Štev. t2.
DOLKNJSKA STKV1I.KA »TRGOVSKIMA USTA«, dne lft. aprilu 1Ш.
Stran П.
Janez Trdina
Dolenjci
L Narodna in okraina imena
Slov en črv, ki bi se imenovali ganil Dolenjce, ni menda nikjer. Na gornji Kriti, n. pr. v Žužemberku, rov or o ljudje: Dolenjci se začenjajo v soteškl /.upi. Zadnja ne-dalenjska vas so Kolje, prva dolenjska Drenje, SoleSčaiii trdijo, da je Dolenjsko Umu jo i Novem mestu. Novomešruni pa Ugovarjajo, da to ni res, ker da plavi Dolenjci žive niže, v šmarješki in škocijanski /.upi itd. Ob srednji Krki se celo čuje: Ta p» ta se je priinožila na Gorenjsko, tja v Trebnje! Potemtakem so Višrnjani, Litijei, Ljubljančani in Vrhničani se veda še trii Gorenjci. Ta zmešnjava |>a nas ne srne napotiti, da bi dolenjsko ime zametavali. So manj ]>a nam je posnemali nemške birokrnte in učenjake, ki so razdelili vso kranjsko deželo ua Gorenjce, Dolenjce 111 nekake Notriuare. /.lasti to ime se mi zdi lako brezumen prevod tuje izmislite, da bi se ца morali slovenski pisatelji sramovati in ogibati.
Med Savo, Gornjanrt, kočevskimi liribi, Suho krajino in črto, ki gre nekoliko nad Višnjo goro proti Litiji, s!a-uuje slovensko pjeme, ki govori skoro isto narečje, Iti živi do malega pO talili Šegah, navadah in razvadah, katero vežejo v eno skupino iste zemljepisne, zgodovinske, drušlvene in nravne razmere. Sam« leinu plemenu pripada po pravici ime Dolenjci. Njih je tedaj veliko manj, nego nam jili našteva službena statistika. Njihove tri reke so <н1 izvira do u^liit Krka, Temenica in Mirna. Ves okraj je vinoroden, razen malega opleŽka proti Višnji gori, za delo mu mesto konja rabi ponajveč vol, ki je glavna domaČa živina, in dober del hrane mu daje koruza, ki je Gorenjcu brez v olike važnosti.
Praviti mest. to je središč žive obrtnosti in razširjene trgovine, se v njeni ne najde. Celo Novo mesto, metropola dolenjska (tia, [ia, lia!) ni drugega nego uradniška in cerkvena naselbina. Da uiu vzameš cesarske orle, ka-pitelj in samo.-tan, bi postalo borna, propadajoča vas. Gosto posejani gradovi, gradiči in gradički nam spričujejo strašni, v nebo vpijoči Jarem, ki je llačil, davil iu s solzami zalival mnogo stotin let la lepi del slovenske domovine.
Skromno se stiskajo med njimi male kmetije in kme-Ujiee, ki nosijo ravno toliko dohodka, da se ob njem ne da lahko ne živeti ne umreti. Raztreseno, neznatne vasi, nizke in tesne kodlee, borno pohištvo in orodje dokazujejo silno, ali ne pozabimo, du nezakrivljeno revščino, v kateri naši Dolenjci tiče, trpe in — ne obupujejo. Do-brotljiva pri roda jim je podarila lahko liti iu zadovoljno srce, da ne Čutijo svoje bede nikoli tako bridko kakor njihovi, mnogo bogatejši gorenjski bratje. Razen prostorne krške ravnice je vsa dolenjska krajina polna zelenili, ђ dobravami ovenčanih gora, prijaznih holmov in prisojnih bregov, okoli katerih se ovijajo iu križajo led grdi, blatni jarki ju odrte lokane, tam ljubki doli, pisane loke in z vsakorodnitu Žitom, presnino in sočivjein prelepo obsojana polja. V zavetjih se skriva uiarsiliak kosat vrl, po položnih in strmih klonili pa se vzpenja žlahtna vinska trta, posajena mestoma prenizko in previsoko, ker jo poparijo dostikrat zimski iu spnuiladui m nizi.
Sredina dolenjskega pogorja je simpatični Sentriipert s svojo krasno okolico. Tam sva stala s pokojnim grofom Barboin v njegovem vinorodnem gradit na Debencti. Pod nama je ležala vsa dolenjska stran tu nama razkazovala ponosno svojo čudovito razno ličnost in nepopisno milino. Po vseli gorskill kopicah so se lesketale okoli naju bele cerkvice; dasi je bil zapadui kraj v meglo zavit, naštela sva jih več nego Šestdeset! Vsakod so se vzdigovali in vrstili griči /.a griči, hribi nad hi;ibi. Višina jim jc rasla od vseli Strani, Čini l>olj so se bi i žali Dcboncu. Grot se zasmeje in veli: Zdaj ml pa povejte. Če ni naše Dolenjsko kakor velikanska skleda precej debelih slovenskih žgancev?« Jaz ga v p rasa m i Kje imate pa ocvirke? Barbo namigne pomenljivo z očmi in obrazom in ml za-šepeta na uho: . Pozoha! nam jih ji; — Dunaj!*
Suha krajina
Zdaj pa poglejte, kakšna Imena je dal Dolenjec svojim sosedom in drugim ljudstvom iu narodom, s katerimi občuje. Suha krajina« in »Krajinčani« pravi vasem in ljudem, ki spadajo pod hinjskl in a in brus k i zvon. I. ibn i-čani mu niso ie ribniški Iržani in župljani, ampak val prebivalci Ribniške doline, torej zopet tri Župe: Ribnica, Sodraliea in Dolenja vas, kar jc gotovo pametno, kajti v vseh treh se govori isto narečje, Hočevarjev Dolenjci nimajo za Nemce, ampak za posebno svojat in pasmiuo, l;i govori jezik, ki ga »niti vrag ne razume". Njihovo deželico imenujejo Kočevsko, bolj poredkoma tudi Kočevje. To ime je dobila bržkone od koč (hiš brez kmetije). Ljudje hi si- morali zvali prav za prav Kočarji ali Kočevci, ali tujka Kočevanji se je v našem narodu lako globoko ukoreulllila, da se ne Ivo dala več izruvatL Mestu Gatlscbee pa ne reče nikoli nobeden Dolenjec Kočevje, ampak vedno le Kočevsko ineslo. Morda bi bilo dobro, da bi se poprljeli teb dolenjskih nazivov tudi slovenske bukve in novimi.
Kočevje
Istega pomena kakor Kočevje so sosednje Bajte. Bajtarji so Slovenci, ki žive v dveh majhnih, jako bornih župah na Hrvaškem (blizu Prezida in Cebra). Oni so si začeli prvi iskali dela na severnem Hrvaškem, sosebno v slavonskih gozdih. Njihovo ime je prešlo tudi na kranj-
* Z dovoljenjem g. Lavoslava Schwentnerja, lastnika vseh avtorskih pravic po polt. Trdini.
ske drvarje. Bajiar so rekli ljudje nekaj časa vsakemu, ki j c delal v hrvaških suma h. J!e pred več leti pa je to ime popolnoma zamrlo: Bajtarja so izpodrinili Hiovatai ji. Razloček je samo ta, da je Dolenjcem vsak rojak Hrova-tar, ki živ i v troediui kraljevini, naj bo v hosfi ali kje drugje. Dokler se je kaj prida zaslužilo, so vreli Dolenjci v Hrovatarje kakor čebele mi med. Zadnja lelH j" to potovanje nekoliko ponehalo, ker se delo ne plačuje več tako dobro kakor prej in ni vselej uit] moči dobili.
Bela Krajina
Bele Kranjce imenuje Dolenjec zaradi narodne, hrvaški podobne uošitjc Hrovftte. Samo ob gorenji Krki sein slišni, tla vele Sentičauom Beli Kranjci, vse druge stanov-nike črnomaljskega političtiepa okraja pa zovrt tudi tod Hrovste. Domačini se tej dolenjski zameni smejejo in čudijo: kaki H rov ulje smo mi? Kaj ne čujete. da govorimo malo ne tako kakor vi, in ali ne veste, da spadamo pod kranjsko Ljubljano, ne* pa pod hrvaški Zagreb? Bela krajina je zdrav, krepak iu zaveden ud naše narodnosti. Najvažnejši kraji v njej, mesti Metlika in Črnomelj in velika vas Semič, kjer prebiva dekan, so /.daj čisto slovenski. Za Kolpo pa živi tudi dosti korenitih (štokav-skih) Hrvatov, ki so mi zatrdili, da razumejo >Pozor * laže nego Slovenski narod
Nahaja se več sledov, po katerih se sme .soditi, da jf bilo nekdaj v Hell krajini mnogo več š lok a vre v, nego jih je /daj, in da so bili Vlahi, lo je staro vere i. Jako
znamenito se mi zdi, da pravijo drugi BelokrangcI Seinf-ča no m Šoke i (katoličani), kar kaže, da so morali biti oni sami prejšnje čase, vsaj nekaj njih, i no ve ret, kakor so Se dan današnji Bojanu i] Veliko Belokranjrev hodi na Nemško krošnjarlt. (ki tod so dobili pridevek Nemškarjl, ki res da ni pravilno narejen, ali si ga treba zapomniti, ker je naroden, 7.a Nemce in nemško deželo so izumili Nemška rji novi imeni Kvake in Kvakarsko, ki nisla niti sala itili zabavi j ica, kakor nekaleri mislijo. Povpraševal sem dosti krošnja rjev, kaj jih je napol i Io na lo preimenovanje, pa nisem mogel izvedeti nobenega .verjetnega razloga.
Podgorje
Med Savo iu kočevskimi hribi se dvigujejo do!Ki in Široki lionjann. Staro, malo ne pozabljeno ime jim je bilo
Kukova gora. Gorjanci pa so dejali Dolenjci ljudem, ki so nn njej stanovali. Zdaj se zovejo na vsaki strani drugače. Katolišk im Zum ber ca n oni pravijo Slovenci II rova t je, slaroverskiin pa Lahi (Vlahi). Za razloček so morali ostati Italjanl lo. kar so, namreč Haljani. Dolenjci ob Krki tedaj ne priznavajo laškega kraljestva, nego italjansko.
Gorski okraj na dolenjski plati Gorjancev se Imenuje Podgorje, ki pa ne obsega, kakor hi se lahko mislilo, vse krajine med goro in Krko, ampak samo podgrajsko, slopiško iti brusniško župo in orehov iš ko podružnico Sentje rnejske fare. Že Vrh polje! nočejo bili Podgorci, dasi prebivajo na sklonu Gorjancev, Sntihelei se na to ime bus ue jeze, ali tudi iijitn se zdi bolje, da se jim veli samo Smihetei ali Smibelčani iu nič drugače. Svojemu žnpljanu plemenitemu Langer ju so se jako Čudili, da si je dal pridevek Podgorski (von Podgoro).
Krško polje
Ljudi, ki žive na velikem ali nekoliko silno peščenem Krškem polju, imenujejo sosedje l'ol junce. Pod-gore i rabijo to ime tudi za Sentjornejčane. Na levem bregu Krke je domovina sloveče svinjereje, Za k rakov je. Tudi za druge reči je ves hi okraj močno podoben gornje-hrvaškim ravninam Zakrakovci stanujejo v CuČji mlaki, H ro vaške m brodit, Dobravi in Mršeči vasi. Od Krškega do Skoeijana дге nizko hribovje, polno vinstva in sadja, ki je vsaj mejim očem neizrečeno prijazno. Prebivalci se niti zovč Hribci. Hribski vasi iu žlipi sta dražestna Itaka In Bučka, ki je daleč po svelu znana zaradi velikih konjskih sejmov. Sploh pa so Dolenjcem vsi »orski ljudje hribe i, kalmr Gorenjcem hribovci.
Cigani
Po Dolenjskem se vlači mnogo ciganov, ki so se priselili s Hrvaškega. Sami sebi pravijo Roma (v ednini Rom). Na dolenji Krki so se udomačili najbolj Jurkoviči, na srednji iu gorenji pa Brajdiči. Večkrat se priklatijo tudi štajerski ali Ogrs koli r vaški cigani, enkrat sem videl celo Spanjolske. Nižja plast tega plemena so vsekakor vedno blatni in razcapani Brajdiči in Jurkoviči, ki žive do malega le ob bera št v ti iu tatvini. Ciganom višjega razreda, listini, kt znajo lepo gosti ter se lišpajo z zlatimi prstani in novci ter srebrnimi gumbi, pijo kavo itd., pravijo Dolenjci Eglptarji, To ime so dali ciganom razen nekaterih tujih narodov tudi Dalmatinci. Stari dtibrovniški pesniki so prepevali radi o Jeaiunki (ciganki),
+
Naposled mi je omenili, da prosti Dolenjci svoje narodno ime slabo poznajo. »Slovenci« so Jim vsi Slovani, Dostikrat sem etil tožbo: Skoda, da je slovenskih jezikov toliko. Kako močni bi bili vsi mi, da govorimo vsi samo enega. Slovence pa -zovö tudi privržence narodne stranke, kakor da bi bili kaka posebna kasta. Kmetje pravijo: Mi poverimo kranjski, gospodje pa pridigaj« slovenski. Razumemo jih lahko, ali zakaj /41 te Žejo tako po hrvaško? Narodne pesmi in napeve imenujejo kranjske, umetne pa slovenske. One so jim ljubše slovenske se jim zde pretežke in nekako tuje.
Vedite volitve so seznanile Dolenjce lud i -z nemškn-tarji. Pravijo jim meškutarJL Ker imajo svoj glavni brke v inestih, misli naše ljudstvo, da so dobili svoje ime od njih. Ta izprememba naziva se mi zdi pomenljiva in vesela, ker dokazuje, da dolenjski kmet samega sebe ne šteje med meškutarje.
** Prednik zagrebškega »Obzorac.
II. Občevanje in narodnost
Na svetu jo malo narodov in plemen brez primesi sorodne tn tuje krvi. i udi Dolenjci je imajo v sebi in med seboj vce, nego mislijo učenjaki. Mešali so se dosti z drugimi slovenskimi in slovanskimi, nekoliko pa telo s popolnoma inorodnimi priseljenci. Najprej mi je imenovati Gorenjce.
Preden so sc naredilo železnice, ko hodili gorenjski krčmarji in trgovci mnogo bolj pogosto na Dolenjsko nego danes. Zlasti jeseni jo Sel po veliki cesti voz »a vozom. Tega živega in koristnega občevanja se starejši Dolenjci dobro spominjajo in ga zdaj prav bridko pogrešajo. Na potu se je seznanil mnogoteri krepki gorenjski fant z brhko Dolenjko, ki sta to znanje dostikrat polrdila s poštenim krščanskim zakonom. Tudi med rokodelci in obrtniki se je dobilo žc od nekdaj obilo Gorenjcev. Zabavi j i vo govore Dolenjci, da so jim prišli konjederci in rezarji vsi 7, Gorenjskega.
Najvažnejši in boljši drl vseh doselcev pa so gotovo duhovniki. Vladlke so pošiljali župnike in kaplane res da iz vse svoje v lad i kovine, ali to je sploh znano, da je bilo med njimi vedno največ Gorenjcev. Duhovniki so bili did go, dolgo, več stoletij edini pravi prijatelji našemu narodu in do najnovejšega časa skoraj edini zastopniki slovenske inteligencije, naš edini izobraženi stan. Oni so ustanovili Dolenjcem prve šole na kmetih ter budil! in širili v njih iu zunaj njih veselje za nauk in napredek. Vse kar je Dolenjec vedel in znal o verskih ia znanstvenih rečeh, je prejel od njih; Ima jih torej po pravici za svoje prosvetitelje in dobrotnike.
To pa se nikakor ne more trdili o gorenjskih uradnikih, še in a nje pa o nekdanjih novomeških sainoslancih, ki so imeli v svoji oblasti razen ljudske šolo tudi gimnazijo. Ti možje so hlapčevall do l. 1848. tako »veslo nemškemu molobu, da se ni30 mogli ž njimi kosati niti rojeni Nemci. Trudili so se in jiehali na vse pretege,
rabeč tudi najgrja in nnjpodtejša sredstva, da bi ponem-čili dolenjsko mladino in jo izneverili svojemu narodu.
Občevanje z Gorenjci je bito zmerom tako česlo, obsežno in jako, da se mu pozna marsikateri sled celo v gorenjskem tovoru. Dostikrat se sliši na pr ■ Dohr' jutr', dobr' Vin' itd. V dolenjskem narečju bi se'moralo reči: dobru jutru, dob r 11 vinu. Mislim, da se je izpreme-ntla po istem potu tudi Črka 1 na koncu besed in slovk v-v- ali prav za prav v -u- (btu namesto slarejše oblike bil, ki so jo ohranili vzhodni Slovenci).
Ribničani
Prav krepek in koristen kvas so neobrtnl dolenjski krajini okretni, na trgovino in vsak posel iti dobiček prekanjeni Ribničani in LašČanL Mnogo skupaj jih ne živi nikjer, ali posameznih najdemo precej jio mestih in na kmetih. Brez njih ali njih naslednikov ni morda nobena večja ol>čina. S spretnostjo in varčnostjo so si nekateri jako opomogli in obogateli. Tisti, ki so naseljeni po vaseh, spadajo med паЈргИпејбе kmete v vsej župi in srenji. Sem ler tja so oživili kako obrtnost ali trgovino, ki je bila domačinom prej neznana. Tako n. pr. so mi pravili v Šentjerneju, da so lončarstvo v tamkajšnjem okraju ustanovili Ribničani.
Dolenjci tudi dobro pomnijo, da so jim prinesli pred slo left najprvi krompir ribniški lončarji. Gospodinji, ki je od njih kaj kupila, so dali eden ali več kosov za seme s poukom vred, kako ji ga treba saditi in gojiti. Prejšnja leta Je romalo mnogo dolenjskih možakov v Ribnico 111 dalje na Goro, gledat in posluša! zamaknjeno Lenčko. Vsem tem potnikom se jo priljubil čedni Irg s krasno obdelanim obližjem iu dostikrat sem čul ii njihovih ust resnično besedo, da bi bila dolenjska stran
Stran 4.
DOLENJSKA STF.VILKA »TRGOVSKEGA' LISTAc, dne 1«. aprila 1338.
fitev. 42.
imovitejSa in sreEfnejša, nego je, ko hi se delalo in Živelo v njej tako pametno, kakor v Ribniški dolini.
Dolenjci občujejo in trgujejo prav marljivo tndi z Belo krajino, -dasi jiii veže ?. njo cesta, ki je polna strahovito strmih in nevarnih klancev in gotovo ena najbolj nerodno In neumno Izdelanih cest v vsem avstrijskem cesarstvu. Brez dolenjskih trgovcev hi zgubili melliški in črnomaljski sejmi več nego polovico svoje znamenitosti in lire/, pobožni Ii belokranjskih romarjev hi opešale znatno sloveče dolenjske božjo poti na Zap laz in na Žalostno goro. Skoraj tako kakor Hrvat, ljubi naš Dolenjec v jedeh česen, mnogo bolj pa Ink (čebulo), ki mu ga nosijo Belokranjci iz podzemeljske Kupe in obližja. Se težje nego Dolenjci brez Inka, bi prebili Belokranjci brez svojega varuha sv. .Feliksa, Čigar svetinjo jim dele evoje neskončne milosti in blagoslove v novomeški kapiteljski cerkvi.
Štajerski Slovenci na Dolenjskem niso redki, posebno veliko jih je med romarji. Me bom trdil, da so iznašli oni igranje poetičnega kola, ki se vrši o ponovnem času blizu nekaterih romarskih cerkev in se zove jvrle«. Res pa je, da so vodili to igro in pridigali med mjo fantom in dekletom že kakih 50 let sami Štajerci, kakor da Dolenjci do to časti no bi imeli pravice,
Hrvati
Trdne in blagodejne vezi sklepajo že od najstarejših časov dolenjske Slovence s Hrvati. Skupno so prelivali na slo bojiščih svojo kri v ljutem boju s krvoločnimi Turki. Skupno so so dvigali za svojo sveto >staro pravdo« proti peklenski svoja t i brezdušnih grašČakov.
Pravili Hrvatov so je tega stoletja na Dolenjsko za etalno le malo doselilo. Meni so znani samo trije, Za
turškega divjanja pa jih je dosti prišlo. V naših Podgorcih teče nekatera kaplja hrvaške krvi. Tisltm mnogim Slovencem, ki se pišejo za Hrovate (>Hrovatc), so pripotovali predniki brez dvoma iz hrvaških krajev. Tudi nc ravno redki priimek >Turek« so dobili uajbrž Hrvati, ki so pribeMi s Turškega na Kranjsko. Na osmanske Turke ali na poturČene Bošnjake (poturice) se ne moro misliti, ker si oni niso nikoli iskali, uiti t rebuli prihe-žišča v krščanski deželi...
Narodno gospodarstvo na Dolenjskem je prejelo mar sika k važen napredek in pripomoček od hrvaških bratov. Lahki, žilavi in vztrajni dolenjski konji spadajo k hrvaški pasmmi. Kakor na Hrvaškem, se tudi ob Krki in Temenici p rase i ne rede samo za dom, ampak se tudi prirejajo in z lepim dobičkom ra/.prodajajo na vse Blrani, Kakor hrvaški Polja lici pitajo tudi dolenjski razen k ure tine obilo rac, gosi in puranov. Po hrvaškem zgledu s« začeli Dolenjci že pred mnogimi desetletji sejati dehelozrnato koruzo, ki se zove debeljača. V dolenjskih vinogradih jo jela slabotne trte čedalje bolj izj>odrivati plemenitejša hrvaška kraljevina in mestoma tudi pri-morMna.
Sosedstvo hrvaške zemlje in vedno občevanje i. njenimi prebivalci je imelo jako dohre nasledke za dolenjsko slovenščino, ki je ostala mnogo bolj Cista in bogata nego gorenjska. Posredujoči člen mod našim iti kajkavsko-hrvaškim narečjem je rodoljubna, prekrasen jezik govoreča Bela krajina, V dolenjskih nravih tn navadah, mišljenju in življenju je marsikatera reč in prikazen, ki se ne da lahko poginiti in razjasniti brez korenitega poznavanja hrvaške narodnosti in hrvaških nazorov in običajev.,.
Sejmi in božja pota
Glavna središča občevanja z domačini, rojaki in tujci so na Slovenskem trgi, sejmi, božja potn in cerkveni shodi. Razen omenjenih dveh slove v Dolenjcih najbolj romarske cerkve na >svetein< Kumu, na Veseli pori, na Krki, kamor hodijo tudi Gorenjci, sv, Petra na visokem hribu pri Žužemberku, Matere božje pri Kostanjevici, kjer se ima človek priliko nagledati zanimivih obrazov in nošnje vlaskih in katoliških Zumberčanov in Zumberčank.
Poglavito tržišče za blago in govejo živino, zlasti pa za prasce, je Dolenjcem Novo mesto, kajti tu je trgovina ž njimi tako velikanska, kakor nikjer drugje na Slovenskem, za prasce Šentjernej, za konje Bučka in Stična itd. S Hočevarji in Krojinčani se shajajo sosebno na mnogobrojnih žu/.ember škili sejmih, i Gorenjci pa seveda naijbolj v Ljubljani.
Ljubljana
Belo stolieo naše slovenske domovine i ni njo l ml i oni za svoje glavno mesto, ne zategadelj, ker prebivajo v Tijpj najvišji deželski oblastniki in uradniki, ampak zato, ker jo ljubijo in čas te bolj nego vsa druga mesta, ki so jim znana na božjem svetu. Kadar so vrnejo i/ njo prvikrat domov, pripovedujejo po cele dni o imenitiiostih in novicah, ki so jih v njej videli. Zlasti nc morejo prelivali t i ljubljanske gospode, kako ne izreči io so prijazni in postrežljivi, da pokažejo neznanemu človeku, če jili pr^ri, jiot in mu razlože vse natanko, česar koli j iti vpraša. Vse znanke zavidajo dekli, ki si dobi službo v LJubljani. Večkrat sem čul i/, ust starih ljudi, ki niso prišli do?U od doma, kako radi hi videli pred smrtjo Ljubljano.,.
(Iz »Slovana« 1884., priobčil dr. J. Rus.)
■i
33Z2I
Ž*» Janez
^efeclifeo iz gecZogi/e Dolcii/sfee
Dolenjska je gorata in hribovita pokrajina; ravnin Ima le malo in še te so primeroma majhne- Največja ravnina je Krška ravnina ali Krško polje med Kostanjevico in Krškem, manjša je pri Grosupljem in pri Stični, ona med Mirno in St. Rüper toni pa imena ravnine Je skoro ne zasluži,
Pokrajinsko ima Dolenjska dva različna značaja. Manjši del, ki se razteza severovzhodno od* Črte Stična — Novo mesto, i ma predalpski z na a č a j. Tu imamo tri izrazite gorske grebene, ki potekajo vzporedno proti vzhodu, to je v alpski smeri. V severnem grebenu kraljuje tudi najvišja dolenjska gora K u m (1210 m). V tem delu Dolenjske se menjavajo med seboj skladi apnenca iu dolomita z glinastim skrilavcem in laporjem raznih geoloških dob. Ker so skriljavcl in lapor za vodo ue propustni, se zbira na ujiii voda iz više ležečih apnencev in dolomitov in prihaja v obliki studencev nn dan. Zalo ljudje v tem delu ne poznajo pomanjkanja vode kakor v večjem delu Dolenjske.
Vsa ostala Dolenjska ije v geološki zgradbi bolj enolična, Povsod kamor pogledamo, vidimo z malo izjemami pumo apnence, bete, sive, Črne, rdečkaste, ploščate in «klndovile, v vseh mogočih razliekili. Zato Ima ta del Dolenjsko kraško lice, dasi ga obširni gozdovi za filo še prikrivajo, toda le za površen p°K,p<|. Tu ne najdemo pogorij z določeno smerjo in vmesnih dolin. Vsa pokrajina je le obširna planota, vzdignjena kakih 600—(fOOm nad morjem, t-orej 200—TlOOm nad bližnje ravnine.
V	zgodnjem terciaru so se naše pokrajine vzdigovale iz obširnega morja. Pri vzdigovanju se je planota na več mestih prelomila in razpadla na posamezne manjše plošče. Tnke plošče so na desnem bregu Krke deli kočev-eke planote in Roga, na levem bregu pa doherniško-«Jdovska planota. Poslednja se razprostira na jugn do Straže in Prečne, na vzhodu pa do Temenice, ki deli s »vojim tekom kratko Dolenjsko od alpske oz. predalpske.
Na teh planotah se vzdlgujejo posamezni vrhovi nad ■vojo okolico, deloma omamljeni, deloma v skupinah, nikjer pa ne v obliki gorskega grebena. Nekaleri so oetanki nekdanjega zemeljskega reljefa iz terciarno dobe, idrugi pa posledica neenakomernega vzđlgovanja posameznih plošč. Za primer davnega reljefa bi nam služili vrhovi na ajdovski planoti, ад neenakomerno vzdigovanje pa vzhodni rob Rog;i od Sv. Petra nad Sotesko do Pogo-relca nad Podtiirnom.
V	strtem ozemlju si je voda med posameznimi plo-Kami laže ulirala svojo strugo, jo razširila in poglobila. Po Inkih prelomih tečejo skoro brez izjeme vse dolenjske reke iu potoki.
Krka in kraški pojavi
Krka nam daje lep primer, kako vplivajo prelomne Zrle na smer ročnega toka. Od izvira do Soteske teče reka po prelomnici, ob kateri se je točila planota Roga od ostale pokrajine. Prvotno je tekla Krka najbrž, naravnost ob prelomil po črmošnjiški dolini ter se izlivala pri Semiču v Hrvaško oz. panonsko nižino. Ker se je jn>zneje ozemlje nad Semičem naglo vzdigovalo, je voda zastajala v topИški kotlini ln si končno pr epi lila pol v Novomeško kotlino. Jtijer ima lažji, toda daljši odtok. Tudi tu teče po ozemlju, ki so ga že prej pripravili vzporedni prelomi.
VeČina Dolenjske je te del dinarskega Krasa, lo nam potrjuje ?.e jugovzhodna smer glavnih prelomnic, rek in kraških polij. Tudi IIa sestavljajo iste kamenine kakor na južneje ležečem Krasu in značaj kraških voda Imajo poleg Krke skoro vsi potoki. Ze izvit Krke je
značilen. Dva močna Izvirka prihajata na dan ne daleč drug od drugega, vsak iz svoje podzemeljske votline. Južni izvir ima za par stopinj hladnejšo in pitno vodo, severnejši, ki izvira neposredno izpod velike votline, ima toplejšo in neokusno vodo. Vsak od teh izvirkov ima torej svojo podzemeljsko strugo in prihaja iz različnih krajev.
Od vasi Krke do Gornjega Polja, torej na 25 kilometrov dolgem teku, se ne izteka v Krko niti en potok, pač pa je mnogo močnih studencev, ki sc iztekajo skoro neposredno v Krko, Vsa obilna dežni ca In anežnlca, Iti pada na te planote, ponikne v porozna Ho, se zhira pod zemljo v potoke in se končno izliva naravnost v reko.
Oh prelomnici, ki |>oteka oh Rogu mimo Žužemberka proti Semiču, izviru več kraških pritokov, ki se po kratkem teku izlivajo v Krko. Tako imamo v kratki razdalji od Loške vasi do Pod turna Štiri močne izvire, ki odvajajo vodo iz kočevske planote v Krko. To so Izviri pri Loški vasi, pri Suhorju, Obrhu in pri Podlurnu. Poslednji izvir je od vseh največji, to je potok Kadeč,
V bližnji in daljni okolici je mnogo večjih in manjših jam, med temi nekatere ledene in ena veternica, iz katere piha poleti močan hladen veter. Vse te jame so delo kraških voda.
Znana kraška reka je Temenica. Izvira blizu vodo nepropustnih skriljaveev severno od Stične, preide nato na kraška apnenčeva tla, ki jih deloma prekriva Se ilovica. Ze v ilovici polagoma zgiuja v zemljo, pozneje dvakrat ponikne in pride končno pri Prečni z novim imenom Prečna na dan. Vsega skupaj teče Temenica kake štiri kilometre pod zemljo. Zanimivo je to, da je podzemeljski padec Temenice večji kakor na površini. Ves lek le kraške reke je usmerjen po ozemlju, ki je strto od preloma in razpoknno v veliko globino.
Delo kraških voda
Voda, ki vsebuje mnogo ogljikove kisline, lahko topi apnenec na svojih podzemeljskih potih,si razširja strugo,
izgloje obširne votlino in odlaga raztopljeni apnenec d*> loma pod zemljo v obliki apoene sige in blestečih kapnikov, deloma ga prinaša na dan, kjer se na rastlinstvu useda kot lehnjak aH apneni maček. V gornjem teku Krke vidimo, kako velike množine apnenca prinaša voda izpod zemlje na površino. Lehnjak se je nabral tu v taki množini, da je zvišal strugo reke in ustvarja naravne jezov« pri Dvoru in Za grade u. S podzemeljskim delovanjem kraških voda so nastali iu nastajajo šo danes obširni podzemeljski prostori z vsem svojim čarom. Prostori, kamor bi lahko spravili celo vas s cerkvijo vred, niso redki.
Ko bi bile po d z e me I j s k e j n m e laže dostopne, bi mogli opazovati, kako so te tvorbe minljive. Njihov obok ob površini, ki je zgrajen i/, visečih skladov apnenca, se [Ki malem pa stalno krnsi in plast za plastjo pada v globino. Končno zgrml So poslednja plast in temen prepad zazija na površini. Ta kili prepadov je na kraškem ozemlju in tudi na Dolenjskem mnogo.
Lukenski grad
Izredno lepe kraške pojave jo mogoče opazovati »b izviru Prečne pri grajski razvalini. Ze ob poti moremo videti, linko je kamenje ob pobočju doline siri« ud preloma. Posebno lejio se to vidi oli koncu doline blizu i/.vira. Dolina se Iu končuje nenadoma v obliki strmega anifiteatra, ki olxlnja v polkrogu razvaline Lukenskega gradu. Neposredno pod grajskimi razvalinami izvira P r e č n a izpod neredno nagrmadenih skal. Na teh skalah je postavljen tudi grad. Vse dno skalnatega atufi-lealra je poraslo z grmovjem, ki se jo vgnezdilo med skalami. f*e se ozremo na visoke in strme stene, ki nas obdajajo v polkrogu, nam jc takoj jasno, odkod prihajajo le skalne ruševine. V davnem času je stala tu obširna podzemeljska votlina z obsežnim obokom iz apnenčevih skladov, ki ležijo tu precej vodoravno. Olvok se je polagoma krušil, dokler se ni — najbrž ob kakem potresu — zrušil ves v globino. Prečna, ki (je prej pri-