12. 5tev. ííovo mesto, 25. junija 1911. XXVII. Jetnik. Izhajajo 10. in 25. Tsaccga mcscca. Cena jim je s poStnÍDo -rred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države zna.ša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznantJa tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Velecenjenim volilcem S. L. S. novomeško-črnomaljskega okraja! Nepričakovano sijujna je zniajja, ki ste jo izvojovali za S. L. S. pri državnozborski volitvi. Hvala za to vasi jekleni značajnosti! Po svojih skromnih močeh so bom trudil, da opravičim zaii]>anje, ki sto mi ga izkazali, z vatrajnim delom za Pf08|»odaraki in kulturni napredek ijubijeno moje ožje domovine. Zvestoba za zvestobo! ^^^^^ Zvršilni odbor volivcem S. L. S. Možje! Zmagonosno ste včeraj dvignili zastavo S. L. S. pred celim svetom. Danes polje v Vas vesela vest, da ste zvriili sijajno in lepo delo, ki ste ž igim počastili sebe, osramotili na-eprotnike, vsem pa utrdili irepričanje, da je krščanska, slovenska in ijiitiska misel na našili teh nepremagljiva, Bog plačaj! V Ljubljani, dne 14. rožnika 19U, Zvršilni odimr S. L. S. Zedinjena Slovenija! smemo vsklikniti po dokončanih državnozborskih volitvah. Od deročo Dravo do adrijanskega morja, od izvira Save do Kolpe, od Hotle do bistre Soče ponosno plapola zastava Vseslovenske J^jndske Stranke. Ta stranka je razgrnila ncomadežano troboj-Dico slovensko z vednovodilnim napisom: za vero, dom, cesarja! stopila med slovensko ljudstvo ter zbrala v svojem taboni nad 100.000 vrlih slovenskih mož in mladeničev, ki so si izvolili za cesarski Dunaj iiO izkušenih borivcev za pravico preziranega »aroda slovenskega. Le malo jo manjkalo in S. L. S. si bi priborila tudi zadnja dva mandata, katera je za zdaj šo obdržala liberalna stranka, namreč enega v Ljnb^ani in enep na Krasu. A. v obeh teh okrajih liberalci niso zmagali po svoji lastni moči, "ego prihiteli so jim na pomoč oni socijalni demokrati, ki z besedami zagotavj^ajOf t'a se potegujejo za teptano nižje (judstvo, y dejai^ju pa podpirajo kraške magnate ter avoje sotrpine izro-pod njihovo igo, in so zdaj že opetovano rešili neizogibnega jiotopa ljubljansko frakarijo. S. L. S. je dosegla, kar je priporočala v svojem volivnem ^jtlicu: naj si Slovenci izberejo jednotno zastopstvo, ki bo z jasnimi načeli šlo v boj za pravico našega naroda, ki bo v družbi ^rvatskih Bomi.štjenikov zastavilo jugoslovansko vprašanje tam, so jo prekinilo v zadnjem zasedanju. — Kar v resnici slovensko miali in čuti, to jo že zedipjeno v Vseslovenski Ljudski Strank). Oglejte si strančice, ki so se proti njej borile, morate pipati, da to niso več pravi Slovenci. Liberalci — raziiri jezika — nimajo nič slovenskega na sebi; in tudi jezik izdajo, jim kaj nese. Zoper (judsko stranko se družijo z vsemi na-SJJrotniki našega naroda , Socijalni demokrati itak stojijo v službi židovskega Kapitalizma, ni Čuda, da so i na Slovenskem povsod glasovali proti ljudski stranki, — Glavno vodilo obeh teh strank je skupno sovraštvo do vsega, kar količkaj diši po krščanstvu. Vendar so Nahaja več odkritosrčnosti pri voditeljih socijaldemokratov kakor I'fi načelnikih liberalcev. To smo skušali na Slovenskem pri '-adnjih volitvah. Kamor se ozrete, povsod so se liberalci vezali 2 nemškutarji, z nemškimi nacijonalci, celo z vladnimi organi; poslali 80 v boj „neodvisno kmete", da bi preslepili naše tjudi. A vse ni akoro nič pomagalo. Liberalizem leži poražen na celi črti. Slovenska Štajerska jo očÍ,ščena liberalizma. Glavni intrigant dr. Ploj je prejel svoj jtolitični grob. Po zvijači si je bil pridobil mandat od slovenskih kmetov, a ti so ga spoznali in mu pokazali, da se ni šaliti z „orjaško igračo"*. Kmet Brenčič mu jo odsekal politično glavo. — Vseh 7 mandatov ima S. L. S. Koroški bratje so obdržali mandat vrlega poslanca Gra-fenanerja. V nevarnost bi ga skoro spravili nekateri slovenski liberalci. — Tri ožjih volitvah so oddali glasove proti nemškim nacionalceni. Goričani so sijajno izvolili dva naša poslanca, lo^ na Krasu jo s pomočjo socijalnih demokratov še prodrl tržaški'od-vetnik dr. Gregorin, za katerega se je pehal ves sežanski vladni aparat. To je črna pika v slovenski zastavi. .Tržaško je za zdaj šlo v boj samo pod „narodno" tvrdko. Ljudstvo je brez dvoma v svojem srcu tako, kakor ogromna naša večina naokrog. A voditc^i tržaški še umetno vzdržujejo nek separatizem. Kranjska je pa svi tel zgled svojim posestrimam naokrog. Najsijajniše so izpadle njone volitve vže prvič. Posebno znamenit je preobrat jio kranjskih mestih. Kazun Kram'a in Metlike vse mestne občine izkazujejo večino za S. L. S. To jo našim somišljenikom najboljši ojiomin, lû se tesneje organizujejo ter vse dobromisleče zberejo v svojem taboru. — Poslanci S. L. S. so povsod zmagali z ogromnimi večinami, z največjo pa se ponaša naš ožji rojak profesor Jarc. Ima namreč 42ÍÍ1 glasov več kot vsi nasprotniki. Iz naslednjih številk pa se učite dolenjski somišljeniki, kje vam šo manjka organizacije. Kovoini'sto-.Metlikii-Črnonielj: Jarc Majerle Mlinar Kaczeplj. Novo Mesto 147 120 26 44 Mirna peč 455 70 — 27 Kline Vavtavas 143 13 27 3 Prečina 367 31 46 2 Št. Peter . 261 83 — 5 Bela cerkev 105 93 _ ÍÍ Orehovica 167 38 — I 1 Brusnice U9 29 — n Stoiiiče 507 2 1 24 Kandija 562 99 — 5 (J Toplice 382 11 55 Mlinar 14 Metlika 66 144 28 20 Božakovo 158 2 — Drašiči 84 6 — _ Gradac 21 75 — 2 Podzemelj 141 83 — 11 Radovica 153 5 — 3 Lokvica 97 t Črešqjevec 77 8 — — Kot 74 7 — 1 Suhor 164 20 — 13 Vii^ji Vrh 42 8 — _ Semič 234 47 _ 6 Črnomelj 80 74 _ n Butoraj 3.5 6 — _ Podgora 33 5 — ;t Obrhoz.DragatuŠ 106 61 — 3 Dobliče 96 52 — r> Jarc Majerle 26 i 104 37 63 8 77 64 36 18 68 16 64 50 374 47 67 43 53 7 91 35 92 10 18 43 Mlinar Razcep^. 1 3 Dol Adlešiči Griblie Stari trg p.Poij. Radenice 36 18 — 3 Tribuče 68 16 — 3 Loka 64 50 — 4 Vinica 374 47 — ft Vrh 67 43 — 3 Petrova vas Talčji vrh 91 35 — 3 Tancagora Ceplje 18 43 — . 1 Črnomelj Teljariiili glasov 3806. Jarc Majerle ÍÍ72, Kliiif. O, Mlinar 0. Novo Mesto 4191. Jarc 334«; MajerlP 589, Kline 129, Mlinar 54. Vkup: 7i»97 veljaviiih glasov. Jarc C139, Ma-jerle 15(il, Kline 129, Mlinar 54. Torej Jarc 42S1 glasov večine nad vsemi nasprotniki. Litija — Višnja gora — Radeče. Povse sijajno izvoljen! Povše Reisner Bartl Razcep. Dole pri Litiji . 144 6 — — Kolovrat 49 2 9 — Draga 52 2 2 — Sava 72 8 11 — Dedindol 60 — — — Polica 132 — — — Višnjagora 52 13 — — Krška vas 41 1 — — Krka 245 103 — 3 Kresnice 129 — 16 — Št. Vid 273 34 4 21 Polšnik 230 41 21 8 Št. Jur (Svibno, Dobovec) 302 23 — — Trebeljevo 287 11 1 6 Boštanj 110 121 — — Žalina 139 2 — 4 Ruše 93 3 — — Dob 94 — — — Radeče 280 85 45 14 Gorenja vas 33 20 3 ■—■ Šmartno pri Litiji 275 70 — 33 KanderSe 120 13 10 — Kotredež 33 84 20 — Vače 62 59 — 2 Št. Janž 106 176 — — Sv. Križ p. L. 238 9 — . — Vol. Peče 34 4 — — Ržišče 84 36 257 — tiitija 154 81 9 19 St. Lambert 115 73 17 Zagorje 73 166 404 — Vseh glasov 7352 4895 1395 870 188 Izvoljen Franc Povše, ki ima 2442 glasov večine. Vel. LaiŠěe, Uibniea, Žužemberk. Jaklič Višnikar Pucelj Soc. dem, LoSki potok 310 130 — — Rob 161 18 — 2 Turjak 194 84 — — Lužarji 135 66 — — Dane 50 4 — — Jorjovit-a 45 26 — — Gora 59 — — 1 Sušje 46 6 — — Ribnica 241 125 23 — Ajdovec 149 4 1 —' Fara 191 3 — 1 Dolenja vas 219 104 3 — Oailnica — 107 — 32 — Hinje 339 14 — — Kompolje 82 — — — Vel. Poljane Vel. Lašče Videm (Dobrepolje) Podgora Banjaloka Sodrazica Žužemberk Dvor Anibrua Sv. Gregor Turjak Ajdovec Vseh glasov 5577 Jaklič 39 44 249 171 107 256 359 138 196 218 194 149 4394 ViĚnikar 25 57 3ft 18 42 111 70 24 21 58 85 4 101 Puceli Soc. dem. 3 14 21 1063 19 Izvoljen Fran Jaklič, ki ima 3211 glasov večine. 90 115 — 292 160 28 208 146 9 315 307 — 662 197 5 397 246 18 254 76 — 85 87 — 153 154 2 247 136 — 366 61 32 669 1.35 — 135 225 6 211 111 27 245 50 — 286 137 6 417 216 — 5722 2779 228 KrSko-Kostanjevica-Mokronog-Trebnje. Hladnik Eibnikar Razcep. Tržišče.. Trebnje Velika Loka Raka Št. Jernej KrSko âmarjeta Bačka Studenec Mokronog Dobrniče Cerklje Skocjan Mirna Sv. Križ p. K. Kostanjevica Št. Rupert Vseh glasov 8659 Izvoljen Janez Hladnik, ki ima 2715 glasov večino. V Kočevju je izvoren skupni kandidat grof Anton Barbo. Gospodarstvo. Skrbite za dom! Kmalo 86 prično »olake počitnice in zopet nastop» za starise uova akrb za nadaljno šolanje otrok. ^ Vsak se trndi, da pomaga otrokom do boljšega kruha, Žalibog le, da ee pri tem bolj in bolj pozablja na domačo iiišo in na domačo zemljo. Mestne sole se polnijo z otroci iz kmetov. Leto za letom jih je več po naáih gimnazijah in drugih šolali. Dežela pa nazaduje in tarna, ker ji manjka delavnih sil. Vse teži po lažjem kruhu, vse sili v mesta, dežela pa hira! Kam nas to dovede? In kar ne zagrese kmetski starisi, to se zagreši po mestih in sicer s tem, da se podpira vse od kraja, kar pride v solo, tuđi taki dijaki, za katere bi bilo veliko bolje, da bi ostali pri domačem delu na kmetih. Dežela hira, ker jo vae zaptisča, kar le more. To pa brez potrebe! Dežela ima dosti kruha in bi ga lahko se več imela, ko bi ae bolje obdelovala! Prav spričo naraščanja mest postaja tudi kmetija čim dalje bolj važna in merodajna za napredek našega blagostanja. Zato p» treba, da ji ostanemo zvesti in da ji ne obračamo hrbta. Kmetija, ki ima dosti domaČih delavnih rok in razum-» nega gospodarja na čelu, taka kmetija mora dobro izhajati ; kjer pa manjka teh pogojev, tam mora rakovo potNe posiljajmo tedaj svojih otrok od doma, če jih rabimo doma in če imamo doma dosti kruha za nje. — Skrbimo pred vsem za se in za napredek na&ega kmetijstva, saj je trden kmetski stan podlaga vsem dnigim stanovom in glavni steber države. Vzgajajmo otroke za kmetski poklic in skrbimo, da bodo naši nasledniki kolikor mogoče dobro izučeni v vseb kmetijskih strokah, ki flo važne za naso deželo. Tudi za kmetijo je treba nadarjenih sinov, in da se v potrebnih vednostih se bolj izače, kakor je mogoče v domači ljudski soli, naj se pošljejo v kmetijsko solo. Tam je mesto, da se izpopol-nujejo in pripravljajo za svoj poklic! Tako delajo po drugih deželah in tako je treba tudi pri nas delati ! Kako naj se napravlja tekočina za škropljenje trt? Skušnja uči, da tekočina, napravljena za škropljenje trt proti peronospori nič ne koristi — ako je že prestara. Dva, tri dni stara, celó pa starejša tekočina ni za nič več. No lansko leto šele je bilo, da se je moralo zaradi vcdnega dežja s škropljenjem kar za več dni prenehati, dasiravno je bila tekočina že pripravljena. Vae s tako prestaro tekočino izvršeno škropljenje bilo je seveda za nič, brez vsega haska izvršeno. No letos nam pa hoče vreme, kakor vsa znamenja kažejo, ravno tako nagajati kakor nam je lansko. In zato bode gotovo pravo, ako našim vinogradnikom povemo, kako naj škropilno te-ktičino napravljajo, da bode vendarle še dobro učinkovala, ako bo tudi že znabiti več dni stara, in je toraj ne bo treba proČ zlivati. Postopa naj se takole: Že pri napravi tekočine, ali pa koj po tem, primeša ûaj se jej na vsakih 103 litrov se 100 (sto) gramov navadnega sladkorja. Tako prirejena tekočina obdrži svojo uČinkujočo lastnost več dni. Izrecno bodi pa povedano, da 'zda dodajanje sladkora le tedaj, ako se napravlja navadno škropilno tekočino, toraj tekočino obstoječo iz vode, »pna in modre galice. Ako se pa Škropilno tekočino z uporabo sode napravlja, ne izda dodajanje sladkorja — nič. Ker že o škroplenju govorimo, naj še nekaj tu navedemo, namreč to, da ni priporočljivo jemati namesto navadnega iigašenega apna neugašeno, toraj še živo ®Pno, kajti prav lahko se pripeti, da neugašeno apno trte osmodi. —1— Politični pregled. .,, VoIitTP za fli-žaTNÍ zbor so — razQn vGaliciji — t ju-konCane. Največje presenoienjo ae i>oroča z Diiiiajii. J^ajti tu 30 poraženi krščanski sodjalci. Proti tem jo Slo vse v J'oj: židje, svobodomiaelci, stari liberalci, nadjonalci, sodjalcleino-trati. Od vseh 33 mantJatov so obdržali samo 4; v ožjih vo-Jjt^vah 80 itrodrli Ic v Si okrajih; padli so vsi njihovi voditelji, f^kor princ Lichtcnstein, dr. Pattai, bivši zbornični predsednik, ^"pan dr. Neumaycr, minister dr. Weisskirchner, dr. Gcssman itd. -tjisti naštevajo več vzrokov tega poraza. Krščanskim sodjalcem nianjka železno roko pokoj, voditelja dr. Lnegorja. Njegovi na® edniki se niso držali Lucgerjcvih navodil, Kuiunlirali so razne «Južbe v svojih rokah. Opuščali so stik z nižjim ftudatvom me-'leč, da trdo sede. Dr. Gcasman jo stranko uprcf^el v nemško-O^cijoualni voz, vsled tega so boíi delali za nacijonalizcm kakor ^^ Rodjalizem; to je biJ povod za zatiranje Čehov na Dunaju in «izjem Avstrijskem. Vslod tega so slovanski volivd, katerih jo l'aie na Dunaju okrog 40.000, zapustili krščanske socijaJce. — -•Jasi so v nekaterih nemških okrajih pridobili nekaj aedcžev, vendar je njih klub, ki je prej štel 9« članov, padel na 76. Valed tega je omajana dosodanja vladna večina, katero steber so bili. Minister dr. Weisskirchner, ki je proi>ariel v obeh okrajih, demisijoniral. — Ta izid jo tudi udarcc za zisteiu Binerthov, se nc bo vzdržal, temrnaig ker je „nemškonadjonalna zveza" od 78 poslancev zrastla na 99, katerim se priklopi narbrž 7 židovskih liberalcev. — Socijalni demokrati so celotno od 87 padli na 81 članov. — Skupni češki klub je od 84 padel na 81 poslancev. Biikovinaki Rusini imajo .S, Jugoslovani 3e, Italijani in Rumuni svoje prejšnje število, V Galiciji volitve še niso končane. Bile so zelo burne. V raznih mestih je vojaščina streljala v množice, mrtvih 8, nad 40 ranjenih, Poljtski klub narbrž ne bo več tako jednoten, kiikor jo bil prej. Vočigled pomnoženim nemškim nadjonalcem pač velja Slovanom resen opomin k večji edinosti — vsaj v zgotj narodnih zahtevah. Vse židovsko časopisje vriska veselja ter napoveduje, da se bližajo boljši časi za — borze, špekulante, kapitaliste , . . In uhogo ljudstvo po mestih in trgih se da Se'alepiti po takih listih. Krščanskih časnikov je še vse premalo. Državni zbor se snide 11. julija. Na Slovenskem je še beležiti lep narastek slovenskih glasov v Gorici, kjer je skupni kandidat dr. Franko dobil lltitj glasov in prišel z laškim liberalcem v ožjo volitev, katere se pa Slovenci niso več udeležili, — Isto je tudi v Trstu, kjer je v II. okraju dr, Eybaî sicer podlegel laškemu liberalcu, a s častno manjšino 309,3 glasov. Lahi vedno povdarjajo, da sta te dve mesti italijanski, kar jo pa po glasovih ovrženo. V Trstu z okolico 80 oddali Slovenci 10.654 glasov, Italijani 14,336 in socijalisti 10.237. toda med zadnjimi je mnogo slovenskih glasov. V Pnljii je dr, Laginja s 3993 glasovi podlegel proti dr. Rizziju, katerega so rešili socijalni demokrati. V dogledneiii času bo Puii slovansk. A' Ilalniaciji so krščanski prava,ši, somišljeniki Stovencev, nekobko napredovali. Listi poročajo, da se snidejo kralji (■j-negare, Itulgarije, Srbije in (Jrerije ter se dogovore o balkanski politiki. Sultan potuje po Macedoniji, bil je povsod slovesno sprejet, posebno v Solunu. Dne '20. se je od tu peljal proti severu, iiaj-jirej v Monastir, Skušali bodo pomirjevati Albance, katerim se obeta splošna amnestija. Uiilijanski jiosliine« v Cetiirju je dobil nalog, naj pri knilju Nikici upliva, da se albanski begunci vrnejo iz Crue gore doiDOv. V Londonu se vrse slavnosti povodom kronanja anj^leškcga kralja. Našega cosarja zastopa nadvojvoda Kari Franc. Kronanje je bilo 22. junija. Na Portugalskem je republikanska vlada v strahu, ker vojaki dezertirajo — samo v Lisaboni jih je 4000 — in rezerv-niki nočejo dohajati na svoja mesta. Iz Indije poročajo, da je zadnja leta umrlo na kogi 6 5 milijonov oseb. Mfbikaiiski bivši predsednik Diaz je dospel v Pariz. Zabavi in pouku. Žrtva spovedne molčečnosti. I. Bilo jo v sredi preteklega stoletja, ko je Sel katoliški župnik Kobilovič iz Oratova, maJe župnije blizo velikega ruskega mesta Kijeva, pozno zvečer z doma. Ogrnil bc je v velik pla&č, ovratnik potegnil na obraz, pokrivalo si je glohokeje iiritisnil, da ga skoro ni bilo poznati. „Velečastni še greste z doma — opomni stara strežnica — kam pač'i" da bom mogla povedati, če bi me kdo vprašal?" „Kmalu ae vrnem — odgovori še dokaj mladi duhovnik, nekoliko vzburjeno in otožno — ni ti treba nikomur praviti, da sem odšel," Obrnil se je proti vratom. „Prečastni — hotela sem še opomniti — da vaša puška ni na navadnem mestu — ne najdem je nikjer" — še zakličo skrbna strežnica za odhajajočim. „A kaj [)uška! — se bo že našla", hitro odgovori in se zgubi v temno noč. Strežnica se jioda v zadrgo sobico; tam leži v postelji žup-nikova mati ostarela in bolchna. „Oj kako mi je tesno pri srcu — vzdihne starka — zdi so mi, da nekaj posebnega pride čez nie." „In župnik je bil nocoj tako čaden, no morem razumeti — pristavi atrežnica — mora pač biti posebna pot, ki jo je nasto|iM." ,,Bo pač zopet kaka uboga duša, v sredi med ruskimi razkol-niki, kateri mora tajno pomagati" — tolaži ae mati. „.Saj veS, kako neusmiljeno ruski uradniki preg-anjajo nas katoličane ; dajve ko boš pospravila, moliti žalostni rožni venec za inoje^^a sina," Mej tem je župnik stopal dalje proti gozda. Tam ga je v zatišju čakal voz. Hitro se vsede in šlo je brzo v temno noč. V bližini večjega trga se po dveurni vožt^ji voz ustavi. Župnik iïstopi in se neopažen poda proti veliki hiSl. Gospodar ga sprejme ter pe^e v zjçorrrje stanovalce. Tu vidimo ginijiv prizor. V lepo raïsvet^eni sobi, čije okna so bila skrbno zapažena, se vrši krst novorojenega otroka. Oče in družina novorojenca kleče naokrog v spodbudni pobožnosti, ko tiho in častit^ivo mašnik izvršuje av. opravilo. Potem še porodnico blagoslovi za upe^janje ter se napravi za odhod. „Tisočero vam Bog plati, prečastni — šepeta gospodar — očividno ruski višji uradnik — za odhaja očim; neprecenljivo uslugo ste nam skazali." „Če me le ne bodo izvohali" — odvrne duhovnik. „S"e bo se zgodilo. Moj Ivan je molčeč, ia noč je temna. A vi, prečastni, me ne izdajte, saj veste, da sem ob službo in kruh, in bi bil ostro kaznovan, če bi viada izvedela, da sem katoličan. Prosim, molčite in mislite na mojih šestero otrok!'' — „Ni mi treba se le obîjubovati — reče duhovnik — samo po sebi je umevno, da molčim v vseh okoliščinah; zagotovim vas na svojo svečeniško besedo." Čez kaj časa župnik zasede sani in slo je nsgloma v temno noč. Duhovniki je tako čudno pri srcu. Zakaj ga notranji glas opomiiga k molitvi? Zakaj mu zmiraj šepeta: Moli, da moreš premagati. Zakaj vidi prod seboj Zveličarja okrvavljenega pod težkim križem ter sliši besede: Če hočeš biti moj učenec, zatajaj sam sebe, vzemi križ, hodi za menoj; jaz hočem biti tvoje plačilo. — In župnik vzame svoj molek, prebira jagodo ter moli. Ob robu gozda se ustavijo sani; župnik izstopi. Voznik Ivan spodobno pozdravi ter se vrne. Župnik pa boječe stopa proti vasi, a vendar neopažen dospe v svojo hišo. II. Ko strežnica Čuje, da so se vrata odprla in zaprla, koj hiti, da župniku naznani, kaj se jo mej tem zgodilo. S solznimi očmi stopi pred župnika ter reče: „O gospod, kako dolgo že čakajo na vas! Oskrbnika Pjetrova so našli ustreljenega". — „Mojega stričnika?" prestrašen vpraša župnik. „Da, moža vaše nečakinje*' — potrdi strežnica; on je umorjen. Hoteli so vam naznaniti; pomožni orgljavec je bii večkrat tukaj, z nekaterimi spremljevalci, in morala sem mu slovesno zatrditi, da gospoda župnika nI doma." „Ali je Pjetrov še kaj časa živel?" „N'e, bil je že mrtev, ko so ga našli." — „V božjem imenu, zdaj me pustite samega." Rekši gre župnik po stopnicah. Bila je ena popolnoči. Čez nekaj minut utrujen zaspi. Ko se zopet prebudi — biio je komaj uro pozneje — stal je ruski policist s par kozaki pred pošteno župnikovo. „V imenu postave z menoj v zapor!" Takoj ga perejo k preiskovalnemu sodniku, kjer prestrašeni župnik izve, da je osumljen umora nad nesrečnim oskrbnikom. Dvocevka župni-kova, še očrnena po smodnikovem dimi, je bila najdena v zakristiji, smrtna kroglja je bila izstreljena, tega duhovnik pri ogledu no more tajiti. „Kako je puška pri.šla v cerkev? — Kako je izginila iz vaše sobe? — Kdo jo je vzel? — Kdo izstrelil?" — Na vsa taka vprašaiya župnik le odgovori: „Jaz ne vem." Ali tak odgovor pri sodišču ne velja dosti. Ali pa morda župnik sumi koga, ki bi bil morda ustrelil oskrbnika? Duhovnik nasprotno vpraša: „Kdo pa je sum obrnil na-me? Kdo je našel puško in ovadil dogodek?" \a to ne dobi odgovora, po molku pristavi: „Ker nočem nedolžnega ni za trenutek spraviti v zadrego, hočem zamoJčati misel, ki mi jo uprav zdaj šinila v glavo — bilo bi grozno . . . Uradnik se vzdigne ter reče z resnim glasom: „Gospod župnik obstanite, vi ste^ustrelili oskrbnika!" Župnik so mirno in samozavestno vzdigne, odkrito in jasno pogleda uradnika ter reče; „Bog ve, da tacega dejanja nisem storil, jaz o tem ničesar ne vem, jaz sem nedolžonl" — „Ali se niste prej z umorjenim možem vaše nečakinje prlčkali in prepirali?" povzame uradnik. „Bil sera zoper to zenitov vedoč, da moja nečakinja s tem možem ne bo srečna, in to se je uresničilo. Oba sta bila kaj nesrečna. Njomu, pa tudi svoji nečakinji sem krivdo očital, da bi ju poboljšal. „Vi torej zanikate, da bi bili Pjetrova ustrelili?" — „Jaz ga nisem umoril." „No, povejte pa, kje ste bili v tistem času, ko se je zgodil umor?" Župnik přehledne ... V tem osodepolnem času je on izvršil tajni krst, „Jaz, jaz sem bil--ah, o tem vam ne morem povedati ničesar" — slednjič spregovori. „Ali sto bili doma?" „S'o!" — „Jo-li kdo Sol z vami?" „No!" „Ali greste ob tem času z doma?" „Ne — samii če me zovo službena dolžnost." „Zadrge se pač menda ni pripetilo?—zato vas šo enkrat vprašam: Kje ste bili ob času umora? Povojto mi pričo, da sto bili druge kakor na kraju žalostnega dogodka — i)Otom sto prosti." Župnik nato molči. „Vfc(jub vsomu temu nisem kriv — pravi — če pa Bog dopusti, sem pripravljen tudi po nedolžnem trpeti." „Vi ste morivec — pravi sodnik — vi ia noboa drugi; peijite ga v ječo!*' III. Nekaj dni pozneje so odpro vrata na celici jetnikovi in vstopi pomožni organist ter ob enem državni učite^ iz župniko-vega kraja. Začuden svečenik povzdigtie svoje oči. Zakaj neki pride k iqemu ta mož? Ruski višji uradnik je bil tega človeka v ktjtibovainje župniku nastavil v Oratovu, da bi duhovniku nagajal. To je pomožni organist tudi delal. Na razne načine jo hujskal proti zvestemu župniku in ga črnil pri ruski vladi. In zdaj pride ves potrt k rgemu ter se vrže solzen k nogam žnpni-kovim. „O gospod — vzdihno, zakrivajoč si obraz — pomagajte mi najti dušni mir, poslušajte mojo spoved!" Trpeti župnik ima sočutje s trpečim . . . Pol uro, tri četrt jo minulo, da so zopet ječa odpre. Bled in zbegan Izstopi organist in se hitro oddalji. Zunaj pred kaznilnico pa so še enkrat ozre s porogljivim pogledom proti omreženemu oknu in zamrmra: „Zdaj so mii usta zavezana — zdaj sem brez skrbi." Župnik kleči v svoji célicí. Zakril ai je z rokama obraz in moiil in večkrat vzdihoval. „Ne moja, ampak Tvoja vo|ja — šepeta — daj milost, o Gospod, k temu, kar ukazuješ; naloži mi, kar jo Tvoja sv. vo|ja." Čjz šest tednov je bila obravnava. Župnik se brani povedati, kje je bil med osodepolnim časom, in istotako, Čo ima koga na sumu. Zagotavlja pa edino svojo nedolžnost; toda zastonj. Vso govori zA njegovo krivdo. Sodišče po kratkem posvetovanju spozna župniki Koblloviča ii Oratova krivega umora in ga obsodi v dosmrtno pri-iilno delo v sibirskih rudnikih. — „Volja Božja naj se zgodi — je zadrga beseda župaikova — po bedi in bridkosti na zeinlji pride kmalo blaženstvo, kl bo prineslo plačilo in ojira-vičenjG. i:)3tlej bom z božjo pomočjo prestal sramoto in trpljetije.-' (Koboc prido.) o o Dopisi. Îïuzemlierli 6. junija. Na vnebohod po litanijah je priredilo naše izohr. društvo dve igri: „Začarano pismo ali postna skrivnost", burka enodejaryka za moške vloge, ter „Vestalka", igro v petih dejatgib za žensko vlogo, s petjem in tamburaiijem. Nikakor nimamo tega načela, da vse v )rok hvalimo, kar damo v javnost, kakor mislijo nekateri naši isti, ki zadrpi čas brezobzirno močojo v koš vsak dopis — to pa samo iz nekaterih krajev — v katerem je količkaj hvale o kakih prireditvah, ampak če kaj pohvalimo, storimo to z zavestjo, da ros zasluži priznanje. Če smo po abecednem redu čisto na koncu, pa v drugih ozirib ni tako. To so dokazali Sj)Ot pri zadnji prireditvi naši fantje in dekleta. Pevske in tamburaške točko so pod spretnim vodstvom g. organista prav lopo vspelo. Le na onem mestu so pevci pri vencu gorenjskih narodnih nekoliko zašli vsled težkega prehoda iz enega dura v druzega, pa so takoj spet prišli v pravi tir. Kar so pa iger tiče, so se pa tudi to pot kakor pri mnogih prejšnjih izkazali za izvežbane igralce in igralke, zlasti nekateri izmed iqih so kakor rojeni za oder. Prostorna dvorana je i)il» natlačeno polna občinstva. Št. Jiniž na Dolenjskem. V nedeljo 11. t. m. po prvi maši je bil liberalni shod v gostilni Majcen, prod cerkvijo je dal i^» župan klicati, da bo shod imel kandidat narodne napredne stranke g. Jožef Reisner. Volllcov je bilo okrog sto. Pred.sednik shoda je bil z malim številom izvoljen ujosar Ivan Majcen, Liberalni kandidat je nato začel govoriti, od kraja prikupno, toda začel je udrihati po naših vrlih poslancih, posebno po načelniku S. L. Sdr. Ivan Sustoršiču, In pa provzvišenem knezoškofu. Poslušalcít posebno naši, so on čas poslušali, ker so sprevideli le zvijač«" govore, a^o shod jeli za[mščati. Na koncu shoda je nekaj naših klicalo: Živijo Povše. Volitev jo pokazala sledeče številke: N«^ poslanec Franc Povše je dobil brez agitacije 106, nasprotni p» 176 glasov. Tu se vidi, kaj jo treba v Žt. Janžn; treba j" krščanske zavednosti. Tudi za občinski odbor se bodo morali pO' brigati možje S. L. S. Lilieralnega gostilničarja pa jo najbolj" pustiti |»ri miru. — V viiiojíradih kaže l0j)0, škropilo sc je žc dvakrat, eni se cclo trikrat. Ako bo sreča mila, ho lepa trgatev. Bo^ daj! hribih je bila tu in tam nekoliko toča, pa la bi se že pozabila, ako ne bo kaj hudega, Bog daj le[)ega vremena! Klanje«, 11. junija. — Slavlje našega rojaka na Hrvatskem. V tukajšnjem frančiškanskem samostanu ao .slavili letos dve redke slavnosti. Dne prosinca je obhajal samostanski brat Fr. Rufin Novak rodom iz Št. Jerneja pri Novem mestu in tudi mnogoletni naročnik „Dolenjskih Kovic" svojo 60ietnico bivanja v frančiškivn-skem redu, in tudi, da je vaa ta leta preživel Ic v enem istem samostana v Klanjcu. — A dne 28. majnika pa jo slavil 80letnico avoje starosti. Koliko je v teb letili kot marljivi kolekturant, spreten vrtnar, cerkovnik in tudi kot organist dobrega in zaslužnega storil v slavo božjo kakor tudi na korist samostana, to bi bilo preobširno naštevati, kajti tega mnogo pričajo že v prejšnih «asih živeči ljudje, a to pričajo tudi igegova mnoga še zdaj obstoječa dela. Rečeno bodi v kratko lo to, da je bil vseskozi ^ober in pobožen redovnik, katerepa zaradi qegove dobročutnosti, veselosti, krotkosti in ponižnosti vse rado sosreča kolikor »obrati toliko i drugi ljudje. On še danes s svojim krepkim telesnim zdravjem kakor tudi s svežim duhom nadkriljuje mnogo od njega ()o letih veliko mlajše. Mi mu od srca častitanio in tudi ob enem kličemo: Dragi Bog ga vzdrži še mnogo mnogo let zdravega in «tanovitnega v njegovi službi, a po smrti da mu podeli nad zvezdami zasluženo plačilo! Iz Pi-oloke. Nenavadno lopo slavnost smo obhajali v naši fari Jetošnji bink, pondeljek. Ta dan je bila namreč posvečena kapola rožnovenške Matere božje v Grdunih pri Preloki, Posvetil jo je kot pooblaščenec m. g. knezoškofa preč. g. župnik J. Konig iz Vinice. Fri slovesni sv. maši pa sta mu stregla sosedrga gg. župnika iz Adlešič in PriJišča na lirovaškeni. Kapelo so sezidali vaščani sela Grduni in je res prav lejja stavba z 2 zvonovoma. Vse je vodil in si tudi največ zaslug pridobil za zgradbo kaiieJe posestnik Miko Grdun. On je še v Ameriki nabral za kapelo 900 K. Pobiral je pa tudi, ko je prišel domu, za kapelo skoraj po vsi Beli Krajini in po 4 sosednjih farah na Hrovaškem s svojim sosedom Jur. Pavlakovičem. Vsega sku laj se je nabralo za kapelo ÍÍS94 K, a stane pa z vsem vred 3195 K. V kapeli sta rantin glavne podobo Mat, božje sv. rožn. venca áe tudi podobi 8v. Joahinia in av. Ane. Te lepo cerkvene slovesnosti, katera bo ostala v spominu vsem udeležencem, udeležilo se je tudi veliko ijudi iz sosednjih far viniške, adleške in priliške na Hrovaškem. Z Dunaja. Zadiiji dan meseca majnika je tu v Gospodu zaspal Ludovik JoSt, c. kr, ])olicijski svetnik, v primeroma mladih lotih. Pokojnik je bil rodom Dolenjec, Višnjegorec; gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in je tu leta 1875 maturiral. Pravo jo dovršil na Dunaju in vstopil v državno službo; v nejirijetnem policijskem delokrogu se jo povspel do 7. činovnega razreda. Bil je vitez Franc Jožofovega, saksonskega Albertovega, ruskega Stanislavovega in Aninega, |»ru.skega reda rudečega orla in španskega reda Karola III. O priliki týegove smrti so dunajski časopisi sploh j)oročali o blagih vrlinah, prijaznosti in potrpežljivosti, ki 80 dičile našega vriega rojaka na cesarskem Dunaju. Naj v miru počiva blaga duša! \Vpst Winlli^ld I'll. Otvoritev Kranjsko-Slovenskega Doma v Pittsburgu Pa. Dne maja 1911 ao imeii Slovenci iz i'itta-'>urga in okolice lepo slavnost. Dogotovljen je njih dom in so ga slovesno odprli. Parada se jo začela oh 10. nri dopoldne; najprvo je korakala policija, za njo Slovenski Sokolci na koi\jih, za konjiki jo bila godba; slovenska zastava, za katero so korakali člani Kranjsko-Sloveilskega Doma. Društva so bila uvrščena 1)0 starosti. Parada je stoimla po raznih ulicah, dokler je do-ajiela do Hlov. Doma. Tu je nagovoril navzočence predsednik Doma g. Fcrdo Volk. Po končanem govoru predsednika so bile deklamacije šolskih otrok, prosta zabava in plea do 3. popoludne. Zvečer se je zabava nadaljevala. Prvi ples je otvoril predsednik g. Volk z gospodično hčerko Marijo. Ob polu 9. uri je nastopil pevski zbor „Prešeren" in sicer je zapel: 1. Slovenec sem; 2; Ijipa; 3. Tiha luna; 4. Slavčku. Po končanem vsporedu je hjla prosta zabava in iiles do ranega jutra. — Sedaj se lahko Slovenci postavijo v Pittsburgu, ko imajo novo dvorano, ki so jo aami Slovenci zgradili. Dvorana je tako velika, da bode zadostovala lahko )otrebam raznih društev. Stala je pa lepo svoto denarja ÍÍ8.000 dolarjev. Dvorana je res lepa, tako da malo je takih kot je ta in nosi na pročešu r „Kranjsko-Slovenski Dom". '1'ukaj priložim tudi sliko K. S. Doma. (Lepa hvala za pozornost. Uredn.) DomaČe in piuje novice. Deželni ]n-e(lseilnik baron Schwarz došel je v nedeljo dopoludne k zborovanju. Pred mestno hišo sta ga pozdravila p. n. gg.: prost in župan. Kakor se nam poroča, so bili gozdarski zbo-rovalci z izletom v Pletrske gozde, z razgledi po naši Dolenjski, s postrežbo prav zadovoljni ter so se razšli z najbo^'šimi utisi. Knez Hugo Windischgraetz se je h gozdarskemu shodu pripeljal v avtomobilu iz Konjic čez Celje, Zidani Most, Krško. Bival jo T prostiji. — Grajati moramo onega neotesanca, ki je pred mostom ob Kastelčevi štacuni, ko je šofer kupoval bencin, přeřezal gumi na kolesu. Kar te ne briga, pusti v miru! Imenovanja. Imenovani so p. n. gg.: baron Kechbaeh^ C. kr. deželnovladnim svetnikom; sodna svetnika pri c. kr. okrožnem sodišču Dolinšek in Gandini nadsvetnikoma istega sodišča. Novo Mesto zastopano v trgovski in ohrliii zbornici. Po smrti g. Frana Hrena dobi S, L. S. v trgovski in obrtni zbornici novega zastopnika, obenem pa dobi ž njim tudi Novo Mesto zastopstvo. V trgovsko zbornico pride sedaj g. Urban Horvat, knjigar in tiskar. V zdravstveni zastop novomeški so izvoljeni sledeči gg.: dr. Seb. Elbert, prošt v Novem Mestu; Jos. Zurc, župan v Kan-diji; Karol Rosman, gostilničar v Novem Mestu; Fr. Božič, trgovec v Novem mestu; Fr. Bojane, gostilničar v Št. Petru; Fr. Hude, trgovec v Mirni peči; Fr. Vintar, župan v Prečini; Fr. Potočar, posestnik v .Orehovcu; Jan. Znane, mlinar in posestnik v Smi-helu. Namestniki: Windischer Jos., mesar in hotelir v Kandiji; Jan. Ilrovat, župan v Brusnicah; Jernej Tink, žujian v Orehovcu. Zborovanje kranjsko-primorskega gozdarskega društva v Novem mestu, ki jo trajalo 17. in 18. t. m,, je priklicalo v našo dolenjsko metropolo mnogo odličnih gozdarjev strokov-iqakov na jedni in mnogo irijateljev gozdarstva na drugi strani. Večina udeležencev je prih tela sem že 16. t. m. Drugi dan se je porabii za izlet v Pleterske gozdove. Pri tem poletu so udeleženci lahko apoznali značaj dolenjskih gozdov in občudovali naravne krasote dolenjskega ozemlja. Bil je pa tudi jio dolgotrajnem deževju prvi krasen dan, čisti zrak je omogočil natančen pogled na najoddaljenejše kraje. Kamniške planine so v vsej svoji še sneženi krasoti obroljljale pogled »roti severo-zapadni strani. V Pleterjah se je ta a deželni odbor. Navzoč je bil tudi zastopnik poljedelskega ministerstva, nadalje g. dr. ňegula kot zastopnik mesta in zastopniki mnogih društev v Avstriji, ki stojo z gozdarstvom v večjem ali manjšem stiku. — Pri običajnih .pozdravih teh zastopstev in nato sledečih zahvalnih govorih so jo omenilo tudi vprašaiqe pogozdovanja kraškega ozemlja na Belokranjskem in v Suhi Krajini. G. deželni prec sednik je omenil, da so tozadevna preddela že končana in g, deželni glavar je odgovoril, da se bode deželni odbor te zadeve z vso vnemo poprijel. — Nato se je vršilo predavanje o pleterskih gozdovih po gozdnem komisarju Url>as, kateremu jo sledila živahna razprava, kako je spremeniti obširne sedaj bukove gozdove na Dolenjskem v jelove oziroma mešane jelove in bukove gozde. Ker pa bi se ta razprava preveč zavlekla in bi ne bilo mogoče že ta dan staviti sklepne tozadevno predloge, se jo jireložila na zborovanje prihodnjega leta. J, Vseslovanski X. novinarski kongres bo od 11. do 13. julija v Belem Gradu. Tem povodom bo tudi razstava vseh slovanskih časopisov. Živinoi-ejpe opozarjamo, da se je bilo na zadirji sejm 31. maja v Mirnopeč ])rignalo veliko jiremalo živine, tako, da niso imeii došli kupci nobene prave izbire. Zato se i»a tem nujnejse vabijo živinorejci, posebno Dolenjci, da postavijo v Mirnipeči na Petrov sejm dne 30. junija kar največ lepe živine, ker jc pričakovati veliko kupcev tudi iz Gorenjskega, 1'rvo sv. obhajilo je prejela kakor vsako leto tudi letos na dan sv. Alojzija šolska mladina Novega mesta. Vsled novih določb sv. Stolice je bilo letos število prvoobhajancev in prvo-obhajank izredno veliko. Bilo je dečkov 82, deklic pa 79, Dal Bog svoj blagoslov! Porotna oln-amiiva glede liberalne .,Glavne posojilnice v Ljub^ani" se je končala z obsodbo dveh glavnih krivcev :'Eiv,ši advokat dr. Hudnik je dobil tri leta ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. Revizor Jošt pa dve leti. Mnogo ljudi bo pa prišlo ob svoj prihranek. Tu imamo živ dokaz, kam jiripeljejo dosledno izpefiana liberalna načela. Aiit. iločevarjevo posestvo se je od 19. junija da^je razpro-dajalo na sodni dražbi. Hiso na glavnem trgu je kupila „Ljudska posojilnica v Ljubîjani." Razni objekti so se prodajali nad ceno. Dosegla se je dokaj viája vsota, kakor je bilo sodno cenjeno. Smrt vsled opeklin. Iz Metlike se poroča: Dne 22. maja 1911 je umrla vsled hudih opeklin v velikih mukah gospica Amalija Malešic, hči posestnika in gostilničarja v Metliki, — Pokojnica se je ponesrečila po noči v prostoru za plin. Ko bi ne bilo iqenega očeta, takoj na mestu, bi bila zgorela na mestu, N,vm.p.! Strašen nrkau je v noči med 14—15. junijem tiivjal ob morski obali od Kopra do Trsta. Povsod se je morje mnogo metrov vzdigovalo ter pluskalo ob obrežje ter ga znatno poškodovalo, Največjo škodo pa je vihar napravil v tržaški luki. Tam je mnogo avstrijskih, pa tudi nekaj inozemskih ladij poškodoval. Mnogo mornarjev je utonilo. Pomoli so izpodjedeni. Valovi so se zaganjali daleč v mesto. Na mostu ob velikem kanalu je valovje potegnilo seboj tudi Slovenca Rudolfa Maté, rojenega Ljubljančana, ki je bil še le v jutro rešen na nekem hlodu, katerega se je oprijel. — V cesarskem gradu Miramar je zeló poškodovana ona dvorana; v kteri je bil cesar Maks sprejel mehikansko krono. — Skoda znaša mnogo mitjonov. Gospodarske drobiine. — KuiBtijfiki popotni poduk. V nedeljo 25. junija je kmetijski pouk v Žužemberku o priliki občnega zbora ondotne hranilnice in posojilnice. Predaval bo ravnatelj Rohrman o zbolj-šargu prasièjereje. V četrtek dne 29. junija je kmetijski pouk v Vel. Laš(':ah in t Metliki. — Kmetijska Sola na Ormu priredi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. ob 9. uri dopoludne poučno predavanje na šolskem vrtu v Metliki, Predaval bode adjunkt A. Lapajiie o naprednem čebelarstvu, K temu predavanju se vabijo čebelarji iz Metlike,. Suhorja, Radovice, Semiča in Podzemlja. — Kmetijski tečuj za ljudske uiitelje iia (Jrniu bo trajal letos 5 tednov in sicer od 17. julija do 20. avgusta, — V tečaj bo sprejetih 27 učiteljev, 20 iz Kranjskega in 7 iz Primorskega, Tečaj se priredi na državne stroške in dobe učiteli T80 oskrbo v zavodu. (îiiojenje z riiiliiluskini superfoíifatom za ajdo se je močno razširilo po Dolenjskem, kar je najboljši dokaz, da so to izvrstno gnojilo dobro izplača. Samo kmetijska podružnica v No-vemmestu je dosedaj naročila 7 vagonov tega gnojila, — Apno za uiodro galico mora biti kolikor mogoče sveže gašeno. Staro apno čislajo sicer zidarji za beljenje, za napravo galice pa apno ni. Apno, katero se sproti gasi, je najbolje za napravo galice. Važno je tudi, da apno raztopi posebej in v nepreniastni tekočini galici primeša. Slabo bi storil tudi tisti, ki bi gasil apno v raztopini modre galice. — Oospo4]ínjska šola v Nniilircdujejo v korist našega ljudstva ! Spomenik na grob preč. P. Viljema. Za ta spomenik, o čemur sva zadnjič pisala, so že pričeli njegovi častilci po.HÍljati prispevke, za kar se lepo zahvaljujeva. Pač pa je žolcti, če bi še tudi drugi poslali svoje doneske iiikoj, da bova z nabiranjem čimpreje gotova in da se spomenik zares v najkrajšem času postavi. Trlian Horvat. llaks lîriinner. Loterijske številke. GRADEC, 10, junija 17 78 51 73 K2 TRST, 17. junija 20 S7 66 76 Dražbeni oklic. E 3B7/11 6 Dne H. Julija 1911 dopoludne ob polu 11. uri bo pri Bjiodiij o^na-mcnjeni Bodniji v izbi St, ti ilira;tlia xciiilji^r; vi. ilt, tt io fH3 knt, obů, liriienice in 945 knl. oljfi, Potovrh, obstojciih iz biic št, ifS^, f^oBiiodanikiiii iioHloiijotn, vÍDOgiadoT, ojiv in f!;o/.dft. Nepřeni if ni nam, ki so pTodati na dražbi, je (lolo^^ena vrcdnoBt in hícct: J,) na zemljiSCo t1. št. ft — 200 K; 2.) za zcmljiSčo tJ. it. O — 1210 K; 8.) za, zomljiiCe vi, M. 913 — aoo K ; i.) za zenilJiSCe vi. SL 345 — GO(J K. Najiimnj^i iionudck znaia; 7.a zcmljiifo ad I,) 133 K, zcmljiiS^c ad 2.) 807 K, za zemljišna ad 3.) 133 K, za zcmljiSie ad 4.) 400 K; j)od tem zneskom so ne prodaje. Dražbene pogoje in listino tiùoée bc nepremiftnin, smejo tinti, ki íelé kupitij^tcgledali pri S]iodaj ozoainenjeni Bodniji t izbi it. 5. mod opravilnimi urnmi. C, kr, okrajno sodišče Rudoltovo, oddelek II., doe 1. iunijft llill. Razg^las. 125 Novi učcnci, ki želé vstopiti v I. razred, sp bodo vjusovali 4. julija popoldne od 2, do 6. uro. Oglasiti se morajo v spremstvu staršev ali njih odgovornimi zastopniki pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in obiskovalno spričevalo, v katerem morajo biti redi iz vcroxnanstva, učnega jezika in računstva. Vsprejemni izpiti se bodo vrnili dne 6. julija 1911. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. V jaudoifovem 24, junija 1911. t Več dobrega šodra in peska vsake vrste, tudi za po vrteli, ima na prodaj Tpoha Jernej v Žabji vasi pri g. Hayerju št. 49. »a-as Zunanja naročila točno po povzetju. Svilna in volnena, vseh številk. ima zal oso Franc Božič Novo mesto. Proda se radi preselitve 117-0-2 dobro ohranjen klavir. Ve« se izve pri g. Fruiiť tŠifrí^ijii na kolodvoni. Učenca 307-3-3 proda prostovoljno dve posestvi. Eno ob glavni cesti in drugo 10 minut od ceste, eno uro od farne cerkve, vse na lepem kraju, dosti travnikov, njiv, vinogradov, (dosti gozda), lepi sadonosniki, vse dobro obdelano; proda se tudi lepa živina, zraven voli in druga živina, vse kmetijsko orodje, (vinska posoda), vse v dobrem stanu. — Na enem posestvu dobro obiskana go.sliliia na lepem kraju. Proda se zaradi domačih razmer. Cena se izve pri Miliaolu lïoliori, Leskovec St- 7, pri sv. Antonu, p. Reichenburg Štajersko. iz poštene hiSe, ki bi imel vesele za trgovino z mešanim blagom, takoj sprejme F. Vinkšci, trgovina v Gradacu (Bclokrajina). Priznano najboljše ročne žvepljalhike pod imenom „Hudoklinov meh" izdeluje in razpoši^a po 4 K 80 vin. komad izumitelj Jos. Hudoklin v Št Jerneju (Dolenjsko). Pri večjemu naročilu popust po dogovoru. 113-6-2 Dobro ohranjen glasovir Hunigpg, 'ph Kfî lid tiivLi »I.»: »■...lin iliiivii Mllfllll ftvtrniitufi) v ' ^ 1)0 nizki Cf^ni proda pri Alojzij Mnrnii, organist» v Stopicali pii Novem mostu. " li«'2-2 Lep štedilnik dekoratnik : Rudolfovem se priporoÈa slavnemu občinstvu in gg. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajocega dela in sobnega tapetovanja. — Ravnotam se proda po ceni otoman. Za naročilo zadostuje dopisnica. 15-23-11 ^ in'čniranii {Kiu-,li(Ospai li(M-d) je na prodaj pri Loop, líopiií-u Novom iiio.stu. Več sto heKto vina lastnega pridelka, garantirano naravno čisto, tndi nekaj slivovke drožiiega žganja po primerno nizki ceni se proda. P. n. gostilničarjem se prodaje tudi od UM» litrov najproj. ^cé pri oskrbništvK Nemška vas-Krško. 12j-3-i V kavarni Žgiir " jo naprodaj voč sodov od 281 vsebine •'o 4001, in iinioj^o vsakovrstnih steklenic. Majhno posestvo par minut oddaljeno od novega „premogokopa" v Goranjivasi na tlol(iHjskem. — Več pove lastnik Franc Krištof, zidar v Sajenicah, p. Mirna — iJoIergako. - Parna opeftorno u Zalogu (Breitenau) naznanja, da se bode pričela na novo žgana zarezana (Falzziegel) kakor tudi stavbena «jtoka (Mauerziegel) v začetku julija prodajati. Naroča naj so po dopisnici pri oskrbništvn Breitenau pri Rudolfovem. 127 if^^Najbolje urejena " knjigoveznica i - - na Dolenjskem » - M] za oorkT(>ne, obťinskc in šolske urade ter zn izobi-ai^.. ill linvliiti društva, šolsko kujižiiire itd., ki daje pri voijili tiarooilili izdaten popust, j> pri jMidi-užiiici Jiafoliškcg« Tiskovnega di-usiva J. Krajec nasi., Nov omesto. -m t I I I I ř it * mHS-îfr ííí-Ť«- Ki- H!* ïiK- Uf i«- i: íite j*- Popolnoma varno noložen denar Hranilnica in pasojilnlca za HaniiiiQ in dIiqIícq rey. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprcjcuia hranilne vloge od vsacega, íe je njen nd ali ne, ter obrestuje po O —^fcwi 2fi.o.fí 4 O na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilno vloge kakor za vse posojilaiCne obveznosti — janiíi polcft rezervnega zakltida in deležev rez 22W zadminikev z VRom svojim prem oženjem. Iz tega «io razvidi, da nialukatcri dcniirni zHvod nudi tolika varnosti kakor kandijaaska hranilnica. Kupite če imato: Kasalj liripavost, katar in zasli/ciije, oslovski Vsakovrstne i)3-8-5 ill (lusljivi kašelj nič »iruzega, kakor fino dišeče: KaiserjBVB prsne haromele s „tremi smrehomi". 5i)l>0 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj iO in 40 rinarjer. Ovojček (iO vinarjev. Dobi 36 v lekarnah: Her^rinanii Josij), Novo mesto; Andrijuiiií - Novo mesto. ■ ' 1-18-12 KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za nmivalDC mize RO vin. Keil-ova paata za ievlje [lo 30 vin. Keil-ov lak za zlateuje okvirjev 40 vio. Novo mesto; J. Picek. CmomBlJ: ÂntoD Zure. Idrlla: Val. Lapajne. Kamnik: Ed. Hnjok Kočevje: Franz Lov, Kranj: Fntnc Daleoc. Keit-ovo loiiúilo za jiAdc vin, Eeil-ov lak za klobuke v različnih barvah, ima vedno v eaJogi tvrdka Ljubljana: Leskovic &, Meden Postojna: Anton Ditrich. Škof|a Uka: M. ^i^on. Zagorja: Rib. E. Mibelčí^. Radovljica: Oto llomana. 78-6-fi slamnike in naročnike (cekarje) priporoča Fp. Cepar^ tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale, Gorenjsko. Cene nizke, i>ostreitha toćiia, cenik na zahtevo poštnino proslo. Za dolpro blago se jamči. Svoji k svojim! mmi^m ■ — ■ ^^^m ■ ^m ■ ^^^m Lepa nova hiša I o minut oddaljena od Noveg^a meata, v kateri hë nahaja dobro vpeljana prodajalna iia-6-2 se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo Dul. Novic. „Za ID vinarjeu liter" najboljšega jabolćnika, skoraj jednako pristnemu, labkemu vinu, se napravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus". — Iz „Jablusa" pripravljena pijaca vre kakor naravni moàt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo 5 K 30 V po postnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo : g^.3.3 „Jablus" — Podplat, Štajersko. Samostojna stavbena tvrdka ZnidaršiC & Stepančič se vljudno priporočuje v izvrševanje solidnega stavbenskega ter sploh vsa v zidarsko stroko Sj)adajoča dela. Izdelajo načrte, proračune itd, 105-6-4 Parna opekarna v Žabji vasi pri Novem mestu ima vedno v zalogi in prijtoroča svoj inilelck ll2-f-