 861-411 inies telegram: Inles Ribnica P--------l telex: 31262 yu inles kombivak "n r KOVINSKA DELAVNICA BLED Seliška 4 B Objavlja naslednje proste delovne naloge: 1 SPLOŠNO KIJUCAVNICARSKA DELA (1 delovno mesto) 2. STAVBNO KLEPARSKA DELA (1 delovno mesto) 3 KOVINOSTRUGARSKA DELA (1 delovno mesto) Pnlee splošnih pogojev za sprejem zahteva še: Poleg s^°pok,rna šola ustrezne smeri, obvladanje ^ ' plektrovarilskih del a 9 — ooklicna šola ustrezne smeri ali priučen P delavec v stroki s prakso v kleparskih de- lih na stavbah rinfi 3 __ poklicna šola ustrezne smer. željena ^ praksa na zahtevnih strugarsk.h delih Kandidati naj imajo rešeno stanovanjsko vprašanje. Za objavljene naloge velja poskusno delo po samo-unravnem aktu DO. Pismene prijave pošljite v roku 30 dni od objavi- na ' naslov: Kovinska delavnica Bled. Splošna služba. Seliška 4 B, Bled.. LIP Lesna industrija Bled, n. sol. o. TO Lesna predelava Tomaž Godec, n. sol. o. Bohinjska Bistrica Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TEHNOLOGA VZDRŽEVANJA v oddelku za vzdrževanje in investicije Pogoji za zasedbo del in nalog so: — SS strojna in 1 leto delovnih izkušenj ali delo-vodska strojna in 3 leta delovnih izkušenj, — izpit iz varstva pri delu Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z potrebnimi dokazili sprejema LIP Bled, TO, Lesna predelava Tomaž Godec, Bohinjska Bistrica, do 12. aprila 83. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA Delavski svet razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4 leta Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske smeri, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu ali — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu, — biti mora moralno neoporečen in družbeno politično aktiven, imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen bdnos do samoupravljanja in tradicij NOB . Kandidati morajo poleg prijave priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Pismene prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske v Kranju, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh. O Kemična tovarna EXOTERM KRANJ razpisuje na podlagi 83. člena statuta delovne organizacije dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ki so določeni po zakonu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo metalurške, kemične, ekonomske ali pravne smeri, — da imajo 5 let prakse, od tega najmanj tri leta na vodilnem položaju v industrijski delovni organizaciji, — da sdfenoralno in politično neoporečni, — da so širše družbenopolitično aktivni, — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni. Izbrani kandidat bo imenovan za- dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Exoterm Kemična tovarna Kranj, Struževo 66, z oznako »za razpisno komisijo«. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO TRŽIČ Zbor delavcev sprejme v delovno razmerje PRIPRAVNIKA -KMETIJSKEGA TEHNIKA SPLOŠNE SMERI Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite na naslov GKZ, Jezerska 41, Kranj v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh potem, ko bo izbira opravljena. Tovarna obutve n. sol. o. PEKO TRŽlC Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja v splošnem sektorju dela in naloge OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL V KADROVSKEM ODDELKU Pogoji za sprejem: — administrator in 1 leto delovnih izkušenj v administraciji, — seminar o pisanju zapisnikov, Posebne zahteve: — ročna spretnost, — sposobnost za opravljanje pisarniških poslov, — natančnost, — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj oddajo pismene prijave z. dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v kadrovskem oddelku tovarne v 8 dneh po objavi. >Hvbv>> il O LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVfc TOREK, 29. MARCA 1983 -r GRADITE Z NAMI 6 % PREDSEZONSKI POPUST od 21. marca do 30. aprila 1983 jelobor — vezana okna termoton — zastekljena termoizolacijska termoton plus — okna s trojno zasteklitvijo polkna s fiksnimi in gibljivimi lamelami rolo omarice in žaluzije notranja vrata iz hrastovega in mahagonijevega lesa vidni podboji (hrast, mahagonij) z ali brez nadsvetlobe vhodna vrata (hrast, macesen ali bor) o stranske svetlobe in garažnđ vrata vam nudi JELOVICA lesna industrija Škofja Loka pokličite nas (064) 61-361, 61-185 ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovin1 v Škofji Loki, Kidričeva 58 VATROSTALNA ZENICA TOZD »JESENICE« JESENICE Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSKIH DEL, INTERNI NADZOR IN SALDAKONTI Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali — višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — posebni pogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejp \ 15 dneh po objavi. t i VZGOJNO IZ0BRA2EVALNI ZAVOD JESENICE TOZD Glasbena ftola razpisuje dela in naloge RAVNATELJA GLASBENE SOLE Kandidati mora izpolnjevati sploAne pogoje in imeti: — najmanj višjo izobrazbo glasbene smeri, — 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, — aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja, — organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog Šole. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev,poSljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD Glasbena ftola Jesenice, Trg T. Č ufa rja 1, za razpisno komisijo. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30dneh. KONJEREJCI! V plemenilni sezoni 1983 bodo ginekološki pregledi in pregledi na brejost kobil v času od 1. aprila do 30. junija, vsak torek, in to ob 7.30 uri za noriške in druge hladnokrvne kobile na plemenilni postaji v Komend-ski Dobravi (pri Kosirniku) ter ob 11.00 uri za haflin-ške kobile na plemenilni postaji v Predosljah (žrebčar F. Dolhar, p. d. Barakar). Pregledi bodo brezplačni za rejce iz občin Kranj in Kamnik. V primeru, da bo potrebno zdravljenje, stroške poravnajo rejci sami. Izkoristite strokovno pomoč in možnost posvetovanja, kako reševati plodnostne težave pri kobilah! IO Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Kranj DRUŠTVO MODRINA KRANJ organizira AVDICIJO za MANEKEN- SKO SKUPINO v sredo, 30. marca 1983 ob 17. uri v diskoteki hotela Crei- na. K avdiciji vabimo dekleta med 16. in 23. letom starosti, ki merijo vsaj 170 cm fn fante, stare od 17 do 25 let, visoke vsaj 182 cm. Informacije po tel.: 21-444. Razdeljevanje bonov za gorivo SNZ za tovorna vozila, taksiste in invalide v sredo. 30/3-1983, in četrtek, 31/3-1983, od 8. do 12. in od 13. OBČINA KRANJ IO SO Kranj organizira razdeljevanje bonov /a gorivo na 20 mestih v občini. V krajevnih skupnostih in krajevnih uradih bodo lastniki vozil, ki imajo stalno bivališče v občini Kranj, prejeli osnovne količine bonov za gorivo za: — osebne avtomobile in kombinirana vozila, — evidentirane traktorje, — motorna kolesa tako, da bodo predložili veljavno in čitljivo prometno dovoljenje in za — kolesa z motorjem tako, da bodo pokazali dokazilo o lastništvu, ki so ga pokazali že ob prejšnjih razdeljevanjih bonov ter potrdilo o znanju cestnoprometnih predpisov ali vozniško dovoljenje. Lastniki vozil, ki ne bodo imeli urejenih potrebnih dokumentov, bodo prejeli bone za gorivo potem, ko bodo dokumente uredili. Bone za gorivo bodo delavci upravnih organov občine Kranj razdeljevali v sredo, dne 30/3-1983 od 9.00 do 18.00 ure in četrtek, dne 31/3-1983 od 9.00 do 18.00 ure ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI 1. Stražišče, Gorenja Sava in Jošt 2. Orehek-Drulovka 3. Cirče 4 Primskovo 5. Vodovodni stolp 6. Zlato polje in Struževo 7. Center 8. Planina in Bratov Smuk 9. Huje 10. Besnica, Podblica 11. Cerklje, Brniki, Grad, Poženik, Senturška gora, Velesovo, Zalog 12. Golnik, Goriče, Tenetiše, Trstenik 13. Jezersko 14. Mavčiče Naklo, Duplje, Pod- v prost. KS Stražišče v prost. KS v prost. KS v prost. KS v prost. KS in Gasil, rešev. službe v prost. KS Zlato polje v prost. K S v prost. Samskega doma Iskra v prost. K S v prost. Krajev, ura-•da Besnica 15 16 17 brezje Preddvor, Bela, Kokra Predoslje, Britof, Kokrica 18. Šenčur, Visoko, Olševek, Hotemaže 19. Trboje, Voklo, Voglje 20. Zabnica, Bitnje — v prost. K U Cerklje — v prost. K U Goriče — v prost. K U Jezersko — v prost. K U Mavčiče — v prost. K U Naklo — v prost. K U Preddvor — v prost. KU Predoslje — v prost. K U SenČur — v prost. K U Trboje — v prost. KU Zabnica Lastniki drugih kategorij motornih vozil in občani, ki so upravičeni do dodatnih količin goriva, bodo prejeli bone tako kot doslej pri SO Kranj, Trg revolucije 1. Od 1. aprila dalje bodo občani lahko prejeli bone za gorivo le pri SO Kranj, Trg revolucije 1, in sicer od petka, 8. aprila, vsak dan v času uradnih ur, od ponedeljka, 11. aprila naprej pa le ob ponedeljkih in sredah. OBČINA JESENICE Razdeljevanje bonov bo potekalo tako kot pri prejšnjih delitvah po vseh krajevnih skupnostih ter v do 19. ure OBĆINA RADOVLJICA V občini Radovljica bomo delili bone za osnovne količine goriva za.motorna vozila na isti način in v obsegu kot v prejšnjem trimesečju v vseh 20 krajevnih skupnostih na istih delilnih mestih kot doslej, to je v pisarnah krajevnih matičnih uradov, tam, kjer teh ni, pa na sedežu krajevne skupnosti, in sicer v sredo, dne 30. marca 1983, in v petek, dne 1. aprila 1983, od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure. Opozarjamo občane, da tistim, ki ne bodo prevzeli bonov v navedenih dveh dneh v krajevnih skupnostih ne bomo izdajali bonov v mesecu aprilu na sedežu sekretariata za notranje zadeve v Radovljici, temveč v upravičenih primerih šele v naslednjem mesecu. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Radovljica obvešča občane občine Radovljica, da bo delitev bonov za nakup goriva za motorne žage in vrtne kosilnice po krajevnih skupnostih v zgoraj navedenem terminu. Občani, ki so lastniki gradbenih, obrtnih in drugih strojev ter samostojni obrtniki in ljudje, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, lahko dvignejo bone za nakup goriva na Komiteju 2a družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Radovljica v času od 4. do 8. aprila 1983, vsak dan od 8. do 15. ure, v sredo pa do 17. Zamudniki bodo naknadno lahko dvignili bone samo vsako sredo v času uradnih ur. Lastniki kmetijskih hi gozdarskih strojev bodo lahko dvignili bone za osnovne in dodatne količine goriva v področnih kmetijskih zadrugah, v mesecu aprilu. Bone se bodo delili za dobo treh mesecev, ^ upravičence pa veljajo enaki kriteriji kot v prejš.njern obdobju. OBČINA SKOFJA LOKA Razdeljevanje za osnovne količine v četrtek, 31/3-1983 od 11.00 do 18.00 v petek, 1/4-1981 od 11.00 do 18.00 — krajevni urad 2iri — krajevni urad Gorenja vas — krajevni urad Železniki — hotel Transturist — restavracija Gradiš Za ostale količine po 3/4-1983 na sedežu upravnega organa za notranje zadeve v uradnih urah. VSkofji Loki se bodo dne 31. 3. in 1.4. od 11. do 18. ure delili boni za kmetijstvo in obrt na istih razdelilnih mestih kot poteka ostala razdelitev bonov. OBČINA TR2IĆ Na sedežih vseh krajevnih skupnosti v torek 29/3-1983 od 11. do 18. ure. V KS Tržič-mesto in Bistrica pri Tržiču pa še v sredo, 30/3-1983, od 11. do 18. ure. Na oddelku za notranje zadeve v torek in sredo, 29/3-1983, in 30/3-1983, od 8. do 18. ure za tovorna motorna vozila, taksiste in invalide. IS SO Kranj, Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Tržič Sonce greje vedno Vloženi dinar v sistem ekonomičnega ogrevanja ali dobro izolacijo hiše se vam bolje ndirnnain obrestuie kot v I IClJVsVJI Ivlv IMP Ljubljana,TVT Boris Kidrič * ' * Maribor, LTH Škofja Loka, SAVA - Kranj, IZOLIRKA Ljubljana, TERMIKA Ljubljana g metalka Blagovnici L,ubl>ana m Mar.bor prodajalne Topniška, Domžale, Kamnik, Ptuj TOREK. 29. MARCA 1983 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE KRONIKA 19. STRAN O L, A 8 MALI OGLASI tel.:27-960 PRODAM Prodam SADNE SADIKE: češnje -več sort ter slive in ringloja. Prodaja je vsak dan in bo vsakem času. Franc Po-dobnikar, Brezje 48, 61356 Dobrova pri Ljubljani 2290 Poceni prodam električno KITARO in ojačevalec, 50 W. Telefon 28-943 2583 Prodam 10 tednov stare JARKICE hisex. Helena Dobre. Loka 4, Tržič 2587 Prodam STREŠNO OPEKO kikinda. (še na strehi). Šimunac, Župančičeva 30, Kranj 2585 Prodam KROMPIR kifelc. Dolžan, Breg 109, Žirovnica 2640 Prodam SENO. Nemški rovt 19, Bohinjska Bistrica *2146 Prodam 20 kg težkega PRAŠIČA. Pangerc, Sp. Otok 1, Radovljica 2830 Prodam suha hrastova DRVA, ZASTAVO 750 in TROSILEC umetnega gnojila* Trboje 70 2831 Prodam samohodni OBRAČALNIK, 4-taktni MOTOR vogel noot, star 7 let, dobro ohranjen in OKNO termoton, 120x140 cm. Kos, Javorje 24, tel. 85-046 2 832 Prodam vezano OKNO, 100 x 140 cm. Telefon 064-67-121 - int. 256 dopoldan 2833 , Prodam manjše število ČEBELJIH DRUŽIN v AŽ panjih. Šolar, Dolenja vas 62, Selca nad Škofjo Loko 2834 Poceni prodam 50 W gitacord OJAČEVALEC in električno KITARO. Milan Štern, C. JLA 6, Kranj 2835 Prodam semenski KROMPIR igor Zg. Brnik 82, Cerklje . 283b Prodam suhe smrekove in borove PLOHE. Klanec 37, Komenda 28J/ Prodam eno leto star SUŠILNIK za perilo. Miloš Nenezič, Tuga Vidmarja 12 Krani 2ooo Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo in garderobno OMARO. Uas-hi, C. JLA, 6, Kranj y on Prodam obžagan LES (trame 20 x 22, 22x24, dolge 6 m). Praprotna pohca U Cerklje Prodam večjo količino SENA. Grad 59, Cerklje , „.J^V Prodam 40 kv. m istrskega KAMNA za oblaganje. Ogled vsak dan popoldan. Franc Bizjak, Begunje 133 2842 Prodam več navadne ZIDNE OPE KE 1/1. Preddvor 16, tel. 45-369 2843 Prodam OMARO za dnevno sobo. Hadič, Ljubljanska l/A, Kranj 2844 Prodam vičjo količino SENA. Zalog tt&noe prodam SPALNICO in KOMBI ZASTAVA. Olga Vukeljič, C. talcedv 11, Koroška Bela, Jesenice 2846 Prodam ROLBO za traktor pasquah in 4 kompletna kolesa 10*l^ (nove gume pirelli). Kličete lahko vsak dan telefon 76-340 dopoldan doctf Ugodno prodam kompletne K>STfc-LJE, DIVANE in drugo opremo. trat "ffiSsemenski KROMPIR des, re. Tičar, Voglje 98, Šenčur Poceni prodam dnevno sedežno garnituro. Kovor 26, Tržič. u-hDM- Prodam 200 kg semenskega KKOM PIRJA desire. Veelsovo 12, CerklJe2879 rv • r»K-MT zastekljeni Dve novi OKNI . ifrnna 6 140 x 140, prodam. Bogo Žalec, Kropa^ Prodam večjo količino KLINKERJA in nekaj SIPOREKSA. Angelca Andcr le, Zevnikova 8 a (Orehek). Ugodno prodam komplet dn^vno so-bo. Ogled možen tudi v dopoldanskem času. Ponikvar Alenka, Planina 20 (sta n del), Kranj. KUPIM __~ Kupim suhe bukove ali jesenove PLOHE, debeline 5, 6 in 7 cm, širine 27 cm. Telefon 78-025 Klupim ELEKTROMOTOR od 11 do 13 kW, 1400 obratov. Andrej Jamnik Gabrovo 4, Škofja Loka Kupim TELETA s.n^ntalca - b k- ^12fega od 7. do 10 dni. Telefon Kupim LATE za kozolec. Brezar, Žabica 7, tel. 44-560 Kupim zelo lahek PLUG obračalnik za konjsko vprego ^aresortelesen gredelj. Čadež, Trnje 12, Škofja Loka^ Kupim KOMPRESOR od 5 dO 10 barov. Ponudbe s ceno po tel. 45-386 popoldan VOZILA_________ Ugodno prodam FIAT 850 speč. a Registriran do januarja 1984. Jože Ko hek. Križe 67/a , , . Ugodno prodam zelo dobro obrnjen avto .Žaba« CITROEN GS, letnik 197 Ogled v nedeljah popoldan. Ivanka M.-helič, Črnivec 1 l/A, Brezje Prodam MOTOR APN-6 zaradi sol, tve. Planina 1, II- nadstropje, st. 11 ^ Prodam ZASTAVO 750 (fič;.«), ali menjam za večji avto. Ziganja v«_s 31 /A, Tržič Prodam ZASTAVO 750, letnik 197/ Ogled vsako popoldne. Kavčič, Sornpe trska 49, Kranj; Stražišče' 2883 Prodam SPAČKA, letnik 1974. Goriče 6, Golnik 2854 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976, dobro ohranjeno. Miha Jerič, Tatinec 1, Preddvor 2855 Prodam rabljene dele za ZASTAVO 101: streho, dvižna vrata, okrasno masko. Demšar, Lesce, Na Trati 15 2856 Prodam 4 GUME michelin ZX, 175x13. skoraj nove, AVTOKASETO-FON philips, 4 PLATIŠČA 13-colska za mercedes in kotno BRUSILKO 2000 W, 230 mm. Telefon<50-047 2857 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, nevozno. Ogled možen popoldan. Janez Kaltenekar, Oprešnikova 2, Kranj, tel. 24-029 2858 Prodam rezervne dele za DIANO in SPAČKA. Telefon 26-147 2859 Prodam ZASTAVO 750. Predoslje 12, Kranj 2860 VW 1200 starejši letnik s pravkar generalno obnovljenim motorjem prodam za 6 SM ali zamenjam za Z-750 enake vrednosti. Bojan Komac, Cankarjeva 20, Tržič 2861 R-4, letnik 1976; in 1000-litrsko CISTERNO, prodam. Šinkovec, Koširjeva 5, Škofja Loka 2852 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 30.000 km, registriran do decembra 1983. Informacije po tel. 76-400 do 14. ure ali ogled na domu od 15. ure dalje. Ivanka Zupane, Stara Fužina 43, Bohinj 2863 Prodam NSU 1200 C za dele. Pavla Marjanovič, Brezje 80 na Gorenjskem 2864 Prodam KOMBI IMV 1600 moriš, lahko tudi po delih. Informacije po tel. 064-89-064 2865 Ugodno prodam RENAULT 12, letnik 1973, prvič registriran leta 1976. Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce 2866 STANOVANJA Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju (za devize). Telefon 061-612-342 2778 POSESTI_ V tržiški občini vzamem v najem starejšo HIŠO s predplačilom, ter možnostjo kasnejšega odkupa. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2867 Najboljšemu ponudniku prodam HIŠO, zgrajeno do IV. faze, v okolici Kranja. Ogled možen vsako soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 2868 V Škofji Loki, na prometni točki prodam POSLOVNE PROSTORE, za frizerski ali kozmetični salon. Samo resne ponudbe pod: Dogovor 2869 ZAPOSLITVE_ Zaposlim FRIZERSKO pomočnico. Albina Šimunac, Kranj, Župančičeva 30 2792 Takoj sprejmemo ČISTILKO v redno delovno razmerja. Delo v dopoldanskem času. Gostilna »GORJANC«, Ho-temaže, tel. 45-068 Preddvor 2793 KOVINOSTRUGARJA, sprejmem v redno delovno razmerje. Ponudbe po tel. 21-579 2870 Iščem delo na ekscentrični stiskalnici, moči 18 megapondov. Orodje izdelam sam. Trata 10, Škofja Loka, tel. 62-039 2871 Takoj zaposlim delavca za MIZARSTVO in KOLARSTVO. Kurnik, Tupa-liče 11\ Preddvor 2884 OBVESTILA PLESNI TEČAJI v Kranju, delavski dom vhod VI., organizira plesni klub Krani s pričetkom: ZAČETNI ZA MIJVDINO — sreda, 30.3. ob 19.15; ZA STAREJŠE - sreda, 30.3. ob 20.45; NADA1JEVALNI - torek, 29. 3. ob 19.15; IZPOPOLNJEVALNI - torek, 29. 3. ob 20.45 Informacije po tel. 21-130 od 7. do 8. ure VABI J ENI! 2872 Opravljam ZIDARSKA, TESARSKA in FASADERSKA dela. Se priporočam. Said Mehič, Ravne, 12, Tržič 2873 Kompletne NAČRTE za vse vr;ste gradenj lahko naročite po 'tel. 061-322-502 ali naslov v oglusnem od delku 2874 OSTALO V nedeljo. 20. 3. 1983, mi je bilo v Vir-mašah pred Kulturnim domom, ukradeno DIRKALNO KOLO. Opazovani naj kolo vrno pred dom, sicer bomo proti njemu sodnijsko ukrepali 2876 Iščem VARSTVO /a 4 in po) letno deklico na domu popoldne. Informacije po tel. 24-583 od 15. do 18. ure. 2877 Nujno potrebujem 5 SM. Vrnem v enem letu. Šifra: 1 SM obresti 2878 IZGUBLJENO V petek 18. 3.1983, sem na relaciji Kranj—Šenčur izgubil »CERADO« sive barve, za kombi. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na moj naslov ali sporoči po tel. 21-719; Franc Bidovec, Jurčičeva 2, Kranj 2875 Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ sprejme prijave za TEČAJ STROJEPISJA Tečaj priporočafno vsem, ki si želijo pridobiti znanje strojepisja. Prijave sprejemamo do 10. aprila 1983 osebno ali po telefonu 27-481. nesreče NA ZELENICI POVOZIL SPREHAJALKO Bled — 30-letni Jože Kozjek je v petek, 25. marca z avtom pripeljal po Zagoriški cesti do Ljubljanske ceste. Ker je bil brez vozniškega dovoljenja in za volanom ni bil povsem trezen, se je sklenil izogniti patrulji miličnikov, ki so mu prihajali nasproti. Zavil je proti Golf hotelu. V križišču Zagoriške in Cankarjeve ceste je zapeljal levo, nato pa še na travo, kjer je hodila 20-letna Mirsada Hadžič. Pešakinjo je zadel, da je padla po cesti in se laže ranite, voznik pa je pobegnil. Miličniki so ga še pred jutrom izsledili. PADEL S KOLESOM Radovljica — Munuli torek se je na lokalni Gregorčičevi cesti v Radovljici huje ponesrečil 45-letni Ivan Horvat. Peljal se je s kolesom, nenadoma padel in se pri tem huje ranil. D. Ž. Reševali obolelega Porezen - Na tradicionalnem pohodu na Porezen sicer ni bilo nesreč, pač pa je eden od udeležencev nenadoma obolel. Uroša Zupana iz Bohinjske Bele ie nenadoma napadel slepič, tako da ga je bilo treba nemudoma spraviti v dolino. Na pomoč so poklicali helikopter RSNZ, ki je obolelega od lovske koče na Poreznu prepeljal v Klinični center v Ljuoljano. Požar v obratu Jelovice Preddvor — V soboto, 26. marca, zvečer je v Jelovičinem tozdu Primarna obdelava senčil v Preddvoru nenadoma prišlo do požara. Ogenj je izbruhnil v zastareli sušilnici lesa, ki se je na slabem terenu začela pogrezati. Zaradi tega je prišlo do razpoke na plošči, oziroma na stičišču plošče med kurilnico in komoro. Vžgal se je Jesni prah, zagorelo je žaganje, ogenj pa je zajel tudi leseno ohišje silosa. Požar so zadušili poklicni gasilci iz Krania. Gmotno škodo cenijo na 100.000 dinarjev, ker predvidevajo 14-dneven izpad proizvodnje. Pogrešani planinki živi in zdravi Komna — V nedeljo, 27. marca, zvečer so na Komni pogrešili dve planinki. 20-letna Janja in 24-letna Elizabeta Klinec iz Grosupljega sta namfeč tega dne prišli na Komno in se ves čas zadrževali v bližini koče, saj sta bili prvikrat tu. Ker ju pod večer ni bilo v kočo, so obvestili Gorsko reševalno službo iz Bohinja, naj ju gre iskat. Ker ponoči reševalna akcija ni bila mogoča, so jo nadaljevali davi od 4. ure. Vendar sta se pogrešani dekleti do jutra že vrnili žiyi in zdravi v kočo, tako da nadaljnja akcija gorskih reševalcev ni bila več potrebna. L Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju JANEZ SUŠNIK roj. 1931 Od nje^.t so bomo poslovili v torek; 29. marca ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija Sava Kranj Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla MARIJA TOMAN Pavi i nova mama Pogreb bo v sredo, 30. marca 1983, ob 16.30 izpred domače hiše na pokopališče Ljubno ŽALUJOČI: sinova Franc in Janez ter hčer Ivanka z družinami Posavec, Spodnja Bela, 28. marca 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče FRANC BENEDIK st. Tišlarjev ata Pogreb pokojnika bo v torek, 29. marca 1983, ob 16.30 na pokopališču v Bitnjah. Do pogreba leži v mrliški vežici. ŽALUJOČI: žena Francka in otroci Pavla, Marinka, Franci, Ani, Tine in Janez z družinami Kranj — Stražišče, 27. marca 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete MARIJE ROPRET z Bohinjske Bele št. 46 se iskreno zahvaljujemo vsem, predvsem sosedom in sorodnikom, ki ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali, izrazili sožalje ter poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Severjevi iz Onkološkega inštituta Ljubljana in dr. Šolarju in ZD Bled za nesebično pomoč v času njene težke bolezni. Enako se zahvaljujemo članom kolektiva LIP Bled TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica za izkazano pozornost in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala govorniku Francetu Mencingarju za poslovilne besede ob grobu in pevcem iz Bohinjske Bistrice za žalostinke ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJENI Bohinjska Bela, 21. marca 1983 Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete PAVLE ERLAH roj. ZAVRL Gračanove Pavle iz Struževega pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in izrazili sožalje, darovali cvetje in jo tako številno pospremili v zadnji * dom. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju, prof. dr. Auspergerjevi, dr. Resmanu in bolniškemu osebju Bolnišnice Jesenice za zdravljenje in nego, podjetju Iskra Telematika, TOZD Terminali in TOZD ATC kontrola elementov. Igorju Slavcu za lep poslovilni govor, pevcem za žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste z nami delili bolečino, ki ste znali ceniti njeno dobroto in se je s spoštovanjem spominjate, iskrena hvala. VSI NJENI » Kranj, 15. marca 1983 ms? # 30. marca mineva leto od tistega žalostnega v. trenutka, ko me je ze vedno zapustila ljuba MAJDA COLARIČ roj. R1BNIKAR iz Seničnega Težko je sprejeti grenko resnico, da nisi več z menoj. Prazen je dom, ker ni slišati tvojih besed in vedrega smeha. Ne čutiš bolečin v mojem srcu, ki je še vedno ob tebi. Vsem, ki ste jo nneli radi, se je spominjate in obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate lučke, rnoja iskrena hvala! ŽALUJOČI MOŽ ŠTEFAN Senično, 30. marca 1983 Parcele so, kupcev pa ni V Šenčurju je po dolgih letih spet možno zidati, toda družbeno usmerjena stanovanjska gradnja s komunalno opremljenim zemljiščem je za graditelje predraga — Zato je tudi premalo prijav pri Stanovanjski zadrugi, čeprav je na voljo več kot sto parcel, razen tega pa še parcele za štiri stanovanjske bloke ŠENČUR - Zaradi bližine letališča je bila na področju Šenčurja dolgo časa praktično povsem ustavljena nadaljnja gradnja stanovanj. Sele v tem srednjeročnem obdobju je bilo z zazidalnim načrtom sprejeto za stanovanjsko gradnjo območje nekaj več kot 6 hektarov med Velesovsko cesto in Pipanovo ter med sedanjim naseljem Šenčur in Srednjo vasjo. Na tem kompleksu, namenjenem usmerjeni stanovanjski gradnji, je predvidenih 107 indi-vidulanih hiš različnih vrst ter štirje bloki s skupno 42 stanovanji. Čeprav je bilo predvideno, da bi že letos stala na tem zemljišču dva bloka z 20 stanovanji, naslednja dva pa naj bi bila zgrajena do leta 1985, ' *"se bo vse skupaj močno zavleklo, isto velja tudi za individualno gradnjo. Za gradnjo 93 komunalno urejenih individualnih gradbenih parcel je nameravala skleniti pogodbo Stanovanjska zadruga ČernetOv vrt, medtem ko so za 14 parcel lastniki zemljišča uveljavljali prednostno pravico. Vendar pa Stanovanjska zadruga že ni podpisala pogodbe, saj je bilo po objavi razpisa za te parcele premalo zanimanja. Do roka je namreč poslalo prijave le 39 interesentov, dodatno jih je iz krajevne skupnosti še 8, kar pa je vsekakor premalo tako za podpis pogodbe kot za začetek komunalnega opremljanja tega zemljišča. Bodoče graditelje je vsekakor prizadela sprememba pri najemanju kreditov, tako da je obotavljanje pri nakupu parcele, za katero je treba odšteti okoli 900 tisoč din, vsekakor razumljivo. Takšna cena se zdi previsoka tudi krajevni skupnosti Šenčur, ki si je dolga leta prizadevala, da bi krajani dobili primerne površine za zidavo hiš. Toda zdajšnja možnost je praktično za marsikoga postala neures-ničljiva. Zato so na skupnem se-* stanku s predstavniki skupščine občine, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge, Domplana in drugih sprožili pobudo, da bi se poiskale možnosti za znižanje sedanje vrednosti gradbene parcele. To je seveda možno le tako, da se nekatera dela, ki sodijo v komunalno opremo zemljišča, izpustijo in se jih kasneje loteva graditelj sam. V komunalno opremo, ki je ocenjena na 101 milijon novih din, so vštete ceste (vendar brez zunanje obodne ceste), kanalizacija, vodovod, elektrifikacija, telefonsko omrežje, regulacija Olševice, zaklonišča in drugo. V krajevni skupnosti predlagajo stavbno zemljiški skupnosti, ki sicer h komunalni opremi zemljišča prispeva 11,2 milijona novih din, naj bi začasno pokrila tudi sredstva za komunalno opremo za parcele, za katere še ni zanimanja ne v krajevni skupnosti ne v kranjski občini. Na ta način bi namreč želeli zadržati prodajo teh gradbenih parcel tudi za naslednja leta, tako da bi novo naselje raslo le postopoma. Da se bo začetek gradnje upočasnil za nekaj let, je zdaj že povsem jasno, kako pa se bo razvozlala zahteva Senčurja-nov, da bi zemljišče opremljali komunalno in prodajali po etapah, pa je seveda odvisno tudi od možnosti in sredstev stavbno zemljiške skupnosti. Eno pa je jasno že sedaj — 400 do 500 novih krajanov, kolikor naj bi jih po pozidavi bivalo v soseskah S-6/1 in S-8, Cn, se bo na tem področju lahko naselilo kvečjemu do leta 1990. L. M. Gorski stražarji niso le čistilci Kamniška Bistrica — Planinski dom v Kamniški Bistrici je bil mi-4 nulo nedeljo prizorišče letošnjega -V zbora načelnikov odsekov za varstvo narave in Gorsko Stražo iz slovenskih planinskih društev. Srečanja, ki so ga začeli s pregledom lanskoletnega dela komisije za varstvo narave in Gorsko stražo pri Planinski zvezi Slovenije ter odsekov po društvih, so se udeležili tudi inštruktorji varstva narave in poverjeniki upravnih odborov planinskih društev. Komisija pri PZS se pri uresničevanju svojega programa dela vključuje v večino akcij v zvezi z varstvom narave. Predvsem skrbi za vzgojo s tega področja na vseh stopnjah planinskega izobraževanja. ( Lani je med drugim pripravila zbor načelnikov odsekov in inštruktorjev, ki.se ga je udeležilo 31 planincev, načrtovani tečaj za inštruktorje pa je zaradi premalega števila prijav preložila na letošnje leto. Avgusta je na njeni vsakoletni akciji v botaničnem vrtu Baltazarja Hacqueta na Velem polju sodelovalo 10 planincev. Med letom je organizirala tudi po eno geološko, botanično in zoološko ekskurzijo, na katerih se je zbralo okrog 50 planincev. Iz 18 poročil udeležencev zbora je bilo moč razbrati, da varstvu narave posvečajo veliko pozornosti v mnogih planinskih društvih. V njih se ukvarjajo z izobraževalno, vzgojno in propagandno, dejavnostjo, z nameščanjem napisov o zaščitenih rastlinah in opozorili si prizadevajo zavarovati redko planinsko cvetje, udeležujejo se čistilnih akcij ob gorskih poteh in postojankah, sodelujejo z markacisti pri urejanju poti ter se povezujejo z lovci pa ribiči. Redkeje je slišati njihov glas pri odločanju o pomembnejših posegih v naravo in varovanju okolja nasploh. Prav zato je bilo škoda, da se zbora niso udeležili predstavniki niti enega planinskega društva z območja Triglavskega narodnega parka, kjer bi morala biti dejavnost za varstvo naše gorske narave najbolj plodna. Letos bo komisija pri PZS pripravila 4. in 5. junija na Rašici tečaj za inštruktorje varstva narave, med akcijo od 15. do 17. julija na Velem polju bo obnovila napisne tablice in nasade v alpinetutnu, že 23. aprila načrtuje študijski ogled Zelencev pri Podkorenu, pripravila pa bo tudi botanično ekskurzijo. Veliko vzgoj-noizobraževalnih in drugih akcij so Tržiško gostinstvo rabi poživitev ji TRZlC - Zakaj gostinska dejavnost v tržiški občini peša, zakaj razen redkih izjem, lokali niso posebno vabljivi s svojo urejenostjo in kakovostjo ponudbe, je bilo osrednje vprašanje, ki ga je v četrtek postavil tržiškim gostincem predsednik izvršnega sveta. Tistih nekaj, kar se jih je odzvalo njegovemu povabilu in povabilu predsednika novega turističnega društva, ki veliko gradi prav na boljši gostinski ponudbi Tržiča in okoliških krajev, se je izogibalo pravemu odgovoru. Morda ga niso vedeli, morda so se le pritajili. Dejstvo je, da je bilo še po vojni v Tržiču kar 16 zasebnih gostinskih lokalov, znanih tudi zunaj občinskih meja. Danes jih imajo zasebniki komaj trinajst, kar ob družbeni ponudbi, ki sloni na hotelu, dveh razstavracijah, bistroj u in nekaj bifejih pomeni velik številčni padec/ Številčni in, žal, tudi kakovostni. Posebno družbeni obrati se za domisel-" nostjo nekaterih za-sebnih go-stincev lahko daleč skrijejo. In zdi se, kot bi jim tudi nadaljnja usoda, razvoj, zaslužek ne bili dosti mar, kot bi hoteli goste nalašč odganjati. Kako bi si sicer lahko razlagali, da so prezrli roko, ki sta jim jo ponudila izvršni svet in turistično društvo? Od vseh sta se odzvala Občni zbor Hortikulturnega društva ' Kranj - Kranjsko Hortikulturno društvo vabi na svoj občni zbor, ki bo v Četrtek, 31. marca ob 18. uri v koncertni dvorani Delavskega doma Kranj. Pred občnim zborom bo prikaz posnetkov s prvomajske ekskurzije v Toskano. Član. lahko prinesejo s seboj tudi diapozitive svojih vrtov. le zastopnika Kompasa na Ljubelju in Petrolove Deteljice v Bistrici, ki sta spričo svojih izkušenj in možnosti terjala posebno obravnavo. Besedo so zato toliko bolj glasno povzeli zasebni gostinci. Zanimali sta jih najbolj kreditna in davčna politika, od katerih so pretežno odvisni njihovi načrti za nova vlaganja. Najbolj jih motijo stalne spremembe na teh področjih, bojazen, ker danes ne vedo, s kakšnimi obrestmi se jim bo naložba vrnila jutri. Vendar na kuže samo tarnati, v tem so si bili edini. Najnovejši občinski odlok o obdavčevanju, ki je začel veljati letos, jim gre vsekakor na roko. Spodbuja. Podobno je tudi s krediti, ki so kljub višjim obrestnim meram naložbam v deficitarne dejavnosti, kakršna gostinska v tržiški občini je, dovolj naklonjeni. V tržiški enoti Ljubljanske banke celo menijo, da so premalo izkoriščeni in da bi zasebniki ob družbeni podpori končno le morali pokazati nekaj več samoiniciativnosti. Tudi v krajevnih skupnostih, kot so Lom, Sebenje, Leše in Ravne, kjer sploh ni gostinske ponudbe. Ne gre več govoriti o turističnem društvu, ampak o turističnem gospodarstvu, je s tem v zvezi poudaril predsednik turističnega društva. Društvo bo spodbujalo številčno in kakovostno rast gostinstva, prav tako kot izvršni svet v okviru svojih možnosti, res pa je, da sloni večina odločitev, napredka, na ljudeh samih. Na gostinskih delavcih, ki jih je v tržiški občini veliko, a sta jih pritegnila primernejši delovni čas in gotov zaslužek v industrijo. A če ne bodo hoteli po poti, ki je na začetku, kot pač vsaka, nekoliko bolj trnova, domačini, bo pač treba odpreti vrata ponudnikom zunaj občine, ki v gostinstvu vidijo kaj več kot le drlo. H. Jelovčan si prav tako zadali v posameznih planinskih društvih. Ob tem so njihovi predstavniki opozorili na še vedno prisotno miselnost, da so člani Gorske straže predvsem čistilci onesnaženih prostorov v naravi, ne pa aktivisti, ki vzgajajo in motivirajo ljudi za varstvo narave. Ocenili so tudi, da povsod, kjer aktivnost sloni le na posameznikih, ne morejo pričakovati željenih rezultatov. Zato so predložili izvršnemu odboru PZS, naj vzame delovanje na tem področju v bližnji prihodnosti pod lupo in na osnovi ugotovitev da ustrezne pobude za poživitev dejavnosti pri varstvu narave. Pri tem pa ni pomembno samo, kot so ne nazadnje ugotovili na zboru, kar najširše delovanje v planinskih društvih in povezava med njimi, ampak tudi izvendruštveno delo. Predvsem na območjih, kjer se pojavlja največ naravovarstvenih problemov. bi namreč morali osveščati prebivalstvo in ga privabiti k sodelovanju. Zborovanje v Kamniški Bistrici so sklenili z obravnavo informacije o Triglavskem narodnem parku in aktivnostmi v zvezi z njim. Pri tem so se zavzeli tudi za uveljavitev interesov planinstva v pripravah skupnega programa razvoja parka. S. Sfijc S SODIŠČA Nekvalitetno zmleto meso Kranj - Senat Temeljnega sodišča v Kranju je prejšnji mesec za gospodarski prestopek kaznoval z denarno kaznijo KZK Gorenjske, tozd Trgovino na drobno Kranj in odgovorno osebo - poslovodjo poslovalnice v Ljubljani. Sredi maja lani je veterinarski inšpektor v poslovalnici KZK v Ljubljani vzel dva vzorca mletega mesa in ju poslal v laboratorijsko preiskavo. Meso so kako uro pred tem v poslovalnico pripeljali iz to zda Meso-izdelki iz Škofje Loke in j«- bilo redno pregledano, saj je imelo vse potrebne dokumente. Inšpektor je vzel vzorec grobo mletega in drobno mletega mesa. Prav tisti dan je bila namreč v Ljubljani akcija za ugotovitev kvalitete mesa, ki ga dobivajo potrošniki, še s posebnim ozi-rom na vzgojnovarstvene ustanove, Analiza je pokazala preveliko število mikroorganizmov. Grobo mleto meso je polizdelek in zato tudi veliko bolj občutljivo, saj se izdeluje iz obreznin pri- izkoščevauju mesa, meljejo pa se pogosto tudi slabši ali celo umazani kosi mesa. Skratka, mikrobiološka analiza pokaže, kako je mesar pripravljal tako meso. Za omenjeno meso je bilo z analizo kot s superanalizo Instituta zti higieno živil v Ljubljani ugotovljeno, da je imelo preveč mikroorganizmov in zato ni bilo v skladu s pravilnikom o neoporečnosti živil v prometu. Zaradi kršitve zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov je sodišče izreklo pravni osebi KZK Gorenjske tozd u Trgovina na drob no denarno kazen v višini 80.000 din. Ker pa odgovorna oseba — poslovodja v ljubljanski prodajalni ni poskrbel, da bi prodajalna imela le higiensko neoporečna živila, saj je do kršitve prišlo zaradi nepravilnega ravnanja delavcev z mesom v prodajalni, je bil kaznovan z denarno kaznijo 8000 din. Sodba ni pravnomočna. GLASOVA ANKETA Bencin na bone Nekaj časa so vozniki, ki se jim bencinska poraba na bone nikakor ne »izteče« in imajo že v prvi polovici meseca prazne bencinske rezervoarje, še upali, da bonov ne bo več; a kot že vemo, je bilo upanje jalovo, saj so boni še v veljavi za naslednje tri mesece. V minulih treh mesecih se je nedvoumno izkazalo, da smo si vozniki osebnih avtomobilov za-ras zelo različni: nekaterim boni celo ostajajo, drugi bi dali vse, da bi prišli do petih ali desetih litrov. In tudi varčevati smo se pošteno naučili, zaradi bonov in tudi zaradi razmeroma zelo dragega goriva. Pretehtamo vsak kilome-trček in združujemo opravke, kolikor se le da. Vsi bi seveda jadi, da bi bone kar najhitreje ukinili in verjetno bi se poraba ob višji ceni bencina uravnala sama po sebi. Nekateri vozniki so prav razočarani, drugim spet je vseeno, vsi — tako kot naši trije sogovorniki, ki so bili prav redkih besed - pa bomo najbrž zadovoljni, če bonov ne bo več. Jože Razinger s Koroške Bele: »Za svoje opravke in za malega fiata imam 40 litrov bencina na mesec dovolj, seveda pa se je treba voziti varčno in vsako pot načrtovati. Vsekakor pa je tistim, ki bodo imeli spomladi veliko dela in opravkov, tako majhna količina premalo, kajti pozimi se je še dalo vzdržati, poprositi prijatelja ali se peljati z avtobusom. Ljudje pa se sprašujejo, kako bo zdaj, ko se bo^ta začela poletna sezona in letni dopust.« Jože Pesjak iz Tržiča: »Za svoj osebni avtomobil imam dovolj bencina, tistih 40 litrov mesečno, saj se domala nikamor ne peljemo. Le ob sobotah in nedeljah in le po nujnih opravkih. Tudi prej ni bila poraba stoenke bistveno večja, vse drugače pa bo potem, ko bo prišla poletna sezona, pa so boni v veljavi še za naslednje tri mesece. Nihče si ne more predstavljati, kako bi se lahko s tako malo bencina podal na dopust.«_ Branko Božjak z Bleda: »Štirideset litrov bencina na mesec je premalo in zdaj, ko so boni spet v veljavi, bo treba še naprej varčevati. Prizadeti so predvsem tisti, ki imajo večje avtomobile, saj ne bodo mogli na daljšo pot. Najbolje bi seveda bilo, ki bi bone ukinili,"§e posebej v poletnih mesecih, ko se ljudje radi odpravijo na izlete in na morje.« __D. Sedej 20 let šole na Trati škofja Loka - Z domiselno in prijetno proslavo so učitelji in učenci Osnovne šole Cvetka Golarja na Trati pri Škofji Loki v petek, 25. marca proslavili ^0-letnico svoje šole. Dvajset let resda ni dolga doba, toda vsekakor je priložnost za pogled na prehojeno pot, za zahvalo vsem, ki so šolo postavili na noge, delali in živeli z njo. Ravnatelj Ivan Križnar je uvodoma na kratko osvetlil pretekla šolska leta, pozornost pa je obrnil na bodočo dograditev šole, ki ima danes 722 učencev, *e v prihodnjih dveh, treh letih pa bo morala sprejeti skoraj 2(X) učencev več. Svoje spomine so v spored proslave vpletli nekdanji ravnatelji, posebej velja omeniti Jakoba IJšeničnika, ki je leta 1963 prevzel taktirko novozgrajene šole in jo nato kasneje predal Polonci Jeseničnik. Vrsta učiteljic in učiteljev pa je vseh dvajset let poučevala otroke, zato so jim mi proslavi izrekli posebno zahvalo: Tončka Bobnar, Ivanka Demšar, Angelca Grošelj, -Janko Jocif, Spela Jocif, Silva Krap«, Cilka Kregar, Justina Petertiel, Marija Potokar, Kristina Prevodnik in Marija Vidmar. Posebno svečano obeležje je proslavi dal Manko Golar. sin pesnika, pisatelja in dramatika Cvetka (tolarja, po katerem seje Šola poimenovala pred petnajstimi leti. 'I udi Manka Oolarja poznajo naši mladi bralci, nedavno je prišla na kniižne police njegova zoirka zgodb o veržejcih, ki jim lahko hudomušno rečemo zgodbe o pivleških butfthih. 1/. Gornje Radgone se je na proslavo pripeljal Manko Golar in ofc^ spomin na Gosteče, kjer se je ^t njegov oče Cvetko Golar, po ^ terem se imenuje šola. Zgodovina šole na Trati pravsi prav sega več kot dvajset let na** Leta 1956 je Gorenjska predilns:* odstopila prostore za štiri učilnice ir. Osnovno šolo na Trati, ki je sjpad&i* pod škofjeloško, je tedaj obiskoval okoli dvesto šolarjev. Trata in oko liške vasi so se naglo večale in le« 1963 so dogradili novo, osemletk Šolo, ki je kasneje kot podružnici šolo priključilo šolo v Reteča: Novo šolsko poslopje je kasne*" dobilo telovadnico ter leta 1975 prizidek. Torej bodo morali prav kmalu zgraditi še drugi prizidek. s*i je na Trati šolarjev vse več. Izobraževalno in vzgojno poslsrs-stvo in uspehe šole na Trati so lepe osvetlile besede njenega prvega ravnatelja Jakoba Ušeničnika, ki dejal, da se danes malokdo k spomni zloglasnega »traškega grabna«, kamor je vleklo otroke, ki ^ zanemarjali šolo. Počasi je izginil, k je šola vse bolj kakovostno bogatik svoje delo. Uspehe je nanizala tudi v obšolski dejavnosti, posebej v šol skein športnem društvu, kar dvt zvezni priznanji je prejelo šolski glasilo Trata, v šestdesetih letih ie priznanja žel pevski zbor. kot prva šola v škofjeloški občini pa so fcts 1964 uvedli tekmovanje za bralno značko. Posebej pa velja omeniti še uspehe, ki so jih učenci dosegli * tekmovanjih h matematike, slovenskega in angleškega jezika M Volčjak