ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 4 547 
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE 
MEDNARODNI SIMPOZIJ O MATIJI MAJARJU-ZILJSKEM 
Pošišče 1992 
Pred sto leti (31. julija 1892) je v Pragi umrl Matija Majar, rojen leta 1809 v Ziljski dolini, Slomškov 
učenec in sodelavec, sotrudnik Novic, najiniciativnejši, najodločnejši med oblikovalci slovenskega politič­
nega programa, Zedinjenje Slovenije, v letu 1848, ki si je vse življenje prizadeval za utopično idejo zbli­
ževanja slovanskih jezikov in oblikovanja umetnega skupnega slovanskega jezika. Njemu v spomin je bil 
v dneh 6-9. julija 1992 v vasi Pošišče (Tratten) v Ziljski dolini svojevrsten mednaroden simpozij. Idejo 
zanj je dal dr. Andrej Moritsch, sam doma iz Dragane (Dragantschach) v Ziljski dolini, zgodovinar, ki 
predava na dunajski univerzi (to študijsko leto tudi v Ljubljani) in dela na njenem Inštitutu za raziskovanje 
Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Avstrijsko zvezno ministrstvo za znanost in raziskave je sprejelo njegov 
raziskovalni projekt in s svojimi finančnimi sredstvi omogočilo simpozij, ki mu je bila soprireditelj tudi 
ljubljanska izpostava Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo pod vodstvom dr. Feliksa 
J. Bistra. Simpozij je bil svojevrsten, ker je zbral znanstvenike-zgodovinarje v lepem naravnem okolju, na 
čistem zraku, skoraj 800 m visoko, »na kmetih«, kakor bi nekdaj rekli. Predavanja so se vrstila v Mo-
ritschevim počitniškem domu, udeleženci pa so stanovali pri posameznih domačinih, vse zunaj hotelov in 
dvoran. 
Zbralo se je 17 referentov, ki so pridstavljali 9 držav in deset narodov. Zastopane so bile Avstrija 
(Wilhem Baum, Theodor Domej, Avguštin Malle vsi trije iz Celovca, Andrej Moritsch z Dunaja, Zoran 
Konstantinovič iz Innsbrucka), Češka (Vladislav St'astny iz Brna in Miroslav Šestak iz Prage), Hrvaška 
(Dragutin Pavličević iz Zagreba), Nemčija (Christian Hannick iz Triera), Poljska (Antoni Cetnarowicz iz 
Krakova), Rusije (Iskra Vasiljevna Čurkina iz Moskve), Slovaška (Tatjana Ivantysynovâ iz Bratislave), 
Slovenija (Marjan Dolgan, Jurij Fikfak, Vasilij Melik in Peter Vodopivec iz Ljubljane) in Ukrajina (Feo-
dosij Steblyj iz Lvova). 
Referati so obravnavali različne strani Majarjevega življenja in dela, Majarjeva živa zavzetost za slo­
vansko idejo pa je bila spodbuda ali povod za razpravljanja o usodi in razvoju slovanske ideje pri posamez­
nih slovanskih narodih. Snov referatom so torej dajale teme: duhovno življenje Koroške v Majarjevem 
času (Baum), etnična zavest koroških Slovencev pred letom 1848 (Domej), Slovenci v letu 1848 (Vodopi­
vec), Majarjevi nacionalni programi (Melik), Majarjeva publicistika (Malle), Majar in narodopisje/etno­
logija (Fikfak), Majarjeva gramatikalna skupnoslovanska metoda (Dolgan), Majarjevo potovanje v Rusijo 
in cerkvene oblasti (Moritsch), Majar in Rusija (Čurkina), Majar in Hrvaška (Pavličević), poljsko-slo-
venski odnosi z vidika slovanske ideje (Cetnarowicz), slovanska ideja pri Čehih pred dualizmom (Šestak), 
pri Čehih v času dualizma (St'astny), pri Slovakih (Ivantysynovâ), pri galiških Ukrajincih (Steblyj), pri 
Srbih (Konstantinovič), pravoslavje in slovanska ideja (Hannick). Diskusija je bila živahna in plodna. 
Večina predavanj je bila v nemščini, predavalo in diskutiralo pa se je tudi v slovenščini, ruščini, hrvaščini 
in češčini. Vse kaže, da bodo predavanja izšla v dveh publikacijah, v Bratislavi in v Celovcu. Svoje pris­
pevke so poslali tudi Nikita Iljič Tolstoj (Moskva), Arsenij Lis (Minsk) in Milčo Laikov (Sofija), ki na sim­
pozij žal niso mogli priti. 
Udeleženci simpozija so v dneh svojega bivanja v Pošiščah obiskali tudi VidenčeAVittenig, kjer je na 
hišni številki 5 Majar preživljal svojo mladost, Bistrico na Zilji (Feistriz a.d. Gail), Gorje (Göriach), kjer 
je bil Majar skoraj 20 let župnik in kjer je imel sedanji župnik Stanko Trap spominsko mašo, rojstni dom 
Franceta Grafenauerja, zadnjega slovenskega koroškega državnega in deželnega poslanca pred prvo sve­
tovno vojno (Moste/Brugg 9), in Brdo (Egg), kjer je Grafenauer pokopan. Znanstveni in družabni del sim­
pozija, medsebojni kontakti in razpravljanja, stiki z domačini in Ziljsko dolino so se zapisali udeležencem 
v lep spomin. 
V a s i l i j M e l i k 
SIMPOZIJ O LAVANTTNSKEM ŠKOFU M I H A E L U N A P O T N I K U V R I M U 
Slovenik, 14.-19. september 1992 
Mihael Napotnik je pastiroval na čelu lavantinske škofije v času, ko sta ljubljansko škofijo 
vodila Jakob Missia (1884-1898) in Anton B. Jeglič (1898-1930), goriško nadškofijo Alojzij Zorn 
(1883-1897), Jakob Missia (1898-1902), Andrej Jordan (1903-1905) in Frančišek B.Sedej 
(1906-1931), tržaško škofijo pa Ivan N. Glavina (1882-1895), Andrej M.Sterk (1896-1901), 
Franc K. Nagi (1902-1910) in Andrej Karlin (1911-1919). Od vseh naštetih je imel Napotnik naj­
daljši staž škofovanja na čelu iste škofije in sicer od leta 1889 do smrti leta 1922. Njegovo delovanje 
je soupadalo s časom številnih narodnih, idejnih, strankarskih, gospodarskih in socialnih vrenj v 
slovenskem prostoru, z gibanjem »Proč od Rima« na verskem področju, z vojno vihro v letih 
1914-1918, ki je zrušila habsburško monarhijo, in z nastankom kratkotrajne Države Slovencev, 
Hrvatov, in Srbov oziroma Kraljevine SHS.