ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO^Smhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 21. marca 2002 / letnik LV / št. 12 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
219,'" SIT
Gobova kremna juha 70 g + GRATIS
\fegeta za posipanje 100 g PODRAVKA
HIT TEDNA
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
V vseh prodajalnah
PETUA
TA TEDEN / TA TEDEN
Pomlad s stresom
^""^tar ljudski pregovor pravi: "Če je lepo vreme na
^ jožefovo, veselo bo srce kmetovo." 19. marca je bilo vreme lepo, nekoliko oblačno sicer, a toplo.
Toda pričela se je zdravniška stavka, druga v samostojni Sloveniji. Kljub "svetosti" vseh ciljev stavke nov udarec za bolnike. Čakalne dobe se bodo še podaljšale, slovenski zdravniki, ki imajo v primerjavi s tujimi že tako m.alo časa zanje, pa ga bodo im.eli še m.anj. Zamujeno bo vendarle potrebno v določenem času nadoknaditi.
Fides je sprožil gnev drugih sindikatov, ki zahtevajo enotno reševanje sistema plač v javnem sektorju, zdravniki pa želijo več. Oglaša se gospodarstvo, kjer plače zaostajajo za rastjo v javnem sektorju in kjer kljub trdemu delu nekateri ne zaslužijo več za spodobno življenje. Vse več ljudi v sektorju, ki proizvaja, namreč živi na pragu revščine.
Začaran krog, ki mu ni videti konca.
Pri tem pa zaposleni v gospodarstvu živijo pod nenehnim pritiskom in v negotovosti, ali bodo jutri še imeli službo. Delavcem v javnem sektorju se zanjo ni potrebno bati. Prepad med obema sferama dela je čedalje hujši, ljudstvo, ki ga nihče ne vpraša, čeprav daje za proračunske porabnike veliko denarja, pa je vse bolj potisnjeno v vlogo nemega opazovalca. Ko se bo oglasilo, oblastnikom ne bo lahko. Stabilnost sistema je v rokah oblastnikov, tudi zdravstvenega. Zato je toliko bolj neodgovorno, da se igrajo s čustvi trpečih ljudi.
PTUJ / MESTNI SVETNIKI O ŠOLAH
Investicija v Olgo Meglii in devetletka
Ptujski mestni svetniki se bodo v okviru 36. seje, ki bo 25. marca, podrobneje lotili problematike uvajanja 9-letne osnovne šole v mestni občini, dopolnili sklep o prednostnih vlaganjih v osnovnošolski prostor v mestni občini v obdobju 2000/2004 in sklepali o investicijskem programu za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Olge Meglič.
V prvem sklepu o prednostnih vlaganjih v osnovnošolski prostor v mestni občini Ptuj je bila na prvem mestu izgradnja podružnične OS Grajena, na drugem mestu novogradnja OS
Olge Meglič, s spremembami sklepa pa se vlaganja podrobneje opredeljujejo: v letu 2003 se bo izvajala prva faza rekonstrukcije in novogradnje OS Olge Meglič, v letu 2004 druga faza, začetek rekonstrukcije in novogradnje OS Ljudski vrt pa je načrtovan za leto 2004.
C*MMM Ji
____
BBHHp^H— Kodeman d.o.o.
KRT zíHaejo boljši
Priiel, prevzel, zmagal. Novi Polo.
Prepričano svoji odličnosti. Volkswagnov Polo - nov in izjemen.
Novi Polo že od 1.928.309 SIT
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Pluj TEL: 02/788-11-50
TRQOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
čmjtaspriineih
DC Domlnko center d.o.o.. Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10
Mamo devetih otrok Slavico Škrinjar s Turškega Vrha 14 so ob materinskem dnevu obiskale učenke OŠ Olge Meglic Eva, Tjaša in Vanesa.	Foto: Majda Goznik
PTUJ / STAVKA V ZDRAVSTVU
Trudili se bodo, da zapletov ne bo
NA STAVKO SO SE V ZDRAVSTVENEM DOMU IN BOLNIŠNICI ORGANIZACIJSKO PRIPRAVm * NEUPRAVIČENO PREDPISANEGA ERITROPOETINA NA RECEPT NAJ BI BILO V PTUJSKI BOLNIŠNICI ZA VEČ KOT 37,8 MILIJONA TOLARJEV
V torek, 19. marca, se je začela "mehka" stavka slovenskih zdravnikov in zabozdravnikov, ko bodo zdravniki redno opravljali 40-urni delovni teden in največ 10 ur podaljšanega dela na teden. Kot je znano, je ena od zahtev druge zdravniške stavke v samostojni Sloveniji ureditev delovnega časa in ustrezno plačilo za delo v podaljšanem delovnem času. Vseh stavkovnih zahtev, ki jih je Fides naslovil na vlado, je pet.
V	ptujskem zdravstvenem domu bo delo v času stavke normalno potekalo v okviru 40-urnega delovnega tedna, je v torek zjutraj pred odhodom v Ljubljano na pogovor z ministrom za zdravje Dušanom Keb-rom (govorili so o predvidenih aktivnostih v zvezi z napovedano splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov) povedala direktorica Metka Petek Uhan. Problem bi lahko nastopil v nedeljo, ko bo potrebno za nemoteno delo zagotoviti tri zdravnike, teh pa v ponedeljek ne bo možno vključiti v delo. Upajo tudi, da v času stavke ne bo prišlo do kakih neljubih zapletov.
V	splošni bolnišnici Ptuj so se na stavko pripravili podobno kot v drugih slovenskih bolnišnicah. Direktor Lojze Arko je v zvezi z organizacijo in potekom dela med stavko povedal:
"Delo smo organizirali v okviru zakonskih določil, 40-urnega delovnika in največ 10 ur podaljšanega dela na teden, kjer je to bilo potrebno. Uvedli smo dvo- in troizmenski turnus. Pričakujemo, da se bo naredilo manj. Od danes vodimo natančne evidence opravljenega dela, ob koncu stavke bomo lahko točno povedali, koliko dela je bilo manj, za koliko so se povečale čakalne dobe in podobno. Stavke ne bodo čutili mladi do 18 let, starejši nad 65 let, porodnice, nosečnice ter nujne oskrbe potrebni bolniki. Tako kot vedno se bomo tudi v času stavke trudili, da ne bi prišlo do neprijetnih zapletov. Kdor pomoč potrebuje, jo mora dobiti."
BODO PLAČALI KAZEN?
V času stavke so prispeli tudi podatki o ugotovitvah izred-
nega nadzora pri predpisovanju eritropoetina, ki ga je izvedel Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ptujska bolnišnica je bila zajeta v drugem krogu preverjanja. Ugotovljeni znesek nepravilno predpisanega eritro-poetina na recept je ocenjen na več kot 37,8 milijona tolarjev. V večini primerov gre za neustrezno predpisovanje na recept bolnikom, ki so na dializi (dvojno zaračunavanje). Predvidena pogodbena kazen je nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev.
V bolnišnici zapisnika o ugotovitvah izrednega nadzora še nimajo, za kršitev so izvedeli iz medijev. Direktor ptujske bolnišnice je prepričan, da pacienti ne glede na ugotovitve nadzora niso bili v nobenem primeru oškodovani, kvečjemu je bilo obratno.
"Če je prišlo do pomote, bomo kazen morali plačati. Upam pa tudi, da bomo glede na naše izračune ekonomike dialize tipa 1 in tipa 2 - pri prvi je izgube za 7 tisoč tolarjev, druga je pozitivna za 4 tisoč tolarjev -dobili partnerja za pogovor, da se bomo lahko dogovorili za nova merila."
mnĚi.
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ: Ostal sam s štirimi otroki
STRAN 14
REPORTAŽE
SKOZI PEKEL DROG IN NAZAJ: "Ker nisem mogel najti samega sebe, sem zašel ..."
STRAN 16
KULTURA
KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE LITERA: Duet Davida Bedrača in Tomaža Šalamuna
STRAN 7
KMETIJSTVO
NOVOSTI IZ
KMETIJSKO-GOZDARSKEGA ZAVODA: Nova oprema, blagovna znamka Liska
STRAN 6
9770040197046
PTUJ / s skupscine društva ledvičnih bolnikov
Na Ptuju sreianje evropskega združenja
V nedeljo so se na volilni skupščini sestali člani Društva ledvičnih bolnikov Ptuj. Pregledali so delo v lanskem letu, določili osnovne smernice leto{njega delovanja, sprejeli nova pravila o delovanju, se pogovorili o nekaterih problemih ter izvolili nove organe društva s predsednikom in namestnico predsednika.
V	lanskem letu je število članov društva močno porastlo, trenutno jih je okrog 130, in prihajajo s celotnega obmo~ja severovzhodne Slovenije, je povedal dosedanji predsednik Franc Šnajder, ki so mu vodenje dru-{tva zaupali {e v novem {tirilet-nem obdobju. Poleg dializnih bolnikov so člani njihovi svojci, medicinsko osebje dializne-ga oddelka ptujske bolni{nice ter biv{i dializni bolniki, ki so jim presadili ledvice.
V	lanskem letu je dru{tvo dobro delalo. Posebej so bili aktivni pri uresničevanju različnih rehabilitacijskih programov.
Uspe{ni so bili na smu~arskem tekmovanju na Rogli, prav tako tudi na svetovnem tekmovanju dializnih bolnikov v Tokiu ter na {portnih igrah Zveze dru{tev ledvičnih bolnikov Slovenije v Dolenjskih Toplicah. Organizirali so tudi več družabnih srečanj oziroma piknikov, da bi se ledvični bolniki medseboj čim bolje spoznali; zaradi dela dia-lize v štirih izmenah namreč to ni mogoče. Članom so omogočili kopanje v Termah Ptuj pod ugodnimi pogoji. V dializni sobi jim krajša čas novi televizor, ki so ga kupili v lanskem letu. Če ne bi bili tako uspešni pri pri-
dobivanju sponzorskih sredstev, vsega programa dela, ki so si ga zastavili za lansko leto, ne bi mogli uresničiti.
Na nedeljski volilni skupščini so dosedanji statut nadomestili z novimi pravili, ki upoštevajo spremembe v društvu. Novi izvršni odbor šteje devet članov, pri nadzornem odboru ni sprememb, disciplinsko komisijo je zamenjalo častno razsodišče, skupščino bo zamenjal občni zbor. Vodenje društva so tudi v novem štiriletnem obdobju zaupali Francu Šnajderju, njegova namestnica je postala Miljenka Zupanc.
Delo ptujske volilne skupščine Društva ledvičnih bolnikov Ptuj je spremljal tudi predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Branko Tome. Pohvalil je njihovo delo, priporočil pa jim je, da se še bolj po-
trudijo pri tistih članih, ki se nedeljske skupščine niso udeležili. Zelo pomembno je, da se v dejavnost društva vključijo vsi člani.
Zveza budno spremlja vse, kar se dogaja v zadnjem obdobju v okviru javne polemike med dvema visokima državnima uslužbencema (direktorjem ZZZS Francem Koširjem in ministrom za zdravje Dušanom Kebrom), ki si zasluži najostre-jšo kritiko. Mediji vse to prenašajo, pri tem pa ne pomislijo, kakšne posledice ima vse to za bolnike. Letos bo zveza ptujskemu društvu namenila za 10 do 12 odstotkov več sredstev, ki jih bodo lahko s pridom uporabili pri opremljanju nove di-alize oziroma nakupu stvari, ki bodo koristile vsem dializnim bolnikom. Kar pa zadeva zagotavljanje prevozov ledvičnim
PTUJ / v termah odprli ambulanto za osteoporozo
Osteoporoza ni le bolezen starih žensk
12. marca je v prostorih upravne zgradbe Term Ptuj Marija Jonko Bojnec, dr. med., spec. fiziatrinja, odprla samoplač-niško ambulanto za osteoporozo. Ptuju je takšna ambulanta manjkala, v drugih okoliških krajih jo že imajo, želela pa je približati te kvalitetne storitve ljudem. Čeprav je oste-oporoze vedno več, tudi zaradi staranja populacije, koncesij za te ambulante še ni.
Osteoporoza je bolezen, ki prizadene okostje, za katero velja, da jo je bolje preprečiti kot zdraviti. Preventivo je potrebno pričeti že zelo zgodaj, v mladosti. Predvsem naj bi se pravilno hranili, hrana naj bi vsebovala dovolj kalcija, pomembno je
tudi gibanja na zraku in soncu, prav tako tudi opustitev kajenja. Še nedavno je imela negativno stigmatizacijo, da napada le starejše ženske. Resnica pa je, da jo šele zadnjih deset let obravnavamo kot bolezen. Pred tem je veljala je za normalni stranski
PTUJ / z občnega zbora diabetikov
Za še veijo povezanost
V Narodnem domu na Ptuju so se 16. marca na 28. letnem občnem zboru sestali diabetiki s Ptujskega in Ormoškega. Okrog 210 članov se je udeležilo letošnjega prvega srečanja, v okviru katerega so izvedli tudi zdravstveni predavanji o sodobnem zdravljenju sladkorne bolezni in problemu diabetične noge. Predavali sta diabetologinja Marta Simo-nič in višja medicinska sestra Dragica Polanec. V kulturnem programu je nastopil dijak ptujske gimnazije, učenec solo petja Uroš Sagadin s Hajdine.
Ptujsko društvo diabetikov je po številu članov - okrog tisoč jih je - tretje največje v državi. Lani je izvedlo tri srečanja, pet zdravstvenih predavanj, člani so se udeležili dveh šol diabetikov v Dolenjskih Toplicah in v Dobrni, šest izletov po Sloveniji in Madžarski, obiskali 14 socialno ogroženih čalnov in nekaj ostarelih članov.
Tudi v letošnjem letu se bodo po najboljših močeh trudili za svoje člane, jih zdravstveno pro-svetljevali, da bi bila njihova sladkorna bolezen čim bolj urejena, saj je od tega v največji meri odvisna kvaliteta življenja diabetikov. Skrbeli bodo za razgibano družabno in športno življenje. V svoje vrste bodo poskušali pridobiti nove člane, sedaj vključujejo slabo četrtino vseh diabetikov s Ptujskega in
Ormoža, je še posebej poudarila predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja.
Bolj ko bodo diabetiki povezani, velja za celo Slovenijo, lažje bodo reševali svoje zdravstvene in druge težave, je prepričan tudi Pero Mirkovi~, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki se je udeležil letošnjega 28. občnega zbora Društva diabetikov Ptuj. Predstavniki 16 občin na Ptujskem in Ormoškem se vabilu za sobotni občni zbor niso odzvali, kljub temu so se v društvu zahvalili vsem, ki jim občasno pomagajo z denarjem. Posebej so na občnem zboru pohvalili delo predsednice društva Marije Velikonja, tajnice Rozalije Vu~ak in blagajničarke Julija-ne Slana.
MG
Marija Jonko Bojnec, dr. med., specialistka fiziatrinja. Foto: Črtomir Goznik
pojav v meni in starosti. Oste-oporozo danes razumemo kot kronično sistemsko bolezen, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem živ-ljenskem obdobju. Zato jo je
potrebno pravočasno odkriti in s tem preprečiti zlome. Kar tretjina žensk, starejših od petdeset, utrpi osteoporozni zlom. Glavni kazalec za diagnozo osteoporo-ze je mineralna kostna gostota. Merimo jo s posebnimi aparati, lahko pa tudi z ultrazvokom, ki pa še ni tako zanesljiv.
Na preventivni pregled mineralne kostne gostote naj bi šle vse ženske med 45. in 50. letom starosti, še posebej pa, če so se zdravile zaradi revme, imele težave z jetri, prebavne motje, zatem pa ob začetku mene. Oste-oporoza pa ni samo bolezen žensk, vse pogosteje napada tudi moške, poudarja Marija Jonko Bojnec, dr. med., spec. fiziatri-nja.
MG
bolnikom, so do njih po besedah predsednika zveze upravičeni tudi transplantiranci. Stroka pri njih zahteva redne kontrolne preglede, če jih ne bo, lahko pride do odpovedi presajenega organa, in do vračanja na diali-zo.
Vseslovensko srečanje ledvičnih bolnikov bo letos v Mariboru ali Prekmurju.
Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko je udeležence skupščine razveselil z novico, da bo nova dializa že kmalu pričela delati. Svečano odprtje načrtujejo v maju, do konca aprila bodo končali opremljanje. V novem dializnem centru bo 22 di-aliznih mest. Sredstva za novi center, stal bo okrog 300 milijonov tolarjev, so zagotovili sami, država ni dala niti tolarja. Z osmimi milijoni tolarjev bo novi center sponzorirala tudi Perutnina Ptuj; predpogodbo bodo podpisali 3. aprila. Najnovejši preračun ekonomike dializnih centrov je pokazal, da je pri bolnikih tipa 1 pri dia-lizi 7 tisoč tolarjev izgube, pri tipu 2 pa 4 tisoč tolarjev dobička, vendar to bolnikov ne sme obremenjevati, to je stvar, ki jo mora rešiti bolnišnica.
Predstojnica dializnega oddelka Danica Blanu{a je člane oziroma bolnike seznanila, da jih po novem ne bo mogla več zdraviti za druge "bolezni" razen za stanja, ki so povezana z osnovno ledvično boleznijo. Prav tako jih več ne bo mogoče priklapljati na dializni aparat pred sedmo uro zjutraj. Po novih navodilih mora biti pri priklopu prisoten zdravnik. Prepričana pa je, da bodo tudi v bodoče s skupnimi močmi reševali nastalo problematiko.
Udeleženci nedeljske volilne skupščine Društva ledvičnih bolnikov Ptuj so se tudi seznanili, da bo ptujska bolnišnica organizatorica oziroma gostiteljica evropskega druženja dia-liznih bolnikov leta 2004 na Ptuju, medtem ko bo vseslovensko srečanje ledvičnih bolnikov letos v Mariboru ali Prekmurju.
MG
PTUJ / besedilo dogovora o termah usklajeno
Zelena lui za stoodstotno prodajo
Prejšnji četrtek so se na povabilo ptujskega župana Miroslava Lucija v Mestni hiši na Ptuju sestali župani občin na ptujskem skupaj z generalnim direktorjem KK Ptuj mag. Alojzem Erlačem. Pred tem je pogajalska skupina, v kateri sta zraven Lucija še župana Gorišnice Slavko Visenjak in Majšperka Franc Bezjak, skupaj s Kmetijskim kombinatom Ptuj oblikovala dokončno besedilo dogovora. Za podpis dogovora morajo župani pridobiti soglasje občinskih svetov. Župan občine Gorišnica ga je že podpisal, danes ali jutri ga lahko podpiše tudi ptujski, saj je sta sveta omenjenih občin dogovor že sprejela.
Sprejem dogovora na svetih občin bo omogočil nadaljnji razvoj Term. Kmetijski kombinat Ptuj bo lahko strateškemu vlagatelju oziroma najboljšemu ponudniku prodal celotno družbo Terme Ptuj, ker bodo občine skladno z dogovorom pri sodišču umaknile začasno odredbo. Kot je znano so občine vložile predlog za izdajo začasne odredbe, ker bi z morebitno prodajo 100-odstotnega deleža bila onemogočena njihova terjatev glede na vlaganje v razvoj Term v obdobju nekdanje občine Ptuj. Sodišče je na predlog občin iz-
dalo sklep, s katerim je KK Ptuj prepovedalo odtujitev 28-ods-totnega lastniškega deleža v družbi Terme Ptuj. Občine so se z dogovorom obvezale, da bodo tri dni po prejemu bančne garancije v višini 28-odstotkov po cenilcu ocenjene vrednosti družbe Terme Ptuj, umaknile začasno odredbo, ki je onemogočala 100-odstotno prodajo lete. Kmetijski kombinat Ptuj bo takoj oziroma najkasneje v osmih dneh po prejemu kupnine za prodan poslovni delež v družbi Terme Ptuj nakazal 28-odstotkov ocenjene vredno-
sti družbe, opredeljene v poročilu o ocenitvi vrednosti le-te kot poštene tržne vrednosti, ki znaša 761 milijonov 309 tisoč tolarjev, nakazal na transakcijske račune občin, skladno z razdelilnikom iz 3. člena pogodbe.
Prejšnji četrtek usklajeni dogovor nima značaja zunajsodne poravnave, postopek oziroma tožba za vzpostavitev solastniškega deleža pri družbi Terme Ptuj v višini 28-odstotkov, ki so jo občine vložile 22. avgusta 1997, bo tekel dalje. Če bodo občine tožbo izgubile, bodo denar vrnile KK Ptuj, če bodo uspele, ga bodo zadržale.
Po neuradnih podatkih naj bi Kombinat Terme prodal Čate-škim toplicam. Ptujski župan Miroslav Luci bo v imenu županov občin na ptujskem zaradi informiranja občin o ponujeni vrednosti kupnine in o končnem znesku kupnine sodeloval pri vseh pogovorih in pogajanjih v zvezi s prodajo družbe.
MG
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Pozitivno vzdušje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se nadaljuje in kljub nekoliko nižjemu prometu se je vrednost ve~-ine indeksov ponovno povzpela. Najpomembnejši indeks SBI 20 je v petek zaključil trgovalni dan pri 2.346,90 točkah, indeks delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX se je ustavil pri vrednost 1.840,55 točk, indeks prostega trga IPT pa je po začetnem skoku navzgor začel nekoliko izgubljati vrednost in zaključil teden na nižji ravni kot prejšnji teden. Rast tečajev večine vrednostnih papirjev se je proti koncu tedna nekoliko umirila.
K živahnosti na kapitalskem trgu so v zadnjem času doprinesle tudi informacije o skorajšnji uvrstitvi delnic Telekoma Slovenije na borzo. Telekom, podjetje z največjo tržno kapitalizacijo v Sloveniji, je v preteklem tednu pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev že drugič vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje že izdanih delnic oziroma za njihovo uvrstitev na borzo. Uprava Telekoma je prepričana, da so ta prizadevanja v dobro družbe, saj bi to zahtevalo večjo preglednost trgovanja z delnicami, s katerimi se trenutno trguje na sivem trgu, večjo likvidnost, cena delnic pa bi se zvišala. Vodstvo družbe je računalo, da bodo delnice na borzo uvrščene še v prvi polovici tega leta, vendar poznavalci dogajanj gledajo na celotno razpletanje v zvezi s Telekomom s precejšnjo skepso. Na ministrstvu za informacijsko družbo (država je namreč 65,16-odstotni lastnik Telekoma) so v minulih dneh namreč povedal, da bodo preko nadzornega sveta kot večinski lastniki naložili upravi, naj priprave za vstop na borzo zadrži. Na ministrstvu se namreč bojijo, da bi po njihovi oceni prehiter odhod na borzo ceno delnice premalo zvišal, kar bi lahko pomenilo, da v postopku privatizacije ne bi iztržili toliko, kot načrtujejo. Vlada ocenjuje, da bi lahko iztržila 90 tisoč tolarjev za delnico, kar je trikratnik cene, po kateri se trenutno trguje, in s tem še povišala investicije v slovensko gospodarstvo.
Sicer je bilo leto 2001 glede tujih naložb v Slovenijo zelo uspešno, celo rekordno. Priliv tujih neposrednih investicij se je lani povečal z odstotka bruto domačega proizvoda na več kot dva odstotka. Večina naložb je bila strateških. Med drugim so tujci postali večinski lastniki mobilnega operaterja Simobil in SKB banke, banke Koper in še nekaterih podjetij. Po podatkih Banke Slovenije je priliv tujih neto investicij v Slovenijo v letu 2001 znašal skoraj 422 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot leta 2000. Povišale so se tudi investicije slovenskih podjetij v tujino, in sicer za dobrih 38 milijonov dolarjev ter dosegle nivo 104 milijona dolarjev, kar je prav tako rekorden obseg. Glede na dobre ocene, ki jih Slovenija dobiva pri priznanih svetovnih bonitetih agencijah, in vse uspešnejšega poslovanja mnogih slovenskih podjetij si tudi v nadalje obetamo že začeto rast tujih naložb.
Počasi naj bi v zaključno fazo prehajala prodaja NKBM. Po neuradnih podatkih naj bi bila pogajanja z možnimi kandidati, konzorcijem Aktive Group, Bank Austria in Unic-redito, za nakup 65-odstotnega deleža v banki že končana, komisija za privatizacijo pa bo v kratkem sprejela odločitev o najboljšem ponudniku. Po neuradnih podatkih so vse tri ponudbe blizu trikratnika knjigovodske vrednosti NKBM.
Nina Pulko, Ilirika Borznoposredniška hiša, d.d.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko RIbarIč (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / čebelarji pridni kot čebele
Naj letos medi bolj kot lani!
V Zvezi čebelarskih društev Ptuj, v katero je povezanih 124 čebelarjev iz sedmih ~ebelarskih dru{tev, so na ob~nem zboru prejšnjo nedeljo, 10. marca, v dvorani Gastroja ugotovili, da je bilo lansko leto za čebelarje manj ugodno, saj je zaradi mraza in suše medilo precej manj kot predlani. Kljub temu so izvedli številne aktivnosti, strokovna predavanja ter osrednjo slovesnost in razstavo ob 140-letnici velikana slovenskega čebelarstva Ivana Jurančiča.
Predsednik Zveze čebelarskih društev Ivan Vojsk je poudaril, da je celotno lansko leto ~ebe-larjem zaznamovala nenaklonjenost vremena. Pomladanska pozeba je uničila veliko cvetja ter med letom čebele prikrajšala
za delo, ~ebelarje pa za pridelek. Težave so se nadaljevale tudi poleti, ko je močna suša uničevala prašne in medene cvetove, poleg tega so bili ugodni pogoji za rojenje čebel, kar je čebelarjem povzročalo še dodatne težave.
Izvedeli smo
O BODOČNOSTI EMONE-MERKURJA
Vtem ptujskem trgovskem podjetju, ki že nekaj časa posluje v težkih razmerah, te dni potekajo sestanki po blagovnih skupinah. V okviru sanacijskega programa oziroma izhoda iz težav je predvideno čiščenje programov - obdržali naj bi samo dobičkonosne, druge izločili, nekatere pa na novo vključili. Na ponedeljkovem sestanku sindikata, sveta delavcev, vodstva podjetja in nadzornega sveta so se zaposleni podrobneje seznanili z razmerami v podjetju in predvidenimi usmeritvami za sanacijo. Koliko delavcev bo izgubilo zaposlitev, v torek še niso želeli govoriti, več bodo lahko povedali v začetku prihodnjega tedna.
SLEPI IN SLABOVIDNI O LETOŠNJIH NAČRTIH
V soboto, 23. marca, bo ob 9.30 uri v Narodnem domu na Ptuju občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Na njem bodo ocenili delo in finančno poslovanje v lanskem letu ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Po najnovejših podatkih ima društvo 188 članov iz 16 občin. V lanskem letu so največji poudarek dali izvajanju posebnih socialnih programov.
O VOLITVAH V OBRTNO ZBORNICO SLOVENIJE
V dvorani občinske stavbe v Vidmu se bodo 25. marca ob
11.	uri sestali predstavniki 26 obrtnih zbornic od Celja do Prekmurja. V glavnem bodo govorili o volitvah v organe in telesa Obrtne zbornice Slovenije za obdobje 2002/2006. Srečanje je sklical predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Milošič na pobudo omenjenih 26 zbornic.
RAZPIS ZA NAJBOLJŠE TURISTIČNE SPOMINKE
uristična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisala javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2002. Spominke za natečaj bodo na sedežu Turistične zveze Slovenije sprejemali do 15. junija. Spominki naj bi predstavljali kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično deželo. Najboljši trije bodo nagrajeni s 300, 200 in 100 tisoč tolarji. Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še tri pisna priznanja.
10. MATERINSKI PRAZNIK
V nedeljo, 24. marca, bo ob 10.30 uri v kulturnem domu v Juršincih 10., jubilejni materinski dan, ki ga organizira Društvo gospodinj Juršinci. Pripravljajo bogat kulturni program, letošnja gostja pa bo prof. dr. Miroslava Geč Korošec. V okviru praznika bodo izbrali najlepše čestitke.
REGIJSKI FESTIVAL TURISTIČNIH PODMLADKOV
V telovadnici OŠ v Mali Nedelji se bo danes, 21. marca, ob
12.	uri pričel letošnji regijski festival turističnih podmladkov Podravja. Z razstavami, kulturnim programom in dramskim nastopom se bodo predstavile osnovne šole Podlehnik, Mala Nedelja, Makole, Tomaž pri Ormožu, Olga Meglič Ptuj, Kidričevo, Juršinci, Videm pri Ptuju in Dornava.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Baza.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativnem delu oddaje bo govor o predlogih za novo statusno ureditev KTV Ptuj, o mednarodnih projektih Ekonomske šole Ptuj, etnološkem depoju in zgodovini etnoloških zbirk ptujskega muzeja in o pozivu na humanitarno pomoč družini Njivar iz Črmlje, ki je v požaru izgubila vse svoje premoženje. V nadaljevanju oddaje bo govor še o veliki noči kot največjem krščanskem prazniku, za glasbeni utrinek bo poskrbel duet Munda, v poljudni oddaji Kako biti zdrav in zmagovati pa bomo slišali nekaj koristnih nasvetov za vsakdanje življenje.
MG
V Č
Za nameček pa je svoje k negativnostim primaknila še čebelja bolezen varoza. Vse to je vplivalo na negativna ekonomska gibanja in čebelarji s tega stališča z lanskim letom ne morejo biti zadovoljni, saj so glede na vložen trud iztržili bore malo.
Kljub vsemu so minulo leto v Zvezi čebelarskih društev Ptuj zaznamovali s številnimi aktivnostmi in dogodki. Organizira-
strokovne nasvete pa so posebej hvaležni Vidi Lesnik, dr. vet. med., z Veterinarskega zavoda Slovenije v Mariboru, ki jim vseskozi pridno pomaga pri ohranjanju zdravja in zdravljenju čebel in čebeljega zaroda.
Po besedah tajnika zveze ČD Srečka Rupnika, so lani sredi leta prejeli obvestilo Veterinarske inšpekcije iz Ptuja o pojavu žarišč hude gnilobe čebelje za-
Priznanje Antona Janšo je letos prejel tudi Franc Potrč (desno)
li so več strokovnih predavanj, udeležili so se strokovnega seminarja za čebelarje v Celju, predavanj in razstave v betnavskem gradu pri Mariboru, med najpomembnejše pa zagotovo sodi proslava in zelo uspela razstava v mestni hiši v Ptuju ob 140-letn-ici rojstva velikega potovalnega učitelja slovenskega čebelarstva Ivana Jurančiča.
Zato so se za sodelovanje toplo zahvalili županu mestne občine Miroslavu Luciju, za številne
lege na območjih društev Tur-nišče in Dornava, pri čebelarjih iz Pobrežja in Lasigovcev, hkrati pa so jih obvestili, da še vedno ni sanirano stanje po pojavu te bolezni pri čebelarju z območja Zavrča.
Med uspehe lanskega leta pa zagotovo sodi sodelovanje ptujskih čebelarjev na 12. razstavi Dobrote slovenskih kmetij v prostorih Minoritskega samostana na Ptuju, na kateri so-deluejo z razstavo, ter prodajo
Čebele so te dni že pridne, saj je cvetje lepo, zdravo in polno cvetnega prahu. Foto: M.Ozmec
društev Ptuj delujejo čebelarska društva Dornava, Gorišnica, Majšperk, Markovci, Turnišče, Zavrč in Ptuj, s skupaj 124 člani, ki premorejo 5250 čebeljih družin. Za gmotno in moralno pomoč so čebelarji iz ZČD Ptuj hvaležni občinam Kidričevo, Markovci, Majšperk, Videm in mestni občini Ptuj.
Sicer pa so na omenjenem občnem zboru zveze med okoli 50 delegati in gosti poleg župana mestne občine Miroslava Lucija, bili posebej veseli podpredsednika Zveze čebelarskih društev Slovenije Vlada Pušni-ka ter predstavnika Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Vlada Tumpeja.
Zaradi izteka mandata so razrešili in ponovno izvolili za predsednika Zveze Ivana Vojska, na novo pa so izvolili tudi nekaj članov Upravnega odbora Zveze čebelarskih društev Ptuj. Petim najbolj zaslužnim čebelarjem pa so izročili čebelarska odličja Antona Janše. Za kulturni utrip pa je poskrbela pevska skupina Spominčice ter harmonikar Primož.
M. Ozmec
čebelarskih in čebeljih izdelkov. Sicer pa bo letos minilo 10 let odkar sodelujejo na tej, največji tovrstni slovenski prireditvi. Ob tej priložnosti bodo izdali poseben bilten v katerem bodo lahko čebelarji predstavljali svoje in čebelje izdelke ter pridelke.
V okviru Zveze čebelarskih
DORNAVA / 27. seja občinskega sveta
V soboto bodo iistili
Dornavski občinski svet se je sredi prejšnjega tedna sestal na 27. redni seji. Med osrednjimi točkami dnevnega reda je bila druga obravnava predloga letošnjega proračuna, svetniki pa so večji del seje tudi tokrat namenili razpravi o aktualnostih v svoji občini.
Svetniki občine Dornava so v drugi obravnavi potrdili predlog proračuna občine za leto 2002 v višini 234 milijonov tolarjev, prav tako zaključni račun in zapisnik o opravljeni inventuri.
Izmed pomembnejših sklepov je bil sprejet sklep o povišanju cene odvoza odpadkov. Gospodinjstva bodo morala poslej za 14-dnevni odvoz odšteti 2.108 SIT. Ob tem so dornavski svetniki na pobudo vaških odborov
določili mesta za ekološke otoke in sklenili, da bo čistilna akcija v njihovi občini v soboto, 20. aprila.
Vaške odbore so zadolžili, da ugotovijo, katera so gospodinjstva in nove hiše, ki niso zajeta v evidenci objektov za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, med pobudami pa je bila zanimivejša podžupanova, da svetniki razmislijo, komu bodo podelili plaketo občine Dornava.
ak
__afl,a»8a,p.in4.i^._____
:=iennr3==



ram?
KOLIČINSKI POPUST
od 7.3. do 30.3.2002
5%
3
s:
>co
C N
O O)
o tr
xi ■d
CO >
co
OB NAKUPU:
*	opeke Porotherm/s
*	strešnikov Bramac
*	fasade lim Laško ali Jub Ljubljana
*	bidroizolacijskih trakov
*	betonskih izdelkov
*	keramičnih ploščic
nudimo ugodne; * kreditne pogoje
* gotovinslce popuste
Vabimo vas v naše trgovine z gradbenimi materiali:
MALOPRODAJNO OBMOČJE I:
-Gradbeni center Ptuj, On^ioika cesta 5, telelbn: 02 749 54 14 -Gradbeni center Ormaž, Opekarniěka ulica 30. telelbn: 02 741 56 24 -Železnina, Slovenska 55. Središče ob Dravi, telefon: 02 741 56 84
MALOPRODAJNO OBMOČJE II:
-Gradbeni center Poljčane, Tovarniška 28, telefon: 02 802 70 17 -Gradbeni center Slovenska Bistrica, Partizanska 24, telelbn: 02 805 69 48 -Veriga, Rogaška cesta 20, Šmarje pri Jelšah, telefon: 03 812 18 20
MALOPRODAJNO OBMOČJE III:
-Gradbeni center Gornja Radgona, Ljutomerska 6, telefon: 02 564 96 54 -Oprema, Trg ljudske pravice 15, Lendava, telefon: 02 578 97 64 -Dom, Črenšovci 43, Črenšovci, telefon: 02 573 77 96 -Izbor, Štefana Kovača 22, Turnišče, 02 573 57 44
MALOPRODAJNO OBMOČJE IV:
-Gradbeni center Lenart, Gradiška ulica 2, telefon: 02 720 09 40
5Í	boljši sosed
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / mestni svetniki o osnovnosolski problematiki
Investicija v O. Meglii in devetletka
Ptujski mestni svetniki se bodo v okviru 36. seje, ki bo 25. marca, podrobneje lotili problematike uvajanja 9-letne osnovne {ole v mestni ob~ini, dopolnili bodo sklep o prednostnih vlaganjih v osnovno{olski prostor v mestni ob~ini v obdobju 2000/2004 in sklepali o investicijskem programu za rekonstrukcijo in dozidavo O[ Olge Megli~. V prvem sklepu o prednostnih vlaganjih v osnovno{olski prostor v mestni ob~ini Ptuj je bila na prvem mestu izgradnja po-družni~ne OŠ Grajena, na drugem mestu novogradnja OŠ Olge Megli~, s spremembami sklepa pa se vlaganja podrobneje opredeljujejo: v letu 2003 se bo izvajala prva faza rekonstrukcije in novogradnje OŠ Olge Megli~, v letu 2004 druga faza, za~etek rekonstrukcije in novogradnje OŠ Ljudski vrt pa je na~rtovan za leto 2004.
V zvezi z uvajanjem 9-letne osnovne šole v mestni občini Ptuj, po odredbi o postopnem uvajanju programa 9-letne {ole, je v 2. ~lenu zapisano, da bodo v {olskem letu 2003/2004 program 9-letne osnovne {ole pri~-ele izvajati vse preostale O[ v Sloveniji, ima mestna občina velike probleme. V letu 2003 se bo predvidoma pričela obnova in rekonstrukcija O[ Olge Me-
glič, re{itev za O[ Ljudski vrt in O[ Breg pa bo potrebno {e poiskati. V mestni občini ugotavljajo, da bi program 9-letne osnovne {ole v O[ Breg bilo mogoče izvajati v okviru dvo-izmenskega pouka do izpolnitve prostorskih pogojev. V O[ Ljudski vrt, kjer imajo v tem trenutku 1,5 izmenski pouk, v organizacijskemu pogledu prehod na 9-letno osnovno {olo z
LJUBLJANA / javni sklad rs za kulturne dejavnosti
Kulturnim društvom denar za investicije
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi letos razpisal zbiranje predlogov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti ter tudi za potrebe mladinskih kulturnih centrov. Osnova razpisa je zakon o "kulturnem" tolarju.
V Sloveniji je na voljo 40 milijonov tolarjev, razpisa pa se lahko udeležijo ljubiteljska kulturna društva, pa tudi zavodi in ustanove ter nevladne, neprofitne in prostovoljne organizacije, ki v svojih prostorih omogočajo izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti. Pogoj je, da prosilci zagotovijo petdesetod-stotni delež sredstev iz svojih virov (lokalnih). Prednost bodo imeli nosilci, ki so se že izkazali s svojimi kulturnimi dosežki.
Razpisna dokumentacija je na voljo pri JSKD V Ljubljani (Štefanova 5), pa tudi na območnih izpostavah sklada po vsej Sloveniji in na internetu.
Sklad pa zbira tudi predloge za podelitev priznanj za kulturne dejavnosti. Za izjemne
dosežke ustvarjalnega in pou-stvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Sklad podeljuje zlato in srebrno plaketo sklada.
Novo priznanje sklada je zlati znak sklada za aktualne odmevne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na vseh področjih dejavnosti, ki so se izkazali zlasti v smislu inovativnosti in integra-tivnosti.
Razpisana pa so tudi podroc-na priznanja sklada za posamezna področja: Gallusova plaketa in listina (glasba), Linhartova plaketa in listina (gle-dali{če), Maroltova plaketa in listina (folklora) ter plaketa in listina Mete Vidmar (ples).
Fl
uvedbo dvoizmenskega pouka ni mogoč. [e v tem mesecu naj bi mestna občina Ptuj opravila pogovore z ministrstvom za {olstvo, znanost in {port glede nadaljnjega re{evanja prostorskih pogojev za uvedbo 9-letne osnovne {ole. Načrtujejo, da bodo obnovo O[ Ljudski vrt pričeli skladno z zaključki pogovora z ministrico za {olstvo, znanost in šport dr. Lucijo Čok.
V O[ Olge Meglič pričakujejo, da bodo mestni svet tokrat potrdili investicijski program za rekonstrukcijo in novogradnjo O[ na zdajšnji lokaciji v starem mestnem jedru kot dvovz-poredične šole. Od prvotnega predloga je zelo okleščen, z milijarde in nekaj milijonov tolarjev, na okrog 642 milijonov tolarjev. Rekonstrukcija in novogradnja naj bi potekala etapno, v letošnjem letu naj bi pridobili vso potrebno dokumentacijo za začetek gradnje. Novogradnja ob Cafovi ulici je predvidena za leto 2003, novogradnja telovadnice v letu 2004, rekonstrukcija ob Prešernovi ulici pa po rekonstrukciji in dozidavi O[ Ljudski vrt.
Zgodba O[ Olge Meglič je zgodba uspešne šole z uspešnimi učenci in kvalitetnimi učitelji. Gre za šolo, ki veliko daje na notranjo in zunanjo ureditev ter estetski videz prostorov
in okolja. "Ne vidimo nobenega razloga, da razmišljamo o eno-oddelčni šoli z mislijo na prizidkih v eni od ptujskih šol. Če je kjerkoli število otrok preveliko, in to drži, da je, je samo dokaz, ki potrjuje naše stališče po nestrokovnem reševanju šolskih okolišev v preteklosti. Če je na eni od osnovnih šol preveč učilnic, to govori o nestrokovnosti in izsiljevanju pri načrtovanju investicijskega vlaganja. Menim, da je jeza našega kolektiva ob preskokih dogovorov, ki jih je to okolje sprejelo v prid naše šole, pozneje pa zavrglo, upravičena. Vsa ta leta smo strpno, odgovorno in s polno mero posluhe za skupne probleme čakali na rešitev prostorskih problemov naše šole. Delali smo strokovno, odgovorno, profesionalno in uspešno, kljub slabim prostorskim razmeram. Danes pričakujemo odločitev o tem, da nam naš ustanovitelj zagotovi dvooddelčno šolo v takih prostorih, v katerih bomo lahko izpolnjevali pedagoške in vzgojne izzive novega časa," so med drugim zapisali zaposleni v O[ Olge Meglič skupaj z ravnateljem Ervinom Hojkerjem županu mestne občine in svetnikom mestnega sveta, ki bodo o investiciji v O. Meglič odločali 25. marca.
MG
PTUJ / SREČANJE LJUBITELJSKIH GLEDALISČ
Letos kar sedem skupin
V organizaciji Sklada za kulturne dejavnosti - območne izpostave Ptuj bodo koncem tedna območna srečanja gledaliških skupin.
Danes bo ob 17. uri v Stopercah predstava Domen, ob 20. uri pa v Stari steklarski delavnici na Ptuju predstava Teatra III DPD Svoboda En prišparan jurij Seana O'Caseyja v priredbi in režiji Borisa Miočinoviča.
Jutri bo najprej ob 17. uri v prosvetni dvorani Hajdina predstava domačega kulturnega društva Sreča na upanje Marcela Francka v režiji Maksa Fridla, ob 20. uri pa bo v dvorani Kungota dramska sekcija KD Kungota odigrala Vaške afere Janka Vindiša, ki je igro tudi režiral.
V	soboto bo ob 17. uri v dvorani TVI Majšperk gledališka skupina DPD Svoboda Majšperk predstavila igro Jožeta Javo-rška Manevri; igro je režirala Stanka Varžič.
V	nedeljo bo ob 17. uri v dvorani Videm predstava domačega društva Samorastniki Prežihovega Voranca v režiji Marije Černila, srečanje pa se bo končalo v Markovcih, kjer bo ob 20. uri predstava KUD Vitomarci Davek na samce neznanega avtorja v režiji Milana Černela. Predstave bo spremljala Branka Bezeljak Glazer.
Fl
SPODNJE PODRAVJE S PRLEKIJO / znani prvi podatki o vpisu
v	v
osmosolcev v srednje sole
Naval na gimnazije, možnosti v tehniki
Na spletnih straneh ministrstva za {olstvo, znanost in {port smo zasledili podatke o prijavah osmo{olcev za srednje {ole. Ti kažejo, da je velik naval na gimnazije.
Na ptujski gimnaziji bo
najbrž omejen vpis, saj je prijav za petino več, kot je število mest za novince. Seveda pa bo za končni odgovor potrebno počakati še kak teden, saj imajo osnovnošolci do 26. marca možnost prenesti svoje prijave na drugo šolo. Za športni oddelek ptujske gimnazije se bo po sedanjih prijavah izšlo, ravno tako tudi v Ormožu, kjer je prijav toliko, kot je število mest za no-
vince.
Na Poklicni in tehnični kmetijski šoli še imajo prostora za pomočnika kmetovalca in pomočnico gospodinje — oskrbnice, kmetovalca in kmetijskega tehnika, medtem ko sta za cvetličarja prosti zgolj dve mesti.
Na ekonomski šoli so še na voljo prosta mesta pri prodajalcih, ekonomskem tehniku in poslovnem tajniku, medtem ko pri ekonomski gimnaziji že pre-
segajo možno število vpisa.
Na Poklicni in tehniški elek-tro šoli presegajo z vpisom pri računalniškem tehniku, pri elektrikarju - elektroniku in pri elektrotehniku - elektroniku pa so želje enake možnostim vpisa.
Na Poklicni in tehniški strojni šoli še imajo možnosti vpisa pri oblikovalcu kovin (strugar, rezkalec, orodjar, brusilec), pre-oblikovalcu kovin (konstrukcijski ključavničar, varilec), pri monterju in upravljalcu energetskih naprav, pri strojnem mehaniku in strojnem tehniku. Možnosti so še pri dualnem si-
stemu za avtomehanike, avto-kleparje ter kleparje — krovce. Učenci, ki niso končali osnovne šole ali so končali šolo s prilagojenim programom, imajo na voljo še smer oblikovalec kovin.
Na srednji šoli v Slovenski Bistrici se učenci lahko vpišejo še v program prodajalec.
[e enkrat naj poudarimo, da so ti podatki začasni in trenutni in ne pomenijo, da bo vpis kje omejen, saj se do končnega roka za prenos prijav na drugo šolo lahko še marsikaj spremeni.
Fl
GLEDALIŠČE PTUJ / pikado v znamenju mladih ustvarjalcev
Problem odtujenosti in osamljenosti
V petek je bila v ptujskem gledali{~u premiera dramskega besedila Pikado Martine Šiler, ki je bilo nagrajeno na na-te~aju Mlada dramatika. Drama govori o problemih komunikacije, medsebojnih odnosov, nezmožnosti navezovanja stokov, odtujenosti in osamljenosti. Pikado se v igri znajde vedno v druga~ni funkciji, osebe pa do njega vzpostavljajo razli~ne odnose.
Vse je samo igra
V drami so videli devet samostojnih prizorov iz vsakdanjega življenja, v katerih se različne osebe soočijo v različnih komunikacijskih odnosih.
Ustvarjalci ptujskega Pikada so mladi. Avtorica je študentka dramaturgije Martina Siler, ki je bila tudi asistentka dramatur-ginje. Režiserka je bila študentka gledališke in filmske režije Andreja Kovač; bila je tudi glasbena opremljevalka. Zaigrali so: Ptujčan Aljoša Koltak, ki je že končal študij dramske igre in umetniške besede, Miha Arh, ki je ravno tako končal študij na AGRFT, ter študentki Ana Rutar in Mateja Pucko. Vsi so se že srečali z delom v poklicnih gledališčih ali sode-
lovali pri filmskih ali televizijskih projektih.
Scenografka je bila Ana Ra-hela Klopčič, ki je ustvarila zanimivo sceno - zgolj vrvi, obešene od stropa do tal, ki pa so nudile v posameznih situacijah realistične situcijske in prostorske rešitve. Kostumografka je bila Maja Dobnik.
Vršilec dolžnosti direktorja Gledališča Ptuj Rene Maurin je v gledališkem listu zapisal, da naj bo naša sodba o mladi dramatiki dobronamerna in nežna, ker je dramatika pač še mlada. Brez potrebe. Mladost je ustvarila zanimivo in dobro predstavo, ki je v vseh segmentih zadovoljila gledalca - od besedila, režije in igre do glasbe in scene.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Danes je svetovni dan poezije
Tudi poezija ima svoj svetovni dan (knjižničarstvo še ga ni dočakalo!); prvič je bil razglašen leta 1999 s strani UNESCA, vendar si le počasi išče prostor pod soncem. Minulo leto so dan poezije slovesno obeležili v slovenskem Društvu pisateljev, letošnjemu pa posvečam tudi današnjo Tednikovo knjigar-nico in vam v te prijazne pomladne dni ponujam pesmico iz nove knjige iz zbirke Velike slikanice Lestev in sirč-ek Miroslava Košute, ki slovi tudi po duhovitih, v uho se lepo prilegajočih pesmicah za najmlajše bralce in poslušalce. Slikanico je ilustrirala Maša Kozjek in dodala mič-nim verzom še odlično likovno podobo.
TRI ŽAMETNE
[truce
Tri žametne štruce, tri pametne muce na soncu ležijo in predejo žarke, a v mislih drvijo po stezah skoz parke,
po poljih, po lehah, po kaščah, po strehah in sploh vsepovsod, koder gre pot -za mišmi seveda. A sonce jih gleda in se jim smeji z neba. Kako? Tako:
ho ho ho ho, ha ha ha ha!
Slikanica LESTEV IN SI-RČEK je primerna otrokom predbralnega obdobja, pa tudi učencem razredne stopnje osnovne šole.
Liljana Klemenčič
SKORBA / ZA ZAŠČITO PODTALNICE
V	prostorih vodnega črpališča v Skorbi je bil v sredo, 20. marca, podpis pogodbe o združevanju finančnih sredstev za uresničitev projekta zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Z nosilcem projekta, Komunalnim podjetjem Ptuj, so pogodbo podpisali župani občin Kidričevo, Hajdina, Markovci, Gorišnica in Ptuj.
PTUJ / ZA POKLICNO VOJSKO
Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije, je v enodnevni akciji zbiranja podpisov, ki je potekala v soboto, 16. marca, tudi v Ptuju in Ormožu, zbrala že več kot 4000 podpisov za takojšnjo ukinitev naborniškega sistema in za profesionalizacijo slovenske vojske. Precejšnje število zbranih podpisov priča o veliki podpori ideji o takojšnji ukinitvi splošne vojaške obveznosti in čimprejšnji profesionalizaciji slovenske vojske. Zbrane podpise bodo predstavniki MSi izročili dr. Antonu Grizoldu, ministru za obrambo.
MARKOVCI / KMEČKA TRŽNICA IN RAZSTAVA
V	dneh pred velikonočnimi prazniki pripravljajo v občini Markovci tradicionalno kmečko tržnico in razstavo pisank. Na tržnici, ki jo bodo odprli v soboto, 23. marca, zjutraj na ploščadi za občinskim poslopjem, bodo poleg prodaje domačih izdelkov in pridelkov prikazali tudi izdelovanje velikonočnih presmecov, članice društva podeželskih žena občine Markov-ci pa pripravljajo razstavo pisank, ki bo na ogled od prihodnje sobote do konca meseca. Na tržni dan pripravljajo tudi predavanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
KIDRIČEVO / PEVKE DRUGE POMLADI PRAZNUJEJO
Pevke druge pomladi iz Kidričevega, ki jih vodi Rozika Premzl, pripravljajo skupaj z društvom žensk iz Kidričevega v petek, 22. marca, ob 18. uri v avli šole v Kidričevem kulturni večer, ki ga bodo namenile materinskemu dnevu in 5. obletnici svojega delovanja. V lanskem letu so Pevke druge pomladi izdale svojo prvo kaseto, letos pa načrtujejo še eno.
PTUJ / ZBOROVALI VETERANI VOJNE
V	soboto, 23.marca, ob 17. uri se bodo v dvorani okrepčevalnice Gastro v Ptuju sestali na 2. zboru člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. Prisluhnili bodo predsedniku združenja Stanku Megliču o delu in aktivnostih v minulem letu, po razpravi pa se bodo dogovorili o letošnjem programu dela. Ob koncu bodo zaslužnim članom izročili priznanja, novosprejetim članom pa izročili članske izkaznice.
PTUJ / ZBOR OBMOČNE GASILSKE ZVEZE
To soboto, 23. marca, se bodo ob 18. uri v dvorani gasilskega doma Ptuj sestali na 7. občnem zboru Območne gasilske zveze Ptuj. Ocenili bodo delo v minulem obdobju in zastavili letošnje aktivnosti. Med drugim bodo proglasili napredovanja v čin višjega gasilskega častnika, najprizadevnejš-im izročili priznanja, proglasili pa bodo tudi častnega člana zveze.
-OM
KOLNKIŠTA PTUJ /
TURNIR V TAROKU
V	četrtek, 21. marca, ob 18.00 bo turnir v taroku. Vabljeni vsi, ki se želite pomeriti v obvladovanju te zanimive igre. Prijavnine ni!
SVABOVO / podpisali aneks o opravljanju gasilske službe
Za gasilsko dej^^nost letos 88,7 milijona
Na osnovi dogovorov z župani mestne občine Ptuj ter občin Markovci, Hajdina in Zavrč je bila v petek, 15. marca, v gostišču na Švabovem krajša slovesnost ob podpisu aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v letu 2002 na območju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva Območna gasilska zveza Ptuj.
Podpis aneksa k pogodbi o opravljanju gasilske službe je vsako leto v drugi občini in v letošnjem letu je bila gostiteljica slovesnosti občina Zavrč. Zato je zbranim županom, najvišjjim predstavnikom Območne gasilske zveze Ptuj, občinskim
poveljnikom in predsednikom prostovoljnih gasilskih društev zaželel prisrčno dobrodošlico župan občine Zavrč Miran Vuk. Povdaril je pomembnost gasilstva in gasilske službe, vsem gasilcem pa je zaželel, da bi bila njihova oprema v stalni priprav-
ljenosti in čimmanjkrat v uporabi.
Predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Franci Vogrinec
se je v imenu vseh gasilcev županom zahvalil za pozornost do njihovega dela, ter povdaril, da so gasilci pripravljani pomagati 24 ur na dan. Poveljnik zveze Janez Liponik je povedal, da so v lanskem letu za opravljanje gasilske službe na območju Območne gasilske zveze Ptuj vse štiri občine namenile 88,9 milijonov tolarjev, od tega 58,8 mi-
DORNAVA / srečanje predstavnikov karitas
Nudijo pomoi pri dohodninski napovedi
V torek, 12. marca, so se predstavniki župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije sestali na rednem mesečnem srečanju pri Sv. Doroteji v Dornavi.
Sodelavci župnijske Karitas Sv. Ožbalt na Ptuju, Sv. Vid na Vidmu, Sv. Marjeta v Gorišnici in Sv. Andraž v Halozah tudi letos nudijo brezplačno pomoč pri izpolnjevanju davčnih napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto. Pomoč so nudili že v preteklih dneh, napovedi pa bodo pomagali izpolniti še:
-	pri Sv. Marjeti v Gorišnici v nedeljo, 24. marca, po jutranji maši v veroučni učilnici in
-	pri Sv. Ožbaltu na Ptuju ju-
tri, v petek, 22. marca, dopoldan od 8. do 12. ure ter popoldan od 16. do 17. ure v prostorih pravne svetovalnice na Potrčevi cesti 22.
Vsi, ki želite, da vam pomagajo pri izpolnjevanju davčne napovedi za odmero dohodnine za leto 2001, s seboj prinesite:
-	osebno izkaznico in davčno številko,
-	sporočilo izplačevalca osebnega dohodka v letu 2001,
-	sporočilo Zavoda za pokoj-
ninski in invalidsko zavarovanje,
-	podatke o katastrskem dohodku in
-	podatke o vzdrževanih družinskih članih (to je: enotna matična številka in davčna številka).
Iz župnijske Karitas Sv. Vid v Vidmu sporočajo še, da se vloge za varstveni dodatek vlagajo vsaki 2 leti, zaradi česar letos ni potrebno vlagati navedenih vlog.
Vse ostale informacije o delovanju župnijskih Karitas dobite v svoji župniji.
Darja T.P.
PTUJ / gasilci na spomladanski čistilni akciji
Olepšali okolico gasilskega doma
že lani so se v vodstvo Območne gasilske zveze Ptuj dogovorili, da bodo spomladanske čistilne akcije postale del vsakoletnega delovnega programa in minulo soboto so nalogo že zapolnili. Sončen sobotni dopoldan so se ve velikem številu zbrali pri ptujskem gasilskem domu in ob objektu, ki so ga v območni zvezi namenu predali lansko leto, do poldneva pa počistili vso okolico, odstranili navlako in druženje zaključili z bogatim okrepčilom.
Na čistilno akcijo sta bila povabljena pod dva predstavnika iz 23 prostovoljnih društev, kolikor jih sestavlja območno zvezo, na akcijo pa so prišli še vodilni iz organov gasilske zveze, predstavnice oBmočne organizacije Rdečega križa Ptuj in stanovalci iz gasilskega doma. V čistilni akciji so dodobra počistili vso oko-
lico okrog ptujskega gasilskega doma, pograbljali zelenice, po-metli asfaltne površine, odstranili so tudi grmičevje za prostori sedeža območne zveze in odpeljali smeti tja, kjer jim je mnogo bolj primerno mesto. Zagnanost vseh, ki so se udeležili letošnje gasilske čistilne akcije je pohvalil tudi Franci Vogrinec, pred-
sednik območne gasilske zveze Ptuj, ki je drugo skupno akcijo ocenil za zelo uspelo, poleg tega pa za zelo potrebo za lep izgled okolice gasilskih prostorov, ki so lahko v ponos vsem, ki obiskujejo dom in se srečujejo z gasilci. Po končani akciji je bilo poskrbljeno tudi za primerno malico, druženje ob delu pa so gasilci občjubljai, da bodo nadaljevali spet prihodnjo spomlad. Že ta konec tedna jih čaka bolj prijeten dogodek, srečali se bodo namreč na 7. občnem zboru OGZ Ptuj, skozi vse leto pa bo tako ali tako pestro dogajanje tudi v gasilstvu.
TM
Vse, ki sodelovali v letošnji spomladanski gasilski čistilni akciji smo po končanem delu ujeli tudi v tejle fotografiji. Foto: TM
@upani {tirih ob~in in predstavniki gasilskih dru{tev med podpisom aneksa k pogodbi. Foto: M. Ozmec
lijonov za redno dejavnost. V letu 2002 pa naj bi iz omenjenih štirih občin prispevali 88,7 milijona tolarjev, od tega 57,3 milijona za redno dejavnost.
Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je menil, da bi bilo prav razmišljati o ustanovitvi večje Območne gasilske zveze, saj je za dobro organiziranost gasilcev potrebna še večja in močnejša zveza, sicer pa je v imenu vseh občanov izrazil
prepričanje, da bo vez z gasilci še naprej tako dobra, kot je bila do sedaj. Gasilcem sta se za požrtvovalno delo zahvalila tudi župan občine Hajdina Radoslav Simoni~ in župan občine Markovci Franc Kekec, zatem pa so aneks k pogodbi o opravljanju gasilske službe tudi slovesno podpisali in se zadržali ob tovariškem pogovoru.
-OM
SPODNJE PODRAVJE / v pod-lehniku lutke, v skorbi igralci
Spro{ieni mladi igralci, kjer je gledališka tradicija
Prejšnji teden je Sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj, v sodelovanju z občinama Podlehnik in Hajdina pripravil območno srečanje lutkovnih skupin in otroških gledaliških skupin.
V kulturni dvorani v Podleh-niku so se predstavili lutkarji. Predstavilo se je kar deset gledaliških skupin. Alojzij Krznar je pripravili dve lutkovni igrici in sicer Ragnhilda Scamella: Ovčka Mili, z učenci iz podružnične šole Zavrč in Emice Antončič: Zakaj je lisica zbolela, z Metuljčki iz osnovne šole Cirkula-ne. Juršinske lutkarje je vodila Marija [terbal, pripravili so Jane Milčinski: Kako je kuža iskal prijatelja. Igrico Frančka Rudolfa: Kako je Miha šel kupit ribiški pribor, so predstavile Zvezdice iz šole Ljudski vrt v Ptuju, pod vodstvom Karmen Pulko. Gorišničani so pod vodstvom Bernarde Kolar prikazali Tri pujske Danila Vran-ca. Lutkarji iz Dijaškega doma na Ptuju so predstavili igrico Zdenka Floriana: Kako je hotel medvedek od blizu zvezde videti, vodili sta jih Majda Ber in Darka Jurgec. Stanka Varžič je režirala igrico Vinka Modern-dorferja: Zeleni fantek, prikazali so jo učenci iz Majšperka, Hajdinčani pa so pod vodstvom Danice Serdinšek zaigrali Sne-žaka in zvončke Jane Milčinski. Skupina Lutka lutkica iz Pod-lehnika je prikazala kar dve igrici in sicer: Pri nas je lušno
biti in Napodimo dolgčas, za kateri je besedilo napisala Zdenka Golub, ki je igrici tudi režirala. Strokovno je predstave spremljal Tine Varl iz Maribora.
V kulturni dvorani v Skorbi so se predstavili mladi igralci. Najprej so zaigrali mladi člani KUD Vitomarci, pod vodstvom Valerije Ilešič igrico Nika Ku-reta Pavliha se predstavi. Vi-demski učenci so zaigrali pod režijskim vodstvom Marija Cernila, Čepico sreče Andreja Rozmana, iz Kidričevega sta prišli dve gledališki skupini. Prvo je vodila Metka Gumilar, zaigrali so Sanje novoletne noči Dommela Dienyja, Gledališki klub, ki deluje na šoli v Kidričevem pa je prikazal Tekmo s časom, čigar besedilo je skupinsko delo. Režirala je Sonja Za-kelšek. Mladi Stoperčani so pod vodstvom Vere Planinc pripravili izbor Grimmovih pravljic z naslovom Igramo se gledališče.
Igrice si je ogledala tudi režiserka Branka Bezeljak Gla-zer, ki je med drugim dejala, da se pri sproščenosti nastopanja učencev pozna, ali v kraju deluje odrasla ljubiteljska gledališka skupina, saj se otroci na ta način hitreje spoznajo z gledališčem.
Franc Lačen
VIDEM / ZELENI VABIJO
Drevesce na prvi pomladni dan
Zeleni Vidma bomo na prvi pomladni dan izvedli tradicionalno delitev drevesnih sadik pod geslom Ohranimo slovenska gorstva. Akcija bo v četrtek, 21. marca, ob 13. uri pred občinsko zgradbo v Vidmu. Sadike bodo delili člani mladinskega odseka Planinskega društva Haloze, ki pričakujejo, da bodo razdeljene drevesne sadike vsajene na skrbno izbrano lokacijo in se bodo lahko razvile v enkratno pojavno obliko lesnate rastline, in vabijo občane, da pridejo po svojo drevesno sadiko.
PTUJ / novosti iz kmetijsko-gozdarskega zavoda
Nova oprema, blagovna znamka Liska
Prejšnji teden so v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj predstavili novo računalniško vodeno opremo za analizo vzorcev mleka. Opremo laboratorija v vrednosti okoli 50 milijonov tolarjev so preizkušali že dober mesec dni, tokrat pa so jo predstavili nekoliko večji javnosti s področja kmetijske stroke ter jo uradno predali namenu.
Že prejšnja oprema je ptujskemu laboratoriju zagotavljala analizo mleka na visoki strokovni ravni, vendar se je {te-vilo vzorcev v zadnjem obdobju tako hitro pove~evalo, da je bilo nujno kupiti sodobnej{o in zmogljivej{o. Nova oprema analizira 300 vzorcev na uro in je zaenkrat namenjena potrebam selekcije v govedoreji, z dodatno investicijo med 20 in 30 milijoni tolarjev pa bi služila tudi komercialni rabi, torej za analizo mleka za potrebe mlekarn oziroma mlekarskih zadrug.
Kot je povedal vodja obmo-~ne selekcijske službe Daniel Skaza, univ. dipl. ing. zoot., opravljajo analizo vzorcev mleka v ptujskem laboratoriju že štiri leta. Vsak vzorec ozna~ijo s ~rtno kodo, podatki vsakokratne analize pa bogatijo zbir podatkov o posamezni živali, vklju-~eni v selekcijo, in so pomembni za izvajanje selekcije v goveji ~redi. Podatki vplivajo na ple-
mensko vrednost posameznega bika, ki se uprablja za osemenjevanje. Morebitna komercialna raba zmogljivosti ptujskega laboratorija je odvisna od razvoja odnosov znotraj živinoreje in predelovalne industrije. V tuji-
ni je praksa, da analizo mleka, ki je osnova za pla~ilo, opravljajo neodvisni laboratoriji. Pri nas še ni tako, stroka pa pri~akuje, da se bodo stvari tudi pri nas razvijale podobno. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je s predstavitvijo zmogljivosti svojega laboratorija obenem obvestil stroko in gospodarstvo, da je oprema, ki bo potrebna ob predvideni spremembi ureditve odnosov v prireji in predelavi mleka, že na voljo.
Daniel Skaza, univ. dipl. ing. zoot., vodja območne selekcijske službe: "Blagovna znamka Liska bo zaživela v kakih dveh letih."
PORTOROŽ / na slovenskem oglaševalskem festivalu podelili nagrade
Agencija leta je Futura DDB
Na Slovenskem oglaševalskem festivalu SOF so poleg nagrad za najboljše oglase in agencijo leta podelili tudi veliko zlato ogledalo za najboljši tiskani oglas v letu 2001.
V skoraj poletnem Portorožu se je med 13. in 15. marcem na že 11. oglaševalskem festivalu zbralo ve~ kot 700 kreativcev, predstavnikov podjetij in drugih obiskovalcev. Ogledali so si skoraj 600 prijavljenih oglaševalskih del ter se udeležili ra-zli~nih predavanj, forumov in okroglih miz, manjkalo pa ni tudi poslovnih in družabnih sre~anj ter ve~ernih zabav.
Agencija leta je postala Futura DDB, ki je izmed prijavljenih agencij zbrala najve~ to~k. Futura DDB je prejela tudi veliko nagrado za TV oglas z naslovom Poredni kužek (oglas je o~aral s skandinavskim tipom humorja). Med tiskanimi oglasi je veliko nagrado za oglas Vtičnica prejela agencija Arih (oglas se ponaša s kreativno idejo in preprosto rešitvijo). Med radijskimi oglasi je zmagala agencija Pristop (s trabantom so odli~-
no povezali vzhod in zahod Evrope), med drugimi oglasnimi sredstvi pa agencija Mediamix (uporaba dna kozarca za oglaševanje). Najboljšo celostno oglaševalsko akcijo z naslovom Zaljubljeni v Radensko' so naredili v agenciji Studio Marketing JWT. Po mnenju ob~instva so idejo leta imeli v agenciji For-mitas BBDO, in sicer za oglas Ego-terapevt (oglas za jogurt, kjer ljudje zatrjujejo, da ne marajo jogurta).
Pogledi žirije in ob~instva (vsaj kar se ti~e najboljših) so se dokaj ujemali, saj so po mnenju ve~ine zmagali najboljši oglasi. Vsa nagrajena dela si lahko ogledate na spletni strani www.sof.si, kjer je tudi seznam nagrajencev v ostalih kategorijah.
Na okroglih mizah so spregovorili o internetu kot orodju za oglaševanje ter o vplivu tujega kapitala na slovensko oglaševan-
Dobitnik velikega zlatega ogledala 2001 - Na mladini svet stoji

Dobitnik zlatega ogledala zima 2001 - Zapičite se v najboljše
je. Leslie de Chernatony je obiskovalce navdušil s predavanjem Kako graditi emocionalno vrednost blagovne znamke, dr. Miro Kline in Marko Crnkovi~ pa s soo~en-jem o vplivu oglasov na povpre-~nega potrošnika. Predvsem za agencije in naro~nike je bilo zanimivo predavanje Tomaža Pan-geršiča, ki je predstavil eti~na pravila za oddajo razpisov za izbiro agencije ter predstavitev nagrade EFFIE za u~inkovito tržno komuniciranje.
Strokovno združenje slovenskih ~asopisov in revij je podelilo tudi dve nagradi za kreativno ustvarjalnost na podro~ju tiskanih oglasov. Veliko zlato ogledalo za leto 2001 je prejel Matevž Medja za tiskani oglas Na mladini svet stoji (agencija Gigode-sign in naro~nik Mladina, d.d.), zlato ogledalo zima 2001/02 pa sta prejela Borut Haclar in Tina Osredkar za serijo tiskanih oglasov Zapičite se v najbolj{e (agencija Studio PET Publicis in na-ro~nik Ve~er, d.d.).
Marjan Ostroško
BLAGOVNA ZNAMKA LISKA
Ideja blagovne znamke, ki bi zaš~itila meso slovenskega goveda lisaste pasme, se je pojavila konec leta 2000 in je dozorevala že dlje ~asa. Prvo uradno predstavitev je doživela na seji upravnega in nadzornega odbora Zveze društev rejcev lisastega goveda Slovenije, pred letom dni pa tudi na ob~nem zboru zveze. Zveza društev je nosilec kolektivne blagovne znamke Liska, pobuda in nadaljni postopki v povezavi z njo pa te~ejo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj.
Blagovna znamka je namenjena tako rejcem kot mesno-predelovalni industriji in potrošnikom. Pobudnik zaš~itne znamke Daniel Skaza je prep-ri~an, da bi se dalo sedanje stanje v slovenski živinoreji, ki je v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami v izredno slabem položaju, izboljšati in težave omiliti ali odpraviti z boljšo organiziranostjo rejcev in boljšim organiziranjem trga govejega mesa v Sloveniji, kjer predstavlja lisasta pasma kar 60 odstotkov govedoreje. Ureditev razmer v ~redi lisaste pasme bi imela ugoden vpliv na celotno slovensko živinorejo in ureditev trga s klavno kot tudi plemensko živino.
Cilj blagovne znamke Liska je združiti rejce goveda lisaste
Nova oprema laboratorija za analizo mleka, ki jo upravlja vodja laboratorija, inženirka kemije Mateja Čibron
pasme v enoten nastop na trgu, ki je danes dokaj razdrobljen, rejci pa nastopanjo na njem nepovezano. Šele z usklajeno in množi~nejšo ponudbo bi lahko postali govedorejci enakopravnejši	sogovornik klavniško-predelovalne industrije na eni in države na drugi strani. Potrošniki lahko od blagovne znamke pri~akujejo zagotovilo, da je meso v prodajalnah iz kontrolirane reje in da gre za kakovsten izdelek slovenskega kmetijstva. Tako stroka kot vse ve~ potrošnikov se že zavedajo, da je meso slovenskega goveda kakovostno, da je vzrejeno na sonaraven na~in. Tudi klavniš-kopredelovalna industrija in trgovina si zagotovo želita zagotovila, da je blago na policah
preverjene kakovosti.
Pobudniki ustanovitve blagovne znamke pri~akujejo, da bodo sadovi njenega uvajanja vidni že kmalu, v celoti pa naj bi blagovna znamka zaživela v kakih dveh letih. Trenutno so na potezi predvsem rejci, o ~emer so bili seznanjeni tudi na zimskih predavanjih. Za nadaljnje pogovore s klavniškopredelo-valno industrijo in s trgovskimi mrežami je potreben podatek o številu živali, ki jih je mo-go~e letno vzrediti in dobaviti odjemalcem. Rejci se lahko za podobnejše informacije obrnejo na Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, kjer jim bodo nudili vse napotke za vklju~itev v kolektivno blagovno znamko Liska.
J. Bračič
SLOVENSKA BISTRICA / peti občinski praznik
Novi datum vzeli za svojega
Po vseh krajih slovenjebistriške občine se v marcu v počastitev občinskega praznika - praznujejo ga petič - vrstijo številne prireditve. Na gregorjevo, 12. marca, sedaj že davnega 1311. leta je nastala znana pergamentna listina, v kateri se prvič omenja bistriška skupnost meščanov, kar pomeni utemeljitev mestnih pravic in svoboščin v Slovenski Bistrici. Na osrednji prireditvi v viteški dvorani bistriškega gradu, na njej so bili tudi častna občanka občine Slovenska Bistrica dr. Zora Janžekovič ter župani nekaterih sosednjih občin, so podelili priznanja in nagrade občine Slovenska Bistrica za leto 2001.
Župan dr. Ivan Žagar je v
svojem nagovoru poudaril povezavo med preteklostjo in sedanjostjo ter dejal, da razlogi za praznovanje brez dvoma so, saj je bilo na obmo~ju ob~ine Slovenska Bistrica v zadnjem letu veliko postorjenega. 'V delo in prizadevanje smo vložili veliko ~asa, denarja in mo~i. Tako smo dograjevali šolski prostor, gradili ceste in drugo infrastruk-
turo, vlagali v šport in kulturo, ohranjali in razvijali kmetijstvo, življenje na podeželju ter reševali ekološke probleme. Podobni dosedanjim so tudi na~r-ti za prihodnje. V pripravah je gradnja nove srednje šole, dograditev zdravstvenega doma z lekarno, nadaljevali bomo gradnjo osnovnošolskega prostora na Keblju, Zgornji Ložnici in Zgornji Polskavi, na~rtujemo
Letošnji občinski nagrajenci. Od leve: Julijana Cvahte, predsednica Društva kmetic Poljčane, Jožef Pleterski, Jožef Pavlinek in Danilo Podlesnik. Foto: Samo Brbre
nove cestne povezave v krajevnih središ~ih in do oddaljenih krajev. Pripravljamo gradnjo ~istilne naprave v mestu in drugih ve~jih krajih ob~ine, na~rtujemo stanovanjsko izgradnjo ter proizvodno—obrtno cone. Skrbeli bomo za dobre življenjske pogoje mladih, urejali otroška igriš~a, ohranjali ~isti zrak in pitno vodo,' je v nadaljevanju še povedal sloven-jebistriški župan.
Tradicija je, da podelijo ob ob~inskem prazniku tudi najvišja ob~inska priznanja. Priznanja ~astni ob~an ob~ine Slovenska Bistrica letos niso podelili. Listino občine Slovenska Bistrica je za dolgoletno uspešno delo na športnem in drugih podro-~jih prejel Jožef Pleterski iz Slovenske Bistrice. Dobitniki priznanja občine Slovenska Bistrica so Jožef Pavlinek za dolgoletno aktivno delovanje na gostinsko-turisti~nem in drugih podro~jih javnega življenja, Danilo Podlesnik za dolgoletno požrtvovalno delo na podro~ju zaš~ite in reševanja ter Društvo kmetic Poljčane za požrtvovalno delo ~lanic pri ohranjanju kulturne dediš~ine in podob naših doma~ij.
Proslavo v po~astitev petega ob~inskega praznika so popestrili ~lani okteta Planika ter godbeniki pihalnega orkestra Glasbene in baletne šole Slovenska Bistrica, program pa je z izbranimi besedami povezovala Jana Jegli~.
Vida Topolovec
MARIBOR / knjižne novosti zalozbe litera
1/'
Duet Davida Bedraia in Tomaža Šalamuna
študentska založba LITERA iz Maribora se je rodila pred kratkim, a je med bralce že poslala 5 knjig kvalitetnih avtorjev. Kot zadnji dve sta bili na tiskovni konferenci predstavljeni pesniški zbirki Davida Bedrača Poezija pomolov in Tomaža Šalamuna Table.
Dvojec uveljavljenega, skoraj legendarnega Tomaža Šalamuna in slovenski javnosti še skoraj neznanega, a zelo kvalitetnega Davida Bedrača je po besedah direktorja založbe Litera Orlan-da Uršiča ter glavnega in odgovornega urednika Nina Flisarja edini način, da mlad avtor dobi tako zelo potrebno publiciteto pri svojih prvih korakih. To je v bistvu način uresničevanja vizije založbe Litera, da ob uveljavljenih domačih in tujih avtorjih lansirajo tudi mlade in neuveljavljene, a kljub temu nič manj perspektivne avtorje. "Sam absolutno verjamem v Davida. Ima veliko kilometrov za sabo, čeprav je za nekatere morda neznan, kar pa pomeni, da je toliko obetavnejši," je povedal Orlando Uršič ob izidu knjige.
Tomaža Šalamuna verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Naj le na kratko strnem, da je padel v zgodbo slovenske poezije sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, njegova poezija pa se je že od vsega začetka ponujala navzven; mojstrstvo prodiranja v nedrja tujih založniških hiš, prevod za prevodom, vse to se je za Šalamuna začelo že sredi sedemdesetih let. Danes je Tomaž Šalamun legenda slovenske moderne poezije, čigar izvir ustvarjalnosti deluje še vedno z enako močjo in z enako zavzetostjo ter ljubezni do poezije.
Table so njegova najnovejša, dokaj obsežna pesniška zbirka, ki je polna "nenadnih vdorov presežne domišljije, a so pesmi tudi prizemljene, nabite z eksplicitno pesniško držo," kot je zapisal pisec spremne besede Jurij Hudolin. Table so nastajale leta 1997 in po avtorjevih besedah jih je težko brati po kosih, ker je zbirka izredno razpršena.
David Bedrač iz Ptuja je absolvent na oddelku za slovenski jezik s književnostjo Pedagoške fakultete v Mariboru. Nase je kot pesnik resneje opozoril kot nagrajenec Srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Posamezne pesmi iz zbirke Poezija pomolov je objavljal v številnih literarnih revijah, kot so: Mentor, Rast, Primorska srečanja, Apokalipsa, bil pa je tudi nagrajenec razpisa za najboljšo poezijo in prozo študentov Univerze v Mariboru. Že tretje leto pa v Mariboru vodi tudi literarne delavnice.
Na tiskovni konferenci ob izidu svoje pesniške zbirke Poezija pomolov je David povedal: "Ko sem knjigo zagledal, sem bil ganjen. Počutil sem se, kot da bi v rokah držal svojega otroka, ki ga še seveda nimam."
Poezija pomolov je erotični naklon ženski. Zbirka je sestavljena iz osmih pomolov, ki pa od pomola do pomola postaja bolj drzna, dokler v zadnji pesmi ne odvrže še zadnje tančice in se prepusti orgazmu. Vendar tukaj ne gre za brezčutno in surovo pornografijo, ampak za čutečo liriko, ki ob branju "ponuja občutek, da pesnik vedno znova prisluškuje jezikom iz nevidnega ušesa ali uhlja, v katerem sta se oba našla, da se delita na bolečino in mir, na pot in samico,
ječe in krila, nanj in nanjo." kot je povedal pisec spremne besede Milan Vincetič.
Ob izidu knjige smo Davidu postavili tudi nekaj vprašanj.
TEDNIK: Kaj je zate pomenila tvoja prva resnejša objava v Preseku, kjer si v srednješolskih letih objavil svojo pesem Neskončnost, in kako je vplivala na tvojo nadaljnjo pot?
"Do te objave je prišlo čisto slučajno. Takrat sem pošiljal pesmi v mladinske časopise kot je PIL, Smrklja .., to pesem pa sem poslal v Presek in so jo objavili. Ko sem jo objavljeno prvič zagledal, je bila zraven tudi slika Salvadorja Dalija in je prevzelo tako posebno navdušenje. Verjetno mi je dalo nekak mladostniški zagon."
TEDNIK: Zakaj misliš, da je dobro za mladega avtorja, da objavlja v raznih literarnih revijah?
nosen, čeprav je tam tudi nekaj pesmi, katerim se narežim, ampak takrat sem tako razmišljal in je tako očitno moralo biti. Poezija pomolov pa je sedaj uradni prvenec."
TEDNIK: Leta 1999 si dobil nagradi litera v okviru 27. srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, istega leta pa si bil izbran tudi med najboljše mlade literate v državi. Letos pa si zamenjal položaj in si bil že v komisiji, lani tudi v komisiji za litero. Kakšna je bila razlika med takrat in sedaj?
"V bistvu sem bil v obeh primerih malo živčen. Prvič, ker sem sodeloval kot udeleženec, zato sem bil tam z nekimi pričakovanji, kaj mi bodo povedali. Sedaj, ko pa sem bil v komisiji, je bila razlog za napetost neka odgovornost. Vse je res fina izkušnja, zelo te obogati."
TEDNIK: Sedaj je izšla tvoja Poezija pomolov. Katero tvoje obdobje ta zbirka zaznamuje?
"To je čas najbolj intenzivnega iskanja, tudi čas raznih kriz, tako na osebnem kot ustvarjalnem nivoju. Bili so trenutki, ko sploh nisem vedel, kako se izra-
muna, sem zelo hvaležen založbi, da sem lahko spoznal tako širokega in tako toplega človeka, kot je Tomaž."
TEDNIK: Glede na to, da je v tvojih pesmih ogromno erotike, me zanima, kaj pa tebi ta pomeni?
"Erotika se mi zdi, da je eno tako pristno razmerje med ljudmi, ki pa ima zelo različne odtenke. To je lahko npr. živalski seks, pa vse tja do izjemno lepega, pristnega odnosa, kjer se mešajo čustva in telesna ljubezen, in to je verjetno tista prava erotika."
TEDNIK: In kako nastaja pesem pri tebi? Gre morda na začetku za en verz, ki ti odmeva v glavi in ga potem razširiš, ali si zamisliš neko zgodbo?
"Variante so zelo različne. Velikokrat gre res za en verz na začetku, redkeje gre za ekstatič-na stanja, ko ti kar pade in napišeš pesem v petih minutah. Načini so res da različni, vendar mora biti zadaj zmeraj nekaj, kar te drži. Nikoli pa ne pišem na silo ali po naročilu."
TEDNIK: Zelo odmevno so te sprejeli v Ljubljani, Maribo-
Z leve: Jurij Hudolin, Tomaž Šalamun, Nino Flisar, Orlando Uršič, Milan Vincetič in David Bedrač
"Morem reči, da sem bil zmeraj naklonjen tovrstnemu objavljanju. Tudi sam sem veliko objavljal in v javnosti bral svoje pesmi. Zdi se mi, da literatura sama po sebi ne živi, dokler nima bralca, kajti jaz razumem literaturo kot splet treh temeljnih elementov: avtor, tekst in bralec."
TEDNIK: Pred štirimi leti si že v samozaložbi izdal svojo pesniško zbirko, ki je prav tako nosila naslov Neskončnost. V uvodu si napisal, da je šlo za nekakšno iskanje identitete in nenazadnje mesta v svetu literature. Se ti zdi, da si svoje mesto v svetu literature našel?
"Mogoče v svetu izraza in v svetu nekih revij, pa mogoče eno mesto med sodobnimi, mlajšimi literati. Medtem pa, kot si zelo lepo citirala, v svetu literature pa absolutno ne, saj mislim, da je čisto vsako literarno besedilo, ki ga katerikoli avtor kadarkoli zapiše, na nek način vedno novo iskanje, vedno nova pustolovščina. Tako da mislim, da se to iskanje nikoli ne zaključi. Kar se pa tiče Neskončnosti, je bila to moja prva pesniška zbirka v ustvarjalnem smislu in nanjo sem zelo po-
ziti, skratka to je bil trenutek, ko sem se dobesedno eno jutro zbudil in kot da so se mi oči odprle — to je torej poezija. Nastal pa je problem, ker sem ugotovil, da pa vse, kar človek napiše, ni poezija. Takrat se je začelo šele tisti pravo, mukotrpno pisanje. To je bilo zelo naporno, ampak fantastično obdobje in sem zelo vesel, da je to zunaj tudi v knjižni obliki."
TEDNIK: V Poeziji pomolov prevladuje predvsem modra barva. Kako ti občutiš to modro barvo?
"Modro barvo vidim v večih odtenkih. Ena je tista močna, zelo intenzivna, ki se že skoraj redči v belo, barvo oblakov. Tam je na nek način prostor nedosegljivega, kot imam tudi v pesmi: nekdo mi je rekel, da sem lahko ptica. Na drugi strani je pa morje, ki je že skoraj plavo, temno, je pa skrivnost."
TEDNIK: Kakšen pa je občutek izdati knjigo s tako priznanim avtorjem, kot je Tomaž Šalamun?
"To se mi zdi edini pravi način promoviranja mladega avtorja. Na nek način na tiskovnih konferencah zaradi tega opazijo tudi mene. Kar se pa tiče Šala-
ru in na Primorskem, na Ptuju pa neke posebne podpore s strani občine in Kluba ptujskih študentov ni bilo in so ti tako tvoji 'domači' v bistvu pokazali najmanj podpore.
"Mestna občina Ptuj mi je finančno kar precej pomagala pri Neskončnosti, ampak to je pač tako, da so denar res dali, neke moralne podpore pa ni bilo. In jaz sem bil takrat še zelo neveden, nisem se znašel in manjkala mi je podpora. Sem pa se zato toliko bolj zanašal nase in sem se zato bolj prekalil. Pri Poeziji pomolov zaenkrat občina še ni nič primaknila, vendar upam, da se še bo izkazala vsaj z nakupom knjig. S KPŠ pa sem doslej zelo lepo sodeloval v okviru literarnih večerov. Trenutno je sicer prišlo do nekih zapletov, ki so meni zelo neljubi in ki izvirajo iz vodilnega kadra ter njihovega nepoznavanja tovrstnih stvari. Upam pa, da ga bodo še našli."
TEDNIK: David hvala za ta pogovor. Želimo ti še mnogo lepih pesmi.
"Hvala Tedniku za ta intervju."
Jana Skaza
... PA BREZ ZAMERE
Pogled drugega
Kultura dialoga
Z občutljivimi temami je hudič. Velik hudi~. Vsaki~, ko se ~lovek spravi kaj pomodrovati o kakšni teški, občutljivi in precej delikatni temi, tvega, da ga bodo narobe razumeli. In ponavadi tudi ga. Slej ko prej se najde kakšen modrijan, ki je mnenja, da si s svojim skromnim mnenjem krepko vsekal mimo in da ti je nujno treba povedati, kako stvari zares stojijo ter te postaviti na prava pota. To pa se kaj hitro lahko sprevrše v takšno ali drugačno obliko terorja nad drugače mislečimi. Tako lahko torej iz (miroljubne) konfrontacije različnih mnenj in pogledov kaj hitro nastane nasilje ene (najpogosteje večinske) opcije nad drugo. In namesto več bolj ali manj enakovrednih in enakopravnih mnenj dobimo na eni strani eno mnenje, ki je edino pravilno, resnično, na drugi strani pa se potem znajdejo vsa ostala mnenja, ki so označena kot napačna, heretična in sčasoma tudi prepovedana. In potem dobimo situacijo, ki jo nadvse posrečeno imenujemo eno-umje. To nikakor ni neko prazno teoretiziranje, ampak kruta realnost. Kar malo premislite in boste videli. Zgodovina je polna takih zadevščin. Prepolna.
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da taka stvar potem ne koristi nikomur. No, pa če se vrnemo iz dimenzij svetovne zgodovine na (dobesedno kot tudi metaforično) nam bolj domača tla in obrnemo pozornost na stvari, ki so aktualne danes in ne, recimo, pred tisoč leti. Takrat so bile verjetno med najbolj aktualnimi temami kakšna epidemija kuge in seveda vedno aktualne vojne (čeprav verjetno ne tiste proti terorizmu). No, morda se pa res ni skoraj nič spremenilo. Ampak vseeno, trenutno so v naši dešeli vseeno aktualne teme, za katere lahko skoraj stoodstotno domnevamo, da naših prednikov pred tisoč leti verjetno niso kaj prida pestile. Zagotovo pa so o aktualnih zadevah mnenja vsaj toliko razcepljena, deljena ter raznovrstna, kot so jih imeli tudi takrat; recimo o tem, ali naj na nadlešne vojake, ki so oblegali mesto, preko zidu zmečejo na tone kamenja ali pa jih presenetijo s kakšnim vrelim oljem. Ja, teška debata, ne?
Sicer se dandanes menda ne debatira več toliko o tem, imamo pa zato svoje stvari in probleme, na katerih se lomijo mnenja. Ena takih je zagotovo izbor pesmi, ki nas bo zastopala na Evroviziji. Na eni strani imate tiste, ki so še skoraj čisto sivi in brez las od skrbi za nacijo, na drugi pa tiste, ki od evforije lebdijo kak meter nad tlemi. In seveda vse, ki so nekje vmes. Pa še tiste, ki so pravzaprav najbolj pametni, saj se modro ne opredeljujejo za nobeno stran, ampak se lepo z razdalje prav fino zabavajo in muzajo ob vsem tem cirkusu. Pa tukaj ne gre za to, da o celotni stvari ne bi imeli svojega mnenja, ampak v bistvu ravno obratno, njihovo mnenje je dodobra izdelano, a imajo toliko soli v glavi, da vidijo, da se o tem ne splača izgubljati besed, saj se dosti raje udobno zleknjeni zabavajo ob celotni stvari, kot pa da bi se na noš bodli z enimi ali drugimi. Pa-
metno, hudo pametno. Če govorimo o zadržanosti mnenja, torej ne govorimo o odsotnosti vsakršnega mnenja, razmišljanja, kar je velika razlika.
Pravzaprav moraš kar precej razmišljati, da prideš do faze, kjer lahko mnenje zadržiš. Dosti bolj kot pa na primer tisti, ki se že skoraj a priori odloči za določeno stališče in je potem za njega pripravljen skoraj ubijati. Razumete? Tukaj ne govorimo o tistih osebkih, ki se ob raznih anketah izjasnijo oziroma uvrstijo pod oznako "nimam mnenja" ali kaj podobnega. Seveda imajo to pravico, ki jim je tukaj nikakor ne mislimo oporekati ali na kakšen koli način kratiti, ampak človek se pa ob tem vseeno zamisli. Saj ne, da to ne bi bilo mogoče, ne imeti mnenja, sliši se pa vseeno čudno. Ljudje smo namreč že po naravi nagnjeni k temu, da si o vsem ustvarimo (dostikrat prehitro, pa tudi takrat, ko smo za to najmanj poklicani in primerni) neko svoje mnenje. Izjemna redkost, če sploh, je srečati človeka, ki resnično ne bi imel o neki stvari (pod pogojem seveda, da je z njo seznanjen) nekega vsaj bežnega mnenja. Dobro, človek še razume, da se nekdo noče izjasniti glede svojega mnenja, se pravi, da ga noče deliti s širšo javnostjo, ne pa, da nekdo preprosto reče ja, stvar poznam in o njej nimam nobenega, niti najmanjšega mnenja. Čudno.
No, ampak verjetno se v svetu dogajajo še bolj čudne stvari kot pa to, da nekdo o neki stvari, ki ga neposredno zadeva, nima absolutno niti najmanjšega mnenja. Pravzaprav se zagotovo dogajajo. Ampak če se za določene stvari še potrudite razumeti, da lahko nekdo brez lastnih misli stoji zraven, medtem ko se odloča o stvareh, ki ga zadevajo, potem pa je to v nekaterih primerih povsem nepojmljivo. Nekatere stvari bodisi zaradi svojega predmeta bodisi zaradi svojih dimenzij enostavno ne dopuščajo, da bi ob njih kdo ostal brez mnenja. Kar pa je slabo po drugi strani. Običajno so takšne stvari tudi hudo delikatne in najmanj, kar si lahko želimo, je, da bi se ob takih stvareh prav vsakdo počutil poklicanega drugim soliti pamet, in kar je še huje, jih obračati na edina prava (kajpak njegova) pota. Tukaj ne gre za to, da bi komu odrekali pravico do lastnega mnenja in do izražanja le-tega, ampak predvsem za to, da ne bi na ta način prihajalo do že zgoraj omenjenega miselnega terorja. Saj poznate tisto precej posrečeno definicijo, po kateri se moja svoboda konča tam, kjer se začne svoboda drugega. Zatorej previdnost, ko se pojavi kakšna oseba, ki na ves glas in vehementno zagovarja svoj prav, hkrati pa z zobmi škrta že, če se pojavi le droben glasek, ki zastopa drugačno mnenje.
Vsi veste, da v naši deželici dandanes takšnih aktualnih in občutljivih tem ne manjka. Vsi tudi veste, katere so te teme. Imejte torej v mislih zgoraj povedano in ne sezite po pištoli takoj, kadar naletite na mnenje, ki ni stoodstotno enako vašemu. Svet bo prijaznejši za nas vse.
Gregor Allé
MARKETING
Uvod v tržno komuniciranje
Tržno komuniciranje je eden pomembnejših delov marketinš-kega spleta, saj omogoča uspeh nekega izdelka, lahko pa privede tudi do njegovega propada. Zajema oglaševanje, odnose z javnostmi, pospeševanje prodaje, osebno prodajo in neposredno trženje.
Oglaševanje je neosebna množična predstavitev izdelkov in storitev, ki jo plača znan naročnik (prodajalec). Ciljne skupine so definirane, vendar do osebne komunikacije med naročnikom oglasa oz. prodajalcem in potrošnikom ne pride. Ko določimo svoj ciljni trg in nakupne motive, moramo določiti še cilje oglaševanja, proračun, komunikacijsko sporočilo in kanale ter način merjenja rezultatov.
Odnose z javnostmi ali PR lahko najlaže opredelimo, če rečemo, da gre za komuniciranje med podjetjem in različnimi javnostmi (potrošniki, zaposlenimi, mediji, lastniki ipd.). Poudarek je na odnosih z mediji, publiciteti, podjetniški komunikaciji, lo-biranju in svetovanju.
Pospeševanje prodaje je spodbujanje potrošnikov (ponavadi kratkoročno), da čimprej in v večjih količinah kupijo naše izdelke ali storitve. Poudarek je predvsem na nakupu večjih prodajnih enot, prvem nakupu in menjavi blagovnih znamk.
Neposredno trženje je sistem trženja, ki uporablja enega ali več oglaševalskih medijev. Kontaktira se neposredno z možnimi potrošniki in ima merljiv odziv. Poudarek je na izgradnji odnosov s potrošniki, ponudba pa se usmeri na točno določene ljudi, ki so pripravljeni in voljni kupiti izdelek ali storitev.
Osebna prodaja se ukvarja z neposredno prodajo izdelkov in storitev. Obstajajo trije glavni koncepti te prodaje: prodajanje (kupci poznajo svoje potrebe in želje, prodajalec jim želeno nevsiljivo ponuja), pogajanje (menjava s pomočjo pogajanj) in trženje, temelječe na odnosih (vzpostavitev dolgoročnega odnosa, ki temelji na zaupanju).
Ko podajate potrošnikom prodajno sporočilo, morate vedeti:
-	oglaševanje mora prevzeti potrošnikov pogled - oglas se mora osredotočiti na to, kar želi potrošnik videti in slišati oz. na njegove interese, ne pa na oglaševalčeve želje
-	oglas mora prenašati prodajna sporočila — potencialnim kupcem se mora vedno prenašati prodajna sporočila o izdelkih in storitvah. Ce prodajno sporočilo nima vpliva na prejemnika sporočila ter ga ne prepriča o koristih, potem tudi oglaševanje ne bo uspešno
-	potrošnik kupi koristi, ne pa označb, ki se mu pripisujejo — ljudi zanima korist izdelka, ne pa njegov ovoj. Zato je potrebno potrošniku povedati, kako rešiti problem, ki ga imajo oz. mislijo, da ga imajo.
Svoje vprašanja, komentarje in predloge pošljite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si.
Marjan Ostroško
POMLADNO DELO KLICE / najpomembnejši funkciji kmetijstva
Poceni hrana in urejeno okolje
Kmetijstvo je še vedno ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti Slovenije. Poleg neposredno gospodarskega je njegov pomen tudi v ohranjanju prijazne podobe podeželja, čemur država posveča vse več pozornosti tudi s subvencijami. Ne moremo si predstavljati, kako bi izgledala Slovenija brez obdelanih njiv, vinogradov in sadovnjakov, travnikov in pašnikov. Sicer pa slovensko kmetijstvo kljub ambicioznim načrtom iz sedemdesetih in osemdesetih let o 85-odstotni samooskrbi s hrano danes zagotavlja pokrivanje le dobre polovice prehrambenih potreb Slovencev, od uvoza kmetijskih surovin je odvisen tudi pretežni del slovenske intenzivne prireje mesa. Slovensko kmetijstvo pa se na posameznih področjih prireje in pridelave srečuje tudi s presežki, kar velja predvsem za mleko, vino, perutninar-stvo, hmeljarstvo. Na teh področjih so tudi najizrazitejše potrebe po vključevanju v mednarodno trgovino.
Število čistih kmetij se v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje, kar je posledica nujne kon-
centracije in zavedanja, da lahko vzdržijo pritisk mednarodne konkurence le velike in sodobno opremljene kmetije z intenzivno proizvodnjo oziroma pridelavo. Slovenija ima le še okoli 60 tisoč čistih kmetij, s propadanjem malih pa se iz dneva v dan spreminjajo tudi podatki o njihovi velikosti. Pot, ki jo zadnjih nekaj let ubira slovensko kmetijstvo, je nujna posledica vpliva ekonomije, ki nas sili v intenzivno kmetovanje, sodobno in racionalno opremljenost kmetij ter nenehno zmanjševanje stroškov pridelave in predelave. Evropa je že zdavnaj
spoznala, da je funkcija kmetijstva v zagotavljanju poceni hrane in ohranjanju poseljenosti ter obdelanosti krajine, zato mu iz blagajne Evropske unije namenja več kot polovico vseh proračunskih sredstev, izkušnjam Evrope pa nekaj zadnjih let sledi tudi Slovenija.
Kmetijstvo predstavlja najtežji zalogaj v pogajanjih Slovenije pred vstopom v Evropsko unijo. Slovenske in evropske pogajalce čaka ta zahtevna naloga prav v naslednjih mesecih.
OMEJEVALNE KVOTE EVROPSKE UNIJE
Čeprav smo Slovenci kot pro-
Kmetijska apoteka Ajda
Anita Špes, s.p., Dornava 111B, tel.: 02/ 755 02 11
Ugodna spomladanska ponudba vseh vrst semen, mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Vse za vrt in balkon. Krmila za prehrano malih živali.
Prihranek pri nakupu: ob nakupu 21 opus teama ali 21 frontiera ali 11 opus teama In 11 frontiera POIOjONIMO 11 dupiosana DP
ÊOm&instwiD
^^DfOffKâO Cjm^it^m
Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju
Vabimo vas v naše prodajalne v Pleterje in Agroles Kidričevo, Iqer vam ponujamo:
-	vso kmetijsko mehanizacijo (novo in rabljeno)
-	rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo
-	popravila vseh kmetijskih strojev in servis
-	nmetna gnojila, krmila, semena in zaščitna sredstva Informacije na tel. št.: 02/ 791-0-610 in 02 796-1441, faks: 02/ 791-06-16
PRAVI NASLOV ZA VSE VASE POTREBE
izvajalci hrane za Evropo malo pomembni in "nevarnost" za evropski trg hrane prihaja iz drugih kandidatk (predvsem iz Poljske), nas želi Evropa vseeno omejiti in nas spraviti v okvir določenih kvot. Nedavno predlagane kvote so že povzročile val ogorčenja v kmetijstvu, saj so v glavnem manjše od količin, ki jih slovensko kmetijstvo že prideluje.
Tako nam je Evropska unija v predlogu odmerila 94 tisoč hektarjev površin za poljščine, Slovenija jih zahteva 150 tisoč hektarjev. Nadalje nam je Evropa ponudila kvoto 53 tisoč ton sladkorja, medtem ko Slovenija zahteva 75 tisoč ton. Pri olivnem olju nas želi jo omejiti na 400, mi pa zahtevamo 600 ton. Največji je razkorak pri mleku, kjer želimo zaradi hitre rasti prireje v zadnjih letih na skupnem trgu sodelovati s 695 milijoni litrov, Evropa pa nam jih ponuja le 463 milijonov in tako naprej.
Razkorak med ponudbo Evropske unije in slovenskimi zahtevami je razmeroma velik in tako imenovani evroskeptiki že napovedujejo bitko proti včlanitvi Slovenije v EU; optimisti, med njimi so tudi člani pogajalske skupine, pa menijo, da bo stvari mogoče urediti s pogajanji. Vsekakor bodo rezultati na dlani še letos.
DOBRA JESENSKA SETEV, UGODNA ZIMA
Kmetijska sezona se začne z jesensko setvijo. Glede na ugodno vreme in pravočasno posejane površine lansko jesen lahko trdimo, da se je začela vzpodbudno. Tudi zima je bila za kmetijstvo ugodna ter na posevkih in trajnih nasadih ni povzročila škode. Temno zeleni jesenski posevki potrjujejo uspešno prezimovanje in obetajo dobro letino, prav tako obetavno pa je stanje v vinogradih in sadovnjakih, ki so ob prihodu pomladi že pipravljeni na odpiranje cvetov in odganjanje mladih listov.
Nekoliko skrbi povzroča malo zimskih padavin in pojav suše že na pragu pomladi. Narava si po dveh hudih sušah še ni povsem opomogla in morebitna le-
SERVIS PETERŠIČ
Davorin PETERŠIČ s.p., Dornava 76 A, DORNAVA 2252, Telefon: 02 / 755 09 41
Oprodam in servis malih kmetijskih strojev^W Qhitri servisi za avtomobileQ
prodaja pnevmatik za osebna vozila in traktorje
AKCIJSKA RAZPRODAJA PNEVMATIK AKCIJSKA PRODAJA IN SERVIS
KOSILNIC, ŠKROPILNIC
tošnja bi kmetijstvo prizadela občutneje kot v minulih dveh letih. Ob tem se vedno znova pojavljajo vprašanja glede nacionalnega programa namakanja kmetijskih površin in vedno znova ugotavljamo, da za to nimamo ne finančnih ne vodnih virov in da tudi zemljiška razdrobljenost ter struktura kmetijskih kultur učinkovitega namakanja sploh ne omogočajo. Strokovnjaki ob morebitni dolgoročnejši spremembi klime z vročimi in suhimi poletji napovedujejo nujnost uvajanja novih, na sušo manj občutljivih kmetijskih kultur, kar bo zahtevalo ogromno novega znanja ter velike in usodne strukturne premike znotraj slovenskega kmetijstva.
PO VELIKI NOČI GRE ZARES
Sodbe o tem, ali gre res že za delno spremembo podnebja ali za prehodni pojav nekaj let, si ne upa napovedovati nihče. V tolažbo nam je lahko le starodavna izkušnja, da narava sama najbolje popravi svoje napake. Morda bo že letošnji april prinesel izdatno osvežitev in morda poletje sploh ne bo tako sušno kot v minulih letih. Kmetijstvo je tovarna brez strehe in kaj drugega kot proseč pogled v
nebo ter zavarovanje pred poze-bo in točo kmetovalcem skorajda ne ostane.
Lepa februar in marec sta ljudi že zvabila na polja, v vinograde in sadovnjake. Nekaj spomladanske setve je že opravljene in pod zaščitno folijo marsikje že poganjajo listi mladega krompirja. Velik del pripravljene kmetijske zemlje pa še čaka, da jo, v skladu s tradicijo, kmalu po velikonočnih praznikih obiščejo stroji in delovne roke ter jo spremenijo v največje delo-višče. Vse od prekmurskih ravnic prek našega Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric do Alp na severu, Gorjancev na jugu in Jadranskega morja na zahodu naše male državice.
J. Bračič
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih In svečanih dogodl<lh ali pa jim samo povejte, da jih Imate radi.
KMCnJSKn ZnDRUGfl PTUJ z.o.e.
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
Z vami od setve do žetve
Prodaja kmetijske mehanizacije po znižanih cenah v centralnem skladišču KZ Ptuj, Rogozniška cesta 27, Ptuj, dne 23. marca 2002 od 8. do 12. ure
Puhalnik TAJFUN na kardan Puhalnik TAJFUN na jermenico Predsetvenik dva ježa - en mrvilnik Predsetvenik 2,4 m - en mrvilnik Predsetvenik 2,6 m - en mrvilnik
61.500,00 SIT 45.500,00 SIT 147.000,00 SIT 136.800,00 SIT 150.400,00 SIT
Predsetvenik 1,8 m dva ježa - en mrvilnik - planirna deska 145.760,00 SIT Predsetvenik 2m - dva ježa - en mrvilnik - planirna deska 154.400,00 SIT
Elevator za sneg	48.500,00 SIT
Ličkalnik 6v	39.900,00 SIT
Izkopalnik krompirja	99.900,00 SIT
Kosilni mehanizem MUTA	50.400,00 SIT
Greben	44.800,00 SIT
Muta profesional	196.000,00 SIT
Brane tridelne	57.540,00 SIT
Škropilnica 220 I KŽK	128.700,00 SIT
Škropilnica atomizer 350 l	263.000,00 SIT
Stiskalnica 100 l, hidravlična	188.100,00 SIT
Stiskalnica 36 l, mehanična	47.500,00 SIT
Drobilec organskih odpadkov	118.700,00 SIT
Črpalka na kardan	21.700,00 SIT
Mlin MP 88	57.862,00 SIT
Mlin MKP 88	103.620,00 SIT
GUMA 10,80 x 12	8.316,00 SIT
GUMA 10,75 x 15	7.920,00 SIT
GUMA SK 80 - 500 x 8 za silk.	4.298,00 SIT
GUMA trakt. 11,2/10x28	16.955,00 SIT
GUMA trakt. 12,4/11,28	26.451,00 SIT
GUMA 6,50/16 trakt.	5.940,00 SIT
GUMA 10,10/75-15,3	7.674,00 SIT
GUMA 10/80-12	5.610,00 SIT
GUMA 14,9 x 28	23.160,00 SIT
GUMA 10,80 x 12	8.316,00 SIT
GUMA 11,2 x 28	17.994,00 SIT
GUMA 13,6 x 28	22.715,00 SIT
PLAŠČ 175 x 65 x 14	4.530,00 SIT
PLAŠČ 155 x 80 x 13	3.720,00 SIT
Škropilnica na bencinski motor	112.500,00 SIT
Škropilnica na bencinski motor	100.800,00 SIT
Kosilnica rotacijska FUTURA	84.000,00 SIT
Prikolica GORENJE - MUTA	42.336,00 SIT
Priklop za prikolico	2.740,00 SIT
Ponudba velja do prodaje zalog.
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN.
Od M Ml fanti
VIDEM / OSMI DAN ŠOLE
Delavci in učenci osnovne šole Videm praznujejo vsako leto na prvi pomladni dan svoj {olski praznik - dan šole. Osrednja slovesnost, na katero vabijo tudi star{e, bo v petek ob 17. uri v šolski telovadnici in bo turistično obarvana, saj bodo na njej u~-enci predstavili svojo raziskovalno nalogo o turizmu v videmski občini.
JURŠINCI / RAZPIS ZA
DOKONČANJE
DVORANE
V	ponedeljek so svetniki ob~-ine Jur{inci na 34. seji ob~inske-ga sveta potrdili zaključni račun za leto 2001. Odlok o proračunu za leto 2002 so potrdili že na prejšnji seji, tokrat pa so sprejeli sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila - javni razpis za izbiro izvajalca za dokončanje gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za večnamensko dvorano pri osnovni šoli. Predvidena investicijska vrednost je okrog 133 milijinov tolarjev. Svetniki so na seji sprejeli še osnutek odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadkov in padavinskih voda ter osnutek odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Juršinci.
Fl
JURŠINCI / DAN
ODPRTIH VRAT ŠOLE
Učenci in delavci kolektiva OŠ Juršinci organizirajo v torek, 26. marca, od 15. do 18. ure dan odprtih vrat šole. Učenci vabijo vse, ki želijo sodelovati v različnih interesnih delavnicah in dejavnostih. Izbira bo zelo pestra, saj bo mogoče sodelovati v športni dejavnosti, gospodinjski delavnici, računalništvu, več delavnicah ročnih del, tehnični, glasbeni, folklorni delavnici, tae boju ...
MAJŠPERK / SEMINAR ZA BABICE
V	Majšperku - gostišču Dolinca - bo jutri potekal strokovni seminar za babice, ki ga organizira Zbornica zdravstvene nege Slovenije - sekcija medicinskih sester - babic. Pričakujejo okrog 150 babic iz cele Slovenije. Na seminarju, ki šteje za strokovno izpopolnjevanje, bodo govorile o zdravstveni negi novorojenčka, lajšanju porodnih bolečin, hepatitisu B v nosečnosti in med porodom ter zaščiti zdravstvenih delavcev, pravni zaščiti zdravstvenih delavcev ter o ovarijskih tumorjih, stresni inkontinenci in o zdravstveni negi pacientk z apla-zijo uterusa in vagine. Letošnje strokovno srečanje bodo slovenske babice končale z ogledom Ptujske Gore.
MG
DORNAVA / OBČNI ZBOR TED LUKARI
člani turističnega etnografskega društva Lukari iz Dornave pripravlja v soboto ob 18. uri v vaški dvorani v Dornavi občni zbor, na katerem bodo pregledali delo v preteklem letu in si zadali načrte za letos.
PTUJ / POMOČ KARITAS PRI DAVČNI NAPOVEDI
člani Karitas sv. Ožbalta, Potrčeva 22 v Ptuju, bodo v pravni svetovalnici tudi letos nudili brezlačno pomoč pri izpolnitvi davčnih napovedi za odmero dohodnine za leto 2001. Obrazce bodo izpolnjevali v petek, 22. marca, od 8. do 12 ure ter od 16. do 17. ure. S seboj prinesite vse potrebne dokumente.
MS
KIDRIČEVO - LOVRENC / tretji izbor vina z domačih brajd
Zmagovalni pokali odšli izven obilne
V Turističnem društvu občine Kidričevo so letos že tretjo leto zapored uspešno izvedli tradicionalno akcijo Izbor vina z domačih brajd. Odziv na prireditev, ki je potekala v nedeljo 3. marca v dvorani gostilne pri Lipi v Lovrencu na Dravskem polju je bil dober, saj so v ocenjevanje prejeli 31 vzorcev. Po ocenjevanju posebne strokovne komisije in zatem še številnih obiskovalcev so lastnikom najbolje ocenjenih vzorcev podelili pokala in priznanja.
Glavni organizator in predsednik turističnega društva Boris Urbančic je bil dobrega odziva resni~no vesel, saj je letos svoja vina z doma~ih brajd prineslo v ocenjevanje 31 pridelovalcev iz raznih krajev od blizu in daleč. Največ je bilo kvintona in gemaja, nekaj manj pa jurke in izabele pa tudi nekaj mešanic domačih vin. Ker je bilo letos nekaj izrazitih in dobrih gemajev razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto gema-je ocenjevali posebej in morda posebej tudi kvintone. Vesel je bil tudi ugotovitve, da se kvaliteta vin iz brajd iz leta v leto izboljšuje, saj letos kislih in slabo donegovanih vin skorajda ni bilo.
Lani so ocenjevali tudi domače izdelke iz suhega mesa, predvsem klobase in salame, žal pa si zaradi strogih higienskih predpisov letos tega niso mogli privoščiti. Vsak izdelek mora namreč imeti veterinarski izvid, kar pa zadevo podražuje.
Vina z domačih brajd je tudi
letos degustirala in ocenjevala komisija, ki ji je predsedoval znan vinogradnik Konrad Ja-nžekovič, v njej pa sta sodelovala še Miran Reberc in Edi Hojnik. Korad Janžekovič je ob proglasitvi najboljših povedal, da so bili nad degustacijo 31 vzorcev vin z domačih brajd prijetno presenečeni, saj je bil lanski letnik nekoliko bolj polnega okusa, tako da imamo dobro pijačo z domačih brajd. Pri ocenjevanju so sledili osnovnemu cilju, sortnosti in značilnostim vin z brajd, kot so kvinton, gemaj, izabela, jorka, itd.
Med napakami so tudi letos zasledili nekaj nepravilnosti pri kletarjenju, zaradi majnše vsebnosti kisline je bilo tudi nekaj oksidacije, ker so nekateri varčevali z žveplom. Sicer pa so vsi vzorci po kvaliteti presegali lanski in predlanski letnik, količinsko pa ne, ker so jih predlani degustirali celo prek 60.
Tudi letos so bili pri določitvi šampiona v dilemi, saj je
Najbolje ocenjene vzorce so organizatorji natočili tudi Antonu Rousu in Alojzu Šprahu (desno), levo Boris Urbanlčič in Albin Pisek, predsednik TD Ptuj. Foto: M. Ozmec
bila izbira med štirimi najboljšimi vzorci zelo težka. Tudi zaradi tega je ob koncu povdaril: "Zmagovalca imamo, le eden je prvi, vsi ostali pa ste drugi in čestitam prav vsem!".
Zmagovalni pokali so letos odšli izven kidričevske občine, saj je tekmovanje odprtega tipa. Obiskovalci so za prvaka z največ podarjenimi točkami izbrali vino Zdenka Jeranoviča iz Pesnice pri Mariboru, strokovna komisija pa je za šampiona proglasila vino pod številko 10, ki ga je pridelal Oton Velunšek iz Ptuja.
Naj ob tem spomnimo, da so lani na tem ocenjevanju za šam-
PTUJ / maturantski ples prve generacije ekonomske gimnazije
Gaudeamus igitur
000
Kot se vsaka pot začne s prvim korakom, ki ni na videz nič posebnega, pa je vendar pomemben, ker je prvi, tako se je to soboto pričela nova tradicija na ptujski ekonomski šoli — namreč prvi maturantski ples dijakov ekonomske gimnazije.
Pred štirimi leti so bile ob spremembah v srednjem šolstvu uvedene poleg običajne gimnazije tudi takšne srednje šole, v katerih dijaki poleg klasičnih gimnazijskih predmetov spoznavajo tudi snov posameznih strok, da bi bil univerzitetni študij nekoliko olajšan. Osnovane so bile strokovne gimnazije:
ekonomska, tehniška in umetniška.
Tudi v ptujskem šolskem centru je v okviru ekonomske šole v šolskem letu 1998/99 nastala ekonomska gimnazija, v katero sta se vpisala dva oddelka dijakov. Po štirih letih letos prva generacija končuje srednješolsko izobraževalno pot in jo bo
piona brajdešnic proglasili vino Antona Dolenca iz Lovrenca 37 d, po oceni obiskovalcev pa je imel najboljše vino Franc Cafu-ta iz Zgornjih Jablan 18.
Najboljšim v letošnjem letu in seveda tudi prizadevnim organizatorjem je čestital tudi župan občine Kidričevo Alojz [prah, ter izrazil prepričanje, da bodo
tovrstno ocenjevanje ohranili tudi v bodoče. Za to je več razlogov, zagotovo pa vpliva na dvig kvalitete domačih vin ter obenem skrbi tudi za njihovo promocijo. Navsezadnje pa nam brajde poleti nudijo hladno senčico, v jeseni pa odlično pijačo.
Obiskovalce je s svojo prisotnostjo presenetil tudi Anton Rous, podpredsednik turistične zveze Slovenije, ki je izrazil predvsem zadovoljstvo, da je ocenjevanje pripravilo turistično društvo in ugotovil, da je tudi to del slovenske folklore. Obenem je čestital občini za uspešno sodelovanje s turističnim društvom, saj je dejstvo, da je turizem naša bodočnost. Čestitkam se je pridružil tudi Albin Pi{ek, predsednik Turističnega društva v Ptuju.
S prisrčnim kulturnim programom so prireditev olepšali mlada pevka Renata Jeza, Martin in Aleks na harmonikah, ter s pesmijo Fantje treh vasi.
M. Ozmec
v juniju sklenila z maturo. Se prej pa so opravili veselejši del svojega šolanja — maturantski ples, ko so se v mariborski festivalni dvorani na Lentu zavrteli dijaki, njihovi profesorji in starši. Veliko uspehov so dijakom ob tej priložnosti zaželele ravnateljica ekonomske šole Branka Kampl Regvat ter razredničarki Marija Mir Milošič in Darja Harb.
Dijake čaka v življenju še veliko prelomnih dogodkov. Na prvega — maturo — so se pripravljali štiri leta, kako uspešni so bili oni in njihovi profesorji, pa bodo videli po končani maturi.
Utrinek s prvega maturantskega plesa ptujskih ekonomskih gimnazijcev. Foto: Langerholc
VIDEM PRI PTUJU / proslava ob marčevskih praznikih žena
Za vaš praznik
Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pri Ptuju je v nedeljo zvečer v videmski občinski dvorani pripravilo proslavo z naslovom Za vaš praznik, posvečeno marčevskim praznikom žensk. V uvodnem delu kulturno-zabavnega programa so se v enodejanki Tekoče zadeve predstavili vi-demski gledališčniki, potem pa je sledil bogat pevsko obarvan program z ljudskimi pevci Vinogradniki iz Vidma, pevci iz Jurovcev, ljuskima godcema Jožetom in Jožekom Milošičem in muzikantoma iz FD Lancova vas, z lovskim sekstetom ZLD Ptuj-Ormož, zbrane je s harmoniko pozdravil tudi Davorin Horvat, nastopil je še videmski tamburaški orkester ter mlada pevca Dušanka Hrga in Andrej Vaupotič.
Materam je zaigral tudi Davorin Horvat; ob njem voditeljica prireditve Milena Gabrovec. Foto: TM
Videmčani so z nedeljsko proslavo združili praznovanje obeh marčevskih praznikov, tako dneva žena kot tudi bližnjega materinskega praznika, prav tega pa sta se v svojih nagovorih dotaknila Jože Smigoc, predsednik KD Videm pri Ptuju, in Boris Novak, predsednik odbora za družbene dejavnosti ter predstavnik vi-demske občine. Smigoc je zbrane predstavnice nejžnejšega spola nagovoril, da naj si vendarle kot ženske izborijo svoje mesto - položaj v družbi, pa tudi praznovanje obeh praznikov se mu je navsezadnje zdelo primerno za ženske. Novak je
bil nekoliko daljši v zgodovinskem orisu obeh praznikov; za 8. marec je dejal, da je to predvsem praznik, ki se ga spomni večinina moških, materinski dan pa je bolj verski praznik, oba pa imate veliko veljave v naši družbi. Tako praznik žena, kot materinski dan bi bo mnenju Novaka naj bil namenjen obremenjenim, mnogokrat zapostavljenim ženskam, a ve-nadarle naj bi skupaj bila to praznika za vsako žensko. Prav ob teh bolj "ženskih" praznikih pa moramo graditi svet kot eno samo ljubezen, zaupanje in spoštovanje.
TM
PTUJ, ORMOŽ / obračun davka od dobička pravnih oseb
Drugi april je blizu
000
2. april ni samo rok za oddajo dohodninskih napovedi, pač pa morajo pravne osebe (podjetja, društva, zavodi, verske skupnosti, javni in zaebniskladi ...) do tega dne predložiti obračun davka od dobička, nam je povedala Darija Švajger z Davčnega urada Ptuj ter nam razložila nekatera dejstva v zvezi z zavezanci za ta davek in roki predložitve obračuna.
Zavezanec za davek od dobička pravnih oseb je vsaka pravna oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem svoje dejavnosti in ima sedež na območju Republike Slovenije; pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije, za dobiček, ki ga doseže s trajnim opravljanjem svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije, in predstavništvo tuje osebe za agencijske posle v zračnem in drugem prometu, ki dosega prihodke s pro-
dajo lastnih prevoznih listin na območju Republike Slovenije.
Vse pravne osebe, ki so vpisane v davčni register pri davčnem organu, ne glede na to, ali poslujejo ali ne, in ne glede na to, da so nekatere oproščene plačila davka od dobička, morajo izpolniti obveznost predložitve davčnega obračuna (in računovodskih izkazov kot sestavnega dela davčnega obračuna) davčnemu organu.
Poudariti želimo način predlaganja obračuna pri spodaj navedenih zavezancih.
Ob izpolnjevanju predpisanih pogojev so v celoti oproščeni plačila davka: Banka Slovenije, javna podjetja in javni gospodarski zavodi, ki so v 100 % lasti Republike Slovenije oziroma občin in invalidska podjetja, ki davčne obveznosti v davčnem obračunu ne bodo ugotavljali, temveč bodo v obrazcu DDPO izpolnili le osnovne podatke za identifikacijo davčnega zavezanca in kot sestavni del davčnega obračuna priložili predpisane računovodske izkaze.
Plačila so oproščeni tudi investicijski skladi po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, če do 30. novembra razdelijo najmanj 90 % dobička preteklega leta. Ti davčni
ORMOŽ / v domu starejsih prva varovanka
Gospa Terezija iaka družbo
•••
Minuli ponedeljek so v domu za starejše občane Ormož sprejeli prvo varovanko; to je postala Terezija Frangež iz Velike Nedelje.
83—letna gospa Terezija je mati teh otrok, četrti je umrl ob rojstvu. Danes so že vsi odrasli, čas pa ji danes že krajšajo tudi vnuki. Poročila se je zelo mlada, pri 18 letih, že vrsto let pa je vdova. Je na invalidskem vozičku, a še vedno čilega in zdravega duha. Velikonedeljčani in okoličani jo poznajo predvsem po slastnih dobrotah, ki so prihajale iz njene peči in s štedilni-
ka. Pekla je odlične torte; včasih je bilo naročil toliko, da je morala v tednu dni speči tudi 20 tort. Vodila je tudi kuharskega tečaje, odlikovala pa se je tudi kot odlična pevka, saj je prepevala v cerkvenem zboru. Zaigrala je v številnih igrah v dramskem društvu. Med drugim je zapela glavno vlogo v opereti Radovana Gobca Gorska roža. Lepote so prihajale
Terezija Frangež, prva varovanka ormoškega doma za starejše. Foto: Majda Fridl
tudi izpod njenih rok, saj je ves čas vezla in tudi druge navduševala k tovrstnemu opravilu kar doma v svoji kuhinji.
Gospa Terezija je stanovala že v domu za starejše na Ptuju, a je dejala, da ji Ormož bolj ugaja zato, ker je sedaj bliže domačemu kraju in svojim domačim.
Ob prihodu v dom so prvi stanovalki pripravili lep sprejem. Pozdravila sta jo vršilec dolžnosti direktorja doma za starejše občane mag. Bojan Burger ter socialna delavka in vodja strokovne službe Mihaela Voršič. Terezijo je pozdravil tudi župan občine Ormož Vili Trofenik. Posebno presenečenje so ji pripravili v kuhinji, saj so jo presenetili z okusnim kolačem. Z lepo besedo so Tereziji privabili celo solze v oči; toda to so bile solze sreče.
Vrata novega doma za starejše občane Ormož so tako tudi uradno odprta za vse tiste, ki bi radi v prijetnem prostoru preživeli svoje jesenske dni. Terezija Frangež je prostor dobila prva, sedaj pa je njena želja, da bi se ji kmalu pridružili tudi drugi oskrbovanci, ki so že poslali svoje vloge, nato pa misel, da bi jim čas v domu za starejše mineval čim lepše in prijetneje.
MH
PREJELI SMO
Ljubo doma, kdor zdravje ima
Naslov mojega pisma i^-vira iz starega pregovora. In čeprav si ob izteku leta in za rojstni dan že po tradiciji vo{~imo drug drugemu zdravja, je to pač simbolna gesta, fraza, nekaj samoumevnega za lepo vo{čilo. Pa se obenem sploh ne zavedamo pomena svojih besed: koliko vredno je sploh na{e zdravje.
Neprecenljivo je! In tega se začnemo v bistvu zavedati {ele tedaj, ko potrebujemo pomoč. Pa ne samo zgolj zdravni{ko, ko se je treba postaviti v dolge vrste v čakalnicah, pred laboratoriji, pred specialističnimi ambulantami. Tukaj ni dileme: imeti mora{ slonjo kožo, biti psihično popolnoma zdrav (zaradi potrpljenja namreč) in priti bolj zdrav kot bolan (čakalne dobe).
Pa ne bi zdaj o tem, to je pravzaprav že čisto normalno. In ne {e tako dolgo sem bil prepričan, da mi bo kot sorazmerno mlademu mo{kemu ({e pred {ti-rimi križi) tovrstna folklora vsaj {e nekaj časa prihranjena. Saj mi je, hvala bogu; udarilo pa me je po zdravju po čisto drugi strani: dobesedno čez noč sem bil v smrtni nevarnosti. Takrat {e tega nisem vedel, zavedati sem se začel {ele, ko je bilo vse
za menoj. Brez minute čakanja v kak{ni čakalnici sem pristal v ptujski bolni{nici. Prvič v življenju. Se isti dan na operacijski mizi. Prvič v življenju. Osebje v belem mi je re{ilo življenje. Tudi prvič v življenju. Morda ne zadnjič? Kdo bi vedel.
Življenje je eno samo in z njim tudi zdravje. Oba nimata cene, niti za gore zlata ne. In ko tako stisnjen v dve gubi, od bolečin povsem nemočen čaka{ na pomoč drugih ljudi, se začne{ zavedati svoje popolne nemoči in odvisnosti od znanja in strokovnosti teh ljudi. Takrat sploh ne ve{, da tvoje življenje visi na nitki, želi{ si samo, da te re{ijo neznosnih bolečin in da se vrne{ čimprej domov. V svoj ljubi dom. Da se vrne{ zdrav. Zato bodi po moje: ljubo doma, kdor zdravje ima.
Z iskreno hvaležnostjo v srcu, pa ne zgolj za življenje, ampak tudi zaradi vse človečnosti, prijaznosti, strokovnosti, srčnosti, topline in vzpodbud se javno zahvaljujem osebju kirurgije ptujske bol-ni{nice z mojim re{iteljem na čelu dr. Zlatanom Bočičem. Ko bo konec leta Radio-Tednik Ptuj ponovno izbiral osebnost leta, bom glasoval zanje. Pa ne zgolj zato, ker nimam nobenega strica župana, čeprav so jih lani hvalili kot bogove; glasoval bom za ljudi, ki navkljub težkemu delu ostajajo skromno člove{ko topli in prijazni. Hvala vam!
Stanko Curin
zavezanci so pogojno oproščeni plačevanja davka od dobička, zato morajo v davčnem obračunu ugotoviti davčno obveznost.
Davčni zavezanci pa so javni zavodi, društva, verske skupnosti, javni in zasebni skladi ter druge organizacije in zavodi, ustanovljeni za ekološke, humanitarne, dobrodelne in druge nepridobitne namene, ki opravljajo poleg osnovne dejavnosti, za katero so ustanovljene v skladu s posebnimi predpisi, tudi kakršnokoli pridobitno dejavnost, vpišejo v obrazec DDPO le podatke od pridobitne dejavnosti. Zavezanci, ki niso opravljali pridobitne dejavnosti, pa predložijo obrazec DDPO z izpolnjenimi splošnimi podatki za identifikacijo davčnega zavezanca in izjavo, da v letu 2001 niso opravljali pridobitne dejavnosti.
PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB
Davčni zavezanci pravne osebe, ki so vpisani v davčni register na Davčnem uradu Ptuj, predložijo davčni obračun za leto 2001 izjemoma do 02.04.2002, ker je zadnji dan roka nedelja, ko se pri organu ne dela. Ce je obračun poslan priporočeno po pošti, se dan oddaje na pošto šteje za dan vložitve obračuna. Davčni obračun lahko davčni zavezanci pošljejo po pošti na naslov Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ptuj, Trste-njakova ulica 2/a, p.p.115, 2250 Ptuj, ali predložijo osebno v vložišču Davčnega urada Ptuj, Tr-stenjakova 2/a, v pritličju - avla ali na Izpostavi Ormož, Kolodvorska cesta 4, vsak dan med 7.30 in 15. uro, razen v sredo med 7.30 in 16.30 uro in v petek med 7.30 in 14.00 uro.
Zavezanci predlagajo obračun davka od dobička pravnih oseb na tiskanem obrazcu (obrazec DDPO) ali na magnetnem mediju (PC - disketa), ki mu priložijo izpis iz diskete, ki mora biti popolna kopija računalniških podatkov. Program in pojasnila o izpolnjevanju obračuna so na voljo na spletnih straneh pod naslovom: www.sigov.si/ durs/. Disketa s programom pa je na voljo tudi na Davčnem urada Ptuj, drugo nadstropje, soba št. 1, ki jo zavezanci dobijo v zameno za prazno disketo.
Sestavni del davčnega obračuna so poleg obrazca DDPO tudi izkaz uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube ter potrdilo o plačanem davku od prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku.
SVETI TOMAŽ / kulturni večer v pesmi, glasbi in plesu
Te je luštno blo
Pri Svetem Tomažu je v petek potekala prireditev Te je lu-štno blo, ki so jo pripravili člani kulturnega društva Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž s svojimi gosti.
Prvi del prijetnega večera so pričeli s predstavitvijo diapozitivov fotografa, učitelja, ljubitelja planin in drugih lepot v naravi Cirila Ambroža iz Vič-ancev. Ciril je pred kratkim izdal knjigo fotografij, ki so jo pospremile misli domačih ustvarjalcev. Naslov petkove prireditve so si tako člani kulturnega društva izposodili pri njem. Diapozitive, ki so jih lahko obiskovalci spremljali na velikem platnu v domu krajanov, so spremljale besede, izbrane iz knjige Te je luštno blo; prebirala sta jih Primož Kirič in Mateja Hržič. V drugem delu prireditve so se predstavili domači godci, pevci in folkloristi. Zapele so ljudske pevke od Svetega Tomaža, ki jih vodi Štefka Miklašič, ob spremljavi godca Daniela Canj-ka, predstavili so se člani mladinske veroučne skupine, ki so zapeli pod vodstvom Marka Vihra, zazvenela pa je tudi pesem moškega kvarteta od Svetega Tomaža, ki prepeva pod zborovodsko taktirko Stanka Pšaka. Predstavili so se tudi mladi folkloristi iz osnovne šole Tomaž pri Ormožu, ki nastopajo pod vodstvom Jožice Rep,
pa plesalci in plesalke folklorne skupine Društva upokojencev Sveti Tomaž, ki jih uči Silvija Ivanuša. Zaigrali so tudi ljudski godci. Program sta povezovali Breda Majcen in Petra Lovrec.
Ob koncu je predsednica Kulturnega društva Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž Alenka Curin Janžekovič na oder povabila dobitnike občinskih priznanj na področju kulture s tega konca občine. Na odru so se ji pridružili Anica Kovačič, dolgoletna režiserka, Ivan Kupčič, eden pomembnejših ustvarjalcev kulture pri Svetem Tomažu, Štefka Miklašič, vodja ljudskih pevk, pevka in amaterska igralka, Danijel Canjko, muzikant, godec in igralec, ter neutrudni zborovodja Stanko Pšak. V znak zahvale in v podporo njihovem trudu so jim podarili knjige Cirila Ambroža Te je lu-štno blo.
Po kulturnem programu so člani kulturnega društva sedli za mizo v gostilni Kostanj in spregovorili o delu v minulem letu po posameznih skupinah in podali načrte za letošnje delo.
MH
PREJELI SMO
Ob prazniku žena
8. marec 2002. leta gospodovega. Mnogim ta dan ne pomeni nič. Ali pač - dan, kakor vsi ostali v 36S-dnevnem koledarju. Pa vendar je ta dan malo drugačen od ostalih. Vsaj za mene in tiste ženske, ki vedo, kaj pomeni biti ženska v dana{njem času.
Mo{ki, vedno samo ti mo{ki. Prevladujoča bitja na Zemlji. Seveda močnej{i v zgradbi in hkrati tudi besedi. Pa vendar brez žensk ne morejo. Ne, ko so majhni otroci, ne pozneje kot mladostniki in nenazadnje kot odrasli mo{ki. Vedno potrebujejo ob sebi nekoga, na katerega se lahko naslonijo. In to je ženska. Vendar tega "oni", mo-{ki, ne bodo nikoli priznali. So mo{ki in konec besed.
Pa vendar ni tako. Ženske so se vedno in se {e borijo za svojo vlogo v tem hitrem tempu časa. Borijo se za svobodo, za enakopravnost, za tisto, za kar so bile na{e predhodnice prikraj{ane. Pa temu ni videti konca. Kakor da mo{ki tega ne znajo ali enostavno nočejo razumeti.
Velikokrat opazujem okrog sebe in vidim blede, izmučene obraze žensk, ki se nikakor ne upajo upreti močnej{emu spolu. O Bog, vzdihnem sama pri sebi, ali bo sploh kdaj enakopravnost med mo-{kim in žensko? Ne. Dokler bomo ženske kleče plazile za mo{kimi, nas bodo imeli v svoji oblasti. Plesale bomo po njihovih taktih.
Nočem in tudi ne smem nikomur vcepljati svojih idej. Polagam vam samo na srce, drage ženske, da bomo samo s skupnimi močmi dosegle dogovor, da smo vsi enaki, ne glede na spol.
To bi bilo nekaj mojih misli ob danes že nekoliko zbledelem prazniku žena. Naj žive žene tega sveta, naj si izborijo svojo enakopravnost, svobodo! Kajti človek, ki je svoboden, je kakor ptič na nebu.
Danica S. Petrovič
ORMOŽ / občni zbori gasilskih drustev
Delavno lansko leto
Marec je mesec, ko številna društva pripravljajo svoje redne letne občne zbore, na katerih pregledajo delo v minulem letu in pripravijo načrte za tekoče leto.
V začetku marca so se na svojih občnih zborih sestali tudi člani prostovoljnih gasilskih društev Miklavž pri Ormožu in Hardek. Obe društvi sta imeli uspešno leto.
PGD Hardek je praznovalo 105-letnico, ki so jo obeležili s slovesnostjo in gasilsko veselico, obenem so razvili nov gasil-
ski prapor. Nenehno vlagajo v razvoj opreme in izobraževanje gasilcev. Lahko se pohvalijo s kar lepim številom mladih gasilcev v svojih vrstah.
Tudi člani PGD Miklavž pri Ormožu so v lanskem letu razvili nov društveni prapor, v juliju pa proslavili 80 let gasilskega dela; takrat so pripravili
slovesnost in razglasili najpri-zadevnejše gasilce. Prapor je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. V letošnjem letu bodo miklavževski gasilci še bolj skušali angažirati mlade člane, obenem pa ohraniti svoje vrste tako uspešne kot doslej.
Tudi marsikje drugje bodo v teh dneh še potekali občni zbori gasilskih društev. Obenem pa mnogi v teh dneh pripravljajo ali so že pripravili proslave in nastope podmladka, namenjene materam ob materinskem prazniku ali ob dnevu žensk.
MH
ur
PO SLOVENSKIH GORICAH
LENART / oblikovanje dekorativnega slanega testa
Zanimivi izdelki izpod spretnih prstov
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart je organiziral v soboto, 16. marca, delavnico o oblikovanju dekorativnega slanega testa. Vodila jo je Alojzija Zemljič iz Lenarta, ki se že dve leti ukvarja z izdelovanjem izdelkov iz slanega testa. Svoje izdelke je že razstavljala na večih razstavah. Delavnica je bila brezplačna.
Delo je potekalo v garderobnih prostorih doma kulture v
Lenartu. Udeležile so se je ženske iz Lenarta in okolice, Gornje
Udeleženke delavnice

Izdelki iz dekorativnega slanega testa, ki so nastali na sobotni delavnici
Radgone in Radencev. Udeleženke so se seznanile z osnovno teorijo oblikovanje slanega testa, nato so oblikovale posamezne elemente (rožice, vrtnice, liste ...), ob koncu pa izdelale vsaka svojo pisanko (pirh).
Kot je povedala Alojzija Žemljic, moraš, ce želiš oblikovati dekorativno slano testo, imeti
voljo in veliko casa, saj se posamezni izdelki ne dajo narediti na hitro. Iz dekorativnega slanega testa lahko narediš vse, saj gre za naravni material. Veliko se da narediti pred prazniki, kot so božic, novo leto, velika noc, ob rojstnih dnevih itd.
Zmago Šalamun
LENART / svetnice pripravile okroglo mizo
Ženske v regionalnem razvoju
V petek ob 17. uri je bila v domu kulture v Lenartu okrogla miza na temo Ženske v regionalnem razvoju, ki jo je organizirala skupina občinskih svetnic iz Lenarta, Sv. Ane in Majšperka. Okroglo mizo sta vodili dr. Dea Baričevič iz Biotehniške fakultete in občinska svetnica iz Lenarta Mira Rotman.
ležili tudi Jože Kraner, župan obcine Cerkvenjak, mag. Ivan Vogrin, župan obcine Lenart,
in poslanec državnega zbora RS mag. Janez Kramberger.
Zmago Šalamun
Na okrogli mizi je o ženski in njeni vlogi in položaju v sodobni družbi spregovorila obc-inska svetnica in podžupanja obcine Majšperk mag. Darinka Fakin. Nato je Sonja Robnik, svetovalka na vladnem uradu za enake možnosti, predstavila delo urada in predlog zakona o enakih možnostih, ki ga pripravljajo.
V nadaljevanju je Marta Turk iz Informacijskega središča META spregovorila o poklicnem uveljavljanju žensk. O ženski pri razvoju podeželja je go-
vorila doc. dr. Majda Istenič — Cernič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. O ženskah v podravski regiji pa so spregovorile Dubravka Breznik iz Gospodarske zbornice Slovenije, Zlatka Zastavnikovic z Ekonomskega inštituta v Mariboru, Dragomira Zelenik iz podjetja Egida, iz Kmetijsko-gozdarske zbornice pa Terezija Meško in Cvetka Bogdan.
Po koncanih predavanjih so se udeleženke okrogle mize zadržale v prijetnem klepetu ob prigrizku. Okrogle mize so se ude-
CERKVENJAK / seja občinskega sveta
O prostorskem planu in "raboti
fii
V sredo, 13. marca, so se na 23. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Cerkvenjak. Sprejeli so spremembe in dopolnitve prostorskega plana in sklep o njegovi javni razgrnitvi. Nato so sprejeli odlok o povprečni gradbeni ceni stavbnih zemljišč, ki je ostala v isti višini kot lani.
V nadaljevanju so svetnikom
predstavili projekt za rekon-
BENEDIKT / območno srečanje lutkovnih skupin
Lutke razveseljevale otroke
V kulturnem domu v Benediktu je v petek, 15. marca, potekalo območno srečanje lutkovnih skupin, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart v soorganizaciji s kulturnim društvom Benedikt.
S priredbo koroške pravljice Mojca Pokrajculja se je predstavila lutkovna skupina Detel iz lenarškega vrtca
Sodelovale so štiri skupine. Najprej se je predstavilo lutkovno gledališce Pika iz Lenarta z islandsko pravljico Macek Mac-kurson v avtorski priredbi Sve-tlane Makarovic. Predstavo so režirali sami. Kot drugi so nastopili najmlajši lutkarji iz OŠ Lenart — skupina Kobaceki. Predstavili so se z Muco copatarico avtorice Ele Peroci. Predstavo je režirala Marjetka Šenekar. Iz OŠ Lenart so se predstavili še šestošolci - lutkovna skupina Prijatelji s predstavo Smetkoti v režiji Marjet-ke Šenekar. Lutkovna skupina Detel iz vrtca Lenart se je predstavila z priredbo koroške pravljice Mojca Pokrajculja, ki jo je režiral Danilo Muršec.
Srecanje je strokovno spremljal Tine Varl iz Maribora, ki je po koncanem srecanju skupaj z nastopajocimi analiziral posamezne nastope.
Zmago Šalamun
strukcijo in prizidavo kulturnega doma Cerkvenjak. Sprejeli pa so tudi pravilnik za vrednotenje športnih programov v obc-ini, za katere imajo v proracunu namenjenih 3,4 milijona tolarjev. Pravilnik so pred sprejetjem na obcinskem svetu uskladila društva in klubi. Sprejeli so tudi program vzdrževanja javnih poti in makadamskih cest v letošnjem letu. V obcinskem proracunu za gramoziranje letos namenjajo 3,5 milijona tolarjev. Nato so sprejeli še sklep o obveznem spomladanskem popravilu krajevnih cest in drugih cest na obmocju obcine Cerkvenjak. Po tem odloku so vsa gospodinjstva v obcini dolžna sodelovati v "raboti" v obliki osemurnega prostovoljnega dela pri popravilu krajevnih in drugih cest na svojem obmocju. Gospodinjstvo, ki se "rabote" ne udeleži, je dolžno poravnati nadomestilo za neudeležbo v višini 4.000 tolarjev. Nato so še sprejeli nekaj sklepov o zamenjavi, oziroma prodaji nepre-micnega premoženja. Pri teh tockah so svetniki sprejemali sklepe za uskladitev knjižno-zemljiškega stanja. Razpravljali so še o nekaterih vlogah, naslovljenih na obcinski svet.
Zmago Šalamun
LENART / seja občinskega sveta
O zakljuinem raiunu in parkirnih mestih
V torek, 12. marca, so se na 26. redni seji, prvi v letošnjem letu, sestali svetniki občinskega sveta občine Lenart. Seja se pričela kot navadno z vprašanji in pobudami članov občinskega sveta. Teh je bilo tokrat kar precej.
Tako je Jože Škrlec predlagal, da se kulturni dom v Jurovskem Dolu, ki je v postopku denaci-nalizacije, ne vrne v naravi in da se naredi revizija zašcitenih objektov v obcini Lenart. Svetnik Rajšp je predlagal omejitev osne obremenitve na javnih poteh. Svetnik Frenky Padovnik je vprašal, zakaj ostale obcine ne sofinancirajo dejavnosti LTO Slovenske gorice in zakaj se ne pricnejo obnovitvena dela na stavbi, v kateri je sedež pošte. Svetnik Boris Vrcko je vprašal, zakaj obcina Lenart ni ponovila razpisa za avtobusne prevoze, kot ji je naložila državna revizijska komisija, in predlagal, da se na naslednjo sejo uvrstita dve tocki: razprava o avtobusnih prevozih in razprava o financiranju vrtca. Svetniki so predloga svetnika Borisa Vrcka sprejeli.
Potem je direktor obcinske uprave obcine Lenart Bojan Ma-žgon podal obširno razlago za-kljucnega racuna obcine Lenart za leto 2001. Svetnik Erjavec je predlagal, da mora zakljucni racun pregledati nadzorni odbor in pripraviti porocilo obc-inskemu svetu. Po razpravi so svetniki s sedmimi glasovi za in štirimi proti zakljucni racun sprejeli.
Potem je Brigita Ceh, svetovalka za stanovanjsko dejavnost in stavbna zemljišca na obcini Lenart, predstavila po-rocilo o poslovanju Stanovanj-
skega sklada obcine Lenart za leto 2001. V nadaljevanju so svetniki potrdili izsek iz zazidalnega nacrta za obmocje stano-vanjsko-obrtne cone v Lenartu in sklep o dolocitvi izhodišcne cene za izracun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišca.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o 10-odstotnem povišanju cene oskrbnine v vrtcu. Vodstvo vrtca je predlagalo dvig cene za 23,5 odstotka. Tako bi oskrbnina znašala 60.497 tolarjev. Svetnik Boris Vrcko je predlagal 25-odstotno povećanje ekonomske cene. Po sklepu svetnikov bo ekonomska cena v lenarš-kem vrtcu od 1. aprila dalje znašala 53.900 tolarjev, za peturni program s kosilom pa 40.425 tolarjev.
Vito Kraner, diplomirani inženir prometa, pa je predstavil analizo mirujocega prometa, v kateri je ugotovil, da se Lenart lahko pohvali z dokaj solidno urejenim mirujocim prometom. Ugotovil pa je tudi, da bi v Lenartu z vecjo urejenostjo pridobili še nekaj parkirnih mest. V prihodnosti se lahko poveca potreba po parkirnih prostorih, saj Lenart vec ne zaostaja veliko za slovenskih povprecjem, kajti že sedaj imajo en avtomobil na 2,5 prebivalca, slovensko povprecje pa je 2,35 prebivalca na en avtomobil.
Zmago Šalamun
LENART / zimovanje otrok iz vrtca
Vesel teden na Pohorju
Od 4. do 8 marca so v Vrtcu Lenart za svoje starejše otroke tudi letos organizirali zimovanje v Andrejevom domu Pajk na Pohorju. Organizirali so ga v dveh skupinah po tri dni, udeležilo pa se ga je 73 otrok.
Otroci se učijo prvih smučarskih korakov pod vodstvom ravnatelja vrtca Lenart Darka Rebernika
Otroci so se učili prve smučarske korake pri koči, druga skupina pa zaradi pomanjkanja snega na Arehu. Večere sta jim popestrila planinec in čarovnik. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko so se z baterijskim svetilkami odpravili na nočni pohod in iskali pohorskega {kratka.
Kot je povedal ravnatelj Darko Rebernik, so se otroci na zimovanju dobro počutili, celotni strošek pa so plačali starši sami, saj občina Lenart vrtcu ne financira nadstandardnih programov.
Zmago Šalamun
razmišljamo
Brezizhodne situacije in stiske ljudi
Velikokrat se mi zgodi, da bi rada napisala kaj o aktualnih dogodkih, okrcala malo politiko in predstavnike njenih vrst, pa me kar mine, ker potem ko bo zadeva napisana, ne bo ni~ bolj{e. Samo kve~jemu slab{e. Politika gre svojo pot, ljudje pa spet svojo. To sta dva svetova, ki bi morala biti medsebojno povezana, pa se vendarle izklju~ujeta. Politiki bi morali delati v prid ljudem, pa se vse preve~krat zgodi, da delajo le v prid samim sebi.
Kdo izmed njih vidi stiske majhnih ljudi, ljudi, ki bi jim bilo potrebno pomagati, ne pa samo sprejemati zakone v parlamentu, ki naj bi jim pomagali? Kdo se dandanes sploh ~uti poklicanega, da je potrebno nekaj storiti, da bi se nastala situacija izbolj{ala?
Spremljanje politi~nih dogodkov in njihovo obrobno dogajanje mi je vselej v spodbudo za razmislek. Za razmislek o tistih, ki jih je malo, pa na nek na~in, po drugi strani, spet veliko. O ljudeh, ki nimajo, pa so kljub temu sre~ni v svoji majhnosti. O ljudeh, ki na velike funkcionarje gledajo z razprtimi o~mi v upanju, da bodo v njihovem imenu dosegli tisto, kar sami z svojo majhnostjo ne bodo mogli nikoli.
Zunaj so se za~eli lepi spomladanski dnevi, sprehajalcev je vse ve~, ljudje so postali bolj odprti, dovzetni za pogovore, pa tudi sonce je naredilo svoje. Oni dan, ko sem se ni~ hudega slu-te~ sprehajala po nekem na{em
slovenskem mestu in razmi{lja-la o vsem mogo~em, mimogrede sli{im pogovor dveh starej{ih ženic, v tistem "vseslovenskem" stilu "baba ~ula, baba rekla". In pravi ena izmed njiju takole: "A ve{, da je od Marte ne~ak naredil samomor? Obesil se je v kuhinji. Njegova situacija je bila popolnoma brezizhodna. Službe ni na{el že dobra tri leta, živel je le od socialne podpore, pa {e punca ga je pustila in popihala z drugim." In tako dalje sta žvrgoleli. Zdelo se je, da jima je to pa~ nekaj popolnoma samoumevnega. Še ena stvar za glodanje. Meni pa je vendarle to njuno govori~enje dalo misliti. Mogo~e zaradi tega, ker se v meni skriva tudi nekaj psihologa in venomer sku{am vsakega ~loveka in vsako situacijo analizirati do onemoglosti. Spra{u-jem se, kje so tisti globji vzroki, ki ~loveka potisnejo tako dale~, da si vzame lastno življenje.
Kje je tista meja, ko ne vidi ve~ izhoda, ko mu je edini izhod le samomor in hkrati upanje, da
bo pa tam, kamor odhaja, lep{e. Ko kdo naredi samomor radi i{-~emo vzroke za tako dejanje, ponavadi jih tudi najdemo — tiste povr{inske, medtem pa je treba vedeti, da je ve~ina samomorov le zaklju~no dejanje dolgotrajnih nere{enih problemov in ne posledica zadnjega vzroka, ki deluje kot kaplja ~ez rob ali kot zadnji sprožilec za dejanje.
Ve~ina izmed njih si verjetno v resnici ne želi umreti, želi si le bolj{e življenje, ali vsaj upanje v bolj{o prihodnost. In ko ni ne enega ne drugega, tudi vlak samomorilnosti že pelje po prvi tra~nici. V vsakem samomorilnem dejanju se skrivata tako želja po smrti kot želja po pomo-~i. Apel, klic na pomo~, je lahko jasen in prepoznaven, lahko pa prikrit, komaj opazen in ne-izgovorjen. Nekdo, ki nikoli ni govoril o denarju in dedi{~ini, pa za~ne kar naenkrat razdajati najljub{e predmete ali pa dajati pripombe — bolje vam bo brez mene; jaz sem zguba; vsega sem že sit, ... neverbalno kaže, da se z njim nekaj dogaja, pa mu je težko o tem spregovoriti.
Ker je vsak samomor izrazito individualno dejanje, se moramo kot svojci, prijatelji, pa tudi znanci ob tistih, ki samomor kakorkoli napovedujejo, vedno ustaviti, prisluhniti in tudi ukrepati. Pomembno je, da vemo, da
suicidalna oseba ne zavra~a življenja kot takega, pa~ pa le neznosno življenjsko situacijO, v kateri trenutno živi.
Slovenija je že dolga leta tik pod vrhom seznama po {tevilu samomorov v Evropi. Največ jih zabeležijo ravno pri nas, torej v severovzhodni Sloveniji. Povečini so vzroki ekonomski, {ele tem sledijo emocionalni, čustveni vzgibi. Kajti ~e ~lovek nima za preživetje, mu tudi najglobje emocije ne morejo pomagati. Živeti iz dneva v dan, si dajati takorekoč iz rok v usta, pa je težko pri tistih, koliko že — petintridesetih tisoč tolarjih (bolj ali manj navzgor oziroma navzdol). Najlažje je seveda kriviti druge in najlažje je s prstom pokazati nanje, toliko težje je pa narediti nekaj za to, da bi se stvari izboljšale in da bi ljudje bolj zaupali v sposobnosti lastne države in v njeno pripravljenost pomagati, vsaj tam, kjer je to možno. Ce vzroki tičijo drugje, je pomemben predvsem pogovor in še enkrat pogovor. Takšnim ljudem je treba dati občutek, da niso sami, da jih potrebujemo, cenimo in jih imamo radi. Korenitejših sprememb čez noč vsekakor ne bo. Lahko pa spremenimo svet tako, da si ga poskušamo čimbolj približati in iz njega potegniti tisto, za kar je vredno živeti.
Bronja Habjanič
MAJSPERK / s 24. seje občinskega sveta
Sprejeli lanski zakljuini raiun
Svetniki ob~ine Maj{perk so na 24. redni seji minuli ponedeljek, 18. marca po kraj{i obrazložitvi župana Franca Bezjaka sprejeli zaklju~ni ra~un ob~ine za minulo leto 2001, ko so v ob~inski blagajni dosegli 663 milijonov prihodkov, ali 15 milijonov ve~ kot so planirali, ter 539 milijoni odhodkov kar je za 124 milijonov manj kot so planirali, zato so preostanek sredstev prenesli v leto{nji prora~un.
Ceprav je župan Franc Bezjak izrazil splošno zadovoljstvo nad vsem kar so v lanskem letu storili, saj so realizirali veliko majnših in srednje velikih investicij, je izrazil obžalovanje, ker niso bile realizirane nekatere investicije na področju zaščite in reševanja, po njegovih besedah zaradi nezainteresiranosti gasilskega društva, ter na področju šolstva, saj ni bilo možno porabiti sredstev za gradnjo osnovne šole, ker naj bi jih pri tem oviralo ministrstvo za šolstvo in šport.
Svetnika Miran Smolej in Milan Jager sta povedala, da bosta glasovala proti sprejemu zaključnega računa, ker sredstva, dobrih 40 milijonov, ki jih je občina namenila za izgradnjo župnišča naj ne bi bila porabljena namensko. v razpravo se je priključil svetnik Milan Kar-neža, ki je menil, da so ta občinska sredstva namenili v privatne roke, pravzaprav drugi državi Vatikanu s katero nima Slovenija nič skupnega. Poleg tega je izrazil prepričanje, da so s tem storili krivico župljanom drugih dveh far v občini, Ptujskogor-skim in Stoperškim, ki nikoli niso dobili toliko denarja.
Župan Franc Bezjak je vse očitke zavrnil, češ da so bila sredstva porabljena namensko in v skladu z zakonskimi predpisi, za nadzor nad tem pa je bil
zadolžen občinski tajnik Marjan Gor~enko. Ob glasovanju se je izkazalo da je 8 svetnikov za 5 pa proti in lanski zaključni račun je bil sprejet.
O predlaganem dogovoru o prodaji deleža družbe Terme Ptuj bodo na zahtevo svetnikov razpravljali na eni od prihodnjih sej, namesto te točke pa so sprejeli sklep o poplačilu posojila po pogodbi o kratkoročnem posojilu, po kateri je občinski svet Tovarni volnenih izdelkov Majšperk namenil kratkoročno posojilo v višini 15 milijonov tolarjev, ki je zapadlo konec oktobra lani. Del posojila v višini 3,5 milijona je bil poplačan z odprodajo enega stanovanja, za to posojilo pa so zastavljena še tri stanovanja v skupni vrednosti nekaj nad 13 milijonov tolarjev. Tovarna volnenih izdelkov je z vlogo zaprosila občino Majšperk za odkup še preostalih treh stanovanj, da se tako izvede odplačilo celotnega danega posojila, s čimer so se svetniki strinjali.
Na predlog odbora za gospodarstvo so ob obravnavi usode počitniškega doma v Biogradu na morju sklenili, da se zaradi visokih stroškov vzdrževanja in skoraj 15-letne zapuščenosti, oziroma propadanja objektov vso premoženje nekdanje ptujske občine v Biogradu proda.
Sprejeli so sklep o določitvi kriterija za delitev skupnega pre-
moženja občine Ptuj, po katerem so zaradi razdelitve bivše občine Majšperk na občino Maj-šperk in občino Žetale, ter priključitvi naselja Bolečka vas iz občine Videm k občini Majšperk prvotni delež osnovnega delitvenega razmerja 9,40 odstotka spremeni na 7,31 % skupnega premoženja bivše občine Ptuj.
Strinjali so se s prenehanjem veljavnosti odloka o ustanovitvi javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti Ptuj, po krajši razpravi in negodovanju svetnikov so sprejeli predlog o 10,57 odstotnem povišanju cen odvoza in deponiranja odpadkov. V zvezi s to točko so zaradi neplačeva-
nja nekaterih, ki še niso zajeti v redni odvoz in zaradi vse večjega števila divjih odlagališč odpadkov sprejeli še sklep, da občina zagotovi redni odvoz odpadkov povsod tam, kjer je to možno; kjer pa razmere odvoza ne dovoljujejo, pa bodo s posebnim odlokom uvedli ekološko takso. Tako, da bodo za odpadke plačevali vsi, ne le tisti, ki imajo zagotovljene posode in redni odvoz.
Po karjši prekinitvi zaradi zasedanja svetniških skupin so v svet ptujske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti imenovali Leopolda Karnežo, predsednika DPD Svoboda Maj-šperk, ob koncu pa so na predlog župana Franca Bezjaka sklenili da bodo iz letošnjega proračuna sofinancirali 60 odstotkov sredstev za nakup novega gasilskega vozila PGD Majšperk.
M. Ozmec
PTUJ / na območnem združenju rdečega križa
Ugled je omajan
Dogajanja v vrhu Rdečega križa Slovenije so mo~no pretresla bazo - krajevne organizacije RK. Kot je povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Anica Kozoderc, so v krajevnih organizacijah, v katerih na Ptujskem v glavnem delajo veliki zanesenjaki brezplačno, zelo razočarani. Niti v sanjah si niso mogli predstavljati, da se lahko kaj takega dogaja v slovenski humanitarni organizaciji. Brezvoljnost je velika, vendar zaupanja v Rdeči križ v glavnem niso izgubili.
Pričakovati pa je, da se bodo v vseh naslednjih akcijah RK in drugih humanitarnih organizacij bolj premišljeno odločali. Da pa bi bili člani na terenu manj zagnani, za zdaj niso opazili, je še povedala sekretarka Anica Kozoderc.
Dogajanja v vrhu orgnizacije slovenskega RK je budno spre-
mljala predsednica Območnega združenja RK Ptuj Zalika Obran, ki je tudi članica glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. "Gotovo ni prav, da je bil generalni sekretar RK tudi direktor Slorka, v katerem je imel vsa pooblastila. Tudi ni v redu, da je RK najemal kredite in denar posojal naprej. Denar bi
PO SLOVENIJI
PRIPRAVE NA APRILSKE POSVETOVALNE REFERENDUME V TEKU
Potem ko je državni zbor v skladu z zakonom o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij določil referendumska območja in razpisal referendume, ki bodo v nedeljo, 7.aprila, je Republiška volilna komisija sprejela strokovno navodilo za izvedbo referendumov, ki ga bo poslala sedmim pooblaščenim občinskim volilnim komisijam, ter določila roke za izvedbo referendumskih opravil. Po odločitvi državnega zbora bo izveden samo en referendum za ustanovitev nove občine Šmartno pri Litiji, sočasno pa bodo potekali še referendumi na območju občin Kranj, Škofja Loka, Hajdina ter v naseljih Hrastje, Sv. Lenart in Lancova vas pri Ptuju, kjer naj bi se volilni upravičenci opredeljevali do predlaganih teritorialnih sprememb oziroma o priključitvi posameznih naselij.
SKEPTIČNOST SLOVENIJE GLEDE ČLANSTVA V NATU
Zveza NATO se bo širila, vendar za zdaj še ni mogoče oceniti, na katere države. To je na predavanju z naslovom NATO: včeraj, danes, jutri, ki so ga v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju Slovenije v NATO na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) pripravili Združenje Atlantski svet Slovenije, Urad vlade za informiranje in FDV, povedal urednik revije NATO Review Christopher Bennett, ki o položaju Slovenije meni, da bo najverjetneje povabljena v NATO, saj lahko kljub svoji majhnosti bistveno pripomore k zagotavljanju stabilnosti na Balkanu. Problem pa vidi predvsem v skeptičnosti slovenske javnosti glede članstva v zavezništvu, saj je podpora članstvu v primerjavi s podporo pri drugih kandidatkah izredno nizka.
OD 19. MARCA NOVI OBRAZCI ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OTROŠKEGA DODATKA
Od torka, 19. marca dalje, bo na vseh prodajnih mestih DZS, na vseh ostalih prodajnih mestih pa nekaj dni kasneje, mogoče kupiti nekoliko spremenjen obrazec za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč zaradi novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pripravilo tudi nekoliko spremenjen obrazec št. 8,41 »Vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka« Pravico do uveljavljanja pravice do otrokega dodatka pa lahko upravičenci uveljavljajo tudi na starih obrazcih. Ce podatki na starem obrazcu ne bodo popolni, bo center za socialno delo vlagatelje pozval k dopolnitvi vloge.
PREDSEDNIKI SODIŠČ NE NASPROTUJEJO UVRSTITVI SODNIKOV V SISTEMSKI ZAKON O PLAČAH
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je predsednikom sodišč predstavil predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V razpravi so predsedniki sodišč izrazili strinjanje z vključitvijo sodnikov in sodnega osebja v sistemski zakon, izpostavili pa so, da je potrebno — v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti na tri veje — sodnike, tako kot funkcionarje ostalih dveh vej oblasti, uvrstiti v samostojno poklicno skupino. Plače sodnikov se morajo po mnenju predsednikov sodišč urediti na nivoju, ki bo primerljiv s plačami pravnikov v ostalih dveh vejah oblasti, pri tem pa upoštevati, da za sodnike velja najvišja stopnja nezdružljivosti opravljanja katerekoli druge pridobitne dejavnosti.
ZAČETEK IZOBRAŽEVANJA MEDIATORJEV V DRUŽINSKOPRAVNIH ZADEVAH
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so se prejšnji teden pod vodstvom strokovnjakov iz Velike Britanije izobraževali bodoči medi-atorji v družinsko — pravnih zadevah. Družinska mediacija je poseben, sodnemu postopku pridružen mehanizem reševanja sporov v družinsko — pravnih zadevah, katerega cilj je z dogovarjanjem in pogajanjem doseči dogovor, ki rešuje del ali celoten spor med strankama. Smisel postopka, ki bo za stranke brezplačen, je zlasti ta, da bivša partnerja ob pomoči nevtralnega posrednika sama po-iščeta rešitve glede sporov med njima, druga posledica mediacije pa je skrajšanje razveznih in ločitvenih postopkov, kar posledično pomeni manjšo obremenitev sodišča.
ŠTEVILO NEREŠENIH ZADEV NA SODIŠČIH SE V LANSKEM LETU NI ZMANJŠALO
Ministrstvo za pravosodje je na novinarski konferenci predstavilo statistično poročilo o delu sodišč v letu 2001. Lani je skupno število nerešenih zadev na sodiščih ostalo praktično nespremenjeno, medtem ko so pri pomembnejših zadevah zabeležili padec nerešenih zadev za osem odstotkov. To dejstvo in pa podatek, da je bilo v lanskem letu rešenih manj zadev kot v letu 2000, pa po mnenju pravosodnega ministra Iva Bizjaka kažejo, da je v prizadevanjih za zmanjševanje sodnih zaostankov še nekaj prostora za izboljšave. Skupno število nerešenih zadev je tako ob koncu lanskega leta znašalo 532.937, po oceni ministra pa je približno polovico zadev možno šteti za zaostanke v skladu z zakonom o sodnem redu.
Pripravila: Bronja Habjanič
bilo potrebno plemeniti drugače, preko bank, kjer ga je možno ob vsakem času aktivirati za posamezne socialne programe, ki jih izvaja naša humanitarna organizacija. Želim si, da se nastala problematika čim prej reši, tudi kadrovska. Ljudje, ki so imeli prste pri vseh zadevah, nimajo več kaj iskati v organizaciji kot je Rdeči križ. Lahko rečem, da je zaupanje zelo omajano. Ne gre toliko za sredstva, ki jih KO pridobivajo s članarimi in donacijami, ker
te zagotovo ostajajo pri njih. Bojim se, da ne bo več pravega odziva v akcijah, ki jih je Rdeči križ uspešno izvajal zadnja leta, kot sta Sosed sosedu, Nikoli sami. Potrebe po sredstvih za omilitev socialne stiske ljudi na terenu pa so velike, " je za Tednik povedala Zalika Obran. V Območnem združenju RK Ptuj že pretežni del lanskega leta na primer niso dobivali pralnega praha in drugih higienskih pripomočkov.
MG
LITERARNO KOLO (3) / anton ingolič - 3
Na splavih po Dravi
Ingoličevo pero se je usodno vrezalo tudi v kmečki svet, svet ko~arjev, splavarjev in lukarjev. Z živimi, večplastnimi opisi, z doživetimi dialogi med osebami, predvsem pa z izdelano psihološko študijo posameznikov, ki nastopajo v njegovih romanih za odrasle, je pričaral nekatera nepozabna literarna besedila.
Leta 1936 je tako izšel roman Lukarji, ki je za Ptujcane še kako pomemben, ne le zaradi njegove literarne globine, temveč tudi zaradi velike etnografske in pokrajinske vrednosti. V njej je pisatelj naslikal svet na Ptujskem polju, kjer se je lotil tukajšnjega načina življenja in navad. Lukarji — ljudje, ki sadijo luk (luk, narečno: čebula) in ga nato prodajajo, so predstavljeni skozi ostro pisateljsko oko. Osebe imajo natančno izrisano duševnost. Ujete so v kruti svet, kjer vlada propadanje in vsesplošna beda, in vendar je v teh ljudeh tudi drobec radosti, čudovita skromnost in potrpežljivost.
Roman Lukarji je eden redkih v slovenski literarni zgodovini, saj je prava epopeja vasi, ki prikaže ljudi v vsej svoji veličini. Na tem mestu bi lahko ob bok Ingoliču postavili le še pisatelja Marjana Tomšiča, ki je isto storil v romanih, ki pristno opisujejo istrski svet šavrink in primorskega človeka. Ingolič je, kakor mnogi pisatelji, ki so slogovno in idejno pripadali socialnemu realizmu (in ta roman
Lukarji
sodi vanj brez dvoma), na veliko dogajanje pripel drobne, majhne usode ljudi. V ozadju gre tako za čas po prvi svetovni vojni, čas, ki je kmečki sloj pahnil v številne negotovosti in velika vprašanja o njihovi nadaljnji usodi. Kmetje so se tako ubadali z vprašanji lastne ekonomske in tudi širše eksistence, s problemi agrarne reforme, ki naj bi vnesla novosti in izboljšala položaj na vasi. Ingolič izpostavi še zakon o kmečki zaščiti. Kakor smo to opazovali
že pri mnogih njegovih mladinskih delih, se je tudi tukaj Ingolič očitno ukvarjal z vsebinami, ki so bile takrat aktualne, ki so zares pestile tedanjo družbo, skratka z resničnimi dogodki, ki jih je moč zgodovinsko potrditi in dokazati. Na tem ogromnem "scenskem" polju pa so vendarle v ospredju ljudje, njihove usode, ki se zdijo včasih nepomembne in v odnosu do že navedenih "velikih vprašanj" precej zanemarljive, pa jih pisatelj vendarle naslika s tolikšno močjo, da se bralcu prav skozi te usode tako zelo približa.
Roman je tudi po plati zgodbe zanimiv, berljiv in zelo komunikativen. Vaško življenje na začetku romana precej razburka prihod Jerneja Cuša, ki je pred tem doživel revolucijo v Rusiji. Le-ta se takoj postavi na čelo kočarjev v boju za izvedbo agrarne reforme zoper bogate sloje na vasi. V romanu izstopajo tudi opisi ženskih likov, ki so izrazito dvoplastni — od znotraj so to topla, čustvena in nežna bitja, navzven delujejo kleno, trdno in sploh uporniško. Gre za poteze, ki jih je socialni realizem, še bolj socialistični, posebej gojil. Clovek, ki zmore vse, ki lahko z lastno voljo, upornostjo in pozitivno idejo premaga vsako težavo. Zanimivo je tudi, da so ženske včasih celo prostor nasilja in tekmo-
VTCl HÍSÍ b£ IE RODIL :ÍL(WEN,SKI PlS^fltJ
ANTON INGOLIČ^ ,
5	1007 + n mftr« 1992
- ' it -fi/icr,,!, fifi-ir /nioA'; ,	'
i,// i fu ^tJnl/tJ- t/m	^
■ tífití/i/l -à/rot!, xrjdí//' i/u
■ . .	; ■ . (J.	-si;*'
Plošča na Ingolicevi rojstni hiši
valnosti. Taka je zlasti Sokova žena v romanu, ki pretepa hčer Polono. Tovrstne družinske odnose, njihovo patologijo in dr-venje v neizogibni propad je še uspešneje naslikal Potrč, zlasti v romanu Na kmetih.
Ingolič je dokazal tudi, da dobro pozna etnološke značilnosti, navade in običaje, ki jih lahko zasledimo v našem okolju. Tako opisuje koline, kuhanje žganja, luščenje bučnic. Prav pristno naslikan vaški svet in še bolj pristni in živi dialogi med osrednjimi književnimi osebami nam pričarajo celotno zgodbo pred oči.
Podobno je uspelo pisatelju tudi z romanom Na splavih, ki je bil natisnjen malo pred vojno, in sicer leta 1940. V tem romanu se je lotil sveta splavar-jev in njihove duševne omejenosti. Posamezniki so naslikani na povsem folklorni ravni; z zaprtim in omejenim obzorjem, brez večjih zmožnosti za vživ-ljanje v sočloveka. Zaprt in ozek
KNJIGA MESECA / KNJIGA MESECA
Noč v Evropi
Noč v Evropi je knjižni prvenec Polone Glavan, ki nekako nadaljuje tradicijo mlajših proznih peres in se že v svojem prvem poskusu loteva največjega proznega izziva — romana. Vendar Polona Glavan (1974) nikakor ni novo ime na domači literarni sceni. Večji del devetdesetih je redno objavljala v literarni periodiki, bila je uvrščena v antologijo kratke zgodbe (Čas kratke zgodbe, Beletrina, 1999) in dobila nagrado za najboljšo študentsko kratko zgodbo leta 1997.
Roman Noč v E'vropi je potopisna proza, ki bralca popelje po turistom najprivla~nej{ih in najbolj priljubljenih mestih stare celine z interrailom. V njem avtorica popisuje romanje mladih ljudi z vsega sveta na no~-nem vlaku, ki jih v desetih urah prepelje od Pariza do Amsterdama, kar je dovolj za spletanje znanstev in slikanje prizorov, ki niso ve~ usodni, niti mimo-bežni. Poudarek ni na opisovanju krajev in ljudi, kakor je to zna~ilno za potopis, ampak na opisu potovanja samega; doživetega in videnega v vlaku skozi njegova okna ter pogovorov med sopotniki, znanci, prijatelji in zaljubljenci, ali tistimi, ki so se v vlaku prvi~ sre~ali. Tudi tisti, ki bi želeli biti sami, potrjujejo ~love{ko potrebo po komunikaciji, ki razkriva, da sta kljub privla~nosti, lepoti in zanimivosti mnogih mest resni~-na cilja potovanje samo ter stiki z ljudmi, kot je zapisal Josip Osti.
Roman je sestavljen iz petih zgodb, kar se povezuje tudi z dejstvom, da je na vlaku pet kupejev, po katerih neprestano {umijo vre~ke s sendvi~i in pla-sti~ne steklenice z vodo ter so natrpani z nahrbtniki. Vsako od
petih poglavij avtorica smiselno oblikuje po zna~ajskih potezah likov in nastajajo~ih kombinacijah v kupejih.
Osebe v roman vstopajo ~isto slu~ajno, skozi vrata vagona. Izpostavljene so vsakovrstnim telesnim in du{evnim nelago-djem, od skupnega bivanja v zaostrenih in presenetljivih razmerah, do skoraj lakote, žeje, neprespanosti in izpostavljenosti krajam. Združuje jih enostavna in zve~ine nezavedna fascinacija nad dejstvom, da si za nekaj no~nih ur delijo omejen življenjski prostor s popolnimi tujci. Ne gre za kompaktno skupino, kve~jemu za generacijo, ki je na pragu velikih od-lo~itev, skozi katere si morajo izoblikovati svojo identiteto, za generacijo, ki ni ve~ mladostno naivna, pa vendar {e ne dovolj zrela. Posamezniki na vlaku so iz razli~nih kontinentov in razli~nih držav, kar govori o pestrosti razli~nih kultur in tradicij, tudi specifi~nostih, ki se prepletajo na tem vlaku. Med potniki vlada odtujenost, ki postane prijetna in kar se da zaželjena, resonanca banalnega kupeja pa tudi najbolj nezanimive osebke spreminja v skrivnostna bitja. Globoka
brezosebnost draž še povečuje.
Sopotniki se pogovarjajo o bolj ali manj pomembnih rečeh in njihov dialog razkriva težave in privlačnost medsebojnega komuniciranja oziroma pogoste nesporazume, ki jih povzroča tako povedano kot zamolčano.
Roman, ki je izjemno berljiv, dokazuje, da je avtorica mojstrica dialogov, ki izjemno izrabljajo različne ravni govora, in spretno preigrava obča konver-zacijska mesta ter z izbranim jezikom zaznamuje značajske posebnosti oseb, pri čemer je posebej občutljiva za ustaljene
kode in mladostniški sleng. Tako prehaja od povsem dialo-ške strukture (čvekanje Američanov), prek kombinacij dialoga in monologa (skandinavski par, Avstralka in tatič iz Bruslja) do pretežno monološke Nine, ki je Slovenka.
Roman se zaključuje z epilogom v obliki pisma, ki bi ga avtorica lahko tudi izpustila, vendar v njem bolj ali manj nepovezane zgodbe retrospektivno dobijo nepričakovane nove povezave.
Jana Skaza
Občina SioM KS Sp. Polskiiua.
svet, kjer ni stranpoti in možnosti. Roman Na splavih je kvalitativno še večja mojstrovina kakor roman Lukarji. Ingolič je namreč dodobra pretehtal zgradbo, tako je le-ta trdna in celovita.
V ospredju je upor splavarjev proti Gašperju Knezu, ki se je s svojo povzpetniško naravnanostjo dvignil v vasi do največjega in najuspešnejšega trgovca, gostilničarja in sploh velikega vaškega bogataša. Roman se začne s pripravljanjem splavov na Dravi in to v času, ko je bila Drava še zelo nizka. V dolino so prihajali drvarji, ki jim prav splavarstvo nudi zaslužek. Ingolič naslika krvavi svet, svet na robu preživetja, ko se človek nenehno bori z naravo in samim seboj. V roman je zajeto nekaj oseb, ki so prav tako zanimive in pozornosti vredne. Takšna sta gotovo splavar Petrunov Pep, oče številne družine, ki komaj shaja iz dneva v dan, pa stari splavar Kajžnik, ki se kasneje smrtno ponesreči in ga pokopljejo na Ptuju. Posebno mesto v romanu pa zasluži opis vožnje s splavi po reki Dravi. Ta vodi mimo Celjustnice pod Knezovo domačijo do mariborskega Pristana in še dalje do Ptuja in Dubrave na Hrvaškem.
Poleg vaških razmer je pisatelja močno vznemirjala tematika slovenskih izseljencev. O romanu Kje ste Lamutovi? smo nekaj besed spregovorili že na prejšnjih literarnih straneh. Zaključna pisanja je pisatelj izvajal prav v času, ko so ga začeli na veliko preganjati žebljičkarji. Kasneje ga je seveda uspešno dokončal in velja za enega spomenikov Slovencem, ki so množično zapuščali domove, da bi našli v tujini boljše pogoje za preživetje.
Je pa roman hkrati pomembna prozna novost v tedanjem literarnem ustvarjanju na Slovenskem. Ingolič je napravil številne premike tudi v slogovnem smislu. Roman je pravzaprav dvoje: je dokument in zgodovinsko gradivo o življenju izseljenih Slovencev v Franciji, je pa tudi odlična realistična pripoved o njihovih nraveh in usodah. Roman je izšel leta 1964, v
njem pa je pisatelj znova prikazal občutek velikega domotožja; krč v srcu, ki nastane, ko človek hrepeni po domovini. Osrednji junak v romanu je Marko Lamut. Skozenj se je pisatelj lotil prvoosebne tehnike, ki pri njem ni novost, omogoča pa mu večji stik z intimnim in osebnim. Prav takšna so prvoosebna doživetja Marka Lamuta
—	polno doživeta, v smeri od veselja pa vse do močne tragike. Marko tako pripoveduje: z začetkom, ko družina Lamut odpotuje v tujino, njegovo pripovedovanje pa prekine smrt, kjer se roman tudi konča.
Zgodba je polna tragike, začne pa se z odločitvijo Luke La-muta, da gre delat v rudnik, da ne bo več kočar. Luka, Markov oče, vnese v družino s to odločitvijo nemir, saj se njegova žena zaveda, da ne gre zgolj za rudnik in delo, temveč da ima Luka v bližini rudnika več možnosti za stik z Molanko, s katero ima nezakonskega otroka Nejčka. Lukova zgodba je pretresljiv lok, ki se tragično konča
—	njegova usoda se namreč zaključi s smrtjo, potem ko zboli za silikozo.
V trenutku moževe smrti pa Ingolič razpre pred bralca podobo klene in trdne ženske, ki zmore nadčloveške napore, razpre podobo požrtvovalne La-mutovke, ki za blagor družine močno trpi in vse dneve gara. Marko družino kmalu zapusti. Priključi se delavski organizaciji in ustanovi celo pevski zbor. Gre za posameznika, ki mu ena pot ni dovolj, ki želi preseči dane okvirje. Naposled se zaposli pri gradnji cest v Pic de Nuitu in dobro zasluži. Romaneskno formo zgodbe razbije vest o bližajoči se vojni. V deželo pridivja silovito in pretrese prej mirni svet, ljudi vrže iz običajnih smernic, v svet kaosa in prepad usod.
Prav to — jasno zastavljena zgodba, premišljena psihologija epskih oseb, krčevit in hkrati bogat jezik so temeljne odlike pisateljevega opusa. Dotaknili smo se le nekaj drobcev, ki še posebej kličejo po naši pozornosti in branju, seveda je v Ingoliče-vi zapuščini še veliko zanimivega in neraziskanega. Gotovo se lahko vsi strinjamo, da gre za enega tistih pisateljev, katerih dela so vselej aktualna in vsakič znova nagovarjajo bralce.
Pa še to; če se bo kdo od bralcev nemara vozil po kraju Spodnja Polskava, lahko zaide tudi k rojstni hiši Spodnja Polskava 282, kjer je pisatelj preživel otroštvo. Ce drugega ne, si lahko ogledate spominsko ploščo, kjer nas številke nagovarjajo tudi k dejstvu, da je prav letos, 12. marca minilo deset let od smrti našega velikega rojaka.
David Bedrač
S u
S Û u
(n >
u oc u
CO
u
(n
Sedmi razredi osnovnih šol so na vrsti tokrat. V pregled vam ponujamo, s katerimi besedili se sre~ujejo:
-	Primož Suhodolčan: Košarkar naj bo
-	Branka Jurca: Ko zorijo jagode
-	Desa Muck: Lažniva Suzi
-	Zlata Filipovic: Zlatin dnevnik
-	Vitan Mal: Na ranču veranda
-	Janko Kersnik: Kmetske slike
-	Herbert George Wells: Zgodba o nevidnem človeku
-	Anton Tomaž Linhart: Županova Micka
-	Janez Menart: Pesnik se predstavi
-	Niko Grafenauer: Skrivnosti
David Bedra~
PTUJ / zgodba causevicevih - očeta robija in
v
stirih otrok
Ostal sam s štirimi otroki
Zgodba Robija Čauševiča z Ormoške 9 na Ptuju je zgodba očeta, ki je ostal sam s {tirimi otroki. V njegovem življenju že od vsega začetka vlada nemir, a na to, da bo ostal sam s štirimi nepreskrbljenimi otroki, da jim bo postal tudi mama, ni nikoli niti v snu pomislil. Mama njegovih otrok in zunajzakonska partnerica je umrla nenadoma lani 13. junija zaradi srčne hibe v avtomobilu, zraven sta bila danes petletna Katja in Luka, ki bo junija praznoval tretji rojstni dan. Žana obiskuje prvi razred, Rudi drugega. Tragična smrt je nasilno prekinila 10 let trajajočo skupnost.
Tragedija, za katero ne najdeš besed. Cez noč so bili na glavo postavljeni vsi na~rti, ki sta jih skupaj snovala z Ljudmilo zase in bolj{o bodo~nost otrok. Robi bi se verjetno v tistih hudih urah izgubil, ~e ne bi imel pomoči svojih najbližjih, mame, sestre in očima, pa tudi staršev pokojne partnerke ter ptujskega Centra za socialno delo. Sprejel je njihovo svetovanje in vodenje. V njihov dom vsak dan, od ponedeljka do petka, prihaja gospodinja, ki jim je v veliko pomoč. Robi vztrajno išče službo; pred dnevi je sicer dobil službo varilca v Belgiji za dve leti, vendar jo je zaradi otrok odklonil, želi ostati skupaj z njimi
in jim ob pomoči prej omenjenih zagotoviti varno družinsko zavetje. Ohraniti družino skupaj, je sedaj njegova prva misel. Ce bi dobil delo varilca v eni izmeni, bi ga sprejel z odprtimi rokami, pravi. Otroci ga sedaj najbolj potrebujejo, zato želi z njimi preživeti kar največ časa. Še vedno pa v njem živi misel oziroma želja, da bi se na Mestnem vrhu pri Ptuju lotil ovčereje. Pri tem računa na pomoč strokovnjakov in tistih, ki mu za začetek lahko pomagajo z denarjem. V tem ga podpirajo tudi na Centru za socialno delo na Ptuju.
Direktor mag. Miran Kerin
pravi, da razmere v družini bud-
no spremljajo in da bodo tudi po njihovi strani naredili vse, da bi družina ostala skupaj. Robija podpirajo v njegovi težki in odgovorni nalogi; še ženski je težko s štirimi otroki, kaj šele moškemu. Kot pa je v takšnih primerih že navada, se nekateri zelo trudijo, da bi Robija očrnili v njihovih očeh. Najhujše. kar bi se mu lahko po junijski tragediji lahko zgodilo, bi bil odvzem otrok, ki so nanj zelo navezani in tudi medsebojno zelo povezani. Že na zunaj se vidi, da so urejeni, komunikativni, odprti, vedoželjni, na trenutke sicer nemirni, zato si zaslužijo vso podporo te družbe v obdobju, ko jo najbolj potrebujejo. Najslabše bi sedaj bilo, če bi jih pustili same.
Robiju ni lahko krmariti družinskega življenja brez ženske roke. Otroci počasi odraščajo, vsak dan doživlja nekaj novega, nekaj lepega, že zato se je vredno potruditi. Izguba partnerke in mame otrok pa je še vedno zelo živa, občasno ga še spremljajo črne misli in obup, čeprav
LJUTOMER / na obisku v domu starejsih
Prijetno bivanje v sodobnih prostorih
v novembru prejšnjega leta so v Ljutomeru odprli težko pričakovani dom starejših. Ta stoji v prijaznem okolju ob parku domala v centru mesta. Novi dom ima visok standard, dvoposteljne sobe v stanovanjskem in oskrbovalnem delu ter vse druge prostore, ki so potrebni za prijetno počutje stanovalcev in oskrbovalcev doma. Tu so prostori za rekreacijo, hobi delavnice za sprostitev ob slikanju, modeliranju in drugih kreativnih dejavnosti, sobe za druge aktivnosti (pevski zbor), zdravstvena ordinacija, sodobna jedilnica in kuhinja ter klubski prostori. Tudi okolje doma je zelo prijazno, saj stoji ob parku, ki nudi možnost posedanja po klopcah v prijetnem klepetu ali sprehod v senci dreves.
Ob našem obisku v domu smo se pogovarjali s številnimi stanovalci doma, ki so z bivanjem zelo zadovoljni. V dom so prišli v glavnem iz območja Prlekije, nekateri na novo, drugi iz drugih domov, iz Lokavca, Rakič-ana, tudi iz Ptuja. V eni od sob smo zasledili gospo s ptujskega področja, Marijo Jeric iz Cirkovc, ki kot je povedala, še čaka na mesto v ptujskem domu, ki je nekoliko bližje njenemu domu. Sobo si deli z Angelo Meško iz Maribora. V domu so tudi oskrbovanci in
Boris Sunko
Marija Jerič in Angela Meško. Foto: Fl
Nataša [umak
stanovalci iz Lenarta.
Naša sogovornika sta bila tudi direktor doma Boris Sunko, ki je prišel v dom s Centra za socialno delo, in socialna delavka Nataša [umak, ki je prej delala v osnovni šoli. Povedala sta, da kljub temu da dom deluje zgolj štiri mesece, ni posebnih problemov, počasi se polni. Dom ima kapaciteto 148 postelj (kot ormoški) in približno tretjina je še prostih tako v stanovanjskem kot v oskrbovalnem delu. Imenovan je bil že svet zavoda, trenutno je zaposlenih šestintrideset delavcev, po sistemizaciji pa naj bi jih bilo dvainšestdeset, kar pomeni, da bodo sprejeli še okrog trideset novih delavcev.
Investicija v novi dom je veljala okrog milijardo tolarjev, bivanje v domu pa mesečno stane od 88 tisočakov v stanovanjskem delu do 133 tisočakov v delu za oskrbovance. Dom deluje na ekonomskem principu, dobro pa sodelujejo z občinami, od koder so oskrbovanci, pa tudi s centrom za socialno delo.
Franc Lačen
Čauševičevi otroci z očetom Robijem, dedkom Rudijem in predstavnikom Karitasa Janezom Rožmarinom (na levi). Foto: Črtomir Goznik
se zaveda, da se je zaradi otrok vredno boriti. Včasih mora tudi povzdigniti glas, otroci se tega zavedajo. Vsak dan se potrudi in jim skuha okusno kosilo. Je zelo dober kuhar, kuhati se je naučil pri svojem terenskem delu. Ko mu je bilo lani v jeseni še posebej hudo, se je oglasil na župnijski Karitas Petra in Pavla, kjer je, kot pravi, naletel na majhno razočaranje: deležen je bil očitkov, da mladi, kot je on, star je 35 let, nimajo kaj iskati pri njih. Ko so na Centru za socialno delo na Ptuju dobili več podatkov o njem, se je odnos spremenil. Njihov predstavnik Janez Rožmarin je povedal, da so del izkupička z dobrodelnega
koncerta celotne dekanije Ptuj -Zavrč namenili za pomoč Cau-ševičem otrokom: Lukcu, Katji, Žani in Robiju. Kupili so jim drva, plačali stroške elekri-ke, najbolj pa so se otroci razveselili televizorja. Nekaj denarja je še ostalo, in če bodo še jeseni na Ormoški 9, jim bodo s preostankom kupili drva.
Zdajšnje stanovanje je za družino neprimerno, je le izhod v krizi, nujno bi potrebovali kvalitetnejšega, takšnega, ki bo imelo najnujnejši standard - od stranišča do kopalnice. Kot smo izvedeli, se mladi družinici obeta socialno stanovanje, čeprav si Robi bolj kot to želi, da bi jim
omogočili življenje na Mestnem Vrhu, kjer bi preuredili staro hišo in kjer bi lahko redil ovce. Vesel je vsake pomoči, ker kot pravi, mora otrokom zagotoviti bodočnost. Veseli ga, da je s starši pokojne partnerke, ki živijo v Mariboru, našel skupni jezik; najstarejši otrok, Robi, je nekaj časa živel pri njih, vendar se je vrnil k njemu. Dogovorili so se za občasne večdnevne obiske, ki se jih otroci zelo veselijo. Pri dedku in babici v Mariboru so bili otroci tudi prejšnji konec tedna. Interesi otrok so v tem primeru prevladali, to pa je tudi najpomembnejše.
MG
TRZEC / prvo ocenjevanje kvintona in domačih salam
'"Brajdešnica'" vse bolj priljubljena
Rdeča vina so v modi že lep čas, a vse bolj priljubljen postaja domači kvinton - žlahtnina z brajd. S tem ti postrežejo še v marsikateri hiši in priznati je treba, da se prav dobro prileže, čeprav smo še nedolgo tega trdili drugače. Moda je pač moda, tudi pri vinu se je držimo, zato ni nobeno naključje, da se poleg ocenjevanj belih vin vse bolj pojavljajo ocenjevanja rdečih, še posebej kvintona. V Lovrencu na Dravskem polju je to že prešlo v navado, v TTžcu pa so se člani gasilskega društva letos tega domisli prvič. Ocenjevanje so pripravili v nedeljo, 17. marca, ob kvinto-nu, šmarnici in rdečem mešanem pa so ocenjevali še domače salame.
Ocenjevanja domačih dobrot postajajo vse bolj priljubljena oblika druženja na podeželju, zato tudi v Tržcu niso želeli biti izjema; za pokrovitelja so naprosili domačo občino. Župan Franc Kirbiš je to z veseljem sprejel, kajti tudi sam je vnet pridelovalec kvintona, domače salame pa, pravi, mu posebej
teknejo. Pobudnika za ocenjevanje sta bila Franc Novak in Bogomir Hliš; oba imate s pridelavo rdečega vina in salam dobre izkušnje, z ocenjevanjem pa sta želela pridelovalcem vliti vzpodbudo za vnaprej.
Ocenjevanje so pričeli že v nedeljo dopoldan, ko sta komisiji
Najboljši kletarji in pridelovalci nagrajenih dobrot na ocenjevanju v Tržcu. Foto: TM
imeli polne roke dela s pokuša-njem in zapisovanjem ocen. Od vsepovsod, največ pa iz domačega kraja in okolice, je bilo pri-nešenih kar 39 vzorcev domače kapljice, od tega največ mešanega rdečega, nekaj manj čistega kvintona, trije pa so bili vzorci šmarnice. Ob vinu je komisija ocenila še 12 salam. Kvinton so pokušali Zvonko Arnečič, Edi Hojnik in Konrad Janžekovič, salame pa Jože Cvetko, Jože Orlač in Srečko Sitar. Na koncu je bilo zanimivo prisluhniti rezultatom, dogodek pa so s pesmijo popestrili Fantje iz Jurov-cev in muzikantje FD Lancova vas.
Komisija je določila, da si priznanje za najboljšo domačo salamo zasluži Jože Klinc iz Lancove vasi, za šmarnico kletar Franc Novak iz Tržca, najboljši žlahtnino med kvintoni ima Stanko Vidovič iz Lanco-ve vasi, mešano rdeče pa sta znala najbolje pridelati Barbara in Rudolf Tušek iz Tržca.
Vsi najboljši so za svoja vina in salamo dobili naziv šampion — prvak sorte, po uradni proglasitvi rezultatov ocenjevanja pa so za pokušanje prišli na vrsto še obiskovalci, da so lahko ugotavljali, ali je bila odločitev komisije pravilna. Priložnost za nove ocene in novo druženje bo prihodnje leto, ko bo v Tržcu znova ocenjevanje kvintona in domačih slama, morda pa bodo organizatorji dodali še kaj.
T. Mohorko
2f. • 27. marca 2002

• 104,3 fm
Četrtek, 21. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Zgodbe iz školjke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Gospodarski izzivi. 15.30 Oddaja o filmu. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 17.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 18.25 Zaplešimo, dokum. nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, dokum. film: St. Gotthard, 20 minut teme. 23.20 E. Flisar: Kaj pa Leonardo, posn. 1.35 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi, pon. 2.05 Osmi dan, pon. 2.35 Tednik, pon. 3.30 Gledališče v hiši, pon. 6. dela. 4.00 Strela z jasnega, pon. 17. dela. 4.50 Lisice, hrvaški čb-film.
SLOVENIJA 2
14.15 Polnočni klub: Pot na vrh. 15.25 Zakaj se zgradbe rušijo, dokumentarna serija. 16.15 SP v umetnostnem drsanju, moški - prosti program, posn. iz Nagana. 17.45 Gledališče v hiši, 6. epizoda. 18.15 Strela z jasnega, 17. del. 19.10 Videospotnice. 20.00 Evroliga v košarki: Union Olimpija - Olympiakos, prenos iz Ljubljane. 22.20 Šoferja, nadaljevanka. 23.10 Poseben pogled: Možje, am. čb-film. 0.40 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 61. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 111. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 53. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 43. dela. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Mesto angelov, 8. del. 16.25 Esmeralda, 44. del. 17.20 Tri sestre, 54. del. 18.15 Vsiljivka, 112. del. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, 11. del. 20.30 Romanti~ni film: Izigrano zaupanje, am. film. 22.10 Bolnišnica upanja, 6. del. 23.00 JAG, 62. del. 23.50 M.A.S.H., zadnji del. 0.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Matlock, pon. 12.00 Melrose Place, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 258. del. 15.10 Mladi in nemirni, 124. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 15. del. 17.40 Podivjani Stark, 19. del. 18.10 Roseanne, 24. del. 18.40 Korak za korakom, 20. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja. 20.00 Columbo: Etuda v ~rnem, am. film. 21.45 Dharma in Greg, 9. del._ 22.15 Cybill, nanizanka. 22.45 Noro zaljubljena, 22. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Molitev za smrt, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Dunlop Motorsport magazin. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 74. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči vete: Izum, 8. del. 21.00 Dvoboj za južno progo, jug. vojni film. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti.
HTV
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Film. 15.10 Novice. 15.20 Nadnaravno - nevidne sposobnosti. 15.50 TV izložba. 15.55 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarec. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvenost. 0.20 Jacqueline Bouvier Kennedy, am. film 2.35 Sodnica Amy, serija. 3.20 Svet mode. 3.45 Na zdravje!, serija. 4.10 Od prijema do sojenja, serija. 4.30 Film. 5.10 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 Gilmoreice, serija. 11.00 Dosjeji X, serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Skrinja: Kaktus. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Buster's World, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Piknik na snegu, film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Zmešnjave, serija. 0.10 Življenje na severu, serija.
HTV 3
17.25 Nogometna Liga prvakov 18.35 Povest nogometa serija. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Jane Eyre, angl. film. 22.00 Svet mode. 22.25 Hit-depo. 0.25 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul in izgubljeno kraljestvo (3), serija. 10.15 Policaj iz Tulza: Umor v norišnici, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul in vojska Amazonk (1), serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Alarm za Kobro 11, serija. 22.05 Kaisermahlen blues, serija. 22.50 Novo v kinu. 23.00 De Luca, show. 23.30 Umetnine.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Gola dejstva, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vprašanja poslancev, oddaja iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Univerzum, dokumentarec. 2.00 Talkshow. 3.00 Pogledi s strani.
Petek, 22. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Francoska sodnica v rusiji, dokum. oddaja. 9.05 Prgišče priljubljenih pravljic. 9.20 Fračji dol: Nova smetka, lutkovna nanizanka. 9.45 Zaplešimo, nanizanka. 9.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.35 Dosežki. 10.55 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 11.25 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 11.55 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Prvi in drugi. 15.20 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 16.50 Mladi virtuozi. 17.05 Olin, izraelska dokum. oddaja. 18.00 Marko, mavrična ribica, nanizanka. 18.10 Iz popotne torbe: Pasja srhljivka. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto dan in noč, 10. epizoda. 20.30 Praksa, 75. epizoda. 21.15 Cik cak. 21.50 Dobro je vedeti. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Olin, pon. 0.55 39 stopnic, angl. čb-film. 2.15 Timna Brauer & Elias Meiri Ensemble. 3.35 Šport. 5.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.55 Glasbena ogrlica, pon.
SLOVENIJA 2
15.00 Hladna vojna, dokum. serija, pon. 15.50 SP v umetnostnem drsanju, posn. 17.25 DP v hokeju na ledu, prenos. 20.00 Sfinga, dokumentarna serija. 20.50 Naravna selekcija, am. film. 22.15 South park, 4. epizoda. 22.45 Tiigra, dokum. igrani film. 23.40 Iz slovenskih jazz klubov, 2. oddaja. 0.30 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Mesto angelov, 9. del. 16.25 Esmeralda, 45. del. 17.20 Tri sestre, 55. del. 18.15 Vsiljivka, 113. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Moja prva pustolov{~ina, am. film. 21.35 Privid zločina, 21. del. 22.20 JAG, 63. del. 23.10 Glavni na vasi (III.), 1. del. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Matlock, pon. 12.00 Portret Leonarda Di Capria, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 259. del. 15.10 Mladi in nemirni, 125. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 16. del. 17.40 Podivjani Stark, zadnji del. 18.10 Roseanne, 25. del. 18.40 Korak za korakom, 21. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Temni horizont, am. film. 22.40 Legende nogometa, dokum. serija. 23.10 Magazin. 0.00 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.45 Paradiž, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Dvoboj za južno progo, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 75. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Rebekine h~ere, am. film, 1992. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Otrokov klic, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Serija. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 Mansfield Park, angl. film. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.25 Hamburger Hill, am. film. 1.15 Mestna džungla, am. film. 2.40 Svoboda, serija. 3.25 Dokumentarni film. 4.20 Remek. 4.30 Otrokov klic, am. film.
HTV 2
8.25 Poslovni klub. 8.55 Sodnica Amy, serija. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvenost. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Svoboda, serija. 20.55 Polni krog. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema. 23.05 Pravi čas.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Svetovna prvenstva od Ž58. do Ž62., dokum. serija. 21.20 Normal, Ohio - serija. 21.45 Kazen do smrti, serija. 22.10 Na zdravje!, serija. 22.35 Naenkrat Susan, serija. 22.55 Jazz. 0.05 Glasbeni program. 0.45 Remek. 1.00 Košarka NBA Action.
AVSTRIJA 1
7.40 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul in vojska Amazonk (1), serija. 10.15 Robin Hood, serija. 10.55 Komisar Rex, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.05 Town trophy. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul in vojska Amazonk (2), serija. 16.30 Sedma nebea, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Show za milijone-za kulisami, reportaža. 22.00 Prvinski nagon, triler, 1991. 0.00 Skušnjava, triler 1.35 Prvinski nagon, triler, 1991. 3.35 Organizacija, kriminalka, 1971.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Clarence, škilasti lev, pustolovski film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Veliki beg: Potopitev ladje Gustloff, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Veronikine skušnjave, serija. 1.05 Zlata dekleta, serija. 1.30 Veliki beg: Potopitev ladje Gustloff, dokumentarec. 2.15 Modern times, magazin. 2.50 Talkshow. 3.50 Pogledi s strani.
Sobota, 23. marec
SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz školjke. 8.35 Vesela hišica: Jogurtova Rdeča kapica, lutkovna igrica. 9.00 Pod klobukom. 9.55 Kino Kekec: Čudež, danski film. 11.30 Študentska ulica, oddaja za študente. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.30 Mostovi, pon. 14.05 Namesto srca, fr. film. 16.00 Grdi raček Tine, nanizanka. 16.30 Poročila. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Zapuščina davnine, dokum. serija. 18.15 Svet Petra Zajca in prijateljev, nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Barbra Streisand - brezčasna, posn. koncerta. 21.30 TV Poper, oddaja TV Koper 22.00 Parada plesa. 22.20 Slavospev življenju, serija. 22.50 Poročila. 23.25 Oz, nadaljevanka, 15. del. 0.25 Umori na podeželju: Daviteljev gozd, angl. film. 3.30 Zapuščina davnine, pon. 4.00 Slovenski magazin, pon. 4.30 Lekcija tanga, koprodukcijski film. 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, pon.
SLOVENIJA 2
8.45 Planica: SP v smučarskih poletih, prenos. 12.30 Nekaj minut za domačo glasbo. 14.05 Ribja zgodba, kratki igrani film. 14.20 Horace in Tina, nadaljevanka. 14.45 Jasno in glasno: Imaš svoj stil?, kontaktna oddaja. 15.35 Frasier, nanizanka. 15.55 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka. 16.50 SP v umetnostnem drsanju, ženske, posn. iz Nagana. 18.20 Evrogol. 19.15 Videospotnice. 20.00 Nova ženska, francoski film. 21.35 Klemperer, nemška nadaljevanka. 22.25 Sobotna noč. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers, nanizanka. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, 15. del. 11.30 Fejst fantje, 10. del. 12.00 Šolska košarkarska liga. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 TV Dober dan, pon. 14.45 Danielle Steel: Prstan, nadaljevanka. 15.40 Naša sodnica, 13. del. 16.30 Ljubezen ali denar, 5. del. 17.00 Dragi John, zadnji del. 17.30 Omajano zaupanje, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Sobotni filmski hit: Austin Powers: Vohun, ki me je nategnil, am. film. 22.55 Zemljevid človeškega srca, am. film. 0.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Obala ljubezni, pon. 255. - 259. dela. 14.30 Nogometna arena, pon. 15.30 Zgodovina nogometa, dokum. serija. 16.30 Matlock, 6. del. 17.20 Goodyear liga: Krka - Cibona VIfP košarka. 20.00 Goodyear liga: Union Olimpija - Pivovarna Laško, košarka. 22.00 Helikopterska enota, 3. del. 23.00 Resnični razlogi, am. film. 0.40 Mokre in divje, erotična serija.
TV 3
9.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti. 11.30 Štiri tačke, pon. 12.15 Vredno je vstopiti..., pon. 13.00 Rebekine hčere, pon. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report. 16.00 Automobille. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Magazin, pon. 20.45 It. nogometna liga, prenos. 22.45 Dunlop Motorsport magazin. 23.15 Koncert Tanje Zajc Zupan.
HTV 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Juraj in Gor-dana Matunci, dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.35 Oprah Show. 15.30 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Poštar, am. film. 0.05 Novice. 0.20 Serija. 2.20 Naenkrat Susan, serija. 2.45 Od prijema do sojenja, serija. 3.05 Obstanek. 3.55 Oprah Show. 4.40 Kralj in štiri kraljice, am. film. 5.00 National Geographic.
HTV 2
12.35 Kralj in štiri kraljice, am. film. 13.55 Koncert. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity, serija. 16.35 Beverly Hills, serija. 17.25 Briljan-teen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Café. 23.05 Serija. 23.35 Boyzone - Live by Request, posn. koncerta.
HTV 3
16.50 Košarka NBA: Boston - Philadelphia, posn. 18.45 Dublin: Atletika, posn. 19.30 TOP DJ MAG. 20.30 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Animavizija. 22.55 Ekskluzivno, film.
AVSTRIJA 1
6.20 Alica v čudežni deželi, risana serija, otroški program. 8.00 Fox-busters, risana serija. 8.10 Tom Turbo. 8.35 Confetti tivi, otroški program. 9.20 Tabaluga. 9.45 Smučarski poleti, prenos iz Planice. 12.15 Paraolimpijske igre 2002, posnetek. 13.15 Fant zre v svet, serija. 13.40 Simpsonovi, risana serija. 14.00 Dvojčici, serija. 14.25 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Nimaš pojma, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.20 Raztresena Ally, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo da...?, show in igre s Thomasom Gottschalkom, prenos iz Leipziga. 22.35 Virtuosity-Navidezna resničnost, zf. film, 1995 (Denzel Washington, r: Brett Leonard). 0.15 Med lažmi, triler, 1997 (Melissa Williams). 1.45 Skušnjava, triler, 1994. 3.20 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.30 Pustolovščine Hucleberry Finna, pustolovski film, 1959 (Eddie Hodges). 11.15 Kapitan, drama, 1971 (Johanna Matz). 12.45 Zakladi sveta: Dibrovnik, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Eno srce in ena duša, komedija, 1956. 14.30 In zvečer v scalo, komedija, 1957 (Caterina Valente). 16.05 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Zoroastra. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Elizabeth, drama, 1998 (Cate Blanchett, r: Shekhar Kapur). 22.10 Čas v sliki. 22.20 Vila, gledališka komedija, 1980 (Helga Papouschek). 23.55 Čas v sliki. 0.00 Skupaj v Parizu, komedija. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 2.25 Enaka pravica za vse, magazin. 3.00 Plešem samo zate, komedija, 1933.
Nedelja, 24. marec
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav. 9.55 Pihalni orkester Železarjev Ravne. 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper. 10.55 Pravljične živali, dokum. serija. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila. 15.55 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Slovenija na belanci, dokum. serija. 18.30 Žrebanje lota. 18.35 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Čez planke: Egipt. 23.10 Poročila. 23.45 Zenit. 0.15 Zgodnja dela, jugoslovanski čb-film. 1.35 Slovenija na belanci, pon. 2.00 Zakaj se zgradbe rušijo, pon. 2.50 South park, pon. 3.10 Umori, pon. 3.55 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.25 Šport.
SLOVENIJA 2
8.45 Planica: SP v smučarskih poletih, prenos. 12.30 Nekaj minut za domačo glasbo. 14.10 Mestne mrhe, nanizanka. 14.35 Komisar Rex, 13. epizoda. 15.20 Briljantina II, am. film. 17.15 SP v umetnostnem drsanju, revija, posn. iz Nagana. 19.15 Videospot-nice. 20.00 Zakaj se zgradbe rušijo, dokum. serija. 20.50 Fra-sier, nanizanka. 21.15 Homo turisticus. 21.35 Umori, nanizanka. 22.20 T. Davis, R. {čedrin, M. Bourne: Car man v izvedbi plesne skupine AMP avto-erotični triler. 23.50 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers, mladinska nanizanka. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, zadnji del. 11.30 Fejst fantje, 11. del. 12.00 Šolska košarkarska liga, pon. 13.00 Primerna mati, am. film. 14.45 Pet zaročencev, am. film. 16.30 Ljubezen ali denar, 6. del. 17.00 Moja boš!, 1. del. 17.30 Zločin na univerzi, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.15 Policijska družina 3, am. film. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
9.40 Mladi in nemirni, pon. 121. - 125. dela. 13.45 Most na reki Kwai, am. film. 16.30 Ko živali napadejo, dokum. oddaja. 17.20 Goodyear liga, košarka, finale. 20.00 Knjiga o džungli 2, am. film. 21.40 Spet zaljubljena, 4. del. 22.35 Ekstra magazin, pon. 23.20 Ko živali napadejo, pon. 0.10 Pilotova ljubezen, ameriško-izraelski film. 2.00 Oskarji 2002, prenos podelitve.
TV 3
9.30 Wai Lana joga. 10.00 Spidi in Gogi show, otroška oddaja, pon. 11.00 Risanke. 12.00 Vzgoja in nega balkonskih rož. 12.30 Vera in čas. 13.00 Vroči veter: Izum, pon. 8. dela. 14.00 Sijaj. 14.30 Ekskluzivni magazin, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show. 18.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.50 Knjiga, oddaja o kulturi, pon. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 5. del. 20.45 Italijanska nogometna liga: Inter - Roma, prenos. 22.45 Automobille, oddaja o avtomobilizmu, pon. 23.00 Avtodrom, pon. 23.15 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja, pon. 0.15 Hokej, hokej, pon. 0.45 Videostrani.
HTV 1
7.20 Novice. 7.25 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Trgovci in ljubimci, dramski program. 16.50 Sredi mrzle zime, film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Nova doba, dramska serija. 21.05 Poodle Springs, am. film. 22.50 Novice. 23.00 Osebje, poljski film. 0.10 V nedeljo ob dveh. 1.10 Klemperer, serija. 2.00 Podelitev Oskarjev, prenos. 5.00 Glasbeni program.
HTV 2
9.00 Biblija. 9.15 Ivanka, dokum. oddaja. 9.45 AGAPE. 10.30 Sveta maša, prenos. 12.20 Dama v temi, am. film. 14.00 Serija. 15.35 Portreti: Antun Šojat. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Magazin. 17.35 Pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Iz muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Antologija Hollywooda, dokum. serija. 22.05 Triler: Labodje jezero (London).
HTV 3
7.30 Od prijema do sojenja, serija. 9.50 Brazilski akvarel, serija. 14.05 Dublin: Atletika, posn. 15.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 Rock Club.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 9.50 Smučarski poleti, prenos iz Planice. 12.00 Skeči z Didijem Hallervordenom. 12.25 Šport. 12.55 Pogumna čarovnica v leteči postelji, komedija, 1971 (Angela Lans-bury). 14.25 Moj prijatelj Willi 3, pustolovski film, 1997 (Jason James Richter). 15.45 Nogomet, magazin Lige prvakov. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Sturm-Austra Memphis, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Z roko v roki, drama, 1998 (Julia Roberts, r: Chris Columbus). 22.20 Columbo: Cigare za šefa, kriminalka, 1971 (Peter Falk, r: Edward M. Abroms). 23.35 Kraj zločina: Plačilni dan, kriminalka (Dominic Raacke, r: Peter F. Bringmann). 1.05 Odlična trupla, triler, 1975 (Lino Ventura). 3.00 Kansta, epizodni film, 1956 (Maria Felix).
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Spominski koncert Dunajskih filharmonikov ob 11. septembru, posnetek. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.20 Univerzum:Ptica zapeljevanja, dokumentarec. 15.05 Policijska postaja 1, serija. 15.30 Opoj gozdov, domovinski film, 1962 (Marianne Hold). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Poštna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Hvala, Karlheinz Bahm, dobrodelni show, prenos iz Wolfsburga. 21.45 Čas v sliki. 22.00 Zadeva, pogovor 23.15 Čas v sliki. 23.20 Upor, drama, 1992 (Branko Samarovski, r: Michael Haneke). 1.05 Elizabeth, drama, 1998. 3.00 Kulturni tednik.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / z matejem bokanom skozi pekel drog in nazaj
"Ker nisem mogel najti samega sebe, sem zašel
II
Matej Bokan iz Rogasevcev v Prekmurju je star 23 let. Na prvi pogled prijeten in prijazen fant, ki se ne razlikuje od fantov njegovih let. Želi si dobro službo, spodoben osebni dohodek, da se bo lahko preživljal, in družino. A videz vara. Za Matejem je grda življenjska pot, nekajletno življenje v omami in boj za očiščenje, za novo življenje, življenje brez drog. Čeprav je z drogami opravil, ne bo nikoli pozabil, da je bil narkoman, pravi.
V teh dneh se je zanj odprl nov svet, začel je delati. Službo je dobil dobra dva meseca po vrnitvi iz skupnosti Srečanje, v kateri je preživel tri leta, od tega dve leti v Italiji (Torre-nieri), eno leto pa v Novi Gorici. Zaveda se, da je imel veliko srečo, da je tako hitro dobil službo. Te priložnosti ne bo izpustil, saj vsi, ki so šli skozi pekel drog, nimajo takšne sreče. Njegove izkušnje bodo dragocena pomoč pri delu Terapevt-sko-pripravljalnega centra Ptuj, z njimi bo poskušal pomagati tako mladim, ki se šele pripravljajo na vključitev v skupnost Srečanje, kot tudi staršem bivših zasvojencem, da bodo svojim otrokom v pomoč.
išce, zato preprodajalcem ni težko pri njihovem delu.
"Vedno sem bil tip, ki je nekaj iskal. Ne morem reci, da sem živel v pomanjkanju, imel sem vse, ceprav je res, da sem izšel iz problematičnega družinskega okolja, s katerim so imeli opravek tudi drugi mladi ljudje, pa niso klonili in niso iskali izhoda v drogah. Vse je bilo v mojih rokah in moja volja, jaz sem bil tisti, ki je izbral. Ker nisem mogel najti samega sebe, sem zašel," je še dodatno pojasnil svoj beg iz resničnosti v omamo Matej Bokan.
Svet drog je pust, prazen in brez občutkov, brez sreče, vesel j a. "Če kdo reče, da sta v
Matej Bokan: "Najprej je bil alkohol, zatem, droga, heroin ..."
Matej se je začel drogirati že zelo mlad, v srednji šoli. Po alkoholu je prišla na vrsto trava, zatem pa pri 17 letih heroin. V zadnji fazi ga je užil v povprečju od pol do enega grama na dan. Drogiral se je v skupini osmih fantov, samo njemu se je doslej uspelo iztrgati iz tega vrtinca, ki ponavadi vodi v prepad.
V svet drog ga je pripeljalo iskanje samega sebe, prikrivanje samega sebe, kot pravi. Drog ni težko najti, Matej pravi, da jih najdeš povsod, posebej pa še tam, kjer se zbira veliko mladih. Vedno je drogeraš tisti, ki
drogah sreča in veselje, laže. Je zgolj samota, ki ubija, svet brez prijateljev. V krogu se znajdeta ti in droga! Moj odmerek je bil vsakdanji, kot pri vseh, ki uživajo heroin - od pol do enega grama dnevno. Telo je v tem stadiju že popolnoma odvisno, v glavi nimaš ničesar drugega kot to, da moraš dobiti drogo, potem boš zdrav, čeravno si daleč od zdravja telesa in duha."
Denar? "Narkomani smo zmožni ustvariti denar iz 'nič'. Še danes mi ni jasno, kako mi je to uspevalo. Če bi denar, ki smo ga 'ustvarili' za drogo, namenili za kaj drugega, bi prav
Skupnost Srečanje je v najširšem pomenu besede šola za življenje, en sam nasvet za življenje. Ne ustavi se samo pri enem vidiku, zanima jo celoten človek. Zanima jo, kako ponovno najti uravnovešenost, kako ponovno najti samega sebe in se podati na novo pot. Skupnost Srečanje ni kraj za parkiranje nekje daleč od okolja, kjer se je začela in nadaljevala tragedija nekega življenja. To je bojišče, kjer se z metodo, z vajo, z žrtvijo in odprtostjo za soočenje z lastno osebnostjo vsak pripravlja na spopad s problemi, ki jih prinaša vsakdanje življenje.
gotovo bili med uspešnejšimi ljudmi v naši državi. Na žalost smo ga zapravili za drogo," danes odkrito razmišlja Matej, ko je že vse hudo, tako je prepričan, za njim.
Malo je narkomanov, ki se objema drog poskušajo rešiti na lastno pobudo. "Najtežje si je priznati odvisnost, da je treba z njo končati in začeti življenje znova ter dati življenju priložnost." Tudi Mateju so pri prvem koraku pomagali najbližji, tisti, ki ga kljub odklonu niso zapustili. Družina. Skoraj celo leto je trajalo, da je sprejel odločitev, da bo z drogami končal. Ob družini vsak narkoman potrebuje tudi strokovno pomoč, zdravnike in psihologe.
"Ko vstopiš v svet drog, se te družina in drugo okolje začne izogibati. Medsebojna komunikacija je otežena, narkoman ni več sposoben za normalno sožitje, kot ga potrebuje urejena družina. Na zunaj je vsak narkoman takoj opazen. Kopnijo kilogrami, spremeni se tvoja zunanjost in obnašanje. Najbolj pa je opazna pomanjkljiva komunikacija z okoljem. Narkomani živijo svoj svet, ki ne potrebuje veliko pogovora z okoljem."
V vsakem staršu gloda: zakaj ravno moj otrok, kje smo naredili napako. Tudi Matejevi so se spraševali podobno. Ko so se sprijaznili s sinom narkomanom in sin z njimi, so pričeli skupen boj proti odvisnosti. Matej je dolgo časa odklanjal strokovno pomoč. Njegovo zanimanje pa je vzbudil poziv škofijske Karitas Maribor za
SPOROČILO ZA JAVNOST
Nedemokratično glede novih občin
Regijski odbor Nove Slovenije — krščansko ljudske stranke Ptuj -Ormož, ki se je sestal na svoji redni seji 15.3. 2002 v Cirkovcah, je med drugim obravnaval tudi odločitev DZ RS v zvezi z referendumi za nove občine. V zvezi z zavrnitvijo referendumskih pobud izražamo v RO NSi Ptuj — Ormož nezadovoljstvo in zaskrbljenost. Lokalna samouprava je v RS zagotovljena tako z ustavo kot s podpisom evropske listine o lokalni samoupravi. S pravno formalnega vidika je torej pravica do lokalne samouprave zagotovljena, ne obstaja pa ta pravica tudi dejansko. Z zavrnitvijo možnosti referendumskega odločanja je parlamentarna večina v DZ grobo kršila načelo enakosti pred zakonom. Leta 1998 so namreč bile ustanovljene številne občine, ki niso izpolnjevale kriterija 5000 prebivalcev. Nekatere so bile takrat ustanovljene celo proti volji prebivalcev, izraženi na referendumu.
Pri tokratni odločitvi se je koalicijska večina sklicevala zgolj na zakonsko določilo, ki pravi, da je pogoj za občino 5000 prebivalcev. Ob tem so za-
vestno kršili in prezrli vsa ostala določila zakona, ki govorijo, kdaj ni potrebno izpolnjevati kriterija 5000 prebivalcev. V NSi smo zaskrbljeni zaradi ukinjanja možnosti referendumov kot oblike neposredne demokracije v RS. Slovenska država, ki je nastala na referendumski osnovi, sedaj v demokratično voljenem parlamentu to pravico svojim državljanom odreka. Tako ravnanje je kratko malo nedopusno in močno zaskrbljujoče.
Zbrani na sestanku RO Ptuj — Ormož pričakujemo, da bo odločitev DZ RS spremenilo Ustavno sodišče RS in tako dalo ljudem možnost, da se izjasnijo, ali sploh hočejo imeti svojo občino. Referendumsko odločanje je sploh osnovni pogoj, i katerega bi se naj parlament dokončno
odločal o ustanovitvi oz. neustanovitvi novih občin. S tokratno odločitvijo je DZ oz. njegova koalicijska večina uvedla načelo dvorazrednosti slovenskih državljanov, saj je ob povsem enakih zakonih nekaterim uspelo ustanoviti občino kljub dejstvu, da ne izpolnjujejo kriterija glede števila prebivalcev, drugim pa ta pravica ni dana.
Rajko Janžekovič, tajnik RO NSi Ptuj - Ormož
vključitev v skupnost Srečanje. Začelo se je s pogovori, kolokviji. Veliko kilometrov je bilo potrebno premagati na poti iz Murske Sobote v Maribor in nazaj, da je pričel sploh razmišljati o tem, da bi se vključil v skupnost Srečanje. Štirje pogovori so minili, ne da bi sploh odprl usta. Šele nekaj tedensko bivanje v pripravljalnem centru v Ljubljani, podobnem, kot je zdajšnji na Ptuju, je Mateja prepričalo, da je komuna najboljša rešitev zanj.
Razstrupil se je "na suho", brez pomoči metadona, na kar je ponosen. Vsi, ki želijo vstopiti v komuno, morajo predhodno nehati uživati drogo, proces razstrupljanja mora biti za njimi. "Če bi šel na metadon, bi se vse zagotovo še za nekaj mesecev zavleklo," je prepričan Matej.
Prvo srečanje v komuni Don Pierina v Italiji je bilo težko tudi zato, ker je bil v skupini edini Slovenec, drugi so bili Italijani. Pa še jezika ni poznal. "Nič te ne motivira, da bi ostal, četudi veš, da moraš vzdržati. Pred tabo so nova pravila življenja, srečuješ se z novim okoljem, ne poznaš jezika. Vsi novi obrazi, čeprav smo se srečali ljudje, ki smo imeli skupni problem - droge. Prvo leto je bilo najtežje, to je tudi obdobje, ko se človek odloča, ali bo kaj naredil iz sebe ali ne. V prvem letu komaj spoznaš, zakaj komuno potrebuješ. Naš največji problem je spremeniti se. To pa
"Svet drog je pust svet, v njem ni sre~e, ni prijateljstva, je zgolj iluzija..." Foto: Črtomir Goznik
poteka zelo počasi, spremeniti se ni mogoče čez noč. Šele v drugem letu je mogoče ugotoviti spremembe na sebi. Da boš uspel dati življenju priložnost, ne moreš z gotovostjo trditi tudi po treh letih bivanja v komuni. Ti si tisti, ki si moraš dati priložnost, sicer uspeha ne bo. Med bivanjem sem imel polno podporo družine, znova smo se začeli pogovarjati, vsi skupaj smo na novo zaživeli."
Po vrnitvi iz komune je za vsakega bivšega odvisneža pomembno, da zaživi normalno življenje, kar mu prej ni uspevalo. "Ne bom rekel, da je težko, in ne, da je lahko, Če človek najde zadovoljstvo v majhnih stvareh, v tem, kar si se naučil v komuni, se da dokaj normalno živeti. Naučil sem se ku-
hati, peči kruh, dela na vrtu, čistiti bivalne prostore in reda. Narkomani so znani kot zelo neredni ljudje, v komuni se naučiš skrbeti za vsako najmanjšo podrobnost, ki jo zahtevata življenje in delo v njej. Na življenje danes gledam pozitivno, ne delam si problemov, kjer jih ni. Pomembno pa je, da v družini sedaj živimo kvalitetno, in kar je najpomembneje, da se normalno pogovarjamo; med mojim narkomanstvom to ni bilo mogoče. Po vsej kalvariji, ki sem jo doživel, lahko mladim le priporočam, da se izognejo drogam. Prvo uživanje je lahko tudi zadnje," je še povedal Matej, ki obrača nove liste v svojem mladem življenju.
MG
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČI LNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, )rí čemetjjonyprve štiri številke prejemal(a) brežptócna NaroČiltf^ poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
%
XJ
Û.
CĆ CÙ
u
LU I/) LU
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: DŠ:_
Datum naročila in podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNI K doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
JUŽNA AMERIKA / v osrčju pragozda (vii.)
Dobri nameni rodili zlo
Spomnimo se zadnjega stoletja, zadnjih dveh stoletij, zasu-žnjevanja črncev, ki se danes povzročajo žgoče probleme v Združenih državah. Spomnimo se množičnega, brutalnega iztrebljanja severnoameriških Indijancev, ki sta ga mogla le slab okus in brezdušnost odeti v herojsko glorijo indija-naric in vestrnov. Vendar je zgodovinski spomin človeštva tako slaboten. Kosmato vest sodobnega človeka zbudijo le pretresljiva, suho znanstvena pričevanja. Ta nam ne dovolijo, da bi docela zatisnili oči pred tragedijami zadnjih divjakov, pred telesnim in duševnim razkrojem tisočev ljudi v pragozdovih Južne Amerike in drugod po svetu, kjer se dogajajo zdaj, ta trenutek. Tragedije skušamo skrivati pod plašč dobrohotne človečnosti. Pomagati hočemo ubogim "divjakom", da bi čimprej začeli uživati dvomljive in zanje uničujoče blagore našega sveta. Vendar se dobrohotnost neha takoj, ko imajo divjaki smolo, da živijo nad ležišči nafte, boksita, urana ali česa podobnega. V tem primeru se humanost do tisočev plaho umakne pred hlastanjem za dobički, odetih v neprodiren plašč širših interesov.
Naravnost fantastična je nesporna resnica, da je takoj za grobim nasiljem in bolj ali manj vljudnim iztrebljanjem za "uboge divjake" najnevarnej{a prav dobrohotna naklonjenost njihovih bratov iz najbolj civiliziranih svetov.
V zadnjih desetletjih južnoa-meri{kih indijancev ne izkori-{čajo nič bolj kot {e marsikateri narod na svetu, ki pa zaradi tega ne izumira. Dogaja se celo nasprotno: nekatere južnoame-ri{ke vlade indijance {čitijo in podpirajo. Pomagajo jim misijonarji, zdravstveni delavci in nenazadnje znanstveniki. Navzlic temu pa eno pleme za drugim hira in izumira. V nekaj desetletjih ali samo nekaj letih se razkroji in izgine. Pri plemenih, ki se {e vedno uporno izogibajo stikov z belci in živijo svoje prastaro izolirano življenje naprej, ni zaznati semena razkroja. Videti je, da je ravno
stik z belcem tisti trenutek, ko se pregrada med novim in starim svetom podre, usodni začetek konca.
Prav greh dobrohotne naklonjenosti do divjakov so naredili dominikanski misijonarji, ki so ob svojem misijonu v kraju Shintuya postavili križ. Zgodba seže nekaj desetletji nazaj.
Duhovniki so delovali med plemeni Michignenga, Piro, Yora, Yaminahua in Mogapaeri, ki živijo v majhnih skupinah v pragozdovih porečja "Alte Madre de Dios". Za obdelavo te nezorane ledine so božji orači vložili ogromno truda. Premagati je bilo treba strah pred belim človekom. Spomin na krutost obiralcev gume v začetku stoletja je bil med Indijanci {e vedno močno prisoten. Legende so ob tabornih ognjih govorile o ubijanju, preganjanju ter suženjstvu. In končno je delo duhovnikov obrodilo sad. Pri-
{li so prvi divjaki in se naselili v bližini misijona. Sledili so jim drugi. Prignala jih je radovednost, hoteli so spoznati blagre sodobnega sveta, o katerih so jim govorili dominikanci. Potem se je zgodilo. V nekaj pičlih mesecih je umrlo skoraj sto Indijancev. Pomorile so jih dolgočasne vsakdanje bolezni, za katere se v civiliziranem svetu nihče ni več zmenil: pobirale so jih o{pice. Ko jih je kuhala vročina, so poskakali v reko, staknili vnetje bronhijev in spet umrli. Tradicionalne krpice so zamenjali za evropsko obleko. V njih jih je zalotil dež, mokro obleko so nosili nekaj ur, dobili pljučnico in umrli. Tu pa tragedije ni bilo konec. Prepadeni belci so jim hoteli pomagati z antibiotiki. Niso upo{tevali, da indijanska telesa niso bila nevajena samo za belce običajnih bolezni, temveč tudi antibiotikov. Zdravilne inekcije so Indijan-
cem {e enkrat namesto življenja prina{ale smrt. Celo evropska hrana je bila preveč: indijanci so dobivali grižo in umirali. Preživeli so se razdelili. Pamet-nej{i so se, po slabi izku{nji z belci, vrnili k svojim so-narodnjakom v globine zelene katedrale, drugi so ostali. Ti so danes blede prikazni nekoč ponosnih gospodarjev zelenega pragozda. Ostali so nekje na pol poti. Občutek za skladno ravnovesje v naravi jih je zapustil. Pozabili so imena in lastnosti več sto rastlin, ki so jih prej uporabljali za hrano, pijačo, zdravila, obleko ter surovino za izdelavo orodja in orožja. Jezik, ta živa tvorba, se je v nekaj kratkih desetletjih tako spremenil, da kultivirani Machignenga ne razume več svojega sonarodnjaka iz divjine. Povratek v zeleno zibelko je postal nemogoč. Ostali so brez svojih demonov in gozdnih bogov, ki jih je njihov
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
Tropski pragozd je vse nekaj drugega kot naši gozdovi
Po mnenju nekaterih so opice vriskaci najglasnejše živali na svetu
{aman v divjini znal priklicati, razumeti, {e več, znal prepro-siti, da so pomagali gozdnim otrokom. Novi bog je za njihove pro{nje ostajal nem. Kultivirani Indijanci so ostali brez korenin in obstali na pol poti v tako opevan civiliziran svet. Ni
čudno, da se jih je tako iztrgane lotil socialni in moralni razkroj. Največkrat se preživljajo s krajo in prosjačenjem. V naj-bolj{em primeru so jih njihovi dobrotniki naredili za razcapane fizične delavce najnižje vrste. Iz svobodnih, zdravih, klenih sinov in hčera narave so Indijance njihovi dobrotniki v nekaj mesecih spremenili v raz-krojene člove{ke cunje in trupla. V jasnih nočeh zrejo uboge rdeče pare v zvezde mlečne ceste. S solzami v očeh si želijo, da bo trenutek, ko bodo veslali na tej materi vseh rek, pri-{el čim prej.
Navedbe davnih popotnikov kažejo, da sta v času prihoda evropskih osvajalcev živela v Amazoniji najmanj dva milijona indijancev, verjetno pa jih je bilo {e nekajkrat toliko. Zdaj jih je gotovo manj kot 200000. Največ jih je izginilo v zadnjem stoletju. Grozljive {te-vilke. Temu dogajanju bi po vseh listinah Združenih narodov lahko dali samo eno ime: genocid. Iz žalostne zgodbe sledi samo en učinkovit nauk: roke proč od zelenega gozda. Civilizacija, kot jo poimenujemo mi, je zrastla iz določenega okolja, iz določenih možnosti in razmer. Nevarno in pogubno jo je vsiljevati tistim, ki so jih docela drugačno okolje in razmere v dolgih stoletjih preoblikovali po svoje.

in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
Ponedeljek, 25. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Pasja srhljivka. 9.30 Marko, mavri~na ribica, 15. epizoda. 9.45 Pravljične živali, dokum. serija. 10.15 Olin, izraelska dokum. oddaja. 11.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.25 Zapuščina davnine, serija. 11.55 Zenit. 12.25 Parada plesa. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Vem - veš. 17.55 Radovedni Taček: Smrček. 18.05 Telebajski, 71. oddaja. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, 8. epizoda. 20.50 Svetovni izzivi. 21.20 Pisave. 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Vem - veš, pon. 0.10 Pisave, pon. 0.35 Svetovni izzivi, pon. 1.05 Gledališče v hiši, pon. 1.35 Strela z jasnega, pon. 2.25 Parada plesa, pon. 2.45 Homo turisti-cus, pon. 3.05 Studio City, pon. 4.15 Končnica, pon. 5.15 Šport.
SLOVENIJA 2
13.10 Sobotna noč. 15.05 Sfinga, dokum. serija. 16.00 Gledališče v hiši, 7. epizoda. 16.30 Strela z jasnega, 18. del. 17.25 DP v hokeju na ledu, druga tekma finala končnice, prenos. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.15 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Mesto angelov, 10. del. 16.25 Esmeralda, 46. del. 17.20 Tri sestre, 56. del. 18.15 Vsiljivka, 114. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 5. del. 20.55 Sedma nebesa, 7. del. 21.50 Providence, 12. del. 22.40 JAG, 64. del. 23.30 Glavni na vasi, 2. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Matlock, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni 260. del. 15.10 Mladi in nemirni, 126. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 17. del. 17.40 Ned in Stacey, 1. del. 18.10 Roseanne, 1. del. 18.40 Korak za korakom, 22. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Glasbena slava, am. film. 22.00 Dharma in Greg, 10. del. 22.30 Cybill, nanizanka. 23.00 Noro zaljubljena, 23. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Paradiž, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Italijanska nogometna liga: Parma - Juventus, posn. 13.30 Vredno je vstopiti..., pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Auto-mobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Vredno je vstopiti... 19.00 Pokemoni, 71. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 To je Bush, 6. del. 21.30 Ekskluzivni magazin. 22.00 Hokej, hokej. 22.30 Motor show report. 23.00 Vredno je vstopiti..., pon. 23.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Gra-danin Cohn, am. film. 15.15 Novice. 15.20 Nadnaravno. 15.50 TV izložba. 15.55 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Viza. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport danes. 23.05 Film. 0.35 Saga o Steenfor-tih, serija. 1.30 Becker, serija. 1.50 Normal, Ohio - serija. 2.15 Od prijema do sojenja, serija. 2.35 Obtoženi, dokum. film. 3.30 Remek. 3.40 Gradanin Cohn, am. film. 5.30 Auto-magazin. 5.10 Glasbeni program.
HTV 2
8.55 Prizma, multinacionalni magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Café. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 When Lotte Went Invisible, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Normal, Ohio - serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Saga o Steenfortih, serija. 21.05 Polni krog. 21.25 Becker, serija. 21.50 Obtoženi, dokum. film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Allo, allo, serija. 23.40 Življenje na severu, serija.
HTV 3
18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Vera v prijateljstvo, am. film. 0.20 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 7.55 Fant zre v svet, serija. 8.20 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Korak za korakom, serija. 9.05 Sabrina, serija. 9.30 Herkul in vojska Amazonk, serija. 10.15 Pogumna čarovnica v leteči postelji, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.40 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul in ognjeni prstan, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 21.10 Oscar 2002, posn. 22.50 Malice-Zloba, triler 0.30 Carrie, grozljivka. 2.05 Med lažmi, triler. 3.35 Smrtonosni pakt, kriminalka.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Eno srce in ena duša, komedija, 1956. 11.40 Pogledi s strani. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Modri žamet, triler. 2.25 Pogledi s strani. 2.30 Kraj srečanja kultura. 4.00 Dobrodošli v Avstriji.
Torek, 26. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora, lutkovna nanizanka. 9.25 Radovedni Taček: Smrček. 9.35 Vale in Lajči: V napačnih hlačah, risana nanizanka. 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.40 Vem - veš. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, 8. epizoda. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, pon. 15.05 Osamljeni planet: Češka in južna Poljska. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, dokum. serija. 17.15 Podjem: Podporna okolja za podjetništvo. 17.45 Šiv v času, dokum. nadaljevanka. 18.05 Zlatko Zakladko: Ribniško jezero. 18.20 Knjiga mene briga: Evropa 2000. 18.35 Skrivnosti: Svoboda. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dežela vzhajajočega robota, dokum. oddaja. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Marsejska trilogija, drama. 0.20 Evro, pon. 0.40 Podjem: Podporna okolja za podjetništvo, pon. 1.10 Šiv v času, pon. 1.25 Dežela vzhajajočega robota, pon. 2.15 Aktualno, pon. 3.10 Gledališče v hiši, pon. 3.40 Strela z jasnega, pon. 4.30 Marsejska trilogija, pon.
SLOVENIJA 2
14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Gledališče v hiši, 8. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 19. del. 17.45 Nepremišljeno, pon. filma. 19.25 Videospotnice. 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu. 20.30_ Taksi, fr. film. 21.55 Varljivo sonce, francosko-ruski film. 0.05 Ščetka, slovenski kratki film. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 64. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 114. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 56. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 46. dela. 13.10 TV Dober dan, pon. 5. dela. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, zadnji del. 15.30 Mesto angelov, 11. del. 16.25 Esmeralda, 47. del. 17.20 Tri sestre, 57. del. 18.15 Vsiljivka, 115. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Barva ljubezni, am. film. 22.25 JAG, 65. del. 23.20 Glavni na vasi, 3. del. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Matlock, pon. 17. dela. 12.00 Opeharjena smrt, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni (II.), 1. del. 15.10 Mladi in nemirni, 127. del. 16.00 Ricki Lake. 16.55 Matlock, 18. del. 17.45 Ned in Stacey, 2. del. 18.20 Oskarji 2002, pon. 20.00 Kung fu: Dostava hrane, hongkonški film. 22.00 Dharma in Greg, 11. del. 22.30 Cybill, nanizanka. 23.00 Noro zaljubljena, 24. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Paradiž, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Italijanska nogometna liga: Inter - Roma, posn. 13.30 Vredno je vstopiti..., pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Vredno je vstopiti... 19.00 Poke-moni, 72. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Zakon moči, politični triler. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Vredno je vstopiti... 23.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Film. 15.00 Slikica. 15.05 Novice. 15.15 Nadnaravno. 15.45 TV izložba. 15.55 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 20.55 Forum. 21.55 Knjižnica. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Naši ljudje u Abu Dhabiju, dokum. serija. 23.45 Doba ljubezni in doba smrti, film. 1.50 Newyorški policisti, serija. 2.35 Prijatelji, serija. 3.05 Kazen do smrti, serija. 3.30 Pravica za vse, serija. 4.15 Od prijema do sojenja, serija. 4.35 Film. 5.05 Glasbeni program.
HTV 2
9.25 SOS. 9.55 Auto-magazin. 10.35 Saga o Steenfortih, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Obtoženi, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Kazen do smrti, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Newyorški policisti, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prijatelji, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo, serija. 23.35 Življenje na severu, serija.
HTV 3
18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.40 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 21.35 Izgubljena prtljaga, nizozemski film. 23.15 Monoplus. 23.55 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.35 Otroški program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.30 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.35 Herkul in ognjeni prstan, serija. 10.20 Velika noč pri Waltonovih, drama. 11.45 Otroški program. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul in ognjeni prstan, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Policaj iz Tulza. 22.40 Zadnji sprehod, drama. 0.30 Ne v tem mestu, drama. 2.00 Sedem Mesecev, kriminalka. 3.30 Malice-Zloba, triler
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 In zvečer v Scalo, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Magazin. 2.05 Talkshow. 3.05 s strani. 3.10 Svila in žamet, serija. 3.55 Magazin.
Sreda, 27. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Grdi raček Tine, nanizanka. 10.00 Zlatko Zakladko. 10.15 Knjiga mene briga. 10.30 Skrivnosti. 10.35 Evro, serija. 10.50 Podjem. 11.20 Šiv v času, dokum. nadaljevanka. 11.35 Cik cak. 11.55 Dežela vzhajajočega robota, oddaja. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar. 16.55 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Male sive celice, kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Supermarket, kratki igrani film. 20.15 Sedmi pečat: Nebeška vaba, jug. film. 22.00 Odmevi. 22.50 Simfoniki RTV Slovenija predstavljajo. 0.45 Boj za obstanek, pon. 1.40 Gledališče v hiši, pon. 2.05 Strela z jasnega, pon. 2.55 Izgubljen v preteklosti, am. film. 4.30 Šport.
SLOVENIJA 2
15.25 Giacomo Carissimi: Jepthe. 15.55 Homo turisticus, pon. 16.15 Gledališče v hiši, 9. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 20. del. 17.45 Nogomet: Hrvaška - Slovenija, prenos iz Zagreba. 20.10 Košarka za pokal Radivoja Korača, prenos. 22.00 Prvi val, nanizanka. 22.45 Staromodna komedija, posn. 0.25 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG. 10.00 Vsiljivka. 10.55 Tri sestre. 11.50 Esmeralda. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Mesto angelov, 12. del. 16.25 Esmeralda, 48. del. 17.20 Tri sestre, 58. del. 18.15 Vsiljivka, 116. del. 19.15 24 ur. 20.00 Umor ali spomin, am. film. 21.40 Tretja izmena, 10. del. 22.30 JAG, 66. del. 23.20 Glavni na vasi, 4. del. 23.50 24 ur.
KANAL A
10.40 Matlock. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake. 14.20 Obala ljubezni. 15.10 Mladi in nemirni. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock. 17.40 Ned in Stacey, 3. del. 18.10 Roseanne, 2. del. 18.40 Korak za korakom, 23. del. 19.10 Vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 21.00 Magazin. 21.50 Dharma in Greg, 12. del. 22.20 Cybill, nanizanka. 22.50 Noro zaljubljena, 1. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Paradiž, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Zakon moči, pon. 13.30 Vredno je vstopiti..., pon. 14.15 Pokemoni. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Vredno je vstopiti... 19.00 Pokemoni. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Kriminalka. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Vredno je vstopiti..., pon. 23.45 Videalisti.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Gospodar sanj, film. 14.45 Dokum. film. 15.10 Novice. 15.15 Pz. serija. 15.55 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.14 Jezikomer. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Pol ure kulture. 21.05 Trenutek spoznanstva. 21.40 TV interview. 22.35 Odmevi. 22.55 Šport danes. 23.05 Ekumena. 0.05 Imitacija življenja, film. 2.05 Serija. 2.50 The Fitz, serija. 3.15 Dosjeji X, serija. 4.00 Od prijema do sojenja, serija. 4.20 Dokum. serija. 5.05 Gospodar sanj. 5.20 Glasbeni program.
HTV 2
9.40 Knjižnica. 10.20 Vera v prijateljstvo, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Moderato cantabile. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Abel putuje z dvigalom, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 The Fitz, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X. 22.05 Dokum. serija. 23.05 Seinfeld. 23.30 Allo, allo. 0.00 Življenje na severu, serija.
HTV 3
17.30 Nogomet: Pred tekmo. 17.50 Prijateljska tekma: Hrvaška -Slovenija, prenos. 19.50 Glasbeni program. 20.50 Nogomet: Anglija-Italija, prenos. 22.50 Transfer. 23.40 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Jesse, serija. 9.05 Čarovnice, serija. 9.45 Herkul in ognjeni obroč, serija. 10.30 Columbo, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.40 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul v kraljestvu mrtvih,^ serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. 22.50 Most na reki Kwai, vojna drama. 1.25 Ne v tem mestu, drama, 1997. 2.55 Triler 4.25 Gozeče sence, kriminalka.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Opoj gozdov, film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Kriminalka. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Smrtonosni najstniki, dokum. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Na prizorišču. 1.20 Talk-show. 2.20 Magazin. 3.10 Smrtonosni najstniki, pon.
PIRAMI]
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04Í3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR
DiC						1		■reL.:		02 / 77122 61			
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
nučmms^
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poinočm
n
13. Vesele Štajerke - Na Štajersko gremo 12. Ans. Krjavelj - Krjavelj je živel 11. Štirje Kovači - Ni vse bogastvo 10. Slovenski zvoki - Nič ne trkaj 09. Bratje iz Oplotnice - Stari panj 08. Savinjskih 7 - Nekoga rad imaš 07. Slovenski kvintet - Po tebi lirepenim 06. Šaleški fantje - Zadnjič pod oknom 05. Mladi upi - Andraževa liarmonika 04. Ans. VIgred - Domača uganka 03. Ans. Pogum - Kresničke 02. Ans. Špik - Za tvoj praznik 01. Ans. Nanos - Kjer veseije je doma
1.	Werner In Natalija - Angei moj
2.	Zlatko Dobrič - Lumparija mix
3.	Evita - Pojdi z mano
4.	Beno in Konči - Pijmo ga
5.	Brina - Drobtinica
6.	Aleksander Jež - Vse Siovenke bi rade
b'ie manekenke
7.	I^lll - Dar neba
Poskočnih 13
Glasujem za;
Veličastnih 7
Glasujem za: _ Glasovnice pol
e na dopisnicah na naslov:

MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe Mandarina prejme:
Janez iVIunda, Sodinci 7, 2274 Velika Nedelja
ČETRTEK, 21. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Hum pri Ormožu. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PETEK, 22. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.
12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SOBOTA, 23. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
NEDELJA, 24. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
PONEDELJEK, 25. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
TOREK, 26. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SREDA, 27. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PODLEHNIK / občni zbor turističnega društva
Za urejene in gostoljubne Haloze
2002 ËNJÎA
EnkA
za nova doživetja
Haloze so bogata zakladnica naravnih dobrin z bogato preteklostjo, ki jo je treba povezati s sedanjostjo. Vsak rad pride v lep kraj, kraj z urejeno okolico in prav v urejenosti okolja je pomembnem prispevek Turisti~nega dru{tva, je v pozdravnem govoru ob~nemu zboru med drugim dejal župan ob~ine Podlehnik, Vekoslav Fric. Podžupan, Anton Zerak, pa je dodal, da je turizem pomembna gospodarska dejavnost, tako je dejavnost aktivnega dru{tva nadvse pomembna tudi z gospodarskega vidika.
Tretji občni zbor Turističnega društva Podlehnik je potekal ob oceni dosedanjega dela in ob dogovoru za aktivnosti v leto{njem letu. Med najpomembnjši-mi dosežki lanskega leta je predsednik, Franc Drobnic, omenil izobraževanje članov, ki jih je že okoli 150, ter vzpodbujanje občanov k ureditvi in zasaditvi okolice domov. S strokovno ekskurzijo v Prekmurje so si člani društva nabrali nekaj izkušenj in idej, kako pristopiti k urejanju okolja in oživljanju starih obr-
ti. Učinkovita je bila pomladna čistilna akcija, ki so jo organizirali skupaj z drugimi društvi. Množično so v Podlehni-ku sprejeli udeležence Evropohoda in se del poti pridružili pohodnikom, ki so istočasno hodili 20-ič po evropskih peš poteh. Evropohod so podlehničani združili s tradicionalnim pomladanskih pohodom, ki ga organizirajo z namenom, da bi bolje spoznali območje svoje občine. Odmevno je bilo ocenjevanje urejenosti domov in poslovnih objektov
Ptujsko turistično društvo, ki letos praznuje 116. rojstni dan, v teh dneh že pripravlja program prireditev ob prič-etku glavne turistične sezone. Aktivnosti bodo potekale po prvomajskih praznikih, ko se pričenja tudi ocve-tličenje mesta. Društvo si predvsem prizadeva za glasbeno oživitev starega mestnega jedra, zlasti še Mestnega trga,
Foto: Črtomir Goznik
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj praznujemo dan Zemlje?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
ter podelitev priznanj najboljšim lastnikom. Med pomembne uspehe društva sodi uresničena pobuda za ustanovitev skupine ljudskih pevk "Trstenke", ki so zapele tudi na občnem zboru. V sodelovanju z Društvom upokojencev in Kulturno folklornim društvom so pripravili prijetno martinovanje, izdali pa so še drugo zloženko s predstavitvijo lepot območja občine.
Tudi napoved letošnjega dela obeta številne tradicionalne aktivnosti društva in napoved novih podvigov. Tako bodo vse sile usmerili v vzpodbujanje občanov k odpiranju vinotočev, kar bi bila pomembna popestritev turistične ponudbe. Zadali so si pomembno nalogo muzejske ureditve značilne haloške hiše v Jablovcu, ki jo je potrebno zaščititi kot pomembno izročilo preteklega časa, mika pa jih tudi ureditev vinič-arskegha muzeja, kar pa je povezano z ureditvijo lastniških odnosov. Poskušali bodo uresničiti pobudo za odprtje turistično- informacijske pisarne na območju občine, jeseni bodo z martino-vanjem združili razstavo in povorko predmetov in pripomočkov, ki spremljajo življenje haloškega človeka. V po-
NOVI KATALOG
PTUJ,Trstenjakova7 02/749-34-56
MARCA 7% POPUST
MOŽNOST PLAČILA DO 8 OBROKOV
BREZPLAČNE POČITNICE IN POPUSTI ZA OTROKE
Potovanja: BALI - odhodi od 7.4.2002,14 dni, NZ, 270.000 sit, TUNIS, htl 3*, 7 X POL, 79.000 sit, TURČUA, htl 3*, 7 x NZ 63.000 sit,..,
sebnem biltenu nameravajo predstaviti haloške kraje in zanje značilen klopo-tec, med pomembnejšimi načrti pa je še izdaja razglednice z haloškimi motivi.
Skozi vse leto bo pozornost društva namenjena urejenosti okolja, zraven konkretnega čiščenja tudi z osveščanjem občanov in organizacijo tradicionalnega ocenjevanja urejenosti domov in drugih objektov v občini ter njihove okolice. Na vse soobčane so naslovili priporočilo, naj razmislijo o izdelavi značilnih spominkov in z njimi sodelujejo na natečaju Turistične zveze Slovenije.
Vsekakor je Turistično društvo Podlehnik pomemben vzpodbudnik številnih dogajanj v urejanju in predstavljanju tega območja Haloz kot lepega in gostoljubnega delčka Slovenije. Da pri tem uživa podporo občanov in najvišjih predstavnikov občine potrjuje tudi udeležba na nedavnem občnem zboru.
J. Bračč
Značilno hoioško hišo v Jobiovcu 19, zgrojeno dovnego ieto 1616, bo dobiio prvotno kritino in ohroniio znočiino notrojnost
Nagradno turistično vprašanje
Marca in aprila bo v Sloveniji potekala velika akcija pomladanskega urejanja in vzdrževanja okolja, ki jo usklajuje Turisti~na zveza Slovenije. Potekala bo pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor. Pomladansko ~i{~enje je uvod v vsakoletno akcijo Moja dežela- lepa in gostoljubna. Turisti~na zveza Slovenije je letos pozvala Turisti~na dru{tva, da bi prevzela organizacijo urejanja in ~i{~enja divjih odlagali{~, odpadkov na nabrežjih potokov, jezer, rek in morja. Leto 2002 je posve~eno naravnim vrednotam, kulturni de-di{~ini in turizmu, razglašeno je tudi za mednarodno leto gora in ekoturizma.
kjer naj bi vsak petek in soboto nastopile glasbene skupine. Mesto naj bi dodatno oživelo tudi z novimi poletnimi terasami. Te ponudbe je na ptujskih ulicah in trgih še premalo. Veliko možnosti zlasti ponuja Slovenski trg, kjer bi se poleti lahko več dogajalo.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejel Milan Ovčar, Prvomajska 9, Slovenska Bistrica. Čestitamo. Po znanih slovenskih jezikoslovcih, slavistih, literatih in pesnikih se imenujejo Prešernova, Aškerčeva, Cankarjeva, Trubarjeva, Kajuhova, Vodnikova, Jurčičeva in še nekatere ulice. Danes sprašujemo, kdaj praznujemo Dan zemlje. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 29. marca. Nagrada za pravilen odgovoren so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
UMAG
5.990
1.5.-5.5., Sončkov klub, 3-d osebi
VIKEND V POMUBJU. 1=2
19.990
22.3.-2).4., Sončkov klub, 3* Dlana, 2D, POL, cena za 2 osebi, 1 otrok do 7 lot brezplačno_
BAVARSKI GRADOVI
23.900
6.4., avtobusni Izlet, 2D, POL, v vožnja z ladllce
TURČIJA
38.390
29.3., 2t* penzion Bagonville, 7D, NZ, polet letala Iz Gradca
NEUM
1.5.-5.9., avtobusi vkliučeni 3 celodnevni Izleti
38.900
:, 3* hotel Stella, 4D, POL,
KITAJSKA
265.000
30.4., 10-dnevno potovanje, POL, vstopnine vključene, slovensko vodenje
sonček^
PIUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUR0PARK,02/33 00915 UUBUANA, 01/234 21 55 CITYPARK(BTC), 01/520 6766 CEUE, 03/425 46 40
POTOVALNI CBVTER
PTUJ / zeleni ptuja so ogorčeni
Onesnaževanje Grajene se nadaljuje
Po lanskoletni akciji ~iš~enja Grajene se njeno onesnaževanje nadaljuje. Številni odpadki jo zlasti "krasijo" na delu od poslovnega centra Drava do Potr~eve ceste. Številni Ptuj~ani in obiskovalci mesta so ogor~eni nad sliko, ki jo ponuja. Še posebej pa v stranki Zelenih Ptuja, ki se že vrsto let zavzema za revitalizacijo potoka. Ob dnevu zemlje v lanskem letu so ga skupaj z drugimi, ki ga želijo ohraniti zdravega in naravnega, temeljito o~istili.
Po slabem letu je stanje še bolj zaskrbljujoče. Vlado Cuš, predsednik Zelenih Ptuja, je v zvezi s tem problemom povedal: "Mi nismo smetarji in zato imamo pristojne službe, ki jih plačujemo vsi davkoplačevalci. S konkretno akcijo v lanskem letu smo prikazali enega od možnih načinov reševanja potoka Grejena skupaj z Raziskovalnim društvom Zlatovranka. Projekt revitalizacije najdaljšega potoka v mestni obč-
ini Ptuj je pripravljen, izdelali so ga v VGP Drava Ptuj in čaka na udejanjanje. Vse potrebne podatke in konkretne predloge smo posredovali ptujskemu županu in svetu mestne občine. Pričakujemo pa tudi vključevanje državnih
ČIŠČENJE GRAJENE
Zeleni Ptuja in Mladi zeleni Spodnjega Podravja organizirajo v petek, 22. marca, ob Svetovnem dnevu za{~ite voda ~i{~enje Grajene. Dobimo se ob 12. uri pri mostu ~ez potok Grajena ob avtobusni postaji na Ptuju (pri trgovini Spar). Vabljeni vsi, ki vam ni žal dve uri svojega časa porabiti za oživitev najdaljšega potoka v mestni občini. Posebej vabimo prebivalce ob potoku in tiste, ki opravljajo kakršnokoli poslovno dejavnost ob potoku.
PRVI POMLADNI DAN
Zeleni Ptuja bodo letos že štirinajstič zapored izvedli tradicionalno akcijo delitev drevesnih sadik. Akcijo izvajajo vsako leto ob prihodu pomladi, letos pa jo bodo povezali s svetovnim dnevom zaščite voda. Akcija bo potekala v petek, 22. marca, ob 10. uri na Mestnem trgu. Razdelili bodo okrog 1500 drevesnih sadik lipe, smreke, macesna, hrasta, javorja, češnje in breze. Zeleni Ptuja bodo akcijo izvedli s pomočjo Mladih zelenih Ptujske regije. Vse občanke in občane vabijo, da s sodelovanjem v akciji omogočijo novo življenje, za kar vam bodo vaši potomci hvaležni.
Grojeno je ponovno onesnoženo. Foto: Črtomir Goznik
resorjev. Prizadevamo si, da bi potok rešili pred onesnaževanjem, v tem trenutku se vanj še zmeraj stekajo nekontrolirani izlivi kmetijskega in industrijskega izvora, čeprav je kataster onesnaževalcev izdelan. Za revitalizacijo potoka je potrebno zagotoviti potrebna sredstva. Od odgovornih je potrebno zahtevati, da skrbijo za redna vzdrževalna dela in sprotno čiščenje.
Zeleni Ptuja bomo tudi ob letošnjem dnevu zemlje organizirali veliko akcijo čiščenja Grajene. Vabimo vse, ki jih zdajšnje stanje moti, da se nam pridružijo. Tudi tiste, ki bi že do sedaj morali nekaj narediti za revitalizacijo Grajene.
Poudarjam, s projektom revitalizacije ni mogoče več odlašati, potok je pred izumrtjem. Kakovost vode se je v zadnjih letih izredno poslabšala."
MG
NASVETI, PISMA BRALCEV
strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo
Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš
8. nadaljevanje
Pri drugem načinu prilagajamo temperaturo vode v kotlu dejanski potrebni toploti, kar dosežemo s kontrolo delovanja gorilnika v odvisnosti od sprememb zunanje temperature. Takšen način omogoča znatne prihranke energije, zahteva pa vgradnjo nizkotemperaturnega ali kondenzacijskega kotla.
Slabost obeh načinov je v tem, da ne moremo uravnavati temperature v posameznih prostorih. To pa nam omogoča lokalna regulacija ogrevanja, to je vgradnja ustreznih termo-statskih ventilov. Lokalna regulacija brez primerne centralne regulacije ni dovolj uspešna. Z vgradnjo lokalne regulacije oziroma termostatskih ventilov prilagodimo delovanje vgrajenih ogrevalnih naprav trenutnim potrebam po toploti v nekem prostoru. Razumljivo je, da v primeru, ko imamo vgra-
Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 je odprta za brezpla~-no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ ensvet.htm
jeno regulacijo dovoda ogrevne vode v odvisnosti od temperature v prostoru, termostatskih ventilov ne namestimo v tistem prostoru, kjer je vgrajeno prostorsko tipalo (referenčni prostor je najpogosteje dnevna soba).
Za optimalno delovanje ogrevalnega sistema je priporočljiva kombinacija centralne in lokalne regulacije. Centralna regulacija zagotavlja optimalno temperaturo vode v sistemu ogrevanja, lokalna pa zagotavlja želene temperature zraka v prostoru. Velikost prihrankov energije z vgradnjo ustreznih termostatskih ventilov znaša 10 do 15 %.
Regulacija dovoda v odvisnosti od temperature v prostoru je primerna za uporabo pri etažnem ogrevanju stanovanj in jo pogosto uporabljamo v kombinaciji s plinskimi etažnimi stenskimi grelniki. Slaba stran tega načina je, da pride v primeru povečanega vpliva sonca ali notranjih virov toplote v prostoru, kjer je temperaturno tipalo, do podhlajevanja sosednjih prostorov. Takšnega načina regulacije ne smemo uporabiti pri talnem ogrevanju zaradi njegove vztrajnosti. Tam je primerneje izbrati centralni način regulacije temperature v prostoru v odvisnosti od zunanje temperature.
Regulacijo lahko izvedemo glede na:
-	spreminjanje temperaturne razlike in pretoka z uporabo tro- ali štiripotnega mešalnega ventila,
-	spreminjanje temperaturne razlike in stalen pretok,
-	stalno temperaturno razliko in spreminjanje pretoka.
Sistem talnega ogrevanja varujemo pred visoko temperaturo z vgradnjo magnetnega ali termostatskega ventila. Ventil zapre dovod vode v sistem in izklopi obtočno črpalko v primeru, ko temperatura ogrevalnega medija preseže dovoljeno vrednost.
Sistem lahko varujemo tudi s tropotnim mešalnim ventilom, ki zapre dotok vode v sistem oziroma preusmeri vodo nazaj v kotel oziroma povratek.
KROŽENJE
OGREVALNEGA
MEDIJA
Grelni medij lahko po ogrevalnem sistemi kroži z naravno cirkulacijo ali s pomočjo črpalke. Sistem z naravnim kroženjem potrebuje cevi večjega premera, regulacija sistema je slaba. Vgradnja obtočne črpalke na dovodni ali povratni vod omogoča prisilno kroženje grelnega medija. Zaradi preprečevanja podtlaka v sistemu je primernejša vgradnja črpalke na dovodni strani. Cevovodi so lahko manjšega premera, sistem se hitro odziva na temperaturne spremembe in omogoča boljšo regulacijo.
Konec prihodnjič
Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str.
__fítnjwúr^inn
■VCTX/lLyix—/1 I""
rw-------
J£H3»t-------
-uttttt-
Družba za časopisno In radijsko d^avnost RADIO-TEDNIIÇ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6.2250 Ptuj, td.! 02/749^10,
ni^CMkCjde^oâj^ix^^ -----
—------—
......
PREJELI SMO
Jedrsko orodje? DA, prosim?
Takoj na začetku se lahko vprašamo, ali se je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek zaradi strahu, da Slovenije ne bi izbrisali s seznama bodočih članic zveze NATO, pričel odločati za nepremišljene poteze, ki nikakor niso v skladu z interesi države. Oziroma ali nas je res tako strah Amerike, da smo kar po hitrem postopku spremenili 8. člen pomorskega zakonika in dovolili, da bodo ladje na jedrski pogon lahko plule v slovensko morje. Kot je bilo zapisano v pomorskem zakoniku: Obisk v notranjih morskih vodah Republike Slovenije se ne sme dovoliti tuji vojaški jedrski ladji, tuji vojaški ladji z jedrskim orožjem in ne tuji vojaški ladji, ki s svojim obiskom ogroža varnost Republike Slovenije. Ta člen je dokaj hitro postal tarča kritik SDS. Prepoved vplutja jedrskih vojaških ladij v notranje vode Slovenije po Janševem prepričanju ogroža nacionalno varnost države in ji preprečuje članstvo v zvezi NATO. V nadaljevanju tega članka pa boste spoznali, da je velika večina politične elite v veliki zmoti, a se je na žalost vseh državljanov še ne zaveda. Predlagali so namreč, da se v slovenskih vodah dovoli obisk tudi tujim jedrskim ladjam. Temu predlogu je javno nasprotoval le poslanec iz vrst ZLSD Aurelio Juri. Opozoril je, da NATO od Slovenije nikoli ni izrecno zahteval odprave te zakonske določbe in da vse skupaj kaže le na podrejen odnos slovenske politike do zveze NATO.
Vsekakor je potrebno opozoriti še na raziskave javnega mnenja, ki potrjujejo, da se s prepovedjo plovbe vojaških jedrskih ladij strinja večina državljanov Slovenije. Po ugotovitvah raziskovalne agencije Ni-namedia, ki je anketo izpeljala lani aprila na reprezentativnem vzorcu 700 vprašanih, se je izkazalo, da so največje nestrinjanje anketiranci izrazili glede prisotnosti jedrskega orožja na slovenskem ozemlju. Pa povejte, ali resnično živimo v demokratični državi ali pa je to samo neka fikcija, sestavljena od vladajoče elite. Ali javno mnenje in prepričanje državljanov res nič ne pomeni? In kar je tukaj še najbolj moralno in etično sporno, obstaja dokument, ki je obvezujoč za vse članice NA TA. Opisuje namreč novo vojaško strategijo, ki dovoljuje članicam uporabo grožnje prvega napada z atomskim orožjem ob morebitni nevarnosti. Ne gre torej za odgovor na nevarnost ali odgovor na napad, pač pa za uporabo jedrskega orožja že v preventivne namene.
Tudi sam generalni sekretar NATA lord Robertson je dejal, da NATO nikoli ni in ne bo neodvisen. Od same ustanovitve je bil le podaljšana roka ZDA, predvsem kot politični debatni klub, ki je še vedno in povsod podprl zunanjepolitične strategije, oblikovane v Washingtonu. Torej se več ne velja spraševati, ali naj Slovenija vstopi v NATO, ampak ali naj Slovenija postane politično in ekonomsko poslušen privesek ZDA. Z vstopom v Nato naj bi postali polnopravni člani tako imenovanega zahodnega sveta, v katerega po svoji kulturi sodimo, nas prepričujejo zagovorniki NATA. V ta zahodni svet pa očitno ne sodijo bogate, uspešne in predvsem nevtralne države, kot so [vedska, Švica in Avstrija.
Skrajni čas je, da se začnemo zavedati, da je NATO le evropski privesek neke povsem druge Amerike. Takšne Amerike, ki ji vladajo interesi velikih korporacij, takšne Amerike, ki je Georgea W Busha mlajšega z dvomljivimi volitvami pripeljala na oblast, takšne Amerike, kjer je v rokah najbogatejših 10 odstotkov kar 70 odstotkov vsega premoženja, in takšne Amerike, kjer so vrednote NATA vrednote tiste 10-odstotne elite, ki ji George W Bush mlajši zmanjšuje davke, ko hkrati povečuje izdatke za oboroževanje in proračunski deficit — to pomeni večje zadolževanje države pri bankah, te pa so v lasti tiste 10-odstotne elite. Velik vprašaj, ali ne??? Jasno je torej, da ZDA za uresničevanje svojih ciljev Slovenije ne potrebuje. Zato nam lahko klečeplazenje pred vrati NATA prinese le tolažilno nagrado v obliki formalnega članstva. Da bi Nato resnično branil Slovenijo in ne svojih interesov, verjamejo le še naivci. In pred kom naj bi nas NATO branil? Realno gledano, ima lahko Slovenija težave le z neposrednimi sosedi. Od teh sta Madžarska in Italija že članici severnoatlantske zveze, NATO pa v morebitnih sporih med svojimi članicami ne posreduje.
Kot vam je verjetno znano, je ameriški predsednik razglasil vojno proti terorizmu. Poglavitni element ameriške definicije terorizma pa je tudi nasprotovanje pravicam Palestincev in kakršenkoli poskus spremembe oblasti v državah, kjer skorumpirane elite bogatašev ameriškim multinacionalkam zagotavljajo cenen dostop do nafte, osnovnih surovin in brezpravne delovne sile. Tako je torej na zahtevo ameriškega predsednika NATO poslušno aktiviral 5. člen zavezniške pogodbe, da je vsak sovražnik ZDA tudi sovražnik vseh članic NATA. Slovenski zagovorniki NATA pa kar naprej ponavljajo, da je bil napad na ZDA kar napad na civilizacijo. Pozabljamo pa, da je bila napadena Amerika predvsem zaradi maščevanja obupancev za ponižanja in za teror, ki ga s sebično zunanjo politiko izvaja Amerika. Ali res želimo biti del tega???
Slovenija danes v svetu (še) ni sprejeta kot zaveznica ameriškega imperializma. Ravno nasprotno, je ena od naslednic držav Jugoslavije in je obravnavana kot nevtralna, če ne kar kot prijateljska država. Maščevalni terorizem, ki ogroža ZDA, prav zaradi tega Sloveniji še ni nevaren. Naj torej vstopimo v NATO zato, da se bomo solidarnostno ponujali za tarčo terorističnih napadov? Če so napadi 11. septembra svetu karkoli dokazali, so tistim, ki razumno razmišljajo, dokazali predvsem, da niti največja vojaška sila ne more ubraniti svoje finančne in politične prestolnice pred samomorilskimi napadi.
Naša politična elita je torej pred usodno odločitvijo, ki pa jo je verjetno že sprejela. Na koncu koncev, oni si bodo že poiskali zatočišče, realna slika, ki bo nastala, pa je, da bo ljudstvo, narod, človeštvo, kakorkoli se danes temu reče, najbolj trpelo. To pa zaradi kopice prepametnih vodilnih političnih struktur, ki svoje strategije in cilje oblikuje le v svojo korist oziroma v korist višjih interesov.
Si želimo v NATO? In jedrsko orožje? NE, hvala!
Za kolegij predsednika Mladega foruma ZLSD Ptuj:
Dejan LEVANIC
računalniški kotiček
Računalniške novice
Siemensova skupina IC Mobile (Information and Communication Mobile Group) je na sejmu CeBit 2002 predstavila nadgradnjo mobilnikov S45 in ME 45, ki je dosedanjim lastnikom S45 in ME45 na spletni strani www.my-siemens.com na voljo brezpla~no. Gre za programsko opremo, ki omogo~a 33-odstotno pove~anje hitrosti prenosa podatkov ter {e nekatere nove funkcije, med drugim tudi podporo raz{irjenemu sistemu po{iljanja sporo~il EMS (Enhanced Messaging Service) ter interaktivno igro Kung-Fu. Na sejmu CeBit je IC Mobile predstavil {e mobilnik S45i, ki predstavlja nadgradnjo dosedanjega modela S45: dosedanjim funkcijam dodaja nove zmogljivosti, kot je na primer odjemalnik e-po{te.
Ustvarite državo na spletu! Do tak{ne ideje je pri{el {vedski umetnik Lars Vilk in leta 1996 vzpostavil virtualno državo Ladonijo. Trenutno {teje 6000 "državljanov". Drobna zanimivost: Lars dobiva dnevno na stotine zahtevkov za državljanstvo iz Pakistana in {e mnogih podobnih držav. Ljudje in posredniki tamkaj {e niso dojeli pojma "virtualna" država. Kako le, ~e jim {e realna ne funkcionira najbolje. Še spletni naslov: www.ladonia.net PS: za vstop ne potrebujete potnega lista, dovolj bo delujo~ ra~unalnik s povezavo na internet.
Sun Microsystems je vložil tožbo proti Microsoftu, v kateri ga obtožuje monopola in hkrati omenja, da Windows XP ne podpira ve~ javanske tehnologije. Za od{kodnino zahteva Sun milijardo ameri{kih dolarjev, pri tem pa želi Microsoft primorati do ponovne vsaditve Jave v Windows in Internet Explorer.
Tožba je za Microsoft presene~enje, saj so menili, da so s Sunom dosegli dogovor že med zadnjim tožarjenjem, ki se je kon~alo lani. Microsoft je Sunu pla~al 20 milijonov dolarjev in licenciral javanske tehnologije ter v svojih izdelkih uporabljal JDK. V Windows XP Microsoft ni ve~ vklju~il javanskega navideznega stroja, saj so izdelali Microsoftovo Java Virtual Machine tehnologijo. Sun zahteva prekinitev distribucije omenjene tehnologije in temeljito razdvojitev sedaj trdno povezanih in prepletenih izdelkov, kot so Internet Explorer, IIS Server in aplikacije .NET.
Olympus je javnosti predstavil dva sveža digitalna fotoaparata: CA-MEDIA C-120 in C-220 Zoom. Model 120 je naslednik C-100, lo~ljivost CCD senzorja je 2 milijona to~k, slike pa shranjuje na spominsko kartico SmartMedia. V fotoaparat je vgrajen {e LCD zaslon, poleg samih fotografij pa je z njim mo~ zajemati kratke videoposnetke in jih shraniti v QuickTime ali Mpeg zapisu. Povezavo z zunanjim svetom C-120 ohranja preko USB povezave, pri tem pa je v pomo~ tudi priložena programska oprema Camedia Master 4.0.
Malce zmogljivej{i, na druga~en na~in, je model C-220 Zoom. Ve~-ina lastnosti ustreza model C-120, dodan je {e Zoom. Oba digitalca sta namenjena za~etnikom, nudita pa dovolj kakovosten izdelek za tisk na fotografski papir.
Nov Motorolin mobilnik bo zadovoljil mlaj{o publiko. Na trgu se bo na-mre~ pojavil v treh razli~nih oblikah: kot kikiriki, mini in pe{~ena ura. V vseh primerih gre za isti mobilnik, ki pa se razlikuje navzven. Kljub temu da je namenjen mladini. ga odlikuje pestra bera funkcij. V njem najdemo GPRS, MMS sporo~ila ter ve~ino funkcij sodobnih mobilnikov srednjega razreda. Mobilnik pride v prodajo {e letos, to~en datum pa {e ni znan.
Zakaj, zakaj ne maras me več? Tako bi lahko zapeli neprodani mo-bilniki v skladi{~ih proizvajalcev. Gartner je objavil, da je prodaja lani upadla za 3,2%, povedano drugače — prodanih je bilo skoraj 400 milijonov manj mobilnikov kot leto prej. Razlog temu je zasičenje evropskega tržišča, umik subvencij za nakup mobilnika v nekaterih državah ter močno tržišče rabljenih aparatov. Rast prodaje je dokončno mimo, opozarjajo pri Gartnerju in še dodajajo razloge, med katerimi poudarjajo ekonomsko nestabilnost in slabo prodajo/interes za nakup UMTS mobilnikov v Evropi.
Med proizvajalci največji tržni delež zavzema Nokia (33,3%), sledijo Motorola (15%), Siemens (4,7%), Samsung (7,1%) in Ericsson.
Nekateri napajalni kabli tiskalnikov HP lahko predstavljajo varnostno tveganje. HP umika skoraj 2,5 milijona električnih priključkov zaradi nevarnosti udara elektrike. Izolacija na kablih proizvajalca Longwell Electronics je nagnjena k poškodbam. Zaenkrat še ni poročil o morebitnih nesrečah, povezanih s temi kabli. Na udaru so tiskalniki Deskjet 800 in 900 ter Photosmart 1000, 1100, 1200 in 1300. Problematični priključki nosijo Longwellow logotip, podobno kot je prikazano na sliku. HP se je zavezal k brezplačni menjavi teh priključnih kablov.
Nemogoče je mogoče. Nekaj tehničnih frikov iz Bristola je sestavilo napravico, ki vključuje kar nekaj zmogljivih in naprednih tehnologij z enim samim namenom: lociranje najbližje gostilne. Pripomoček, ki bo tehno japije usmeril za in pod najbližji šank, je prilagojen posebnemu stanju žejnih in kasneje omotičnih oseb. Dovolj je ukaz "Kje je gostilna" in na zaslonu se po nekaj trenutkih izriše načrt mesta in ulic, lokacija najbližjih gostiln ter napotki, kako priti do njih. Pivski dlančnik je po besedah razvijalcev vreden okoli 600 evrov, zaenkrat pa vključuje gostilne v Bristolu. Se morebitni tehnični zapleti: avtorji naprave opozarjajo na morebitne težave z razpoznavo govora. Po kakšnem pivu preveč lahko glas spremeni svoje karakteristike, kar lahko onemogoči razpoznavo ukaza. Ustrezna "maliganska" nadgradnja je v obširnem praktičnem testiranju.
Britanski muc Frank ima izjemno srečo. Najprej je preživel hudo prometno nesrečo, sedaj pa njegova spletna stran podira rekorde obis-kanosti. S pomočjo interneta je lastnik mačke iskal par, ki je ustavil in pobral ranjenega muca ter ga prepeljal najbližjemu veterinarju. Trenutno si lahko obiskovalci spletne strani s pomočjo dveh spletnih kamer ogledujejo mačkona ter spremljajo različne podatke, ki vključujejo tudi rentgenske slike ipd. Stran dnevno obišče tudi po 12.000 obiskovalcev, kar je glede na precej trivialno vsebino rekord. Če vas zanima "mačja bolnišnica", si jo oglejte na spletnem naslovu: www.cathospital.co.uk
Microsoft je sporočil, da je del konzol Xbox, ki so naprodaj na japonskem tržišču, povzročil rise na zgoščenkah z igrami. Najprej se na tovrstne pripombe kupcev niso ozirali, kasneje pa so ugotovili, da je težava povezana s kozolo samo. Xboxe za japonsko tržišče proizvaja Flextronicsova madžarska tovarna, ki slednje proizvaja tudi za evropsko tržišče. Pri Microsoftu so Madžare že opozorili, da naj izvajajo temeljite-jši nadzor pri proizvodnji. Konzole, ki so naprodaj v ZDA, takšnih težav niso povzročale. Ker izhajajo iz druge tovarne, je, kot kaže, problem nastal pri madžarski podružnici Flextronicsa.
Pripravil: Milan Krajnc Pavlica
Kuharski nasveti

1 -/ -
u

česen po vsem svetu cenijo zaradi uporabnosti v kulinariki in zdravilnih lastnosti. Znan je po močnem in edinstvenem okusu in ga uporabljajo pri pripravi jedi vse dežele. Glede na barvo in okus poznamo tri glavne sorte: česen z belo, rahlo vijoličasto in rdečo lupino, segajo pa od milega do ostrega okusa in vonja. Orjaški česen je glede na okus mili in nežen in ga zaradi tega uporabljamo kot zelenjavo.
Kulinarična vrednost česna je v njegovi začimbni moči. V majhnih količinah poudarja druge arome. Surov česen je najokusnejši v solatnih prelivih in marinadah. Po dolgem kuhanju postane milejši in privzema sladke okuse. Pri pečenju moramo česen speči previdno, vendar hitro, saj se rad preveč zapeče in postane grenak po okusu. Milejšo aromo po česno v jedeh lahko dobimi tudi tako, da ga najprej spražimo na maslu, in ga, preden dodamo naslednje sestavine, odstranimo.
Cesen uporabljamo tako rekoč vsak dan v svoji prehrani, saj šele z dodatkom česna nekatere jedi dobijo pravi okus. Še vedno pa ga zaradi njegovega
značilnega okusa pogosteje uporabljamo kot začimbo. Ta okus daje česnu eterično olje alicin, ki ima tudi zdravilne učinke.
Še vedno največ česna uporabljamo zrelega, torej posušeno glavico s stroki, pri mladem česnu pa lahko uporabljamo tudi nadzemni del, ki še posebej okusno deluje v osvežilnih solatah. Nadzemni del pri mladem česnu lahko uporabimo tudi za okusne zelenjavne narastke in musake.
Cesen je tudi v svetu znan bolj kot začimba in manj kot osnovno živilo za pripravo jedi, vendar kljub temu poznamo nekaj znanih jedi iz česna. Tako v Španiji pripravljajo česnovo
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 374. NAD.
Duševno zdrajvje otrok in mjJadostnikov
86. nadaljevanje
Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -10. nad.
Sodobni modeJi delovanja mentaJnohigienskih sJužb -4. nad.
Sodobna mentalnohigien-ska znanja so pravzaprav povezovanje klini~nega dela (klini~nih izku{enj in spoznanj) z delovanjem v skupnosti (izku{enj in spoznanj dela v skupnosti).
In {e nekaj o delovanju mentalnohigienskih služb: za intervencije, usmerjene k posameznemu uporabniku -stranki ali pacientu, uporabljamo izraza diagnostika in terapija. V današnjem ~asu izraz terapija ne zadoš~a za pokrivanje celotne pomo~i, ki jo otrok prejema v mental-nohigienski službi.Ta pomo~ vklju~uje svetovanje, psiho-terapevtske intervencije, me-dikamentno terapijo. Pomo~ pri obvladovanju u~nih težav z novimi strategijami u~enja je sestavina ponudb številnih služb. Danes si ne moremo predstavljati delovanja mentalnohigienskih služb za otroke brez sodelovanja z u~itelji, zdravstvenimi delavci v osnovnem zdravstvu in bolnišni~nem zdravstvu. Vse ve~ mentalnohigienskih služb sodeluje s prostovoljci. Za te in mnoge druge dejavnosti je izraz terapija neustrezen in nezadosten. Zato se vse bolj uporablja izraz psi-hosocialna pomo~.
Zavest o širini in raznote-
rosti intervencij, ki jih danes ponujajo mentalnohigienske službe, je pomembna tudi za financerje. Ti morajo vedeti, da pla~evanje zgolj terapevtskih posegov ne zadoš~a in da se verjetnost u~inkovito-sti delovanja mentalnohigi-enskih služb znatno pove~a, ~e lahko služba zagotavlja široko pahlja~o pomo~i.
Osnovne zahteve glede delovanja mentalnohigienskih in sorodnih služb so:
1.	socialna in situacijska ustreznost delovanja služb glede na okolje,
2.	ekonomi~nost,
3.	dostopnost,
4.	sprejemljivost in ustreznost za porabnike, transparentnost delovanja,
5.	vpetost v prostor in povezovanje s prostorom — medsektorsko delovanje.
Takšne zahteve se morda zdijo samoumevne. Toda še leta 1994 so Angleži ugotavljali, da dejavnosti, ki jih izvajajo mentalnohigienske službe, niso izraz intenzitete in narave lokalnih potreb, ki jih je razkrila sistemati~na analiza potreb v skupnosti, temve~ gradijo predvsem na izboru prioritet, kot jih vidijo mentalnohigienski strokovnjaki.
Naslednji~ pa še o ekonomski oceni storitev in delovanja služb.
juho in jo ponudijo z opečenimi kruhovimi kockami ali krompirjem, Francija pozna pečenega piščanca, ki ga močno natrejo s sesekljanim česnom, Grčija pripravlja znamenito česnovo omako, prav tako Francija pozna česnovo maslo, ki pa ga pogosto pripravljamo in ponudimo tudi pri nas.
Pri nas še vedno česen uporabljamo kot začimbo. Po okusu se lepo poda z listnato zelenjavo, testeninami, čilijem, kumino, z večino mesnih jedi, paradižnikom, kumarami, sladko—kislo vloženo zelenjavo, krompirjem, korenčkom, bučkami, grahom, stročjim in suhim fižolom ter z drugimi živili in jedmi. Nepogrešljiv je tudi pri pripravi enolončnic in gostih juh, kjer ga dušimo ali pražimo s čebulo. Nepogrešljiv je tudi pri pripravi mesnih klobas in pečenic.
Mladi česnovi listi so uporabni tudi za pripravo samostojnih jedi ali prilog in prikuh. Tako si lahko pripravimo narastek iz prosene kaše in mladih česno-vih listov. Pripravimo ga tako, da liste operemo, jih narežemo na dva centimetra dolge trakove in jih v slani vodi kuhamo dve do tri minute. Nato jih odcedi-mo in ohladimo. Posebej skuhamo proseno kašo, in ko je kuhana, jo prav tako odcedimo. Na maščobi prepražimo na tanke rezance narezano slanino in sesekljano čebulo. Še preden ta porumeni, jo skupaj s slanino vsipamo na kašo, dodamo čes-nove liste in dobro premešamo.
Manjši pekač dobro premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj vsipamo pripravljeno mešanico, začinjeno s soljo in peteršiljem. V pekaču naj sega vsaj dva centimetra visoko. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ter pečemo v pečici pri 200 do 220 °C toliko časa, da rahlo porjavi. Tako pripravljeno jed ponudimo kot samostojno s poljubno solato ali kot prilogo k mesnim jedem.
Ena izmed zelo cenjenih jedi iz česna so tudi česnove juhe, ki jih glede na pripravo poznamo več vrst. Pripravimo si jo lahko tako, da na manjši količini maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo (lahko bi jo zamenjali s porom) in dodamo večjo količino sesekljanega česna - na eno čebulo vzamemo 4 stroke česna. Nato dodamo vložen ali svež paradižnik, ki mu odstranimo semena ter prisipamo večjo količino na tanke rezance narezanega krompirja. Zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo in na močnem ognju kuhamo vsaj 30 minut. Začinimo s soljo, poprom, peteršiljem in žafranom. Kuhano juho po želji pretlačimo, in preden ponudimo, damo vanjo opečene kruhove kocke, ki jih potresemo s parmezanom.
Ce je česen toplotno obdelan, ne pušča zadaha, pri svežem česnu pa lahko zadah odstranimo z meto, meliso, zelenim pete-ršiljem, klinč-ki in kavnim
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Krvodajalci
15. februar: Mitja Kragelnik, Trg 4, Prevalje; Aleš Žuraj, Bistriška c. 60, Poljčane; David Markovič, Robin dvor 43, Dravograd; Peter Čizmazija, Štefana Kovača 107, Turnišče; Primož Kovač, Vuhred 47; Pavel Petrovič, Li-parjeva 60, Mengeš; Anton Galer, Norički Vrh 27; Igor Djuras, Pionirska 2, Nožice; Branko Štojs, Ribnica 2; Danijel Beltram, Bevkova 31, Celje; Boštjan Frangež, Cirkovce 66/a; Vladimir Golob, Spodnja Bačkova 49; Damjan Burgar, Liparjeva 9, Mengeš; Željko Ra-danovič, Ljubeljska 19, Ljubljana; Robert Mlakar, Brunšvik 12; Žiga Vrtovec, Crneko-va 7, Maribor; Tine Vuga, Partizanska 15, Radlje ob Dravi; Davor Pranjkovič, Javornik 32; Bojan Šafner, Moša Pijade 9, Maribor; Tomaž Erjavec, Vuhred 53; Gregor Balažic, Prušnikova 22, Maribor; Mitja Senekovič, Fram 149; Andrej Mezner, Kotlje 56; Dejan Vrečar, Gerečja vas 37/c; Mitja Oprešnik, Spodnji Gasteraj 2/a, Boštjan Žerdin, Drakov-ci 110; Rok Primec, Krožna pot 8/a; Damjan Mlakar, Partizanska c. 38, Lenart v Slov. goricah; Gregor Novak, Šentvid 33/b; Dejan Pogorevc, Morje 134/a; Andrej Bogme, Gra-bonoški Vrh 21; Mitjan Vinkler, Slape 12. 19. februar - Marko Novak, Jastrebci 35; Miran Plejnšek, Rucmanci 30; Slavko Ivanu-ša, Loperšice 17; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Alojz Petrovič, Pacinje 20; Bernarda Zo-rec, Slavšina 38; Zvonko Črešnik, Borovci 23/b; Anđelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Božica Mohorko, Ptujska Gora 20; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Milena Vogrin, Slavšina 37; Avgust Borko, Ul. dr. Hrovata 7, Ormož; Marinka Pučko, Vitomarci 69; Janez Tement, Zabovci 46; Marjan Brenholc, Mezgovci 70; Konrad Visočnik, Placar 54; Slavko Mar, Strelci 13/a; Leonida Sobotič, Sp. Polskava 317; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Branko Repič, Slavšina 38.
21. februar: Bolfenk Pokrivač, Sodinci 34; Mateja Pokrivač, Sodinci 34; Štefan Trstenjak, Ul. B. Krefta 46, Sveti Jurij ob Ščavni-ci; Valerija Zadravec, Podgorci 1/b; Marjeta Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Jožef Bedrač, Bodkovci 32; Ivana Modrič, Kicar 10/a; Maksimiljan Pihler, Štuki 26; Franc Mertuk, Trnovec 20; Robert Ornik, Polenšak 56; Boris Marin, Podgorci 74; Janez Čuš, Gabrnik 20; Roman Sok, Moškanj-ci 124; Dušan Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Srečko Fekonja, Strejaci 1 ; Robert Filipič, Sa-kušak 74; Matjaž Ribič, CMD 14, Ptuj; Peter Cigula, Sakušak 20; Robert Ciglar, Podvinci 113; Stanislav Rogina, Šturmovci 8; Branko Rajh, Savci 23; Angela Slodnjak, Zagorci 87; Srečko Korez, Kočice 53; Boris Klep, Zg. Pri-
stava 31/a; Miran Žgeč, Žamenci 4; Franc Cvetko, Polenšak 51; Branko Rojko, Graje-nščak 28; Franc Vindiš, Soviče 18; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Franc Hojnik, Mezgovci 23; Nina Jakomini, Rabelčja vas 15/b, Ptuj; Iris Furjan, Grajena 74; Velimir Gal, Šmartno na Pohorju 19; Marjan Potrč, Sovjak 7/a; Miran Trantura, Savinsko 22; Franc Vaupo-tič, Keleminova 7, Maribor; Milan Gajser, Gruškovje 31 ; Ivan Sagadin, Cirkovce 59/b; Srečko Murata, Tovarniška 1, Kidričevo; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Boris Potočnik, Prešernova 11, Ptuj; Boris Fekonja, Zagorci 56.
22. februar - Simon Klakočar, Cesta Kozjanskega odreda, Šentjur; Dragan Todorovič, Osenjakova 1, Ljubljana; Matjaž Ašenber-ger, Zavrh 18/a; Aleš Pilih, Podjavorškova 13, Celje; Primož Tolar, Dašnica 59; Aljoša Soko, Brilejeva 2, Ljubljana; Matjaž Lešnik, Zimica 19; Mihael Komauer, Kolmanova 37, Radizel; Miha Bizjak, Šempas 15; Benjamin Beširevič, Belerjev trg 10, Ljubljana; Branko Jeranovič, Kamniška Graba 93; Peter Kokot, Korenjak 16; Boštjan Klemen, Šmartno v Tuhinju 33; Anastazija Rupnik, Podkraj 48; Bojan Bajc, Gubčeva 3, Krško; Matej Hočevar, Hrastulje 30; Boris Bedenik, Planjsko 12; Marko Horvat, Nabrežna ul. 8, Maribor; Boštjan Trnovšek, Cmereška Gorca 8/a; Primož Buh, Podsmreka 57; Tomaž Udovič, Repče 21; Branko Kocpek, Dvorjane 6; Saško Strnišnik, Migojnice 102; Boštjan Rola, Kagerjeva 9, Radizel; Andrej Keršič, Kočno 5, Zg.Polskava; Jože Ravničan, Boharina 21/a; Goran Škvarč, Plače 54, Ajdovščina; Matjaž Lorber, Antoličičeva 10, Maribor; Dejan Gorenc, Zadobrava 76/a, Škofja vas; Jani Kovačič, Spodnje Sečovje 24/a; Vladimir Emeršič, Dolane 26/a; Haris Mehič, Frankovo naselje 53, Škofja Loka; Gorazd Recek, Tomšičeva 2, Lendava; Simon Pod-lipnik, Selca 70; Andrej Šenveter, Črmljenš-ak 55; Marjan Zupan, Groharjeva 2, Kamnik; Miran Doberšek, Babna Brda 17; Rok Tisel, Planina 83; Luka Đurovič, Hajdrihova 28/a, Ljubljana; Peter Sela, Aljaževa 10, Slovenska Bistrica; Aljaž Pavlič, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku; Miro Ogrizek, Ob potoku 21, Rogatec; Aleš Ferk, Stražunska 13, Maribor; Uroš Petek, Kandrše 19, Vače; Aleš Zupanc, Trg borcev NOB 16, Dol pri Hrastniku; Damjan Drozg, Ul. heroja Rojša 42, Celje; Davorin Cebe, Bohova 38; Matjaž Knezar, Prisojna ul. 53, Maribor; Dejan Lubej, Vodu-ce 28/a; Matej Rozman, Brilejeva 7, Ljubljana; Izidor Kurent, Maroltova 29, Maribor; Marko Blaznik, Zavrate 6, Radeče; Marko Vidmar, Kotlica 55, Ajdovščina; Nikola Pre-muš, Hardek 14/a.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vrt ob vjgreJj
Mejnikov, ko v deželo pride težko pričakovana pomlad, je več: 1. marec, ko pride vremenska pomlad, na gregorjevo 12. marca, ko se pti~ki ženijo, in 21. marec, ob enakonočju, ko pride še koledarska. Letos je prišla obsijana s soncem, vse toplejša in z občasnimi osvežitvami, kar vse bo vrtnarjem omogočilo pravočasno in neovirano opraviti pomladansko setev vrtnin in druga opravila, 10. marca pa jo je "zakoličilo" še 40 mučencev.
V	SADNEM VRTU je pričelo brsteti sadno drevje, to pa je obdobje, ko se prično prebujati sadni škodljivci, ob ugodnih vremenskih razmerah toploti in vlagi pa razvijati rastlinske bolezni sadnega drevja. Za vsako sadno vrsto smo ob njeni fazi razvoja pozorni na sočasni pojav škodljivcev, ki bi jo ob večjem pojavu ogrožali, ter na bolezni, ki so svojstvene pri posameznih sadnih vrstah, ob nastopu ugodnih pogojev za okužbo in razvoj pa jih je treba pravočasno preprečiti. Marelice so se minule dni razcvetele, v času cvetenja pa ne škropimo, ker so nanj občutljivi cvetni organi in čebele.
Breskve in nekaterinke v času brstenja ogroža okužba z najnevarnejšo rastlinsko boleznijo breskovo kodravostjo. Glivice breskove kodre okužijo odpirajoče se brste, kjer se razvijejo do maja, ko opazimo, da so listi postali mehurjasto nabrekli in vijoličaste barve ter se kmalu posuše in odpadejo. Propad listne površine, čeprav se kasneje razvije še druga generacija listov, drevo tako prizadene, da v dveh ali treh letih odmre, rodnost pa seveda povsem izostane. Za okužbo so potrebni trije pogoji: začetek odpiranja brstov, dež in toplota ter prisotnost te glive, ki je prezimila na površini brstov in lubja. Pred breskovo kodravostjo drevesa zavarujemo. To smo pričeli že v jeseni ob odpadanju listja in smo jih do brstenja dva- do trikrat poškropili z bakrenimi pripravki, sedaj v fazi brstenja pa poškropimo z ziramom ali delanom v koncentraciji, kot je navedeno na priloženih navodilih za uporabo. Škropimo kakšen dan pred napovedanim dežjem, če pa je deš škropivo spral, škropljenje ponovimo. Sočasno škropimo tudi slive in češplje, da preprečimo okužbe s češpljevo rožičavostjo.
Prvo opravilo v jagodnjaku je čiščenje jagodnih stebel odmrlega in suhega listja ter živic. Čiščenje opravimo s škarjicami ali rastline pazljivo ročno obtrgamo, da po stebelcu in koreninskem vratu ne povzročimo večjih ran, kamor se bodo kasneje naselile škodljive glivice. Jagodnjak, nasajen prosto na gredico, okopljemo, jagodne grme, vzgojene na foliji pa le oplevemo. Jagoda je zelnata rastlina in vegetira tudi pozimi, spomladi ob začetku vegetacije pa porabi veliko vode, zato je jagodnjak v tem spomladanskem obdobju s poredkimi padavinami potrebno obilno zaliti. Normalno razvita jagodna rastlina dnevno porabi do dva decilitra vode. Pomanjkanje talne vlage lahko močno ovira cvetenje.
V	OKRASNEM VRTU smo v tem zgodnjepomladanskem času pozorni na nepremišljeno in prezgodnje premeščenje okrasnih rastlin iz zimovališča na prosto in odkrivanje pred zmrzaljo zavarovanih rastlin na prostem. Dokler nočne temperature v jasnih nočeh redno padajo pod zmrzišče, je prenehanje varovanja škodljivo. Razne lončnice, hranjene v zaprtih prostorih, postopoma prilagajamo na zunanje razmere tako, da jih premeščamo v svetlejše prostore, kjer so tudi toplotne spremembe bolj podobne zunanjim, le da ne zmrzuje.
Rastline, zavarovane na prostem s prekrivali, odkrivamo postopoma le toliko, da listje ohrani oziroma pridobiva zelenilo, pred morebitnimi slanami pa še jih nadalje zavarujemo.
V	ZELENJAVNEM VRTU so težnje vrtnarjev po čim zgodnejši setvi večine vrst vrtnin. Za uspešno setev morajo biti zagotovljeni poleg izbranih kakovostnih semen še naslednji pogoji: ustrezno pripravljena zemlja ter primerna talna toplota in vlaga.
Talno toploto, ki jo tla sprejemajo ob toplih sončnih dnevih, lahko v precejšnji meri ohranimo v tleh, če gredice prekrijemo s koprenasto folijo neposredno po pripravi zemlje za setev, ne glede na to, kdaj bomo opravili setev. Z rahljanjem, prekapanjem, drobljenjem in ravnanjem površine gredic je površina drobnih grudic znatno povečana, zato večje izhlapevanje talne vlage in povečano izžarevanje toplote, ki ju zadržimo le s prekrivanjem tal.
Zemlja za setev ne sme biti prevlažna, ker se v tleh, kjer ni zraka, kaleča semena zaduše, prav tako pa onemogoči kalitev semen pomanjkanje talne vlage, saj seemena v sušnih tleh strohnijo. Pri setvi vrtnin, katerih semena so občutljivejša na pomanjkanje talne vlage, si pomagamo s tem, da navlažimo podtalje setvene površine tako, da z markerjem ali motičico naredimo 3 do 5 cm globoke jarke v med-vrstni razdalji kot nato sejemo posamezne vrste vrtnin. Jarke dobro zalijemo in zakrijemo s tanko plastjo suhe zemlje. Nanjo posejemo semena in jih zagrnemo. Dodatno zalivanje posevka za kalitev, kjer smo tako navlažili podtalje, ni potrebno. Posevek prekrijemo s folijo in čakamo na deževne padavine.
Za kalitev vrtnih semen je ob dobri zagotoviti vseh talnih pogojev odločilna še pravilna globina setve in enakomerna razporeditev semen. Drobnejša kot so semena, manjšo moč ima kalček, da prodre na površje, ob neenakomerni setvi pa imajo semena neenakomerno kalitev, takšen pa je tudi ves nadaljnji razvoj in rast posevka. Globina setve in ostali pogoji za kalitev in setev so navedeni na semenski vrečki in jih je priporočljivo upoštevati za uspešno setev.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 21. do 25. marca, zaradi plodov od 25. do 27. marca, zaradi korenike 21. marca ter zaradi cveta 22. in 31. marca, pri čemer sestavljalci setvenega koledarja 23. marec priporočajo kot ugoden začetek presajanja cvetlic in potikanje potaknjencev za gr-movnice.
Miran Glušič, ing. agr.
E-pošta: tednik@amis.net
zrnom
PTUJ / četrt stoletja podjetja dominko
Prave stvari na pravem mestu
16. decembra 2001 je minilo 25 let, odkar je Anton Domin-ko iz Cvetkovcev po 11 letih nabiranja delovnih izku{enj v tujini odprl v Ptuju svoj prvi avtoservis in trgovino. Danes je direktor dveh uglednih in uveljavljenih družinskih podjetij z več kot 48 zaposlenimi.
Anton Dominko je leta 1975 je Ob Studencnici 4 kupil del stare Klasinceve domačije, gospodarsko poslopje preuredil v priročno delavnico in leto pozneje odprl majhno avtomeha-nično delavnico za popravilo avtomobilov znamke Mercedes, Audi in Volkswagen, v kateri je poleg sebe zaposloval le še enega delovnega pomočnika.
Ker je bila to ena redkih av-tomehaničnih delavnic za omenjene znamke avtomobilov in še posebej, ker so v njej kmalu zasloveli po kvalitetnem izvajanju popravil, je bilo kmalu dela čez glavo. S pomočnikom sta
parcele ter delavnice povečal za 2 delovni mesti, tako da so bili takrat zaposleni že štirje. Dela pa je bilo še več, zato je leta 1985 porušil več kot 80 odstotkov tedanjih delavnic in pričel graditi nekajkrat večjo, novo delavnico. Težko je bilo, saj so dobra 2 meseca vsa dela opravljali praktično na dvorišču, a s skupnimi močmi so zmogli ter dodatno zaposlili še nekaj ljudi, tako da je bilo redno zaposlenih že 10. Razvoj pa jih je silil dalje, tako da so leta 1988 delavnice še povečali za tovorni program in zaposlili še 2 sodelavca.
Čutiti je bilo, da je vse v redu,
Pogled na del novega CD Centra Dominko ob Studencnici 8 na Ptuju
garala od ranega jutra do poznega večera, saj so stranke prihajale iz celotne Jugoslavije, tako da so jih naročali za nekaj dni vnaprej.
Ker sama nista več zmogla, je postopoma pričel zaposlovati nove sodelavce, prisiljen pa je bil tudi v širitev delavnice. V želji po napredku in razvoju je leta 1980 odkupil še Klasinč-evo hišo in preostali del njihove
pa se je izkazalo, da je vsega skupaj še vedno premalo. Stranke in kupci so pritiskali, zato so leta 1989 pričeli graditi še veliko večje in sodobnejše prostore z zahtevnim projektom nad potokom Studenčnica. Dogradili so novo avtokleparsko in avto-ličarsko delavnico, avtopralni-co, velik avtosalon in testirnico, razširili pa so tudi skladišče in prodajalno z rezervnimi deli.
Uspe{en podjetnik Anton Dominko za svojo delovno mizo
Dodatno so zaposlili še več delavcev, tudi v upravi, tako da jih je bilo ob slovesnem odprju novih prostorov leta 1992 že 40.
Ker je prišlo do zamenjave generalnih zastopnikov avtomobilskih znamk Audi in Volkswagen, so novi zastopniki zahtevali ločitev obeh blagovnih znamk. Zato so leta 1995 ustanovili še drugo podjetje, Avtoservis Dominko, d.o.o. Na Zadružnem trgu 8 so odkupili nekdanje prostore podjetja Elektrokovi-nar, jih delno porušili, delno pa v celoti obnovili ter dogradili. Nekdanjo upravno zgradbo so v preuredili v avtosalon, na novo pa so zgradili delavnice za mehanska in kleparska dela ter av-topralnico. Celotna investicija je veljala več kot 240 milijonov tolarjev. Dodatno so zaposlili še 8 ljudi, tako da je danes v obeh firmah redno zaposlenih 48 delavcev, vsako leto pa se pri njih izobražuje tudi od 15 do 20 učencev.
Vse od ustanovitve je podjetje Avtoservis in trgovina Do-minko poslovalo kot s.p., od 1. januarja 2002 pa se je preimenovalo v DC Dominko center, d.o.o. Od leta 1995 posebej deluje podjetje Dominko, d.o.o., s sedežem na Zadružnem trgu
V sodobnem avtosalonu so razstavljena najnovej{a vozila iz programa Mercedes Benz. Foto: M. Ozmec

Audi
PORSCHE
MARIBOR	i
Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor ;
Viš področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
8, ki se ukvarja s servisiranjem in prodajo vozil znamke Volkswagen - osebni in gospodarski program, prodajo olj in maziv znamke Shell, z generalnim zastopstvom za Slovenijo in Hr-va{ko za hladilno tehniko vozil znamke Kerstner ter z ro~nim pranjem vozil.
Ob lo~itvi blagovnih znamk so v sedanjem DC Dominko
Centru sproščene kapacitete nadomestili tako, da so poleg celotnega programa Mercedes Benz pridobili {e zastopstvo, prodajo in servis za vozila znamke Chrysler in Jeep. Dvakrat na teden - vsak torek in ~etrtek -pa v tem centru opravljajo tudi cenitev {kod za Zavarovalnico Maribor.
Gre za ugledni in dobro uveljavljeni družinski podjetji, ki sta v celoti v lasti družine Dominko. Antonu pri delu pridno stoji ob strani vsa njegova družina: vsestransko aktivna žena Jožica, h~erka Aleksandra, ki obiskuje ekonomsko gimnazijo, saj bi rada pomagala tudi na tem podro~ju, starejši sin Zvonko, ki kon~uje študij strojništva v Mariboru, ter najmlajši sin Matjaž, ki obiskuje še osnovno šolo.
Anton Dominko poudarja, da vedno skrbi za to, da so prave stvari na pravem mestu, zato je pridobil le blagovne znamke, ki sodijo v koncept in razred Merecedesa Benza. Njegova vizija življenja pa potrjuje davno izre~eno misel, da stati na mestu pomeni nazadovati, da lahko preživi le tisti, ki živi s ~asom, zato se bodo v obeh podjetjih Dominko vedno trudili, da bodo korak pred potrebami ~asa in dva koraka pred zahtevami kupcev.
M. Ozmec
Elektronska pošta: avtomobilizem@radio-tednik.$i Spletna stran: www.radio-tednik.$i/ avtomobilizem
AVTOMOBILSKE NOVICE Združeni avtomobilski koncerni
V	preteklih dneh so trije največji avtomobilski koncerni, Ford Motor Company, PSA Peugeot Citroen in Renault-Nissan svetovno javnost obvestili, da bodo skupno ustanovili podjetje za razvoj novih telematskih re{itev, namenjenih posebej za evropske uporabnike avtomobilov. Novo podjetje, v katerem bodo vsi trije sodelujoči razpolagali z enakimi deleži, bo prvo tovrstno sodelovanje v sektorju telematike.
V	bodočem skupnem podjetju za razvoj telematike, ki zaenkrat {e nima uradnega imena, bodo združili tovrstno tehnologijo, znanje in dolgoletne izku{nje vseh treh poslovnih partnerjev. Nameravajo razviti skupno evropsko infrastrukturo, s pomočjo katere bodo svojim kupcem lahko za primerno ceno ponudili učinkovite storitve s področja sodobne avtomobilske mobilnosti. Skupno podjetje bo zaradi gospodarnosti obsega, združevanja znanja in izku{enj s tega področja ter sinergijskih učinkov pomembno prispevalo k pomembnemu znižanju stro{kov telematskih storitev za končne kupce. Z novim skupnim podjetjem nameravajo Ford Motor Company, PSA Peugeot Citroen in Renault-Nissan pospe{iti razvoj ponudbe najsodobnej{ih telematskih re{itev, ki jih bodo po sprejemljivih cenah ponudili avtomobilistom v vseh evropskih državah. Da bo podjetje zagnalo s polno paro, morajo vsi trije partnerji za ustanovitev pridobiti {e odobritev ustreznih oblasti za varstvo konkurence.
100 let Harleyja Davidsona
Naslednje leto bo veliki H-D praznoval okroglih 100 let. Ob tej priliki bodo v dveh evropskih mestih postavili velika "Harleyjeva vrata": v Barceloni od 27. do 29 junija 2003 in v Munchnu od 25. do 27. julija 2003. Prireditev bo ponujala ogled Harleyjeve zgodovine skozi zadnjih 100 let, videti bo mogoče večino najbolj priljubljenih modelov in predelav. Na svoj račun pa bodo pri{li tudi ljubitelji filmov, saj bodo prikazali izreze iz vseh filmov, kjer so nastopali tudi motocikli H-D.
Glasna glasba kriva za nesre~e
Zadnje znanstvene raziskave pravijo, da so glasna glasba in hitri ritmi lahko povzročitelj povečanega {tevila prometnih nesreč. Izraelska študija je pokazala, da ljudje, ki v avto poslušajo tehno in podobne dance ritme, veliko prej zapeljejo skozi rde~o, pa tudi na~in njihove vožnje je objestnejši. Po pri~-akovanjih nasprotje predstavlja klasi~na glasba, ki umirja voznike in prispeva k spoštovanju pravil. Raziskava je našla tudi vzroke nesre~: divja glasba povzro~i dvig ravni adrenalina v krvi, kar vodi do zabrisanja meje, kaj je varno in kaj ne, pri voznikih.
[koda ponuja novo razli~ito fabie
škoda je s tem tednom za~ela svojim kupcem ponujati novo razli~ico uspešne fabie. Model, imenovan fabia dream, vas bo poleg že znanega udobja razvajal z brezpla~no samodejno klimatsko napravo. Poleg omenjene novosti pa bodo kupci teh in drugih modelov deležni raznovrstnih storitev v svojih škodinih servisih. škodini mehaniki bodo poskrbeli za menjavo in centriranje pnevmatik ali zahtevna mehani~na in li~arska dela, seveda vse po ugodnih in konkuren~nih cenah. Glede pregledov, vulkanizerskih storitev in manjših popravil bodo v škodinih servisih prijazno prisko~ili na pomo~ tudi lastnikom drugih avtomobilskih znamk in poskrbeli za njihove avtomobile.
Fiat do leta 2004 v ameri{kih rokah?
Po vseh preverjenih govoricah, ki so krožile na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu, naj bi do leta 2004 ameriški GM postal stoodstotni lastnik italijanskega avtomobilskega koncerna Fiat. Po sklenjenem dogovoru pred dvema letoma si je GM pridobil že 20 odstotkov lastništva, zdaj pa naj bi bili v teku pogovori za prevzem še preostalih 80 odstotkov, za katere naj bi GM pla~al dobrih 11 milijard evrov. Nekateri poznavalci menijo, da naj bi se nakup GM-u spla~al predvsem zaradi po-ve~anja proizvodnje na pomembnejših trgih, kot so južnoameriški, vzhodnoevropski in indijski.
ZNIZANJE CEN v
CORSA že od 1.661.013,00 sit
(najvarnejši avtomobil svojega razreda)
ASTRA že od 2.144.242,00 sit
Avtohiši HVALEČ
Trgovina, servis
Marjan Hvaleč, s.p., KIDRIČEVO
Ugodni plačilni pogoji:
-	Opel kredit
-	kredit na osebno izkaznico z 10% pologom
-	bančni kredit od 4,25 % dalje
-	ugoden leasing
Storitve:
-	serviser Oplovih vozil
-	kleparske in avtoličarske storitve
-	avtopralnica, vulkanizerstvo
STARO ZA NOVO
-	cenitev 200.000 sit nad evrotaxom
-	prodaja rabljenih vozil
Prodajno-servisnicenter Lovrenška c. 3,2325 Kidričevo; tel.: 796 33 31, 796 33-41 ; faks: 02 796 23 21 Prodaja-. 799 03 10,799 03 11, E-mail: avtohisa.hvalec@siol.net; Internet naslov: www.avto.net/avtohisa.hvalec
glasbene novice
Vsak teden prinese izredno maso glasbenih novosti in tiste najboljše, najzanimivejše ter najkvalitetnejše najdejo svoj
prostor v Info - glasbenih novicah.
***
Švicarski pevec in moderator DJ BOBO se je rodil 5. januarja 1968, njegovo pravo ime pa je Rene Bauman. Bivši DJ je na sceni že osem let in lani je imel svoj največji hit z naslovom What A Feeling, ki je priredba klasike pevke Irene Cara. Delavni pevec promovira novo priredbo CELEBRATION (***), ki so jo v originalu izvajali Kool & The Gang, a tokrat v sodobni pop verziji nima dovolj plesnega "šusa".
***
V 90. so prišle ponovno v modo priredbe starih hitov, ki pa se v večini primerov po kvaliteti ne morejo primerjati z orginalom. Nova studijska skupina MAD' HOUSE si je upala kopirati ali prirediti Madonino mojstrovino LIKE A PRAYER (***). Gre za bedno plesno house priredbo z ojačano bas linijo, ki pa bo skoraj gotovo postala velika uspešnica.
***
Nemška pevka SANDRA je zaslovela s hitom Maria Magdalena, ki so mu sledili In the Heat of the Night, Innocent Love, Everlasting Love, Stop for a Minute, Heaven Can Wait, Secret Land, Hiroshima, Don't Be Agressive in Forever. Prikupna pevka je s svojim možem producentom Michael Cretujem (on je alfa in omega skupine Enigma) pripravila novo ambientalno plesno pop pesem SUCH A SHAME (**) in album Wheel of Time.
***
BAHA MAN so bili ponekod zelo popularni z nevsakdanjo uspešnico Who Let the Dogs Out. Skupina tudi v novem komadu MOVE IT LIKE THIS (***) goji agresivno zmes rapa
in melodičnega groovy r&b-ja. ***
Britansko skupino FAITHLESS sestavljajo DJ Sister Bliss, James Col-to, Rollo Lot in Maxie Jazz. Njihov prvi in hkrati največji hit nosi naslov Insomnia, njihov zadnji hit pa Tarantula. Kvartet ponovno izraža svojo drugačnost v komadu ONE STEP TOO FAR (***), ki ga odlikujeta še osvežujoče petje pevke Dido ter zapleteno, vendar poučno dvopomensko besedilo.
Ameriška pevka PINK je trenutno pri vrhu skoraj vseh svetovnih lestvic s super hitom Get the Party Started. Z albuma Misunderstood je malo kontraverzna pevka šokirala z novim komadom DON'T LET ME GET ME (****). Zakaj me je šokirala? Zato ker je na kvaliteten ter poseben način združila rock in r&b glasbena stila.
***
MARYLIN MANSON bi morala lani nastopiti tudi v Sloveniji, vendar je žal nastop propadel zaradi kopice zavrtih organizacij. Provokativna zasedba si je tokrat privoščila prirediti elektro pop klasiko TAINTED LOVE (****) skupine Soft Cell. To je to, kar se pričakuje od priredbe: da zraven znanega dobimo tudi nekaj novega, tokrat vrhunskega rock prizvoka.
***
Največji metal band vseh časov IRON MAIDEN bodo 25. marca izdali dvojni koncertni album Live at Rock in Rio. Ta ponedeljek pa so fantje ponovno izdali single, posnet v živo leta 1982, z naslovom RUN TO THE HILLS (***). Ves izkupiček od prodaje singla s to žagajočo mojstrovino bodo fantje namenili njihovemu bivšemu bobnarju Cliveu Burru, ki je zbolel za multiplo sklerozo.
Britanski pevec BRYAN FERRY je svojo glasbeno pot začel pri skupini Roxy Music. Legendarni pevec bo po letu 1994 izdal končno novi album Frantic, ki bo vseboval 13 novih skladb. Za pokušino nas bo pevec ponovno pobožal s svojim hripavim glasom ter atraktivnimi pasažami bluegrassa, countryja in rocka v fantastični priredbi rock klasike IT'S ALL OVER NOW BABY BLUE (****), ki jo je v originalu pel car Bob Dylan.
David Breznik
Mladi dopisniki
BILI SMO SKRATI
Z učiteljicami smo se dogovorili, da bomo za pusta škrati. Ko je bil dan odprtih vrat, smo staršem pripravili prireditev, na kateri smo jim predstavili pustne šege in navade po Sloveniji. Povedali smo jim tudi nekaj o življenju škratov in jim pokazali primerek škrata.
Po prireditvi smo se razdelili v skupine in izdelovali opremo za škrata. Ena skupina je delala pasove, druga očala, tretja svetilke in četrta cvetice za okra-ševanje. Ker imajo škrati tudi kape in brade, smo te kupili. Doma smo si pripravili hlače,
MOJA MAMICA
Moja mamica je zelo prijazna. Ima zelene oči, rjave lase, nosi očala in je srednje postave. Po poklicu je šivilja. Delo, ki ga opravlja, je normirano, mora biti natančna, veliko mora narediti, zato je delo naporno in je velikokrat utrujena, ko pride iz službe. Nato jo čaka delo z nami, otroki, in še veliko drugih opravil. Zelo rada kuha in peče dobra peciva. Vedno si vzame čas za nas, otroke, kadar potrebujemo pomoč pri učenju ali nalogah. Spomladi, poleti in jeseni ima mnogo dela na vrtu, tedaj ji pomagamo otroci. Zelo
škornje in očetove srajce. Komaj smo čakali, da bomo odšli v povorki po Ptujski Gori.
Ko smo ta dan le dočakali, smo se v šoli oblekli v škrate. Pridružili so se nam predstavniki različnih društev iz našega kraja. V povorki sta nas spremljala lepo okrašena avtomobila, ki sta skrbela za varnost. Bili smo zelo glasni in dobre volje. Všeč smo bili ljudem, ki so nas prišli gledat. Ustavili smo se pred trgovino Pri smreki. Tam smo se okrepčali, zapeli in zaplesali. Potem smo se odpravili v gasilski dom. Bili smo že utrujeni. Ko smo le prispeli v gasilski dom, smo videli lepo okrašen prostor, na sredini tega pa obloženo mizo s pecivom in sokom. Seveda so nam društva pripravila tudi veselo glasbo, da smo lahko plesali in se zabavali. Pridružili so se nam starši.
Začelo se je večeriti. Pospravili smo za seboj in se veseli odpravili domov. Zvečer sem hitro legla v posteljo in zaspala. Ponoči se mi je sanjalo, kako sem še vedno v družbi s škrati.
Mihaela Strmečki, 4. r.,
OS Majšperk, podružnica Ptujska Gora
rada ima naravo in rože.
V šoli je bila odličnjakinja, zato tudi mene vedno vzpodbuja k učenju. Zelo žalostna je bila, ko je umrl moj ati. Takrat sem bila stara manj kot tri leta. Z bratom sva ji bila v oporo v najtežjih trenutkih njenega življenja. Ponosna sem nanjo, ker nam je zgradila lep in topel dom. Največ ji pomenimo otroci.
Maja Krajnc, 5. c, OS Videm
NAŠA MAMI
Mamici naši je Marjetka ime, ima žuljave in pridne roke. Nam trem otrokom je življenje podarila
in nas v plenice je povila. Marsikdaj so bile prečute ji noči,
a kljub temu za nas lepo skrbi. Na poti skozi življenje nas spremlja,
nam nauke deli, da bi srečni bili.
Ko nas žalost in razočaranje doleti,
pri mamici se gotovo tolažba in sočutje dobi.
8.2	M^^
^/WhfimveV-^ffiKlIS^^ ^yes-KÀl^ AIÎÏDGDE^-^ ^n your Eyes - KYLIE MINDGITE □w you Remind me - NICKLE!
__ 5. Escape - ENRIQUE IGLESIAS ^^^__
/ B/Wrong Impression - NATALIE IMHRUGLIA ' 7. A New Day Has Come - CELINE DIDN 8. World of our own-WESTLIFE Hey Rahy-ND DDUHT Clean-ALANIS MDRIBSETTE
/	I
Vsakť? 5o\:>eA.o m<ed 21. in 22. ur<?
čeprav ji povzročamo veliko skrbi,
je naša mami najboljša, to zagotovo drži. Anja Mohorko, 5. b, OS Videm
AKTIVNI POČITNICE — JEZERA
Pred počitnicami smo se dogovorili z učiteljico, da bomo šli v Jezera in prešteli gnezda sivih čapelj.
V petek zjutraj nas je poklicala in nam povedala, kje se dobimo. Ob 11.30 smo se zbrali v Bišu. Prišli sva samo Ines in jaz. Aleš je žal narobe razumel sporočilo in nas čakal v Trnovski vasi. Odpravili smo se v Jezera in se še enkrat dogovorili o načinu opazovanja. Precej časa smo hodile, preden smo začeli šteti gnezda.
Sive čaplje so se že vrnile v gnezda. Ker smo bile zelo obzirne in tiho hodile, so se le dvignile z gnezd in zopet priletele nazaj. Vsako štetje smo večkrat ponovile, ker so bile številke zelo različne. V prvi koloniji smo naštele 41 gnezd, v drugi 36 gnezd ter v tretji 56 gnezd. Vse skupaj je 133 gnezd. 3 gnezda so ležala na tleh. Našle smo jajčno lupinico, ki je lepe modre barve. Gotovo je bila tam že od lani.
Zelo zanimivo je, da raste kar pet dreves črne jelše skupaj. Korenine so zelo visoko nad zemljo, če nisi pozoren, se spotakneš. Zanimivost je, da so na enem drevesu po tri gnezde. Merili smo cmor, ki je globok približno 4 m. To je takšna velika luknja, v kateri je umazana črna voda.
Ko smo prešteli gnezda, smo prišli do zvončkov. Tekmovale smo, katera bo nabrala več dvojčkov. Rezultati tega tekmovanja so bili: prva Ines s 16 zvončki, druga učiteljica s 15, tretja jaz z 12 zvončki.
Nato smo se posladkale s čokolado. Zadovoljne smo zapustile sive čaplje, ki sedaj popravljajo gnezda.
Vse mi je bilo zelo zanimivo. Želim si še večkrat izpolnjevati popisni list za sive čaplje. Karmen Ceh, 4. t, OS Trnovska vas
ŽE TRI DNI DEŽUJE
Že tri dni dežuje in ne preneha. Reke že kmalu poplavljale bodo,
kmetje na poljih pa žalostni bodo.
Sonce se spet prikazalo bo, kmetje veseli rajali bodo. Sonce se je res zopet prikazalo
-	hija, hija ho
in dež prenehal je
-	hija, hija ho.
Urška Ambrož Vršič in Maja Miložič, 4. a, OS Mladika
UGANKE
Polje varuje, na polju stoji in ptice plaši. Kdo je to? V njej se kuri, pečejo pice in kruh. Kaj je to? Davor Novak, 3. a, OS Miklavž pri Ormožu
Muja so vprašali, kaj bi bil raje: lep ali neumen.
"Lep!" je odgovoril Mujo.
"Zakajpa lep?' so se za~udili.
"Ker je lepota minljiva!" ***
Zakaj blondinke spominjajo na gor~ico?
Ker tja vsak pomo~i klobaso.
Ma~ka vstopi v gostilno in se ustavi pri to~ilnem pultu.
"Kozarec mleka, kot obi~ajno?" vpraša natakar.
"Ne, danes bi pa kar žganje!" re~e ma~ka.
"Žganje?" je presene~en natakar.
"Ja, enkrat bi se zjutraj rada zbudila z ma~kom."
***
Vaški župnik pade v veliko gnojno jamo in se za~ne pogrezati. Va-š~ani, ki to vidijo, takoj pokli~ejo gasilce, ki pridejo, toda župnik jih zavrne z besedami: "Meni bo že ljubi Bog pomagal."
Gasilci odidejo, župnik pa se pogreza še naprej. Vaš~ani še enkrat pokli~ejo gasilce, vendar jih župnik spet zavrne: "Meni bo že ljubi Bog pomagal."
Gasilci skomignejo z rameni in odidejo. Toda stiska je vedno hujša, župnik je že do vratu v gnojnici in vaš~ani pokli~ejo gasilce še tretji~. Župnik jih z istimi besedami zavrne še tretji~.
Potem ko gasilci dokon~no odidejo, župnik utone. Pride v nebesa, kjer ga Bog vpraša: "Kako to, da si utonil?"
Župnik o~itajo~e re~e: "Mislil sem, da mi boš pomagal..."
"Saj sem ti trikrat poslal gasilce,
pa si jih zavrnil!"
***
"Kaj je to duhovnik?" je vprašal u~itelj verouka.
"To je moški v dolgi ~rni obleki!"
"In kaj je to kardinal?"
"Isto, samo v barvah!" ***
Pred zabavo je rekla žena:
"Sploh nimam nikakršnega veselja oditi k Peternelovim na zabavo!"
"Misliš, da grem jaz rad?" se je oglasil mož. "Toda pomisli, kako bosta vesela, ~e ne prideva!"
"Prav imaš! Greva!"
***
V soboto dopoldan se na tržnici sre~ata prijatelja. Vsak ima v rokah veliko košaro in nekaj napolnjenih vre~k z zelenjavo in drugimi živili.
"Kaj si ti tudi ženo vprašal, kam daje denar?" je vprašal eden od njiju.
***
Kirurg in akupunkturist sta se prepirala in akupunkturist je jezno rekel:
"Vi ste navaden kroja~!"
"Vi, vi, ki znate delate samo z bucikami!" se je nanj zadrl kirurg.
***
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: spust, tasta, Antar, Raa, Primštal, mandolina, startnina, artoteka, odiralec, DI, Nisa, OK, jasnina, Žohar, nabia, Asto, Avala, Julija, Ecker, ril, Loedemel, Aniara, Kserks, Ekata, vitraž, AT, natis, skaska. UGANKARSKI SLOVARČEK: AKARA = modra akvarijska ribica, DRDA = češki pisatelj, avtor povesti, romanov in dram (Jan, 1915 - 1970), INKOHATIVA = začetni glagol, LARON = ime ameriškega košarkarja NBA lige Profita, ROINA = slovenski kronist, tudi Rojina (Mohor, 1795 - 1878), ŠVADRON = oddelek konjenice, eskadron, TAAM = indonezijski otok v Bandskem morju, TRAIL = mesto v kanadski pokrajini Britanski Kolumbiji, RIDAKNA = školjka velikanka iz Indijskega oceana, orjaška zeva
GOVORI SE...
DA s^r^'vniki s st^^ko dokazujejo, da jih ni mogoče tako malo plačati, kot lahko malo delajo.
... DA so bili zagotovo vsi sedanji učitelji dobri učenci. [e danes se hitro učijo od zdravnikov, zato tudi sami grozijo s stavko.
... DA je razlika med stavkama enih in drugih v tem, da se zdravniške stavke ljudje bojijo, šolske pa učenci veselijo.
... DA je tudi predsednik mednarodnega združenja Narodi v razcvetu začel v Ptuju cveteti. Po obisku kleti je na
obrazu razvil značilen rdeč cvet.
... DA bi morali na včerajšnje ptujsko ocenjevanje vina povabiti tudi protivinske-ga ministra Kebra. Kdo pravi, da tistega, česar ne maraš, ne smeš videti?
... DA taisti minister ugotavlja preveliko porabo eritro-poetina, ki menda daje moč in energijo. Približno tako kot vino.
... DA so morda veliki stroški uporabe omenjenega zdravila, ki izboljšuje kakovost krvi, povezani s prisotnostjo večjega števila krvosesov (ki se hranijo na tuj račun).
... DA bo moral na letošnjih predsedniških volitvah kandidirati kak rosni mladenič. Potem zanj ne bo mogoče uporabiti floskule, da je iz prejšnje garniture.
... DA naj bi slovenskogori-ški rojak in mariborski rektor kmalu odpotoval v Rim. Ne kot svetnik, temveč kot delavec diplomacije.
Aforizmi
by Fredi
Najbolj redka veroizpoved je
altruizem.
***
Poznam par, ki mu niti igranje na harmonij ni prineslo
harmonije v zakon.
***
Tudi izvoljeno ljudstvo je bilo izvoljeno nedemokratično — z
enim samim glasom.
***
Upanje, da bom v poprečni slovenski gostilni kdaj pil ~isto vino, mije že zdavnaj
zvodenelo.
***
Ce preživiš noč pri kifeljcih, dobiš za zajtrk gumikiflje brez
kave.
***
Politika ni več kurba. Postala
je hostesa.
***
V največji zmoti živijo
nezmotljivi.
***
Ne živijo vse ženske, ki jim moški ne sežejo niti do kolen, na veliki nogi.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Na kalendari piše nedela, 17. kazaprca, kak sma vcasik pravli mesci merci. Tati tjeden gaduvleja Jažefi, Južeki, Zefeki, Pepike, Jasipi in drugi, ki maja 19. marca gadavna. Vsem vašim vse lepa, da bi duga živeli in se fajn meli. Saj vete, kak paje tista pesem: "Ubagi naš Jaža, žena ga baža, vcasik z raka, če ne pa s palca, da bi baj hitra damu šla ..."
Grema dale, ke bama nekam prišli ali pa se pripe-lali.
Moren se vam pohvolti, ke sen si novi moped kupa. Tokš-nega, ki ma več brzin in se zaj bojim, da bom prehitro hin. Leti kak raketa, tak ke za menoj letijo vsa dekleta, mlajše in starejše gospe, stare babe in še žabe, ki se v mlaki redijo in lepo živijo. Zaj bom se jaz vpisa s svojim storim mopedom v društvo rojaka Janeza Puha. Moped je skoro tejko star kak jaz in sma že obodvo boj za storo železo kak pa za kokšni vejki hasek. Saj mi tudi moja Mica provi, da od mene več nega provega haska, ki bi kaj popraska, kokšno dobro delo nareda in se pri tem ne bi preveč zreda.
Zodja leta me malo kile in telesna teža montrajo. Zreda sen se kak pujcek, ki ga redijo za koline, in se mi že zaj cedijo sline, ko bom drgoč našega pujceka klali, se žalostili, veselili in poleg dobro jeli in pili...
Kak vidite in štejete, sen gnes prav pesniško razpoloženi kak kokšni Prešeren. Vse se rima, vse mi štima, če pa mi kaj narobe gre, se mi žalostni srce. Saj smo včosik rekli, da so za srčne bolečine najboljše dekline. Zaj pa provimo, da na store dede grejo vsi drugi betegi razen mlajše ženske. Tak se pač svet obroča in suče, če maš poleg še dobre kluče od banke in ženskega srca, te ti še stora duša zaigra.
Pa smo na kunci. nega več. Ja, pa še to. Lehko mi kaj pišete ali pa tudi narišete. Pošlete lehko tudi puse od vaše kuse.
Vse vas lepo podavljam.
Vaš Lujs
OVEN 20. 3. DO 20. 4.
Z močjo svoje volje in notranje intuicije ste premagali bolezen in ponovno zaživeli. Zaljubljeni ste in ljubljeni. Vzemite, kar vam ponuja življenje, in ne premišljujte o preteklosti, pozabite jo že vendar.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Zasluga vaše intuicije je, da ste se sposobni prepustiti času in spontano jemati, kar vam daje življenje, saj se dobro zavedate, da je življenje reka, ki samo teče. Zaradi tega tako dobro krmarite svojo barko.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Enostavno si priznajte, da vas privlačijo pustolovščine, saj ste človek avantur. Izkoristite ta čas, da vam nekoč pozneje ne bo žal za izgubljenimi priložnostmi. Za ustalitev bo še čas.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Kljub temu da imate trenutno nesoglasja glede svojega posla, bodite bolj samozavestni, saj ste dovolj ambiciozni in optimistični, da obdržite vse materialne dobrine, ki ste jih dosegli.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Pot, na katero ste stopili, je uspešna in harmonično boste premagovali vse težave. Spoznali boste, da ste napravili dobro potezo tako za sebe kot za svoje najdražje, predvsem pa za svojo prihodnost.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
V času svoje bolečine se ne spominjajte samo žalostnih dogodkov, ampak tudi lepih, saj jih je bilo kar nekaj. Razmišljajte pozitivno, in čeprav ste sedaj ranjeni in sami, vam je vseeno ta čas dal tudi nekaj za prihodnost.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Ambiciozni in optimistični ste in glede tega lahko premagujete vse težave na poslu. Malo manj ste uspešni v domu, kjer se počutite utesnjeni. Dobro bi bilo, da si izborite svobodo, ki vam pripada.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Vse preveč se razburjate. Enostavno se prilagodite trenutni situaciji in vzemite od življenja, kar vam ponuja. Včasih je pač bolje imeti razumsko prijateljstvo kot pa ranjeno srce, se vam ne zdi.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Vaš posel napreduje s polno paro tako finančno kot moralno, pazite samo, da ne pozabite na svojo obljubo, da boste kljub veliki materialni dobrini ostali isti, kot ste bili prej — naravni in dobri.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Le zakaj se upirate in ne sprejemate vseh tegob in žalosti kot harmonijo v svojem življenju, s katero pač morate živeti, če želite v bodočnosti uspeti? Prihodnost, ki je pred vami, je prijetna in uspešna.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Sprejmite vse spremembe, ki se vam dogajajo, kot nekaj samo po sebi umevnega in ne začenjajte novega projekta od začetka, ampak nadaljujte tam, kjer ste obstali, ko so se začeli problemi. Sreča je na vaši strani.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Sreča in ljubezen, ki jo črpate iz svoje zveze, vam dajeta moč, s katero dokaj uspešno premagujete težave in realizirate vse nove projekte na svoji poslovni poti.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
NOGOMET
24.03.2002 ob 15.00 2. SNL: Drava Asfalti - Triglav Bakovci, Jadran Šepič - Aluminij
Nova vas pri Ptuju
Marko Perger s.p.. Proletarska ul. S, Kidričevo

ATLETIKA
Ob koncu zimske sezone so se ptujski atleti udeležili še državnega prvenstva v mnogoboju za leto 2002 v dvorani.
STRAN 26
JUDO
V avstrijskem Vocklabruck je potekal evropski C-turnir. Ekipa JK Gorišnica se je tekme udeležila z 10 člani in dosegla štiri medalje.
STRAN 27
ROKOMET
23.03.2002 1. A LIGA: Celje PL : Velika Nedelja 1. B LIGA: Gorišnica : Cimos Koper, Gorica Leasing : Ormož
KOLESARSTVO
Trietapna kolesarska dirka z dolgoletno tradicijo na Hrvaškem, 42. jadranska magistrala, je bila uspešna za novinca Golčerja iz ekipe Perutnina Ptuj - Krka Telekom.
STRAN 27
NOGOMET / 2. slovenska liga
Aluminij je odpor gostov strl šele v končnici tekme
1. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 24. kroga: CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško 1:2 (1:2), Mura - Rudar Velenje 1:0 (1:0), Domžale - ERA Šmartno 1:0 (1:0), Živila Triglav - Olimpija 0:1 (0:0), Korotan - Sport Line Koper 1:1 (1:0), HIT Gorica - Primorje 3:1 (1:1).
1. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	24	13	6	5	37:21	45
2. SPORT LINE KOPER	24	11	8	5	34:17	41
3. OLIMPIJA	24	12	5	7	30:24	41
4. PRIMORJE	24	12	4	8	37:22	40
5. MURA	24	11	5	8	24:24	38
6. ERA ŠMARTNO	24	9	9	6	37:25	36
7. CMC PUBLIKUM	24	9	5	10	35:32	32
8. RUDAR VELENJE	24	8	8	8	33:32	32
9. HIT GORICA	24	8	8	8	23:25	32
10. KOROTAN	24	6	5	13	19:34	23
11. ŽIVILA TRIGLAV	24	5	4	15	22:43	19
12. DOMŽALE	24	3	7	14	20:52	16
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 18. kroga: Aluminij - Zagorje 3:0 (0:0), Bela krajina -Drava Asfalti 0:3 (0:0), Pohorje - Dravograd 0:4 (0:1), Dravinja - Elan 2:0 (1:0), Nafta - Tabor Sežana 1:0 (1:0), Železničar Radio City - Renče Goriška brda 0:1 (0:1), Triglav Bakovci - Livar 2:3 (0:2), Jadran Šepič - Ljubljana 0:4 (0:2)
1. DRAVOGRAD	18	15	3	0	50:14	48
2. ALUMINIJ	18	13	3	2	46:13	42
3. LJUBLJANA	18	11	6	1	41:6	39
4. LIVAR	18	10	6	2	35:11	36
5. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	18	8	4	6	27:33	28
6. BELA KRAJINA	18	8	3	7	34:23	27
7. DRAVINJA	18	6	7	5	28:19	25
8. DRAVA ASFALTI	18	7	4	7	29:23	25
9. ZAGORJE	18	7	4	7	24:24	25
10. JADRAN ŠEPIČ	18	7	4	7	23:28	25
11. NAFTA	18	7	2	9	34:34	23
12. TRIGLAV BAKOVCI	18	7	1	10	21:44	22
13. RENČE GORIŠKA BRDA	18	5	0	13	19:49	15
14. TABOR SEŽANA	18	3	3	12	16:43	12
15. POHORJE	18	3	1	14	23:48	10
16. ELAN	18	1	1	16	7:55	4
Pari 19. kroga: Drava Asfalti - Triglav Bakovci, Jadran Šepič - Aluminij, Ljubljana - Bela krajina, Livar - Železničar Radio City, Renče Goriška brda - Nafta, Tabor Sežana - Dravinja, Elan - Pohorje, Dravograd - Zagorje.
ALUMINIJ - ZAGORJE 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Pipenbaher (78), 2:0 Zemljič (86. iz 11 m), 3:0 Čeh (89)
ALUMINIJ: Šeremet, Golob, Fridauer (Čeh), Sambolec, Pučko (Pekez), Gojkovič, Dončec, Franci, Šimundža, Rakič (Pipen-baher). Trener: Branko Horjak
Zagorjani so bili težak nasprotnik za nogometaše Aluminija. Gostje niso imeli kaj izgubiti, domači pa so morali zmagati. Terenska pobuda je bila ves čas na strani nogometašev Aluminija, le pravih priložnosti ni bilo. Gostje iz Zagorja so svoje priložnosti iskali v hitrih nasprotnih napadih.
V prvem polčasu se praktično ni zgodilo nič kaj razburljivega. Začetek drugega polčasa je minil v obleganju vrat gostov, vendar zadetka gledalci niso videli. Končno pa so se v domačem taboru razveselili v 78. minuti, ko je Pi-penbaher žogo potisnil v mrežo. Do konca srečanja so Kidričani dosegli še dva zadetka in tako prišli do pričakovane zmage, ki jih še naprej ohranja na drugem mestu prvenstvene razpredelnice.
BELA KRAJINA - DRAVA ASFALTI 0:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Majcen 60, 0:2 Majcen (70), 0:3 U. Krajnc (78)
DRAVA ASFALTI: Golob, Lenart, D. Krajnc, Korez (Sluga), Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek (Poštrak), Majcen, Vogrinec, U. Krajnc (Toplak). Trener: Dragan Grbavac.
Nogometaši ptujske Drave Asfaltov so na gostovanje v Črnomelj krenili zelo optimistično in napovedovali ugoden izid. Optimizem so na koncu potrdili, saj so z borbeno igro uspeli premagati domačo Belo krajino. Dvakrat je v polno zadel Matjaž Majcen, domačine pa je s tretjim zadetkom "pokončal" še Uroš Krajnc. Z zmago Ptujčani nadaljujejo uspešno serijo neporaženosti v spomladanskem delu prvenstva.
ROKOMET / 1. a srl
Pomembna zmaga Velike Nedelje doma
VELIKA NEDELJA -IZOLA 31:16 (18:7)
VELIKA NEDELJA: Gotal 2, Mesarec 1, Trofenik, Potočnjak, Marcen, Bezjak 13(2), Šoštarič 1, Planinc 7, Kokol 2, Belec 1, Poje, Šantl 3, Podpečan, Cvetko 1.
IZOLA: Vončina, Božič 4, Ce-tin 3, M. Muha 1, B. Muha 1, Vu-kovič 4, Žeger, Bubnič, Hodžič, Čebular 3, Cah, Selišnik, Grego-rič, Petrinja.
V Veliki Nedelji so domači ro-kometaši naredili velik korak k začrtanemu cilju - obstanku v prvoligaški konkurenci. V srečanju z zadnjeuvrščeno Izolo niso imeli večjih težav, vendar so kljub temu pričeli nekoliko previdno. Domači so vodili vse srečanje in niti na trenutek njihova zmaga ni bila ogrožena, saj so bili enostavno kvalitetnejši.
1. B SRL - MO[KI
GORI[NICA - [MART-NO 99 31:20 (18:8)
GORI[NICA: Valenko, Janže-kovič, Štrbal, Gajšek 5 (1), Fri-celj, Kumer 6 (1), I. Ivančič 1, Zajnkovič 3, Cvitanič, Buzeti 1, D. Ivančič 6, Firbas 5, Pisar 3 (1), Alič 1(1).
Rokometaši Gorišnice so brez večjih težav prišli do nove zmage v drugem delu prvenstva. Domači so hitro povedli na začetku prvega polčasa in si do odhoda na odmor priigrali deset zadetkov prednosti. V nadaljevanju je bila igra enakovrednejša, vendar so rokometaši Gorišnice imeli visoko prednost, tako da je domači trener Vlado Hebar lahko dal priložnost vsem rokometa-šem. Če ne bi bilo še nekaj po nepotrebnem izgubljenih žog, bi razlika v korist domačih bila veliko višja.
Danilo Klajnšek
CIMOS KOPER -ORMO@ 30:25 (19:13)
ORMOŽ: Radek, Dogša, Lus-kovič, Belšak 8(2), Horvat 1, Me-sarec 1, Klemenčič, Prapotnik 3, Ivanuša 7(3), Grabovac, Kirič 1, Bistrovič, Hanželič, Hrnjadovič 4. Trener: Ivan Hrupič
Ormoškim rokometašem ni uspelo v Kopru. Vodilni Cimos je s pomočjo sodniškega para Strnad - Strnad v drugem delu prvenstva prinesel prvi poraz Ormo-žanom. Ponovila se je zgodba iz Ormoža, ko sta sodnika Pajič -Pajič Ormožanom proti Koprčanom dobesedno ukradla zmago v prvem delu prvenstva. Na začetku srečanja sta sodnika Ormoža-nom kar osemkrat odvzela žogo zaradi predolgega napada, kar
1. A LIGA - MOŠKI
Rezultati 16. kroga: Velika Nedelja - Izola 31:16 (18:7), Prevent -Sevnica 30:25 (12:10), Mobitel Prule 67 - Gorenje 34:24 (17:13), Trimo Trebnje - Rudar Trbovlje 32:31 (16:17), Inles Riko - Slovan 24:24 (11:13), Celje Pivovarna Laško - Termo 36:18 (17:11)
1.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO -1 16 16	0	0 31
2.	MOBITEL PRULE 67	16 15	0	0 30
3.	TRIMO TREBNJE	16 10	0	6 20
4.	GORENJE	16 10 0 6 20
5.	RUDAR TRBOVLJE	16 9	1	6 19
6.	PREVENT	16 8	2	6 18
7.	TERMO	16 7	2	7	16
8.	SLOVAN	16 5	3	8 13
9.	INLES RIKO	16 5	1 10 11
10.	VELIKA NEDELJA	16 3	1 12	7
11.	SEVNICA-1	16 2	0 14	3
12.	IZOLA	16 1	0 15	2
V Veliki Nedelji prepričljivo zmaga domačih rokometašev
1. B SRL - MOŠKI
Rezultati 16. kroga: Gorišnica - Šmartno 99 31:20 (18:8), Cimos - Ormož 30:25 (19:13), Novoles - Gorica Leasing 25:25 (13:8), Dol TKI Hrastnik - KIG Mokerc 36:26 (18:12), Dobova - Pivka Perutni-narstvo 26:26 (12:13), Mitol Pro Mak - Chio Kranj 22:28 (12:12)
1. CIMOS	16	13	1	2	27
2. PIVKA PERUTNINARSTVO	16	12	1	3	25
3. GORICA LEASING	16	10	3	3	23
4. DOBOVA	16	11	1	4	23
5. GORIŠNICA	16	10	2	4	22
6. ORMOŽ	16	8	3	5	19
7. NOVOLES	16	8	3	7	19
8. CHIO KRANJ	16	6	0	10	12
9. DOL TKI HRASTNIK	16	4	2	10	10
10. MITOL PRO MAK	16	3	4	9	10
11. ŠMARTNO 99	16	2	1	13	5
12. KIG MOKERC	16	0	1	15	1
so izkoristili domačini in preko hitrih nasprotnih napadov brez težav polnili mrežo tokrat neraz-položenih vratarjev Ormoža. Razlika v prvem polčasu je v korist domačinov trikrat že znašala tudi devet zadetkov (14:5, 15:6, 16:7). V drugem polčasu so Ormožani zaigrali odlično v obrambi, saj so v dvajsetih minutah drugega polčasa dobili le pet zadetkov. Dobro igro v obrambi so kronali z zadetki v napadu in štirikrat jim je uspelo rezultat znižati na dva zadetka zaostanka (21:19, 23:21,
25;23, 26:24), kaj več pa jim neizkušena sodnika enostavno nista dovolila. Končni izid 30:25 je postavil najboljši igralec domačih in bivši slovenski rokometni reprezentant krožni napadalec Simon Makuc, ki je dosegel deset zadetkov.
Ormoški rokometaši morajo sedaj enostavno izbrisati iz spomina srečanje proti Cimosu in se dobro pripraviti še na eno težko gostovanje, ki jih čaka v soboto proti ekipi Gorice leasing.
Uroš Krstič
NOGOMET / 3. snl - sever
Rezultati 15. kroga: Krško Posavje -Gerecja vas Unukšped 3:0 (1:0), Hajdina - Bistrica 1:5 (1:2), Pobrežje Gradis - Stojnci 4:0 (0:0) Zreče - INDEVran-sko 2:2 (0:0), Kozjak Radlje - Šmarje pri Jelšah 1:2 (0:1), Mons Claudius -Usnjar 2:1 (0:1), Malečnik - Paloma 1:2 (0:1).
1.	MONS CLAUDIUS 15 13 1 1 37:10 40
2.	KRŠKO POSAVJE 15 11 1 3 37:12 34
3.	PALOMA	15 9 0 6 37:26 27
4.	KOZJAK RADLJE 15 7 5 3 19:9 26
5.	STOJNCI	15 7 4 4 24:20 25
6.	HAJDINA	15 7 2 6 24:29 23
7.	MALEČNIK 15 6 4 5 22:24 22
8.	INDE VRANSKO 15 5 4 6 18:25 19
9.	USNJAR	15 5 3 7 28:20 18
10.	ŠMARJE 15 5 1 9 16:28 16
11.	POBREŽJE GR. 15 4 1 10 21:31 13
12.	BISTRICA 15 4 1 10 19:38 13
13.	ZREČE	15 3 3 9 23:31 12
14.	G. VAS UNUKŠP 15 3 2 10 14:35 11
Pari 16. kroga: Gerečja vas Unukš-ped - Kozjak Radlje, Usnjar - Hajdina, Šmarje pri Jelšah - Stojnci, Bistrica -Krško Posavje, INDE Vransko - Malečnik, Paloma - Mons Claudius, Pobre-žje Gradis - Zreče.
HAJDINA - BISTRICA 1:5 (1:2)
Strelci: 0:1 Topič (19), 1:1 R. Krajnc (23) min., 1:2 Djurovski (34 iz 11 m), 1:3 Horvat (79), 1:4 Djurovski (86), 1:5 Djurovski (88 iz 11 m)
HAJDINA: Šmigoc, Horvat, Petrovič (Princl), Crnko, Vrabl, Stres, Ho-tko (Vindiš), Zeleznik, Jurišič, Pihler, R. Krajnc.
Bistrica: Jahič, Sep, Skale, Šabano-vič, Šmon, Horvat, Stražišar, Ibrahimo-vič, Topič (Zupanič, Regoršek (Tkavc), Djurovski (Romih).
Gostje so v spomladanskem delu močno okrepili svoje vrste, že na začetku prevzeli inciativo in pričeli ogrožati domača vrata. Po nepazljivosti obrambe jim je uspelo povesti, ko je iz gneče Topič našel žogi pot v mrežo. Nismo dolgo čakali, ko je R. Krajnc izenačil. Po dvomljivem prekršku v domačem kazenskem prostoru je sodnik pokazal na belo točko in Djurovski je bil nezgrešljiv. Pričakovali smo enako igro v nadaljevanju, žal pa so obrambne vrste domačinov popustile in dovolile, da so gostje dosegali zadetke. Obrambni igralci Hajdine so le redko zaposlovali svoje napadalce, ki si niso znali ustvariti priložnosti za zadetke. (anc)
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 12. kroga: Eltehšop Rogoz-
ROKOMET / 2. LIGA -ŽENSKE
Tenzor - Jadran Kozina 29:13 (12:5)
Tenzor: Gregoreceva, Potočnikova 3, Šijančeva 9-5, Pučkova 1, Cve-tkova, Mikoličeva 2, Molnarjeva, Maračičeva 3-1, Srebrnjakova 7, Brumnova, Podvrškova 3, Majni-kova, Raukovičeva 1, Kelenčeva.
Sodnika Filipič in Murko iz Celja sta pred 100 gledalci svoje delo dobro opravila. Po enominutnem molku v spomin na znanega rokometnega trenerja in selektorja Vinka Kandija smo morali 5 minut čakati na prvi zadetek, ko je Šijančeva načela mrežo gostinj. A šele po 15 minutah igre so si domačinke pričele nabirati prednost v zadetkih. Gostje so se predstavile kot perspektivna mlada ekipa, ki bo z marljivim delom postala težko premagljiva. V nadaljevanju so domačinke svojo prednost večale, predvsem pa sta se izkazali domači vratarki, ki sta ubranili 6 sedem-metrovk, medtem ko je pri izvajanju sedemmetrovk tokrat bila nezgrešljiva Šijančeva. Priigrana prednost je trenerju Prislanu omogočila, da je dal priložnost vsem igralkam s klopi, prispevale pa so k izdatni zmagi gostiteljic.
nica - Boč Anchiinženiring 3:1, Slovenja vas - Holermuos Ormož 1:5, Dornava - Podlehnik 2:0, Središče - Skorba 3:1, Pragersko - Tržec 1:2, Gorišnica - Videm 1:1.
1. HOLER. ORMOŽ	12	12	0	0	69:13	36
2. ELTEHŠOP ROG.	12	7	3	2	27:17	24
3. SREDIŠČE	12	7	2	3	30:23	23
4. DORNAVA	12	6	3	3	29:20	21
5. SLOVENJA VAS	12	5	3	4	22:27	18
6. SKORBA	12	4	3	5	20:21	15
7. VIDEM	12	3	5	4	19:17	14
8. PODLEHNIK	12	4	2	6	13:20	14
9. PRAGERSKO -1	12	4	2	6	19:24	13
10. GORIŠNICA	12	1	6	5	12:32	9
11. BOČ ANCHIINŽ.	12	1	4	7	13:28	7
12. TRŽEC	12	1	1	10	15:46	4
Pari 13. kroga: sobota - ob 15.00: Boč Anchiinžinering - Središče; nedelja - ob 10.30: Skorba - Podlehnik, Videm - Slovenja vas; ob 15.00: Gorišnica - Dor-nava, Holermuos Ormož - Pragersko, Tržec - Eltehšop Rogoznica.
GORIŠNICA - VIDEM 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Ovčar (17), 1:1 Horvat (25)
GORIÏNICA: Roškar, Lah, Bohi-nec, Dobaj, Bombek, M. Bezjak, G. Bezjak (Simonič), Brodnjak (Ciglarič), Majcen (Bromše), Horvat, Donaj. Trener: Ivan Dobaj
VIDEM: M. Trafela, Matej Topolo-vec, G. Trafela, Bratušek, Matjaž Topo-lovec, Bračič, Šeliga (Rodošek), Šipek, Kozel, Bedrač (Selak), Ovčar. Trener: Rudi Štelcer.
DORNAVA - PODLEHNIK 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Stergar (40), 2:0 Me-tličar (83)
DORNAVA: Trop, Golob, Flos (Cvetko, Kokol)), Hrga, Jurič, Metličar, Ser-dinšek, Kvar, Hunjet, Stergar, Arnuš (Florjanič). Trener: Ivan Zajc PODLEHNIK: Šibila, Lesjak, Gab-
rovec (Plavčak), Podgoršek, Dejan Vinko, Zajšek, Topolovec (Cafuta), Toplak, David Vinko (Gajšek), Koren, Milošič. Trener: Dušan Hvalec.
SREDIŠČE - SKORBA 3:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 S. Mertelj (54), 1:1 Tušek (74), 2:1 Gašparlin (85), 3:1 Ko-lenc (90)
SREDIÍČE: Majč, Novak, Jelovica, Tušek, Ivančič, Kolarič, Kaloh (Gaš-parlin), Zerjav (Aleksič), Jurkovič (Za-dravec), Lesjak, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
SKORBA: Brodnjak, B. Mertelj, Perko, Stergar, Šijanec, Lenartič, Panič, Mohorko, Janžekovič, S. Mertelj, Mlakar. Trener: Branko Krajnc.
PRAGERSKO - TRŽEC 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Pečnik (19), 1:1 Dir-nberk (42), 1:2 Nahberger (77)
PRAGERSKO: Petrovič, Leskovar, Sagadin, Stojnšek (Pišek), Breznik, De-bevc, Kmetec (Celan), Ducman, Dirn-berk, Krajnc, Kokol. Trener: Zvonko Kocijan
TRŽEC: Šeliga, Fridauer, Kolednik, Fideršek, D. Emeršič, Metličar, Breznik, B. Emeršič, Pečnik, Medved (Mlakar), Strmšek (Nahberger). Trener: Janez Pečnik.
SLOVENJA VAS - HOLERMUOS ORMOŽ 1:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Boris Prapotnik (8), 1:1 Ekart (55), 1:2 Horvat (73), 1:3 Ga-šparič (81), 1:4 Tobijas (90), 1:5 Horvat (91)
SLOVENJA VAS: Matjašič, Predo-vnik (Zupanič), Panič, Erhatič, Ekart, Mohorič, Lenart (Metličar), Vrbanec (Mlinarič), Krajnc, Huzjak, Levstik. Trener: Ivan Ornik.
HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Skoliber, Zebec (Pintarič), Jerebič, Jur-
ODBOJKA / 2. dol ženske
Benedikt - Ptuj 0:3
Rezultati nizov: 19:25, 23:25, 23:25.
PTUJ: Oletičeva, Kutcajeva, Horvatova, Prauhartova, Janžekoviče-va, Nimčeva, Rolova, Kostanjevčeva, Zajškova, Vidovičeva.
Derbi predzadnjega kroga v 2. DOL za dekleta je pripadel odbojkaricam Ptuja. Domačinke, ki so že postale nove članice prve slovenske lige, so igrale dobro, toda ptujska ekipa še nekoliko bolje. Vzdušje v dvorani je bilo zelo dobro, gostje iz Ptuja pa je vzpodbujalo okrog 50 najbolj zvestih privržencev.
V zadnjem krogu bodo Ptujčanke v soboto ob 18.00 uri gostile ekipo Kočevja in po odigranih srečanjih zadnjega kroga se bo izvedelo, katera ekipa je zasedla drugo mesto, ali Ptuj ali Kamnik.
Danilo Klajnšek
atletika
Davorin Sluga - državni prvak v mnogoboju
Ob koncu uspešnega dela v zimski sezoni so se atleti ptujskega atletskega kluba udeležili še državnega prvenstva v mnogoboju za leto 2002 v dvorani, ki je bilo 9. in 10. marca v dvorani AK Kladi-var v Celju v vseh kategorijah. Za barve AK Ptuj sta nastopila Davorin Sluga in Maja Mlinarič.
Davorin Sluga, eden uspešnejših in perspektivnejših atletov AK Ptuj, predvsem skakalec v višino, je preizkusil svoje sposobnosti tudi v eni najtežjih disciplin v atletiki - mnogoboju. Z zbiranjem točk v sedmih disciplinah (60 m, daljava, krogla, skok s palico, 60 m ovire, višina in 1000 m) je mnogoboj zaključil pri 4.312 točkah in v svoji kategoriji (starejši mladinci) osvojil naslov državnega prvaka za leto 2002.
Dobri rezultati, zanj pa osebni rekordi na 60 m 7.44 s, v skoku v daljavo 7,00
m, v skoku s palico 3,10 m (skakal je prvič) in teku na 1000 m 3:29:19, potrjujejo dobro delo Davorina in željo po še boljših rezultatih, ki ga bodo v njegovi paradni disciplini skoku v višino, ponesli še višje od dosedanjega rekorda 213 cm.
Maja Mlinarič, prav tako perspektivna atletinja v skoku v višino, je svoje sposobnosti preverila v ženskem mnogoboju (pet disciplin) ter v svoji kategoriji mlajše mladinke dosegla 7. rezultat in zbrala 2471 točk. Njeni rezultati so bili naslednji: 60 m ovire - 10.73, višina 160 cm, daljava 423 cm, krogla 7,90 m, 800 m 2:56:59.
Dobri obeti za naprej in velika mera intuziazma trenerjev AK Ptuj, predvsem pa zavzeto delo atletov, bodo v prihodnosti, tako upamo, razveselili še kdaj z dobro in veselo novico, je povedal atletski trener Gorazd Rajher.
čec, Jambriško (Tobijas), Borut Pra-potnik, Gašparič, Horvat, Habjanič (Govedič), Boris Prapotnik. Trener: Drago Posavec.
ELTEHŠOP ROGOZNICA -BOČ ANCHIINŽENIRING 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Vehovar (23), 1:1 Pungračič (30), 2:1 Dokl (68), 3:1 Ne-nad (72)
ELTEHÏOP ROGOZNICA: Krajnc (IÎ Polanec), Kukovec, Kurbus, Cajnko (Kralj), Vauda, Dizdarevič, Nenad, D. Polanec, Pungračič, Dokl, Arnuš. Trener: Branko Zgeč
BOČ ANCHIINŽENIRING: Creš-nar, Kralj, Curk, Korošec, Znuderl, Berglez, Habjanič, Fridrih, Beškovnik, Volavšek, Vehovar. Trener: Rudi Podja-voršek
2. LIGA MNZ PTUJ
Pari 12. kroga: sobota - ob 15.00 uri: Zgornja Polskava - Apače, Markovci - Cirkulane; nedelja — ob 10.30: Lovrenc - Podvinci, Hajdoše - Bukovci, Spodnja Polskava - Grajena; ob 11.00 uri: Leskovec - Zavrč.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
Rezultati 17. kroga: Aluminij - Dravograd 2:2, Koper - Mura 6:3, Publikum - Rudar 3:0, Triglav - Olimpija 1:1, Slovan - Izola 3:0, Bilje Primorje -Factor 3:1, HIT Gorica - Maribor Branik 3:2
1. OLIMPIJA	17	9	4	4	33:24	31
2. FACTOR	17	9	3	5	31:32	30
3. PUBLIKUM	17	8	5	4	20:15	29
4. MARIBOR	17	8	2	7	34:29	26
5. BILJE PRIMORJE	17	7	5	5	28:26	26
6. DRAVOGRAD	16	6	6	4	27:16	24
7. TRIGLAV	16	6	5	5	17:15	23
8. HIT GORICA	17	6	4	7	24:35	22
9. SLOVAN	17	5	6	6	27:28	21
10. KOPER	17	5	5	7	27:26	20
11. ALUMINIJ	17	5	5	7	27:29	20
12. MURA	17	5	4	8	28:34	19
13. RUDAR	17	5	4	8	20:26	19
14. IZOLA	17	3	4	10	15:33	13
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
Rezultati 17. kroga: Aluminij - Dravograd 1:2, HIT Gorica - Maribor Branik 2:1, Koper - Mura 3:2, Publikum -Rudar 0:1, Triglav - Olimpija 2:1, Slovan - Izola 5:2, Bilje Primorje - Factor 3:1.
1.	HIT GORICA
2.	TRIGLAV
3.	BILJE PRIMORJE
4.	MARIBOR BRANIK
5.	RUDAR
6.	MURA
7.	KOPER
8.	OLIMPIJA
9.	FACTOR
10.	DRAVOGRAD
11.	ALUMINIJ
12.	PUBLIKUM
13.	SLOVAN
14.	IZOLA
17	13	3
16	9	6
17	9	4 17	8	5 17	9	2
17 6 17 6
4
16 5 3
17 5 17 4 17 3
3
6 7 3 11
17 1 5 11
1 44:17 1 31:9 4 36:26 4 36:17 6 31:23 25:30 25:37 32:27 27:32 20:22 9 26:34 19:27 21:50 15:37
42 33 31 29 29 23 23 22 22 18 18 18 12 8
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 15. kroga: Drava Asfalti -Nafta 1:1, Ormož - Železničar Radio City 1:4, Pohorje - ERA Šmartno 0:4, Bistrica - [entjur 1:5, Korotan - Kr{ko 0:3, Dravinja - Kovinar Mascom 3:2, Nissan Ferk - Zre~e 2:3.
Vrstni red: ERA [martno in Dravinja 40, Nissan Ferk 34, @elezni~ar Radio City 33, Nafta 32, Kr{ko 25, Drava Asfalti 21, Pohorje 17, [entjur 15, Zre-~e 14, Kovinar Mascom 11, Bistrica in Ormož 8, Korotan 6 to~k.
Danilo Klajnšek
t
PLANINSKI KOTIČEK
Pohod na Porezen
V	nedeljo, 24. marca, vas Planinsko društvo Ptuj vabi na zimski pohod na Porezen. Zbor udeležencev bo ob 4.30 uri pred železniško postajo Ptuj. Vrnitev je predvidena okrog 20. ure. Odhod bo s posebnim avtobusom, na katerem je 18 prostih mest.
Cena izleta vključuje prevoz, organizacijo ter vodenje in znaša za odrasle člane PD 3500 SIT, za nečlane 4500 SIT in za mlade planince 2500 SIT Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 22. marca. Potrebna je planinska oprema za sredogorje, po možnosti še za zimske razmere. Vodil bo Slavko Golob.
Izlet na Golte
Vsem prijavljenim za izlet na Golte, ki je bil s preteklega tedna prestavljen na soboto, 23. marca, sporočamo, da bo zbor udeležencev ob 6.30 uri (in ne ob 7. uri, kot je bilo v prvotnem razpisu) pred železniško postajo Ptuj, vrnitev pa je predvidena nekoliko prej — okrog 18. ure. Tokrat vremenarjev ne bomo več poslušali in se bomo v primeru dežja med potjo dogovorili za kakšno nadomestno varianto ...
Pohod Oplotnica -Črno jezero
V	ponedeljek, 1. aprila, se bomo odpravili na tradicionalni velikonočni pohod iz Oplotnice k Črnemu jezeru na Pohorju. Ptujcani se tega pohoda udeležujemo že od vsega začetka, zato vas nanj vabimo tudi letos. Organizirali bomo manjši avtobus, ki nas bo ob 6.30 odpeljal z železniške postaje do Oplotnice. Tam se bomo skupaj z domačini odpravili na pohod. Ob poti bodo domačini poskrbeli za okrepčilo. Pot je primerna tudi za manj utrjene pohodnike, saj jo lahko primerno skrajšamo.
Avtobus bo prišel po nas k domu pri Treh kraljih, od koder se bomo vrnili okoli 15. ure. Prinesite s seboj
veliko dobre volje in se opremite primerno vremenski napovedi.
Cena prevoza je 1900 SIT. Prijave z vplačilom sprejemamo v društvu do 23. marca oziroma do zasedbe mest v manjšem avtobusu. Dodatne informacije na tel 772 91 71, zvečer. Vodila bo Vika Dabič s sovodniki.
Odbor za informiranje pri PD PTUJ
Ocenili uspešno delo
V petek, 8. marca, je ambient restavracije Gastro gostil rekordno število - okrog 150 članov Planinskega društva Ptuj, ki so se zbrali na rednem letnem občnem zboru društva, na katerem so ocenili delo v minulem letu in izvolili novo vodstvo.
Društvo se lahko pohvali s pridnim in požrtvovalnim delom, saj so v letu 2001 organizirali ogromno izletov, delovnih akcij, prireditev, tekmovanj, strokovnih izpopolnjevanj za vodniški kader itd., o čemer priča tudi velika udeležba članov na zboru. Ljubitelji planinstva in pohodniš-tva si namreč želijo številnih prijetnih planinskih druženj, zlasti pa uspešno vodstvo, ki lahko le še dodatno pripomore k dobremu in aktivnemu delu društva. Na osnovi izvedenih tajnih volitev nov predsednik ostaja kar dosedanji predsednik planinskega društva Tone Purg, za podpredsednico pa je bila izvoljena Ksenija Bračič. Na volitvah so izbrali tudi nove vodje in načelnike odborov in odsekov, ki bodo vodili delo društva v naslednjih dveh letih. Nekaterim članom so se zahvalili za uspešno delo v preteklem obdobju, spregovorili pa so tudi gostje iz drugih slovenskih planinskih društev.
Po uradnem delu, ki je trajal dobre tri ure, je sledila večerja, nato pa pravo planinsko rajanje, za katerega sta poskrbela vedno dobro razpoložena duo Olga & Jože. Tisti, ki so vztrajali do konca, so prišli domov skoraj ob jutranjem svitu.
Delo v društvu je po zboru že v polnem teku, o čemer pričajo današnji prispevki v tej rubriki, ki že vabijo na nove izlete. Vabljeni vsi, ki vas mikajo planinski podvigi, da se nam pridružite kjerkoli in kadarkoli!!!
Tadeja Radek
2
2
4
anc
KOLESARSTVO
Golierju prva zmaga med profesionalci
Trietapna kolesarska dirka z dolgoletno tradicijo na hrvaškem, 42. Jadranska magistrala UCI 2.5, je bila uspe{na za novinca Gol~erja iz ekipe Perutnina Ptuj - Krka Telekom. Zmago si je zagotovil v kraljevski drugi etapi s ciljem na U~ki.
Celotna ekipa (od leve): Bonca, Rogina, Golcer, Filip, Mahoric, Mervar. Foto: Samo Glavnik
Veliko prijavljenih kolesarjev, kar 210 iz 36 moštev, je bil svojevrsten rekord za to dirko. Prvi dan je bil na sporedu prolog, ki pa še ni dal odgovora, kdo so pravi favoriti. Valter Bonca iz ptujsko-novomeške ekipe se je uvrstil tik pod vrhom na drugo mesto ter napovedal,da cilja na zmago. Prva etapa s startom in ciljem v Porecu pa je bila za ekipo Perutnine Ptuj - Krka Telekom zmagoslavna, saj je Mervar v ciljnem sprintu ugnal vse tek-
JUDO
mece. V generalni razvrstitvi po dveh dneh je na drugo mesto prišel Merva, na tretje pa Bonca z minimalnim zaostankom za vodilnim namcem Wernerjem. Druga etapa je odločala o skupnem zmagovalcu, saj je bil cilj dirke z izjemno težavnim vzponom na vrhu Učke. Moštvo Perutnina Ptuj - Krka Telekom je vse stavilo na svojega tekmovalca Bonča. Vendar se je ta načrt zelo izjalovil, saj je imel defekt na kolesu 15 kilometrov do vzpona na
Učko. Takrat so se začeli dramatični trenutki za moštvo. Vsi iz ekipe so priskočili na pomoč, da bi ga pripeljali do vznožja vzpona, ampak je bilo preveč porabljene energije, tako da so zamenjali vlogo vodilnega v ekipi. To je prevzel Jure Golčer, ki je zaupano nalogo več kot odlično izpeljal. V cilj je pripeljal kot drugi, Bonča pa na četrtem mestu. Tako je po treh dneh prevzel vodstvo v generalni razvrstitvi Golčer, Bonča pa je bil na tretjem mestu. Zadnji dan je bilo Golčerju potrebno samo ohraniti prednost, ki je bila kar 17 sekund pred drugouvrščenim Demari-nom. To mu je s pomočjo celotne ekipe tudi uspelo. Najhuje je bilo 10 kilometrov do cilja, ko mu je počila zračnica, a mu je moštveni kolega Ptujčan Ma-horič ustavil ter nesebično zamenjal zadnje kolo. Takšna fair poteza mu je prihranila precej dragocenega časa. Celotna ekipa Perutnine Ptuj - Krke Telekom je potem naredila vlak ter Gol-čerja pripeljala nazaj v veliko zasledovalno skupino, kar je zadostovalo za skupno zmago.
Končni rezultati: 1. Jure Golčer, Perutnina Ptuj - Krka Telekom, 2. Massimo Demarin, Hit Casino Marchiol, 3. Valter Bon-ča, Perutnina Ptuj - Krka Telekom.
Samo Glavnik
Gorišniiani na evropskem turnirju v Avstriji
Stojijo od leve: Dani Rus, Darjan Podgoršek, Jan Belšak, Maja Emeršič, trener Fabjan Kovacec; klečijo od leve Nejc Bombek, Matejka Hemetek, Sandra Žula, Anja Petek in Rene Gabrovec. Foto: Laura
V soboto, 8., in nedeljo, 9. marca, je v avstrijskem mestu Vocklabruck potekal evropski C-turnir. Ekipa JK Gori{ni-ca se je tekme, kjer je v dveh dneh nastopalo ve~ kot 700 tekmovalcev, udeležila z 10 ~lani.
Posamezno so zasedli naslednja mesta: deklica do 11 let: do 36 kg Anja Petek 3. mesto; deklice do 13 let: do 36 kg: Mateja Hemetek 7. mesto; do 40 kg: Sandra @ula 5. mesto; de~ki do 13 let: do 38 kg: Danijel Petek 9. mesto in Nejc Bombek 13. mesto; deklice do 15 let do 57 kg: Mateja Emer{i~ 9. mesto; de~ki do 15 let do 38 kg: Rene Gabrovec 1. mesto; do 46 kg: Darjan Podgor{ek 2. mesto; do 50 kg: Jan Bel{ak 1. mesto; de-~ki do 17 let (kadeti) do 50 kg: Jan Bel{ak 3. mesto: de~ki do
20 let (mladinci) do 60 kg: Danijel Rus 3. mesto.
S temi rezultati je ekipa JK Gori{nica ponovno dokazala, da ni samo med najbolj{imi klubi v Sloveniji, temve~ se lahko njeni tekmovalci v nekaterih kategorijah enakovredno kosajo z drugimi evropskimi predstavniki. Posebej velja poudariti borbenost Sandre @ula in Anje Petek. Sandra se je morala za svoje 5. mesto boriti kar pet krat, kar je v Sloveniji pri deklicah skoraj ne-mogo~e, medtem ko je Anja dve
nasprotnici od štirih premagala kot za šalo.
Tudi fantje so dokazali, da so dobro pripravljeni in odlično tehnično podkovani, saj Reneju Gabrovcu in Janu Belšaku osvojitev prvega mesta med svojimi letniki ni predstavljalo večje ovire. Jana Belšaka in Danijela Rusa velja posebej omeniti, saj sta na tekmovanju nastopala kot slovenska reprezentanta in svojo nalogo v tej vlogi odlično opravila ter častno predstavljala našo državo. Belšak je za svoji dve medalji zmagal 8 krat in enkrat izgubil, Rus pa si je 3. mesto priboril s petimi zmagami in enim porazom.
Fabjan Ko^ačec
STRELSTVO
Šest odliiij ptujskih strelcev
V Ptuju in Ru{ah je bilo regijsko prvenstvo v streljanju z zra~no puško in pištolo.
V	streljanju z zračno puško so v Ptuju tekmovali pionirji in pionirke. V kategoriji pionirk je ekipno zmagala ekipa SD I. pohorskega bataljona Ruše, druge so bile SK Ptuj v sestavi Mateja Levanič, Mojca Lazar in Suzana Vajda. V kategoriji pionirjev so zmagali SD Impol Slovenska Bistrica, četrta je bila ekipa SK Kidričevo v sestavi Vojko Kopo-{ar, Tomaž Podgor{ek in Gregor Kmetec, peta pa SK Ptuj v sestavi Uro{ Krajnc, Nejc @mavc in Ivo Suhadolnik.
V	streljanju z zračno pištolo v konkurenci mlajši mladinci je ekipno zmagala ekipa SD Jur-šinci v sestavi Simon Simonič, Rok Pučko in Peter Druzovič s 1046 krogi, SK Ptuj v sestavi Bo{tjan Fras, Domen Solina in David Hojsak je bil tretji s 971 krogov. Posamezno je zmagal Simon Simonič s 369 krogi, drugi Rok Pučko s 352 ob Juršinci, tretji Simon Fras s 335 krogi,
Domen Solina 323 kroge, David Hosjak 313 kroge, Aleksej Vajda 210 krogov.
V	kategoriji mladink je zmagala najboljša ptujska strelka Sandra Bezjak.
V	kategoriji mladincev je zmagovalec Simon Fras iz Ptuja s 515 krogi, drugi je mladinec iz Dor-nave Jernej Petr{ič s 512 krogi, tretji Kristijan Koro{a, Kidričevo, s 506 krogi, četrti Sebastijan Molnar, Ptuj, 505 krogov.
V	članski konkurenci so zmagali člani SD Kidričevo v sestavi
Igor Primožič, Bo{tjan Simo-nič in Simon Simonič s 1657 krogi pred ekipo I. pohorskega bataljona iz Rus, tretji so bili SK Ptuj v sestavi Milan Straži{ar, Marjan Gril in Franc Bedrač. Posamezno je zmagovalec Bo{-tjan Simonič s 573 krogi, drugi Simon Simonič s 568 krogi, oba iz Kidričevega, tretji Mirko Mo-leh iz Juršincev s 565 krogi.
SI
STRELSTVO / mlajši mladinci
Juršinci zmagovalci
Strelsko dru{tvo Olimpija je v Ljubljani organiziralo zadnje kolo lige v streljanju z zra~no pi{tolo za mlaj{e mladince in mladinke. Ekipno so {e ~etrti~ zapored zmagali strelci SD Jur{inci s 1037 krogi, drugi so bili strelci SD Grosuplje s 1021 krogi, tretja pa ekipa SD Brežice 981 krogov.
Med posamezniki je pri fantih s sedmo zaporedno zmago slavil Simon Simonič s 362 krogi, drugi je bil Rok Pučko 356 krogov (oba SD Juršinci), tretji pa Rok Ivanc 354 krogov. Simon Druzovič, SD Juršinci, je s 319 krogi zasedel 15. mesto.
Pri dekletih je zmagala Kristina Grube{a s 337 krogi pred Tadejo Teodorovič (obe SD Brežice), tretja pa je bila Romana Prelec, Železniki, s 310 krogi. Četrto mesto je zasedla Nina Pavlin, SD Juršinci, s 305 krogi.
Končni vrstni red: 1. SD Juršinci 117 točk, 2. SD Grosuplje 103 točk, 3. SD 1. Pohorski bata-
KOŠARKA
ljon Ruše 70 točk, 4. SD Velenje 58 točk, 5. SD Brežice 50 točk, 6. SD Domžale 36 točk, 7. SD Železniki 26 točk, 8. SK Ptuj 11 točk in 9. SD Trebnje 9 točk. Posamezno mlajši mladinci: 1. Simon Simonič - Juršinci 245 točk, 2. Rok Ivanc - Grosuplje 149 točk, 3. Denis Zorko - ruše 144 točk, 4. Jure Banovšek - Mrož Velenje 115 točk, 5. Rok Pučko - Juršinci 109 točk, Simon Dru-zovič - Juršinci je z 11 točkami osemnajsti. Posamezno mlajše mladinke: 1 Kristina Grubeša -Brežice 226 točk, 2. Daša Gelze -Moris 186 točk, 3. Nina Pavlin -Juršinci 179 točk.
Veterani "spodnesli" prvaka
V povratnih tekmah razigravanj ni manjkalo zanimivosti. Za najve~je presene~enje so poskrbeli Veterani, ki so iz-lo~ili prvaka. Tekma je bila izredno zanimiva in izena~e-na. Veterani so v povratni tekmi "branili" prednost desetih ko{ev. Dvakrat so bili blizu konca, ko je bila prednost izni-~ena, vendar so se znova vrnili v igro. Ob koncu so doma~i posku{ali streti odpor gostov s conskim pressingom, kar se jim je ma{~evalo in izgubili so {e drugi~.
V drugi tekmi so Ora~i "lovili" zaostanek {estnajst ko{ev razlike v Cirkovcah. Tudi na tej tekmi ni manjkalo zanimivosti, ko so Ora~i ob polovici zadnje ~etrti-ne že ulovili goste in imeli {e napad, vendar so ga žal zapravili. Doma~i so dve zaporedni napaki gostov takoj kaznovali in tekmo varno pripeljali do konca, ~eprav s porazom. Razlika iz prej{nje tekme je tako zado{~ala za finale.
Rezultati: KK Star{e - Veterani 82:84 (skupaj 2:0), KK Ra~e -[d Kidričevo 64:57 (skupaj 2:0), Sd Ptujska Gora - KK Draženci 74:77 (skupaj 1:1, boljša Ptuj. Gora +27), Sd Cirkovce - Orači 61:71 (skupaj 1:1, boljše Cirkov-ce +6), Good Guys - Sd Majšperk registr. 20:0 (skupaj 2:0), Neman - Sd Destrnik 91:76 (skupaj 2:0).
Lestvica najbolj{ih strelcev:
1.	Jože Kolarič (Cirkovce) 435 košev, povprečje 36,3/12 tekem;
2.	Peter Trifkovič (Starše) 393 košev, povprečje 35,7/11 tekem, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 327 košev, povprečje 27,3/12 tekem, 4. Boštjan Kostanjevec (Veter.) 282 košev, povprečje 23,5/12 tekem, 5. Boštjan Dolenc (Ptuj. Gora) 243 košev, povprečje 20,3/12 tekem
Pari razigravanj za končna mesta: za prvo mesto: Sd Cir-kovce - Veterani; za tretje mesto: Orači - KK Starše; za peto mesto: Good guys - KK Rače; za sedmo mesto: Sd Kidričevo - Sd Majšperk; za deveto mesto: Neman - Sd Ptujska Gora; za enajsto mesto: Sd Destrnik -KK Draženci.
Radko Hojak
[PORTNE NOVICE
NAMIZNI TENIS /
DEKLETA ČAKAJO KVALIFIKACIJE
Igralci Ptuja so z dvema visokima zmaga samo potrdili prvo mesto v 2. SNTL ter se nekoliko presenetljivo, vendar zasluženo uvrstili v prvo slovensko namiznoteniško elito. Tokrat so odpravili Moravske Toplice Mursko Soboto II. Dekleta so odpravila Križe in Merkur Kranj ter osvojila drugo mesto. Za vrnitev v 1. SNTL pa bodo morala igrati kvalifikacijski dvoboj z ekipo Partizana Ljubljana.
JADRANJE / PTUJSKA REGATA V BIOGRADU
Marina Kornati v Biogradu na morju bo v soboto, 23. marca, gostila okrog 85 ptujskih in drugih navdu{encev morja na 12 jadrnicah, ki bodo udeleženci prve {portno-turisticne regate Kurent, ki naj bi postala tradicionalna prireditev zgodnje pomladi. Regato prirejata podjetje Euronautic s Ptuja skupaj z jadralnim klubom Ptuj. Regata bo trajala od nedelje, 24., do torka, 26. marca. Vsak dan bodo po zaključku etape podeljevali nagrade, zmagovalna ekipa pa bo prejela prenosni pokal Kurent regate.
GIMNASTIKA / POKAL SLOVENIJE V SKOKIH Z MALE PROŽNE PONJAVE
V	soboto, 16. marca, je v Ren-čah potekala prva tekma v skokih z male prožne ponjave za pokal Slovenije. Udeležilo se je je 18 tekmovalcev Gimnastičnega dru{tva Ptuj pod vodstvom trenerjev Marjana Vi-doviča in Nata{e Flanjak. V močni konkurenci so mlaj{e deklice zasedle 1. mesto. Med posameznicami so Ptujčanke zasedle naslednja mesta: 2. Barbara Erjavec, 4. Tja{a Flanjak, 5. Barbara Petek, 7. Alja Šterbal ... Med starej{imi deklicami je v posamezni konkurenci Ivana Fekonja zasedla 3. mesto. Mlaj{i dečki so se v ekipnem merilu uvrstili na 2. mesto. Med posamezniki so bili rezultati naslednji: 4. Matic Pre-vol{ek, 5. Alen Tement, 8. Aljaž Horvat... Marko Bel{ak je v konkurenci starej{ih dečkov dosegel 3. mesto.
MALI NOGOMET /
POLFINALE DP ZA OSNOVNOŠOLCE
OŠ Dravogradu je bila 14. marca organizator enega izmed {tirih pofi-nalnih turnirjev v malem nogometu za starej{e učence. Poleg domačinov so nastopile {e OŠ Savo Kla-dnik iz Sevnice, OŠ Tone Čutar iz Maribora in osnovno{olci iz OŠ Jur-{inci, ki so si to pravico priborili po 2. mestu na četrtfinalnem turnirju. S svojimi igrami in rezultati so povsem upravičili pričakovanja in osvojili 3. mesto. Z Mariborčani, kasnej{imi zmagovalci, so izgubili 2:4, z OŠ Sevnico 0:4, premagali pa domačine z 2:1. (PT)
KARATE /
1. POKALNA TEKMA ZA OSNOVNOŠOLCE
17. marca se je Karate Do klub Markovci udeležil 1. pokalne tekme osnovnih {ol v Novi Gorici, na katerem je sodelovalo več kot 160 tekmovalcev. Markovski karateisti so dosegli {tiri odlične rezultate. 3. mesto je med deklicami osvojila Špela Horvat, 4. mesto v katah Katja Zem-ljarič, Nejc Zemljarič je bil pri tantih 7. v katah in Ale{ Horvat 9. v borbah. (DZ)
ŠAH / PRVENSTVO SLEPIH IN SLABOBOVIDNIH
V	klubskih prostorih Medobčinskega dru{tva slepih in slabovidnih Ptuj je bilo v soboto prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije v {ahu za članice. Nastopilo je pet tekmovalk iz Kranja, Celja in Ptuja. Prva je bila Silva Potočnik, članica Medobčinskega dru{tva iz Kranja, druga Terezija Šoster iz Celja, tretja Romana Kristanec iz Kranja. Četrto in peto mesto sta osvojili Ptujčanki Gabi Lazarevič in Valerija Per{uh. (MG)
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
VETERINARSKA AMBULANTA VERNIK, MOŠKANJCI 79, 2272 GORIŠNICA Telefon: 02 743 03 00 Dežurni telefon: 041 634 959
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov v občini Gorišnica, da bomo pričeli obvezno cepljenje psov proti steklini po
naslednjem seznamu: TOREK, 26.03.2002
Cirkulane pri žagi Medribnik pri Debeljaku na Mejah pri Silvi Arbeiter Slatina pri obratu KK pri Vidmarju v Gradi{~u 146
Ob 9.00 uri Ob 10.00 uri Ob 11.00 uri Ob 12.00 uri Ob 14.00 uri ČETRTEK, 28.03.2002 OB 8.00 uri Ob 8.30 uri Ob 9.30 uri Ob 10.30 uri Ob 11.30 uri PETEK, 29.03.2002 Ob 8.00 uri Ob 8.30 uri Ob 9.00 uri Ob 10.00 uri Ob 11.00 uri
Zagoji~i pri GD Cunkovci na Lednah Tibolci pri Brezu Mo{kanjci pri GD Gori{nica pri GD
Muretinci pri KZ Mala vas pri GD Gajevci, Placerovci na igri{~u Formin pri mlekarni Zamu{ani pri GD Cepljenje je obvezno za vse pse, starej{e od {tirih mesecev. Lastniki morajo imeti s seboj knjižico o cepljenju psa. Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stro{ke dehelmintizacije v znesku 5.700 SIT po psu pla~a lastnik ob cepljenju.
Vse lastnike psov, ki se ne morejo udeležiti cepljenja ob navedenih terminih, obve{~amo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v ambulanto Mo{kanjce vsak delavnik od 7.00 do 10.00 ure in vsako sredo od 14.00 do 19.00 ure ali nas pokli~ejo na telefon {t.02 743 03 00.
Miran Vernik, DVM
OBČINA KIDRIČEVO
Komisija za priznanja in odlikovanja
Na podlagi 6. ~lena Odloka o priznanjih Ob~ine Kidri~evo,
komisija za priznanja in odlikovanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj plaketa Občine Kidričevo
1.
Plaketa Ob~ine Kidri~evo se podeli posameznikom, delovnim skupinam, družbam, zavodom, organom, organizacijam, dru{tvom in drugim pravnim osebam za izjemne uspehe na posameznih podro~jih dela in življenja.
2.
Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje najve~ 3 (tri) plakete.
3.
Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, dru{tvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev plakete.
4.
Pobude za podelitev plakete Ob~ine Kidri~evo lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, dru{tva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena.
5.
Predlog za podelitev plakete Ob~ine Kidri~evo je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja, na naslov Ob~ina Kidri~evo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidri~evo s pripisom "Ne odpiraj - pobuda na razpis za podelitev plakete ob~ine Kidri~evo" do 19. 4. 2002.
Občina Kidričevo
■Ha
6AIÍANCUA: KATICE, OSEBNI DOHODEK, POKQININA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
rimm'""-'-'-""
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
tehnični pregledi traktorjev in trakt. priklopnikov na terenu - pomlad 2002				
DATUM	KRAJ	URA	KRAJ	URA
25.3.02	Gere~ja vas	7.00 - 11.00	Sikole - pri avtomeh. delavnici Krni~ar - Pongrce	12.00 - 14.30
26.3.02	Cirkovce - pri avtomeh. delavnici Krni~ar - Pongrce	7.00 - 14.30		
27.3.02	Zavr~	7.00 - 10.30	Zg. Hajdina - prevozništvo "Sonja" - Vogrinec	12.00 - 14.00
28.3.02	Selce	7.00 - 11.00	Destrnik	12.00 -14.30
29.3.02	Markovci	7.00 - 14.00		
				
2.4.02	Ormož	7.00 - 11.00	Središ~e ob Dravi	12.00 - 14.30
3.4.02	Moškanjci	7.00 - 14.00		
4.4.02	Majšperk	7.00 - 14.00		
5.4.02	Zetale	7.00 - 11.00	Podlehnik	12.00 - 14.30
				
8.4.02	Lovrenc na Dr. polju	7.00 - 14.00		
9.4.02	Trnovska vas	7.00 - 12.00		
10.4.02	Grajena	7.00 - 11.00	Levanjci	12.00 - 14.00
11.4.02	Jurovci	7.00 - 14.00		
12.4.02	Juršinci	7.00 - 11.00	Polenšak	12.00 - 14.30
				
15.4.02	leskovec	7.00 - 11.00	grad Borl	12.00 - 14.30
16.4.02	Ormož - Jeruzalem SAT d.d.	7.00 - 11.00		
17.4.02	Vitomarci	7.00 - 11.00	Spodnji Velovlek	12.00 - 14.30
18.4.02	Podgorci	7.00 - 11.00	Dornava	12.00 - 14.30
Traktorji in traktorski priklopniki, ki jim je od zadnje veljavnosti registracije, potrjene v prometnem dovoljenju, poteklo ve~ kot 30 dni, morajo biti pred pridobitvijo nalepke odjavljeni iz prometa. Odjavo opravite na upravni enoti. Registrsko tablico je potrebno vrniti. Veljavnost zavarovalne police mora biti usklajena z datumom veljavnosti nalepke o tehni~ni brezhibnosti. Za vozila, ki so odjavljena, je to datum pridobitve nalepke, za tiste, ki jim veljavnost prometnega dovoljenja ni potekla ve~ kot 30 dni, pa datum zadnje potrditve v prometnem dovoljenju. Informacije: 02 749 35 33				
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN, d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!

1
TPOCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. a. o 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová uL 3,2251 (Ob Mariborski c.) TeL: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka Antonovita v Krapini. M. Gubca 49, ordinira vsalí dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA INSNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Tednik -
Mali oglasi: 02/749-34-10 02/749-34-39
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 12. ~lena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, {t. 46/92, 20/98
-	odlo~ba US, 64/00 -- odlo~ba US in 72/00) naslednji
RAZGLAS
V zvezi z Odlokom o razpisu referenduma in dolo~itvi referendumskih obmo~ij za ustanovitev ob~in ter dolo~itev oziroma spremembo njihovih obmo~ij (Uradni list RS, {t. 18/2002)
obve{~amo državljanke in državljane naselja Lancova vas pri Ptuju, ki naj bi se izlo~ilo iz ob~ine Videm in priklju~ilo k sosednji ob~ini Hajdina, in vseh naselij ob~ine Hajdina, h kateri naj bi se prilju~il del sosednje ob~ine Videm, da bodo volilni imeniki razgrnjeni na sedežu Upravne enote Ptuj, Slom{kova ul. 10, Ptuj, soba {t. 6. Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popravek splo-{nega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na obmo~ju Upravne enote ali posameznega voli{č
-	~e je vpisana oseba, ki je umrla;
-	~e je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nana{a nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splo{nega volilnega imenika lahko zahteva državljan v času uradnih ur upravne enote do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 23.3.2001.
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splo{ni bol-ni{nici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina 133.455,24 SIT
S podarjenimi prispevki se izbolj{uje nivo oskrbe bolnika v na{i bolni{nici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splo{ne bolni{nice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da {e naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na {tevilko ŽR bolni{nice 52400-763-50711.
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ
organizira tečaj CCP za l(ategorije: A, B, C, E v petek, 5.4.2002 ob 16. uri
v učilnici ZŠAI\^ Ruj, Nova cesta 1
(pri bencinski črpalki na Ormoški cesti)
Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592
ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ.
Klobasa Marjan s.p., Radgonska 5,2235 Sv. Trojica, tel.: 02/729 02 70, GSM: (041) 706 087, MtpT/www.km-sp.sl
Sv. Trojica
-	zastopstvo tralctorjev in l<metijske mehanizacije FERRARI, BCS in STiHL
-	prodaja novih in rabijenih i<metijsl(ih strojev
-	servis in rezervni deii zatraictorje in kmet. meh. FERRARI, STIHL, LAiVlBORGHiNi, BCS in Gianni Ferrari
-	menjava staro za novo
-	ugodna ponudba kosiinic vseh vrst
IZOLACIJSKE FASADE VSEH VRST IN BARV
Direktni uvoz sistemov, ugodne cene. Prevozni{ko, trgovsko in storitveno podjetje VAUDA, d.o.o., Zg. Hajdina 83 a, tel. 041 667 734.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

JAVNA OBJAVA
Na podlagi 16. člena Zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96) ter 34. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95-odločba US, 38/96, 43/96-odločba US in 59/01) Republiška volilna komisija objavlja:
A)
ODLOK
o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij (OdRRDRO2)
I.	Določitev referendumskega območja za ustanovitev občine z izločitvijo dela občine v novo občino:
Kot referendumsko območje se določi del občine Litija, ki naj bi se izločil iz občine Litija v novo občino Šmartno pri Litiji in obsegal naslednja območja naselij:
BOGENŠPERK, BUKOVICA PRI LITIJI, CEROVICA,ČRNI POTOK, DOLNJI VRH, DRAGOVŠEK, DVOR, GORNJI VRH, GOZD — REKA, GRADIŠČE — K.O. GRADIŠČE IN POLJANE, GRADIŠČE PRI LITIJI; GRADIŠKE LAZE, JABLANIŠKE LAZE, JABLANIŠKI POTOK, JASTREBNIK, JAVORJE, JELŠA, JEŽCE, JEŽNI VRH, KAMNI VRH PRI PRIMSKOVEM, KOŠKE POLJANE, LESKOVICA PRI ŠMARTNEM, LIBERGA, LUPINICA, MALA KOSTREVNICA, MALA ŠTANGA, MIHELCA, MIŠJI DOL, MULHE, OBLA GORICA, PODROJE, POLJANE PRI PRIMSKOVEM, PRESKA NAD KO-STERVNICO, PRIMSKOVO, RAČICA, RAZBORE — K.O. JEŽNI VRH, RAZBORE — K.O. POLJANE, RIHARJEVEC, SELŠEK, SEVNO, SPODNJA JABLANICA, STARA GORA PRI VELIKEM GABRU, ŠČIT, ŠMARTNO PRI LITIJI, ŠTANGARSKE POLJANE, VELIKA KOSTREVNICA, VELIKA ŠTANGA, VINJI VRH, VINTARJEVEC, VIŠNJI GRM, VOLČJA JAMA, VRATA, ZA-GRIČ, ZAVRSTNIK, ZGORNJA JABLANICA. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se naše referendumsko območje izloči iz občine Litija v novo občino z imenom Šmartno pri Litiji in sedežem v Šmartnem pri Litiji?""
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
II.	Določitev referendumskega območja za izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini:
1.	Kot referendumski območji se določita:
a)	del občine Šenčur, ki naj bi se izločil iz občine Šenčur in priključil k sosednji Mestni občini Kranj in obsega območje naselja HRASTJE. Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
""Ali ste za to, da se naše referendumsko območje — Hrastje izloči iz občine Šenčur in priključi k Mestni občini Kranj?"
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
b)	Mestna občina Kranj, h kateri naj bi se priključil del sosednje občine Šenčur.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
""Ali ste za to, da se k Mestni občini Kranj priključi del občine Šenčur, ki
obsega območje naselja Hrastje?""
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
2.	Kot referendumski območji se določita:
a)	del občine Videm, ki naj bi se izločil iz občine Videm in priključil k sosednji občini Hajdina in obsega območje naselja LANCOVA VAS PRI PTUJU.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se naše referendumsko območje — Lancova vas pri Ptuju izloči iz občine Videm in priključi k občini Hajdina?" Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
b)	občina Hajdina, h kateri naj bi se priključil del sosednje občine Videm.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi: "Ali ste za to, da se k občini Hajdina priključi del občine Videm, ki obsega naselja Lancova vas pri Ptuju?"
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
3.	Kot referendumski območji se določita:
a)	del občine Železniki, ki naj bi se izločil iz občine Železniki in priključil k sosednji občini Škofja Loka in obsega območje naselja SV. LENART Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
""Ali ste za to, da se naše referendumsko območje — Sv. Lenart izloči iz
občine Železniki in priključi k občini Škofja Loka?"
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo
PROTI.
b)	občina Škofja Loka, h kateri naj bi se priključil del sosednje občine Železniki.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
""Ali ste za to, da se k občini Škofja Loka priključi del občine Železniki, ki
obsega območje naselja Sv. Lenart?""
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
III.	Glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 07. aprila 2002.
IV.	Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se šteje 1. marec 2002.
V.	Za izvedbo tega odloka skrbi Republiška volilna komisija.
VI.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 005-01/95-4/30 Ljubljana, dne 26. februarja 2002
B)
Na dan glasovanja 07. aprila 2002 so volišča odprta od 07.00 do 19.00 ure.
Volivci, ki bodo na dan glasovanja, 07. aprila 2002, odsotni iz kraja stalnega prebivališča, lahko glasujejo predčasno na sedežu občinske volilne komisije v sredo, 03. aprila 2002, med 09.00 in 17.00 uro. Številka: 10-6/00-07/02 Datum: 14.03.2002
Republiška volilna komisija Ljubljana, Slovenska 54
Anton Gašper Frantar, l.r.
PREDSEDNIK
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
VINOGRAD prodam ali dam brezplačno v najem v Malem Okiču in sadovnjak. Tel. 774-27-91.
UGODNO PRODAM ali oddam v najem poslovni prostor 22 m2 v poslovni hiši Omega, I. nad., Osoj-nikova 3, Ptuj. Tel. 041 723-937.
VINSKO KLET v Zg. Gruškovja 9 s hišno številko, elektriko, vodo in vinogradom prodam. Tel. 02 33 23 484.
PARCELE v Gorišnici ob glavni cesti, na lepi lepi lokaciji, prodam. Tel. 041 394 360.
NAJAMEM dvosobno stanovanje ali manjšo stanovanjsko hišo z možnostjo kasnejšega odkupa na relaciji Ptuj - Majšperk. Tel. 031 772-977.
ODDAM V najem opremljeno trisobno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 031 825 805.
PRODAMO: hiše - Rajšpova; Aškerčeva; Sakušak nedokončana; Žabjak; Zg. Hajdina; Brstje; starejša Mala vas; Krčevina pri Vurbergu, v račun manjše stanovanje; atrijska Sakušak; Spuhlja, v račun stanovanje; Ptujska Gora 1- in 2-druž; Vitomarci; nedokoč-ana Placar; Cirkulane, atrijska Zg. Pristava, Aškerčeva s posl. prostori, Hajdoše; Zagojiči, Moškanjci
1	- in 2-druž; Hardek - Ormož; atrijska Šardinje; Majšperk - Lešje; starejša Bukovci; Draženci; nedokončana Prerad; Tavčarjeva; Jirš-ovci, V. Nedelja; Tibolci; Strjanci; Placar posl.-stanovanjska; Lesko-vec - Gradišča; atrijska Klepova itd. Stanovanja: nova takoj vse-ljiva 2-, 3- in 4-sobna. Gorišnica novo; 2-sobn. Orešje; 2-sobn. Dornava; 1 -sob. Kraigherjeva; 1-sob Ormoška; 2,5-sobn. Zg. Hajdina; 2,5-sobn. 5. prekomorske mansarda, vseljivo 1.6.02; 3-sobn. Ul. 25. maja mansarda, vseljivo 1.9.02; 3-sob. Rimska pl., v račun 1,5-sobn.; 3-sob. Podlehnik zelo ugodno; 4-sobn. Cankarjeva vseljivo julija; 4-sobn. 5. prekomorske pritličje možnost menjave za manjše; 4,5-sobn. 5. prekomorske. Vikendi: Runeč; Hrastovec	nedokončan; Hrastovec z manjšim zemljiščem; Prerad, Majski Vrh v račun stanovanje ; Strjanci, brunarica Krčevina pri Vurbergu itd. Kmetije: Krčevina pri Vurbergu; Lovrenc na Dr. polju; Majski Vrh; Mala Var-nica; Slovenja vas kurja farma s starejšo hišo zelo ugodno itd. Vrstne hiše - omejena količina. Prodaja parkirnih mest v garažni hiši posl. center Drava. Poslovne hiše: Grajena, Borovci, Brstje, Orešje, restavracija Vrazov trg; pisarniška prostora 45 m2 Lackova itd. Vse informacije dobite v posl. centru Domino, Trstenja-kova 5, I. nadst., vsak dan od 8. do 15. sreda do 17. ure sobota od 8. do 12. ure. Agencija VIKEND, Biš 8b, Trnovska vas, tel. 02 757 11 01, GSM 041 955 402, Domino
02	748 10 13, faks 02 748 10 14.
STORITVE
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
KNAUF (stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ). Armstrong in Dampa stropovi, pleskarstvo. TOMALES, s.p., Tomaž Lep, Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
30 LET SOBOSLIKARSTVO
-	PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje svetovanje
-	priporočamo se. Telefon 02/ 757-51-51, GSM 031 383-356.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
TRAKTORSKE GUME 11,2 x 28 cena 26.700; 12,4 x 28 cena 29.700; 14,9 x 28 cena 44.000; montaža brezplačna. Vulkanizer-stvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/ c, tel. 788 81 70.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
VINOGRADNIKI, POZOR!
Sidra, natezalnike, nosilce dobite pri kovinarastvu METLIČAR, Slavica Metličar, s.p., Potrčeva 28, Ptuj, vsak dan - cel dan. Tel.: 771-28-61.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, na zalogi več vozil, uredimo kredit ali leasing do 5 let. Prodamo: punto 55 S, 1995, astra 1.4 I, 1992, felicia 1.3 LXI,
1996,	matiz SE, 2000, megane 1.4 E RL, 1996,peugeot 106 XN,
1997,	baleno 1.3 GL, 1996, astra
1.4	I karavan, 1993, peugeot 106 XR, 1993, cordoba 1.8 GLX avtomatik, 1996, kia pride 1.3,
1998,	{koda felicia, 1999, hyundai coupe 2.0, 1998, renault 19, 1990, audi 80, 2.6, 1993, laguna 1.8 RT, 1997, lantra 1.8 GLS, 1995, tempra 1.6 IE, 1992, peugeot 106 XN, 1997, mazda 626 1.8 I kar., 1998, peugeot 406 2.0, 2000, AX 1.1, 1989, racer base, 1995, sephia 1.6 GTX, 1995, toyota hi ace 2.4 furgon, 1993, regata TD, 1988, ascona 1.6, 1985, tico SX,
1997,{koda	favorit 135 LX, 1994, rover 214, 1997, nexia 1.5 GL,
1998,	fiesta 1.3 I flair, 1996, sephia
1.5	LS, 1998 ... Posredovanje pri gotovinskem odkupu vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00.-550,_ www.avto.net/ auto.rak, auto-rakŽamis.net
JUGO 55, letnik 89, registriran do maja 2002, bele barve, dobro ohranjen, prodam. Tel. 02 706 10 38.
JUGO 45, letnik 89, registriran, potreben manj{ega popravila, zelo ugodno prodam. Tel. 040 298 879 po 20. uri.
RAZNO
STARINE, pohi{tvo, slike, ure, drobnarije kupim - plačam dobro. Tel. 779-50-10 in 041 897-675.
UGODNO PRODAJAMO stenske obloge debeline 12, 16 ali 20 mm, bruna ter talni pod od I. do III. kvalitete, možna dostava večje količine. Inf.: 03 576 23 45, GSM 041 647 234, Tin Les, d.o.o., Kri-ževec 18, 3206 Stranice.
ZBIRAM Pez figurice, plačam va{o ceno. Tel. 041 429-376, Mario.
KUPIM delnice TALUM Kidričevo. GSM 041 674-896.
OPAŽ in ladijski pod, bruna, smreka, I. klasa, z dostavo prodamo. Tel. 031 545-082. Andrej Lesjak, s.p., Lahona 4, 3000 Celje.
MIZARSKO kombinirko - cirku-larka, poravnalka in frezar prodam in su{ilnico za buče prodam. tel. 041 810 -604.
IŠČEM kakr{no koli delo (gospodinjska pomočnica, nega). Ponudbe na tel. 031 454-213.
ZLATE PRINAŠALCE prodam. Tel. 031 321-234.
STARO KREDENCO, jedilni kot, spalnico komplet, regal svetli, cisterno za kurilno olje in razno prodam. Tel. 02/ 62 92 315.
TRDA, me{ana drva, m3 4.000 sit, prodam. Tel. 757-05-31.
PO ZELO ugodni ceni prodam regal za dnevno sobo, dve postelji z jogijem, pisalno mizo, razne elemente. Tel. 767-64-51.
BELA TEHNIKA
VELIKONOČNA AKCIJA * V
sodelovanju s Tehnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elek-tro - Partner Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnej{o prodajo gospodinjskih aparatov: Candy, Rosieres, Miele, Blanco, od 25. 03 2002 do 31.03.2002 velikonočna akcija: - vgradni {tedilnik CI 4206/3 X - steklok. plo{~ PVS 604 HL X - 124.488,00 SIT CANDY; vgradni pomivalni stroj A 9010 -133.950,00 sit Candy; steklokerami~na plo{~a PVD 605 HLX 86.207,00 sit Candy; vgradna pe~ica F 311 x - 72.120,00 sit Candy; pralni stroj PS 1049 (1000 vtrl/min) -85.158,00 sit Candy; vgradni hladilnik z zamrzova. CIC 32 LE -104.538, 00 sit Candy; stekloke-rami~na plo{~a 3 plin 1 elektr. VM 41 PN - 117.192,00 sit Rosieres. Možnost pla~ila na 5 obrokov -~eke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 sit, obojestransko A 4: 12,00 sit). Obi{~ite nas.
DELO
INFOKOMERC, Danica Male-{ev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.
REDNO zapolitev dobi dekle v bistroju, za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Trgovina in bistro pri Ciglerju. Fanika Vrta~nik, s.p., Ravne 103, Šo{tanj, telefon 03 897-18-50 ali 041 613-070.
IŠČEMO ob~asnega delavca za opravila v vinogradu v Gradi{~u pri Cirkulanah. Tel. 031 388-178.
DEKLE ZA STREŽBO v gostinskem lokalu i{~em. "Green bar" Damijan Širovnik, s.p., Čopova 1, Ptuj, tel. 031 666-738.
ZAPOSLIMO ve~ zastopnikov za trženje revij. Delo je primerno tudi za starej{e in se opravlja v podjetju na Ptuju ali pa na domu. Tel. 040 722-079, Telemarketing, Vitjan Serdin{ek, s.p. Kvedrova 2, 2250 Ptuj.
SKUPINA USPEŠNIH TRŽNIH ZASTOPNIKOV širi dejavnostu tudi na Ptuju. Nudimo povprečni osebni dohodek 180.000, brezpla~no uvajanje v delo, timsko delo, možnost redne zaposlitve.
Pogoji: 3- oz. 4-letna srednja šola, veselje do dela z ljudmi, dinamičnost. Tel. 02/ 771-01-86 ali GSM 041 631 578, M-Forma, Milena Fras, s.p., Ptujska c. 118, 2208 Milavž.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) 23. 2. 2002
Jadranko Kusanović, dr. stom. ZA CVETKOV TRG PTUJ
ZIDARSTVO - FASADERSTVO Pulaj Naim, s.p.
hitro in kvalitetno izvaja vsa zidarska dela:
-	novogradnje
-	fasade - omete
-	polaganje tlakovcev in robnikov
-	dela po dogovoru Priporočamo se! GSM 041 731-222
IŠČEMO pomo~ za strežbo v baru Mari~ka, Podlehnik, Zakl 2 a. Marija Stojn{ek, s.p., tel. 768-27-11, 040 525 536.
NEPREMIČNINE
KUPIM parcelo ali hi{o na Ptuju ali v okolici do 3 km. Tel. 041 715-201.
75 AROV travnika v Dolanah prodam. Tel. 041 396-416.
V	NAJEM vzamem manj{e stanovanje v Ptuju, predpla~ilo. Tel. 040 865-547.
V	NAJEM dam posestvo vseh kultur, kasneje možen odkup. Tel. 757-39-11.
ZAZIDLJIVO parcelo Ptuj - Ki-car, zahodno pobo~je, prodam. Tel. 041 964-855.
POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT - možnost gostinske dejavnosti, ustrezna dokumentacija urejena, odli~na lokacija : ob glavni cesti Ptuj - Ormož, objekt in parcela v velikosti 500 m2 oz. 50 ar prodam. Informacije na GSM 041 739-217 nonstop, tel. 02 765-02 56 ali 57 od 7.00 do 15.00 pon. -pet.
MALO posestvo s kletjo Tur{ki Vrh, ob~ina Zavr~, prodam. Tel. 751-52-01.
V	NAJEM oddam poslovne prostore I. nadstropje, primerne za pisarne. tel. 031 480-374.
ZEMLJIŠČE s hi{no {tevilko, 31 arov, primerno za sadovnjak ali vinograd, na son~ni legi prodam. Tel. 041 936-471.
Haa.oHp.inz.^
mm---

—---------

POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE
jíiijjjoqjD
^gPřB pQ>pum

nakup do 50.000 SIT - darilni bon za 2.500 SIT nalcup nad 50.001 SIT- darilni bon za 5.000 SIT
18.3.-6. 4. 2002
RADIOPTUJ
89.8'gB.Z'l043HHz
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogoznišica 7, tel: 02/749 18 00
------mïïïïti-
Družbo a ČBSopisrro in radiisto dejavnost RADIOTEDNII^ d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptiy, tel.: 0g/74»34-10, 09/74934-37, faks: 08/749-3435, elektronska poŠta: nablralnlksradlotednllúl, spletne stranh http-7/www.raďlá&dnllcsl



A

m



éMlTToop
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 Makkovci tel. 02/788 81 <0, faks 02/788 81 61
Material za: elektroinstalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in velikostih - generalni uvoznik!
Prodaja in montaža
Mali oglasi
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE pred ne-snostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože So{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
SLAMO, seno z dostavo prodam. Tel. 041 678-386.
NESNICE, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan. Babinci 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
CISTERNO za gnojevko 2200 l prodam. Tel. 02 792 45 01.
ENOOSNO prikolico Tehno-stroj kiper, obračalnik Sip Šempeter, stre{no opeko Kikinda, okno za teraso 3,20 x 180 m, plastično luženi hrast prodam. Tel. 031 696-447.
SVINJO, TEŽKO okrog 160 kg, domače reje ter ročno sejal-nico za setev solate prodam. Tel. 740-83-15.
TEKSTILNA ZAŠČITA Danilo KELC s.p.
PoIJSKA cesta i/, PtUJ Telefon: 02/788-51-70
KROMPIR za seme, rdeči in beli, ter dva sadilca za sajenje krompirja: avtomatskega in polavtomatskega prodam. Tel. 790-02-81 .
SEMENSKI IN jedilni krompir sorte desire prodajamo. Jože Pe-r{uh, Lovrenc na Dr. polju 51 a, tel. 790-54-21.
KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo. Inf. na tel. 041 263 537.
VEČJO količino gnoja prodam. Naslov v upravi.
KOLJE, kostanjevo in akaciji-no, prodam ter kupim prednje uteži za traktor Deutz 4006. Tel. 719-51-77.
KRAVO, brejo osem mesecev, simentalko, in pra{iče, težke od 100 do 120 kg, prodam. Tel. 757-39-71.
KUPIM BIKCE za nadaljnjo rejo. Tel. 768-68-21
NESNICE, cepljene, hisex, stare 13 tednov, ter grahaste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, Cirkovce, tel. 792-35-71 .
IZDELOVANJE ZAŠČITNIH TEKSTILNIH OBLAČIL
NAREDITE BOLJŠI VTIS
OÁtO
€LMOMTd
\o.o.
&
grndb€nn
MCHnNizncun
ELCKTROMONTRZn
RLCKSRNDCR GRBROVEC s.p.
IZVRJnMO: - IZKOPC (boger, mini bager, JCB)
-	PR6BOJC C6STÍŠČ
-	POLRGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (konolizadjo, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NRBRCŽJC 12,2250 PTUJ, TCL: 02 / 748 18 90 FRKS: 02 / 774 21 51, GSM: 041 648 255.031 648 255
e-mail: tepo.ptuj@amis.net
AKCIJA od 21.3. do 4.4.!
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
doc Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU
REGAL "ATA"
d=4,05v=2,12
99.792 SIT
BARVI: JELŠA ali OREH
KUHINJA Gosia Stol "PISA" dolžina: 2,6 m barva: NATUR barva: BELI JESEN, ROBOVI BUKEV BUKEV ali OREH Navedeno blago je na zalogi! Cene In popusti veljajo od 21.3. do 4.4. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 20% DDV._
otroška trgovina
OTROŠKA POMLADNA OBLAČILA OD 0-16 LET V MAVRIČNIH BARVAH
AKCIJA:
IZPOSOJA FANTOVSKIH OBHAJILNIH OBLEK ZA SAMO 8.000,00 Sli
5% GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 3.000,00 SIT
Mojca RIhtar s.p., Lackova ul. 4, Ptuj, tel.: (02) 771 02 08
KUPIM pra{iča, težkega od 150 do 200 kg, ali menjam za dobro vino iz ormo{kega okoli{a. Inf. na tel. 041 897-010, med 19. in 20. uro.
KRAVO, visoko brejo, prodam. Re{ek, Star{e 23, tel. 688-13-81.
NEPREMIČNINE
POSLOVNI PROSTOR ob
glavni cesti Ptuj - Maribor, 180 m2, primeren za trgovino ali mir-nej{o obrt, oddam v najem. Tel. 041 669-322.
DVE GRADBENI parceli velikosti 10 arov v Novi vasi pri Mar-kovcih prodam. Tel. 766-43-11.
NOVO
* ženske In mladinske elastične hlače na zvon NOVO za 4.500,00 SIT
* ŽENSKI KOSTIMI
že za 12.500,00 SIT plafib na OIRDKE, ČEKE,
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
VSELJIVO hišo, vinograd, smrekov nasad ob asfaltnih cesti v Gradi{čah 83, po{ta Cir-kulane, cene po dogovoru ali zmenjam za stanovanje. Stanko Hercog, Hercegova ul. 3, Ptuj, tel. 787-88-30 ali 041 328-440.
NJIVO v Podvincih prodam. Inf. na tel. 746-28-61.
VIKEND na Kogu pri Ormožu prodam. Tel. 041 672-449.
1,5-SOBNO stanovanje 43,44 m2 v bližini {olskega centra na Ptuju prodam. Tel. 031 870-245.
Ko t-voje si zaželimo blizine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe, dragi sinek, več med nami ni.
V SPOMIN

V ponedeljek, 25. marca 2002, minevajo štiri leta, odkar nas je mnogo, mnogo prerano zapustil dragi sinek in bratec
Jožek Pihler
IZ TRNOVSKE VASI 15
1992 - 1998
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu poklanjate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: ati, mamica in sestrica Anemari
Ljubil si delo in življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
V SPOMIN
Zelo boleč je bil 16. marec 2001, ko nas
je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Jožef Veronek
NA POSTAJO 50
Vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke, iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
	OGLASI IN OBJAVE
	
Tiho, tiho si Uvela, a še tiše si trpela. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar nas druHi.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage, ljubeče mame, babice in prababice, sestre, tete, svakinje, botre, ta{~e in dobre sosede
Marije Kokot
IZ TURŠKEGA VRHA 70
se z žalostjo v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče ter darovali za svete maše.
Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Posebej hvala govornikoma g. podžupanu Vesenjaku in ga. Hedi. Prav lepa hvala pevcem Kulturnega društva Zavrč za odpete žalostinke, moškemu zboru in ljudskim pevkam. Iskrena hvala dr. Mili Saftič in patronažnemu osebju ZD Ptuj, posebej sestri Idi, ki so svojim nesebičnim požrtvova-njem pomagale pokojni.
Tvoji najdražji: sin Slavko z družino, hčerka Darinka z družino in Darinka Kodri~ z družino
Minilo je že leto dni, dragi oče, kar te več med nami ni! Ugasnila luč nam je življenja, se prižgala luč spomina.
V	srcih pa ostala tiha skrita bolečina.
V	SPOMIN
19. marca 2002 mineva leto, ko nas je za vedno zapustil oče in dedek
Damijan Zorec
IZ BIŠA 18
Vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče, s toplo mislijo postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
Po hudi in mučni bolezni nas je v 70. letu zapustil naš dragi mož, ata in dedek
Anton Tetickovic
IZ MOŠKANJCEV 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sveče, za svete maše ali cerkev.
Hvala g. župnikoma I. Holobarju in A. Trunku za pogrebni obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in govorniku g. Francu Trunku. Hvala pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma.
Žalujoči: žena Marija, Jože in Marta z družinama
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, sestre, tašče in babice
Kristine Miložic
roj. Vindiš
IZ POBRE@JA 10, VIDEM PRI PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli sožalje in nam stali ob strani. Hvala osebju Doma upokojencev Ptuj, osebju internega oddelka SB Ptuj. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred ter podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Hvala sodelavcem Asfaltov Ptuj, MTD Majšperk in LD Leskovec, zakonski skupini Peter Skala in ga. Bernardi Sipoš za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sinovi: Milan, Janko in Franc z družinama
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Grandla
IZ GRAJENŠČAKA 20
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sveto mašo ter nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala gospe Veri za molitve in govor, gospodu župniku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem in pogrebnemu podjetju Maher.
Vsi njegovi
Eno leto na grobu tvojem
sveče že gorijo,
v žalostnih očeh
pa solze se iskrijo,
v naših srcih bolečina je skeleča,
saj s teboj v grob
odšla je naša sreča.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 22. marec, ko si nas pred enim letom zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Ferdinand Ploj
IZ DRBETINCEV 4
Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
V žalosti: Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, svaka in strica
K	■	■	«V
Franca Pintarica starejsega
IZ MAJŠPERKA 101
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku Janku Frangežu in patru Maksu Klajnšku za opravljen pogrebni obred, pevcem, govornikoma za tople besede slovesa in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: žena Tilika, sin Franci z družino in drugo sorodstvo
Minilo žalostno je leto dni,
odkar te več med nami ni,
ostala je praznina, a v srcih bolečina,
odkar utihnil je tvoj glas
in srce tvoje ne bije več za nas.
SPOMIN Mariji Murko
IZ APAČ 29
20. marca je minilo leto, odkar si se tiho poslovila od nas, draga mama in babica.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in z lepo mislijo počastite spomin.
Tvoji najdražji
Skromno si živela, a v življenju mnogo pretrpela.
V SPOMIN
Barbari Žuran
IZ ZASADOV 5, DESTRNIK
V nedeljo, 24. marca, bo minilo leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga žena, ljubeča mama, babica in tašča. Hvala vsem, ki prižigate svečke, nosite cvetje ter postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večni bo spomin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
Janeza Fijana
IZ ZABOVCEV 9
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v naših najtežjih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter pisne in ustne izraze sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, hvala vsem govornikom, pevcem, gasilskim društvom, posebno PGD Zabovci, pogrebnemu podjetju MIR in gostišču Ambiente.
Žalujoči: vsi, ki ga imamo radi
KIDRIČEVO / 101. pomlad marije unuk
Z dobro voljo do zdravja in visoke starosti
Nasmejana 101-letnica Marija Unuk ob čestitki kidricevskega župana Alojza Špraha. Foto: MO
V lepem in sončnem petkovem popoldnevu 15. marca je delegacija občine Kidri~evo z županom Alojzem Šprahom na čelu skupaj s krajani Pongrc in krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce obiskala najstarejšo občanko Marijo Unuk, ki je ta dan praznovala že 101. rojstni dan.
Najstarejša občanka kidričev-ske občine je bila rojena v Pon-grcah, sedaj pa živi pri hčerki Viktoriji Unuk v bloku sredi Kidričevega. Kljub visoki starosti je svoje goste dočakala z nasmehom na obrazu, saj so ji ob čestitkah izročili še šopek cvetja, nato pa se z njo lep čas zadržali v prijaznem pogovoru.
Kljub sto in eni pomladi je Marija Unuk ostala bistrega uma in dokaj zgovorna. Med drugim nam je zaupala, da je v življenju vedno ljubila skromnost in da je bila najraje dobre volje. Rojena je bila v Gornjih Pleterjah kot tretja od osmih otrok pri hiši. V osnovno šolo je hodila k Lovrencu na Dravskem polju, leta 1926 se je poročila v Pongrce, od leta 1951 je vdova, saj je mož dokaj mlad umrl, danes pa jo poleg treh hčera razveseljujejo še trije vnuki in štirje pravnuki.
Ko smo jo povprašali, čemu pripisuje tako visoko in razmeroma lepo starost, je brez odlašanja dejala, da jo pred staranjem varujeta dobra volja in ljubezen. In Pongrčani vedo povedati, da je bilo obojega v kmečki hiši Marije Unuk vedno dovolj; vedno ju je znala deliti tudi drugim - svojim najbližjim, prijateljem, sosedom in znancem. Tudi sedaj, na stara leta, ko si dneve krajša s prebiranjem časopisa, poslušanjem radia in ob večerih z gledanjem televizije.
Srčno ji želimo, da bi ostala taka še naprej, ob visokem jubileju pa ji veljajo iskrene čestitke in najlepše želje tudi iz našega uredništva. Še na mnoga zdrava in srečna leta, draga Marija Unuk, in na svidenje na 102. rojstnem dnevu!
M. Ozmec
Kulturni križemkražem
TRNOVSKA VAS * Učenci in čiani kolektiva soie vabijo mame, babice in žene na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo v ponedeljek, 25. marca, ob 17.uri v domu krajanov.
PTUJ * V ponedeljek, 25. marca, bo ob 19.30 v giedaiišču predstava A. R. Gurneya Ljubezenska pisma. Za ženske je vstop brezplačen, mo{ki imajo vstop v obleki in kravati.
DORNAVA * Otroci iz vrtca in male {ole ter osnovne {ole pripravljajo v sredo, 27. marca, ob 18. uri proslavo ob materinskem dnevu.
DORNAVA * Člani TED so pripravili veliko prodajno velikonočno razstavo, ki bo v četrtek, 28. marca, od 14. do 20. ure in v petek, 29. marca, od 12. do 20. ure v va{ki kulturni dvorani v Dornavi. Na voljo bodo: pisanice vseh vrst, velikonočni aranžmaji
PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča bo 28. marca ob 17. uri Pravljica z jogo. Vabljeni otroci od četrtega leta dalje.
PTUJ * V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča je odprta razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca z naslovom Figure. KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. in 20. uri ogledate film Ful gas 2, prihodnji teden pa ob 18. uri Ljubezen je slepa, ob 20. pa Nikogar{nja zemlja.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
če Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Več oblačnosti bo na vzhodu, kjer niso izklju~ene ob~asne rahle padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne pa od 15 do 20 stopinj C.
Obeti
V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo nastale kratkotranje plohe. Pihati bo začel severni veter, nekoliko se bo že ohladilo. Vsoboto bo še hladneje, severni veter se bo okrepil. Možne so posamezne kratkotrajne plohe.
Kulturni križemkražem
STOPERCE, PTUJ, HAJDINA, KUNGOTA, MAJŠPERK, GRAJENA, VIDEM, MARKOV-
CI * Od 21. do 24. marca bo v organizaciji Območne izpostave Ptuj JSKD Območno srečanje gledaliških skupin. Letos bo svoje gledališko ustvarjanje predstavilo osem ljubiteljskih skupin kulturnih društev: iz Sto-perc (Domen), Ptuja (En prišparan jurij), Hajdine (Sreča na upanje), Kungote (Vaške afere), Majšperka (Manevri), Grajene (Trije vaški svetniki), Vidma (Samorastniki) in Vitomarcev (Davek na samce). STOPERCE * Dramska skupina KPD Sto-perce vabi na ogled ljudske igre Josipa Jurčiča Domen danes, v četrtek, 21. marca, ob 17. uri v domu krajanov Stoperce. PTUJ * Danes bo ob 18. uri v dvorani gimnazije Ptuj javna generalka za koncert Komornega moškega zbora Ptuj za srednješolce. Jutri pa bo ob 19. 30 koncert omenjega zbora pod vodstvom Franc Lačna.
SLOVENSKA BISTRICA * Dramska sekcija DPD Svoboda se letos predstavlja s komedijo Leslieja Stevensa Zakonski vrtiljak. Predstave bodo še danes, 21., in jutri, 22. marca, ob 19.30 uri v dvorani doma Svobode (kinodvorana).
PTUJ * Jutri (v petek) bo v organizaciji Območne izpostave Ptuj JSKD v gledališču ob 11. uri območno srečanje plesnih skupin. Predstavile se bodo skupine OŠ dr. Ljudevita Pivka, Vrtca Ptuj, dve skupini OŠ Boris Kidrič Kidričevo, OŠ Gorišnica, OŠ Martin Kores Podlehnik, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Mladika Ptuj in dve skupini Plesnega kluba Mambo.
PTUJSKA GORA * V galeriji Paleta bosta od petka odprti razstavi izdelkov umetne obrti Karmen Menoni in slike Veronike Rakuš iz cikla Prebujenje. Galerija je odprta ob petkih od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 10. do 12. in od 15. do 20. ure ali po dogovoru (tel. 794 31 41). HAJDINA * Dramska skupina KPD Hajdina uprizori v petek, 22. marca, ob 17. uri v prosvetni dvorani Hajdina komedijo v štirih dejanjih Sreča na upanje. DESTRNIK * KUD in osnovna šola prirejata jutri ob 18. uri v večnamenski šolski dvorani prireditev ob materinskem dnevu. Nastopili bodo učenci, destrniški oktet, društvena folklorna skupina, pevke Turističnega društva Destrnik in Spominčice iz Ptuja.
KOLNKI[TA * V petek, 22. marca, bo ob 20.30 potopisno predavanje Jadranje iz Portoroža do Tunisa.
PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj vabi otroke in starše na Muzejski vikend, ki bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. marca, od 10. do 13. ure na ptujskem gradu. Izdelovali bomo velikonočne piščančke. STOPERCE * KPD Stoperce in OŠ Stoperce prirejata 23. marca ob 16. uri v domu krajanov Stoperce proslavo ob materinskem dnevu.
MARIBOR * Prosvetno društvo Cirkovce se bo v soboto, 23. marca, ob 17. in 20. uri predstavilo v stavbi Uniona v Mariboru z veseloigro Jožefovi. ZAVRČ * KUD Maksa Furjana iz Zavrča bo skupaj z OŠ Zavrč pripravil prireditev ob materinskem dnevu za žene, matere in dekleta v soboto, 23. marca, ob 18. uri v ki-nodvorani Zavrč. Sodelovali bodo otroci iz vrtca, učenci OŠ, gostje iz Hrvaške in člani KUD-a.
KOLNKIŠTA * V soboto, 23. marca, bo ob 21.00 komedija Hlebček guspe Lize - du-kazovanje, da je žemla res u tastar Lublan ratala. Igrajo: Saša Klančnik, Bojan Vister, Srečko Kermavner. Vstopnina: 200 sit. MARKOVCI * Mladi občine Markovci v nedeljo, 24. marca, vabijo na občinsko proslavo ob materinskem dnevu, ki bo ob 15. uri v kinodvorani občine Markovci. Nastopili bodo učenci OŠ ter dijaki in študentje te občine.
VIDEM * V nedeljo, 24. marca, ob 17. uri bo v občinski dvorani ponovitev Samo-rastnikov I? Voranca, s katerimi domača gledališka skupina sodeluje na območnem srečanju gledaliških skupin. GORIŠNICA * Gledališka skupina PD Ruda Sever Gorišnica bo v nedeljo, 24. marca, ob 19. uri v kulturni dvorani ponovila splet treh enodejank: Ljubezen ne pozna meja, Mutasti muzikant in Izgubljeni dežnik. KOLNKIŠTA * V nedeljo, 24. marca, bo ob 21.00 v okviru Retrospektive filmov Stanleyja Kubricka projekcija filma Lolita.
Vaše rabljeno vozilo prodamo na ugoden kredit T+4,75% ali leasing.
©nCDglGđCD©
BnESBUÊ
Avto Prstec d.e.o.,Ob Provi 3o, Ptuj, 02/782-3001^)50/613-310


• TRGOVINA •VODOVOD
O-.O-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812

TRGOVINA, STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in eieldrično orodje
•	vodovod in topiovod
•	ol(ovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinsia ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
CRNA KRONIKA
GORELA NENASELJENA HIŠA
V	noči na 14. marec je ob 23.10 uri zagorelo v nenaseljeni stanovanjski hiši v Zgornjih Jablanah v občini Kidričevo. Kljub posredovanju gasilcev se je ogenj razširil na celotno ostrešje in še na leseni del gospodarskega poslopja. Zaradi požara je na objektu nastalo za okoli 4.000.000 SIT škode. Vzrok požara policisti preiskujejo.
IZGUBIL OBLAST NAD MOTORJEM
14. marca ob 18.25 uri se je zgodila prometna nesreča, ko je R. D., star 27 let, iz okolice Ormoža vozil motorno kolo Kawasaki izven naselja Ptuj v smeri Dornave. Ko je pripeljal v oster levi ovinek, je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na desno bankino, kjer je najprej trčil v leseni snežni količek ob cesti, nato pa zapeljal levo izven vozišča na njivo, kjer je padel in se telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Materialna škoda znaša 250.000 SIT.
ZELO JE BIL ŽEJEN...
V	času od 13. do 15. marca med 18.00 in 10.00 uro je neznani storilec prišel do vinske kleti v kraju Vi-čanci, UE Ormož, vlomil vanjo in iz sodov iztočil okoli 1300 l mešanega belega vina ter ga odpeljal neznano kam. Lastnik J.M. je utrpel škode, ki po nestrokovni oceni znaša 300.000 SIT.
PREVROČA GRELNA BLAZINA
18. marca okoli 6.00 ure je zagorelo v spalnici stanovanjske hiše v kraju Zamušani. Lastnica A.B., ki je v času požara ni bilo doma, je pustila vključeno grelno blazino. Zaradi pregretja je prišlo do kratkega stika. Ogenj se je razširil na celotno spalnico, zgoreli so tudi kuhinjski elementi in dvoje vrat. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 900.000 SIT.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Helena Prejac, Runeč 57, Ivajnkovci - Spelo; Marinka Muzek, Sturmovci 26, Videm - Riko; Marjana Zupanič, Pergerjeva 1, Ptuj
-	Nika; Lojzka Bedenik, Plajnsko 9, Majšperk - Natalijo; Brigita Kmetec, Stogov-ci 12/a, Ptujska Gora - Leo; Anica Herceg, Mali Okič 56, Zg. Leskovec - deklico; Saša Stoeger, Vintarovci 45/c, De-strnik - Igorja; Alenka Helena Žmavc, Zagorci 66/b, Juršinci - Emo; Tatjana Ber, Slape 14/b, Ptujska Gora -Domna; Marjetka Rotar, Obrež 77, Središče ob Dravi
-	Patricijo; Irena Žirovnik, Spuhlja 7, Ptuj - Lariso; Aleksandra Ribič, Belšakova ul. 21, Ptuj - Alino.
Umrli so: Breda Marolt, Drenov Grič 186, rojena 1972 -umrla 10. marca 2002; Marija Plut, rojena Rodošek, Krčevina pri Vurbergu 73, rojena 1937 - umrla 08. marca 2002; Kristina Miložič, rojena Vin-diš, Pobrežje 10, rojena 1925
-	umrla 11. marca 2002; Marko Vrabl, Markovci 1, rojen 1920 - umrl 12. marca 2002; Elizabeta Janžekovič, rojena Kukovec, Bukovci 144, rojena 1911 - umrla 12. marca 2002; Danijel Horvat, Goriš-nica 53, rojen 1930 - umrl 14. marca 2002.

C,-