PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 112 (7005) TRST, sobota, 11. maja 1968 VČERAJ V PARIZU PRVI STIK PREDSTAVNIKOV^ WASHINGTONA IN HANOIA Prvi sestanek obeh delegacij je bi tehničnega in proceduralnega značaja Danes dopoldne bo sestanek v isti obliki, v ponedeljek pa bo plenarna seja z udeležbo kompletnih delegacij - V Sajgonu po kratkem premirju zopet hudi boji J Predsednik Tito pokrovitelj proslave na Primorskem goče to sejo označiti za pozitivno. Tako vsaj menijo bodisi v krogih ZDA kakor Severnega Vietnama po razgovoru, ki je trajal skoraj dve uri. Napoved, da bo današnji sestanek samo «omejen», je povzročila nekoliko presenečenja, zakaj vsi so pričakovali, da bo že danes plenarno zasedanje. Nekdo, ki je blizu vietnamske delegacije, je dal sledeče pojasnilo o stališču vietnamske vlade: «Mislim, da so v zadnjih tednih z vietnamske strani dovolj jasno poudarili, da želi Hanoj voditi ta pogajanja z največjo resnostjo. To so večkrat izjavili najvišji severnovletnamski voditelji. Predsednik vlade v Hanoju Pham Van Dong je to večkrat ponovil v intervjujih raznim listom in dopisnikom. Včeraj je to ponovil . PARIZ, 10. — Kmalu po 15. uri sta ameriška in sevemo-etnamska delegacija prispeli v Mednarodni center za konfe-®nce v Avenue Kleber. Če več kot eno uro so v bližini po-°Pja, ki je močno zastraženo, stale skupine oseb, da bi prisostvovale prihodu obeh delegacij. Časnikarjem pa je bilo ovoljeno čakati na cestnem hodniku nasproti glavnega vhoda a Posebno pregrajo. Delegaciji sta prispeli z zamudo kakih eset minut, in sicer je najprej g lsPela delegacija ZDA (štiri ose-v ’ P°d vodstvom Cyrusa Vancea. a čelu severnovietnamske delega-yJe (šest oseb) je bil polkovnik Ha f a,J Leu. Goste je sprejel visoki bkcionar francoskega zunanjega “unistrstva de Fossey veNv,i Stik med Američani in Se-, hlitni Vietnamci se je pričel z ro-.r^khjem med Cyrusom Vanceom 'y®i Podtajnik v obrambnem ml-“strstvu) ter polkovnikom Ha Van J aoth (stalni predstavnik severno-etaauMte vlade pri mednarodni RgZorstveni komisiji za Vietnam). L,er le šlo danes zgolj za prvi stik, pr je bil izključno tehničnega in tei°°e^uralnega znaCaja> sta Pi,|a na j u °beh delegacij namestnika še-8ev delegacij. V spremstvu de Fos-v ya ^a Vanče in Van Lau vstopila v vel'iko galerijo palače in od tu 2 ^lon štev. 5, ki je bil pripravljen s Prvi preliminarni razgovor. Prvi tor nek se je končal ob 16.55 in je rej trajal uro in 50 minut. Dele-sta sklenili, da se spet sesta-6ta jutri ob 10.30. „ Predstavnik delegacije ZDA Wil-Am1 .Jorden je povedal, da so bili ričani že danes pripravljeni za vPogajanja, medtem ko so Se-j/bt Vietnamci želeli preliminarni p tanek proceduralnega značaja, čel sPl°šnem prepričanju se pravo o konference ne bo pričelo pred SjT®deljkom. Med današnjim seliti °m je Vancea spremljal Phi-jU. Habib, pomočnik državnega ^tajnika za zadeve Daljnega njd°da. mdetem ko je imel polkov- avca. tgLptriSnji sestanek bo imel enak Itoi- in proceduralni značaj ka-v r današnji. Prva plenarna seja Verjetno v ponedeljek dopoldne. .Medtem ko so se v palači na snue Kleber pričeli preliminarni 1 je šef ameriške delegacije ta, vedno «važna senčna področ-glede namenov Severnih Viet-‘stricev. Vo sestanku s Severnimi Vietnam-ta j? Cyrus Vanče odšel v center “sk na ameriškem veleposlani-„pU ter je dal sledečo izjavo: cdstavniki obeh delegacij so se jJoAali od 15. do 16.45 danes po-tgf e ter govorili o postopku, ka-rn.fSa se bodo držali na prihod-dan seiah' To razpravo bomo napivali Jutrl ob 10.30. Danes po-v dne smo se sporazumeli, da se iLjfdnedeljek delegaciji zbereta j/npletno, z udeležbo veleposlanika » ffitnana ter šefa severnoviet-^Jnske delegacije Xuana Thuya.» Hm8? 8a vprašali, če bo seja v po-jweI.jek pomenila začetek pravih želi janJ, je Vanče odgovoril, da kaj °Stati Pri izjavi, ki jo je prav-1 J. P°dal, namreč da se bosta de-hu^iji sestali šef severnovietnamske delegacije ob svojem prihodu v Pariz. Na se-vernovietnamski strani so mnenja, da ne bo nikoli preveč priprav za pogajanja, o katerih se napoveduje — in to vsi priznavajo — da bodo zelo dolga in težka. Zaradi tega je bilo logično in naravno, da se pred začetkom razprave o vprašanjih samih pogajanj pripravi teren in da se v ožjem krogu rešijo vprašanja, navidez drugotnega pomena,ki jih je pač treba rešiti, zato da bi pozneje v preliminarni fazi pogajanja hitreje potekala.« Dopoldne je Averell Harriman s Cyrusom Vanceom, velposlanikom Shriverjem ter odpravnikom poslov Walnerjem prišel v francosko zunanje ministrstvo ob 11.10, da napravi vljudnosten obisk pri zunanjem ministrstvu. Obisk je trajal četrt ure. Ob 12.10 pa je prišel šef severnovietnamske delegacije Xuan Thuy. Spremljal ga je šef sevemo-vietnamske diplomatske delegacije v Parizu Mal Van Bo. ((Mirovna konferenca« za rešitev vietnamskega konflikta je danes v imiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiuiiiHiiiiiiiiuiiiiiimiimiimiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiii Napovedana sovjetska gospodarska konferenca Nobenih pojasnil o premiku čet na Poljskem Van Lau s seboj Ngyyena tiei»-‘“ VyJa ter Se dva druf?a so- v iponedeljek kom-b°- V odgovor na neko drugo i?anje Je dejal, da je zelo za- >aša z rezultati današnjega se- bcij glavni severnovletnamski tih 15tavnik na današnjih razgovo-ttaj Polkovnik Ha Van Lau, je posuj,’ da bo jutri proceduralni se-in da se bodo pogajanja a v ponedeljek. 0tua francoski televiziji je Van Lau da je bilo ozračje današ tnrt?a sestanka dobro. Isto je dejal cyrus Vanče. Ne da bi pove .Podrobnosti, je vendar dejal, es nlso govorili o dnevnem lri da so bili razgovori v an-Mirii ’ vietnamščini ln franco' Hej?1 predstavnik ameriške dele-j6 ,Je Je danes zvečer izjavil, da lbtb» a °Pravlti Se precej preli-64 arnega dela, toda dostavil je, čel go vidl vzroka, zakaj se ne bi W‘acUi v ponedeljek, ko bosta Mm etnl- lotili bistva problemov. teS. Pr°blemi, ki jih je še treba tie , ’ navajajo danes zvečer urad-ki naj bi jih uporabljali Mino Se’ da b°d° obveljale angle-41j a- vletnamščina in francoščina, ^ater sam° Prva dva — in še ne-t(iei(:a vprašanja, za katere bi se stit ' da pač niso važna (name-v delegatov okrog mize, vrstni tu .otvoritvenih govorov in celo It^ kartončkov in jezik na kartonč-$tQ' s katerimi naj naznačijo pro-o Posameznih delegatov. Sicer Ulji® slišati, da so že danes govo-iti d° nekaterih izmed teh vprašanj ^tprti50 delegati soglašali, da raz-treb& V1 noest okrog mize pač ni j,a Pripisovati nobene važnosti.) BogaPrav je šlo pri prvi seji «pred-tt6s Janj» o Vietnamu zgolj za pre-0(irn|Vprašanj tehničnega in proce-’ bega značaja, je vendar mo- MOSKVA, 10. — Agencija Tass je javila, da so odpotovali iz Moskve trije tajniki Gomulka, Kadar in Živkov, medtem ko se bo tajnik vzhodnemške partije Ulbricht zadr-šal v Sovjetski zvezi na krajšem oddihu na vabilo centralnega komiteja. Današnja «Izvestija» uradno sporočajo, da bo 14. maja v Moskvi pansovjetska gospodarska konferenca, ki je bila predvidena že dalj časa in ki so jo že večkrat prestavili. Na konferenci bo sodelovalo nekaj tisoč strokovnjakov za planiranje, gospodarstvenikov, znanstvenikov, vodilnih predstavnikov industrijskih in kmetijskih podjetij, predstavnikov vlade, sindikatov in partije, ki bodo obravnavali načine načrtovanja in vodstva gospodarstva. List tudi piše, da gre za izvajanje takozvane reforme Kosi-gina, pri čemer se gospodarstvo vodi na nov način in so dobila podjetja bistveno novo vlogo ter večjo samostojnost. Agencija Tass sporoča, da je v starosti 70 let umrl bivši načelnik sovjetskega generalnega štaba maršal Vasilij Sokolovski. VARŠAVA, 10. — Nobenih pojasnil ni bilo izdanih v zvezi z včerajšnjimi vestmi o premiku sovjetskih čet, odnosno o prepovedi potovanj tujcev po nekaterih najvažnejših cestah. Na vsak način Je danes stanje povsem normalno in so lahko zapadni diplomati in novinarji mimo obiskali kateri koli kraj na Poljskem. Vse kaže, da gre za neupravičene alarme, morda pa za manevre ruskih, poljskih in vzhodnonemških čet. O tem tudi sodijo po vesteh iz Prage, češ da gre za že v naprej dogovorjene manevre, ki bi morali biti na Češkem, ki pa so jih na prošnjo Dubčka na sestanku v Dresdenu prestavili na jesen. Po teh vesteh naj bi se manevri vseeno vršili brez sodelovanja češkoslovaških čet na Poljskem. Uradno so sporočili, da so odstavili državnega podtajnika za ke- mično industrijo Bronislava Taba-na. Uradna agencija sporoča, da so zavrnili ponovni vpis 70 študentom v zvezi z incidenti, ki so bili marca v Varšavi. Rektor je takrat odredil izključitev 37 študentov, za 11 pa je odredil disciplinske sankcije. Ostalih 1616 študentov štirih fakultet pa je moralo predložiti prošnjo za ponovni vpis. Te prošnje so poimensko pregledali in so 70 prošenj zavrnili. V Varšavi so danes izvršili smrtno kazen, ki jo je sodišče izrekto 24. decembra proti inženirju Jerzyju Stravvi, ki so ga dolžili, da je čpijoniral za CIA. Strawa je bil uslužbenec ministrstva za zunanjo trgovino in je za CIA zbiral vojaške in gospodarske informacije. PRAGA, 10. — V CSSR Je danes državni praznik in so vsi uradi zaprti ter listi niso izšli. Nobenih govoric ni bilo o premikih čet in so tudi radijske postaje oddajale povsem normalne praznične pro. grame. središču pozornosti vsega francoskega tiska. Generalni tajnik OZN U Tant je v neki izjavi izrazil odkrito upanje, da bodo razgovori, ki so se danes začeli v Parizu, koristni in da bodo dovedli do mirne rešitve tragične vojne v Vietnamu. SAIGON, 10. — Prva poročila so danes javljala, da je po petih dneh bojev v Sajgonu nenadoma spet zavladal relativen mir. Beležili so samo očiščevalne akcije v predmestju Cholonu. V južnovietnam-skih vladnih krogih so si to razlagali tako, da čete FNO niso dobile okrepitev in so se tiho umaknile. Kmalu pa se je pokazalo, da je mir trajal le malo časa in Američani in vladni južni Vietnamci so se morali krepko spoprijeti z več tisoči gverilcev, ki prodirajo v Cho-lon, da se tam združijo s tistimi, ki so že v tem predmestju. Prvič so ((zavezniki« uporabili proti četam FNO težko artilerijo ter proti njim streljali z 200-milimetrskimi granatami. Hudi boji so zlasti v bližini mosta v obliki Y. To je na j več ji sajgonski most. V zahodni periferiji mesta pri hipodromu so se ameriške čete spopadle z narodnoosvobodilnimi četami in so zaprosile pomoč letalstva. Letala pa so odvrgla bombe napalm tako blizu samih Američanov, da jih je bilo znatno število prizadetih z gorečo želatine. Ameriško letalstvo Je tuai včeraj napadalo objektive v Severnem Vietnamu. Severnovletnamski tisk poroča danes pod velikimi naslovi, da je bilo v sredo sestreljeno ameriško letalo «Phantom» v pokrajini Ha Thinh in s tem je bilo doseženo število 2900 sestreljenih ameriških letal. Listi tudi navajajo, da je bilo po Johnsonovi napovedi, da se bo bombardiranje zmanjšalo, 3324 letalskih napadov, medtem ko jih je bilo marca 2654. Aprila‘so zmetan Američani 15.000 bomb ter porušili okrog 5000 hiš in povzročili na stotine smrtnih žrtev. Res je, da so bila skoraj vsa ta bombardiranja južno od 19. vzporednika, vendar pa tudi ni manjkalo napadov bolj na sever. Radio Hanoj je objavil Izjavo FNO Južnega Vietnama, v kateri se zatrjuje, da štirih časnikarjev, ki so bili ubiti preteklo nedeljo v Sajgonu, niso ubili pripadniki FNO pač pa ((lutke Američanov«, to se pravi pripadniki južnovietnamske vlade. Ta je to napravila zato, da bi časnikarje preplašila in sejala sovraštvo. ((Južnovietnamske lutke« so vedno skušale časnikarje ovirati, da ne bi mogli pravilno poročati o dogodkih v Vietnamu, medtem ko je FNO vedno skušala tujim časnikarjem pomagati. Predstavniška zbornica Južnega Vietnama je odobrila zakonski načrt za splošno mobilizcijo moških med 18. in 38. letom. Načrt mora odobriti še senat. Jutri bo vlada izročila orožje 10.000 študentom, ki so v zadnjem času opravili tečaje. Študente bodo uporabili pri obrambi Sajgona. Japonska tiskovna agencija poroča iz Sajgona, da je bil v Sajgonu ustanovljen neki ((ljudski revolucionarni odbor«. Baje so ga ustanovili oddelki FNO, ki delujejo v prestolnici. ZA 25. OBLETNICO LJUDSKE VSTAJE Branko Babič in drugi člani odbora za proslavo sprejeti pri predsedniku SFBJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes v Beogradu sprejel člane odbora za proslavo 25. obletnice ljudske vstaje na Primorskem: Branka Babiča, Jožeta Boršt-nerja, Valerija Jahomina, Miloša šulina, Milana Vižintina in Cvetka Vodopivca. V prisrčnem razgovoru se ie predsednik Tito zanimal za napore za razvoj tega področja kot tudi za rezultate. ki so bili do sedaj doseženi. Člani odbora so ga obvestili o pripravah za proslavo, v kateri bodo sodelovali preživeli borci, prebivalci Primorske, člani odbora so prosili maršala, da prevzame pokroviteljstvo nad proslavo, kar je predsednik Tito z zadovoljstvom prevzel. Konferenca UNESCO o poučevanju zgodovine BEOGRAD, 10. — Med zaključki konference UNESCO o poučevanju zgodovine so ugotovili, da je treba zgodovino poučevati brez šovinizma in rasizma in da je treba pri tem podčrtati prispevek vsakega naroda k splošnemu razvoju. To je glavni zaključek, ki so ga sprejeli ob koncu tridnevne konference predstavnikov nacionalnih komisij UNE SCO Avstrije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Romunije. Učbeniki za zgodovino in zemljepis lahko znatno vplivajo na formiranje stališč mlade generacije in zaradi tega mera UNESCO podpirati vse akcije svojih članov, ki lahko izdajajo učbenike v smislu krepitve solelovanja. Udeleženci beograjskega sestanka so bili soglasni da je treba predvsem zainteresirati ministrstva za prosveto in druge odgovorne organe. Dogovorili so se tudi, da je treba v bilateralne sporazume in programe vnesti tudi določbe o medsebojnem izbi Ijšcjiju učbenikov zgodovine in zemljepisa. lllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllrlll«l^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1llllllnllllll^llllllllllllllllMUlllllllllllllllll PARRIJA JE ZASLIŠAL DRŽAVNI PRAVDNIK Saragat včeraj sprejel predsednika združenja odvetnikov Vodstvo KPI podpira Dubčka - Radijski most med Italijo in Nemčijo - Sindikalni sporazum v podjetju Fiat - Občinski svetovalci KD, PSI in KPI v Valdagnu umaknili ostavko RIM, 10. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel predsednika vsedržavnega združenja odvetnikov Vittoria Mal-cagnija, ki je govoril s predsednikom republike tudi v njegovem svojstvu predsednika vrhovnega sodnega sveta. Odv. Mal-cagni je podčrtal pomembno vlogo odvetnikov v sedanjem sodnem sistemu in njih podporo pri reformi zakonikov Predsednik republike je v svojem odgovoru omenil znane tradicije italijanskih odvetnikov in velik prispevek, ki so ga dali za ideale svobode in njihovo vsakodnevno delo, ki je bistveno za utrditev moderne družbe V tej zvezi je Saragat omenil 24 člen ustave, ki žago tavlja pravice do obrambe na vsaki stopnji sodnega postopka. Saragat je tudi omeni! ustanovo brezplačne obrambe, ki jo izvajajo odvetniki. Danes je namestnik državnega pravdnika Mario Pianura zaslišal senatorja Pat rij«, v zvezi z njegovimi obdolžitvami, da so policisti mučili študenta Antonina Russa. Parri je svoje obtožbe izrekel na tiskovni konferenci 30. aprila, še isti večer pa jih je generalno ravnateljstvo za javno varnost zanikalo. Danes se je Parri vrnil v Rim s potovanja v Milan in je potrdil svoje obtožbe državnemu pravdni-ku, kateremu je izročil del sporne- iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii NA BORZI ŽE OPAZNE POSLEDICE Hud poraz laburistov pri upravnih volitvah V 368 svetih je bilo izvoljenih 7.013 konservativcev in 3.967 laburistov LONDON, 10. — Včerajšnje u-pravne volitve v Angliji in Walesu so se zaključile z dramatičnim porazom laburistične stranke, ki je izgubila večino v triintridesetih u-pravnih svetih. Po prvih podatkih, ki so še nepopolni, so konservativci pridobili 1295 mest in izgubili 13, laburisti pa so pridobili 13 mest in izgubili 1282. Kar se tiče drugih strank, so ii-beralci pridobili 39 mest in izgubili 59, nacionalisti iz Walesa so pridobili dve mesti in izgubili eno, komunisti pa so pridobili dva mesti. V 368 svetih, za katere so izidi že znani, je bilo izvoljenih 7.013 konservativcev, 3967 laburistov, 541 liberalcev, pet komunistov, štirje Med zadnjimi krvavimi boji v Sajgonu nacionalisti iz Waiesa in 2.777 ne-odvisnežev. Se slabši je za laburiste položaj v Londonu, kjer so izgubili 637 mest in večino v šestnajstih upravnih svetih. Večino so ohranili samo v štirih svetih, medtem ko imajo konservativci sedaj večino v sedemindvajsetih od dvaintridesetih londonskih svetov. Angleški list «Daily Mirror«, ki izhaja dnevno v petih milijonih izvodov in ki Je do včeraj podpiral laburistično vlado, zahteva danes v članku, ki ga Je napisal lastnik lista Cecil King, ostavko vlade. King piše med drugim, da grozi državi najhujša finančna kriza v angleški zgodovini. Nepričakovani izidi volitev in Kingov članek so imeli takojšen odmev na denarnem in delniškem trgu. Tečaj funta šterlinga se je znižal za 19 točk, ravno tako so padle delnice z vseh področij. Konservativci so seveda zelo zadovoljni nad izidom volitev in zah tevajo ostavko vlade ter nove splošne volitve. Ministrski predsednik Harold Wilson je zvečer govoril po televiziji. Dejal je, da namerava laburistična vlada ostati na čelu države kljub včerajšnjemu porazu stranke. Omenil je, da je tudi leta 1965 njegova stranka doživela hud poraz na upravnih volitvah, deset mesecev pozneje pa si je na splošnih volitvah zagotovila trdno večino. Wilson je tudi odločno zanikal, da bi bila država na robu hude finančne krize. RIM, 10. Romunski zunanji minister Corneliu Manescu je prispel z letalom na letališče Fiumicino. Priletel je iz New Yorka, kjer se je kot predsednik skupščine OZN udeležil zasedanja varnostnega sveta. Z letališči, se je takoj odpeljal v romunsko veleposlaništvo. rnce, ki jo je napisal Russo. Parri je tudi povedal, kako so študenta mučili. V lej zv^zi je zanimivo pisanje tednika Espresso, ki navaja vrsto dokazov o grobem ravnanju policije s študenti in ki za take postopke ne obdolžuje toliko policijo kot vladne kroge, češ da ne gre za slučajne stvari, temveč za naloge, ki 'ili je policija izvajala na izrecni ukaz sodnih oblasti. Na današnjem sestanku vodstva italijanske komunistične stranke je Longo med drugim poročal o razgovorih s tajnikom češkoslovaške komunistične partije Dubčkom. Ponovno je izrazil popolno podporo obnovitvenemu procesu, ki ga vodijo češkoslovaški komunisti. Istočasno pa je zavrnil vse poskuse, da bi ~ blatenjem socialističnih držav preusmerili pozornost volitev od italijanskih vprašanj v zvezi z bližnjimi političnimi volitvami. V tej zvezi je Longo tudi obsodil lažne govorice, da je prišlo do premikov čet na Poljskem proti češkoslovaški meji. Longo pravi, da ta lažna kampanja dokazuje, kako vlada ni sposobna odgovoriti na kritike komunistov glede italijanskega položaja in glede stališč komunistov o vprašanjih socializma. Pri tem se gre tako daleč, da se u-stvarjajo razlogi za trenja s prijateljskimi državami in to izključno iz nizkotnih volilnih razlogov. Minister za pošto in za zveze senator Spagnolli je danes v Trentu otvoril radijski most med Italijo in Nemčijo. Na ta način bodo bistveno izboljšane telefonske in telegrafske zveze med obema državama, saj v zadnjem razdobju stalno naraščajo in to še zlasti med turistično sezono. Za gradnjo tega mostu so porabili milijardo 200 milijonov lir in premostili številne težave, saj je repetitor v Italiji postavljen na vrhu gore Gallina, ki je visoka 2.700 metrov in kjer so morali tehniki delati v mrazu 35 stopinj pod ničlo. Nova zveza ima več linij in jo bodo lahko podaljšali tudi proti nordijskim državam. Predsednik mešane znormce za države Latinske Amerike poslanec Ivan Matteo Lombardo je na občnem zboru izjavil, da se Je izmenjava v lanskem letu znižala za 8 odstotkov v primerjavi z letom 1965. Na današnji skupščini akdoni-stov podjeja «Magazzini Standa« so odobrili obračun s čistim dobičkom 3 milijard 196 milijonov lir. Lani so prodali za 223 milijard lir blaga in za 8,79 odstotka več kot predlanskim. Podjetje ima 129 prodajaln v 66 mestih. Plačilna bilanca je marca zabeležila pasivni saldo 3,5 milijona dolarjev, medtem ko je bila v istem mesecu lanskega leta aktivna za 39,7 milijona dolarjev. Danes je prišlo do načelnega sporazuma med federacijami vsedržavnih združenj kovinarjev in podjetjem Fiat o odprtih vprašanjih delovne pogodbe. Pogajanja so se pričela včeraj popoldne in so se v Turinu nadaljevala vso noč na sedežu združenja industrij cev. Dogovorili so se, da bodo za delavoe zvišali plače v višini 20 lir na uro in so določili novi delovni umik 45 ur tedensko, ki bo stopil v veljavo 1. julija Ves junij pa bodo delali po sedanjem delovnem urniku, ki je delavcem neugoden. Dogovorili so se tudi, da bodo prestavili praznik delodajalca, ki so ga vedno proslavljali 24. junija, na november. V Rossigiionu v bližini Genove je okrog tisoč delavcev zasedlo obe predilnici, ki sta pred stečajem in kjer grozi masovna odpustitev. Podjetji sta pod stečajno upravo že od lanskega junija. Vsedržavno tajništvo CGIL sporoča, da so suspendirali stavko u-službencev italijanskega Rdečega križa, ki bi morala biti od 11. do 13. maja. Uprava CRI je sindikalnim predstavnikom zagotovila, da bodo uredili normativna vprašanja honorarno zaposlenega osebja do 16. maja. Vendar pa stališče vseh sindikatov ni enotno in je bila danes stavka uslužbencev članov CISL in UIL. V Valdagnu so demokristjanski. socialistični in komunistični občinski svetovalca umaknili ostavke, ki so jih podali 26. aprila, ker policija ni izpustila 47 delavcev, ki so jih aretirali med neredi 19. aprila. Svetovalci vseh treh skupm so izjavili, da bi komisarska uprava predstavljala resno škodo za gospodarstvo celotnega področja in da se mora občinski svet predvsem ukvarjati z osnutkom zakona za tekstilno industrijo, ki ga bodo predložili v obravnavo novoizvoljenemu parlamentu. V Valdagnu je sedež podjetja Marzotto, kjer so bili do sedaj dokaj idilični odnosi po nekakem patriarhalnem sistemu, ki pa so se takoj porušili, ko je prišlo do težav v tekstilni industrija. Podjetje je skušalo uvesti nov akordni sistem, po katerem se je bistveno zvišalo izkoriščanje delavcev, istočasno pa bi se morale plače znižati skoro za polovico, grozili pa so številna odpusta. Prišlo je do stavk in 19. aprila do nerazumljivega policijskega napada na stavkajoče, čemur so sledile poulične bitke' ln nediskriminirani zapor 47 delavcev. Nekatere so izpustili, dobršni del pa je še vedno v zaporu. Naser je objavil nov statut Arabske socialistične zveze KAIRO, 10. — Predsednik Naser je z dekretom objavil nov statut Arabske socialistične zveze. Stranka bo morala zagotoviti načelo ko-legialnega vodstva in v nobenem primeru ne bo smela dovoliti, da se pojavi kakršna koli oblika diktature v okviru organizacije. Statut nadalje poroča, da morajo vsaj polovico osnovnih enot socialistične zveze in raznih reprezentančnih organov, ki morajo izvoliti udeležence kongresa, predstavljati delavci in kmetje. Predsednika stranke bo moral določiti kongres. Centralni odbor bo izvoljen za šest let. Izraelski zunanji minister Aba Eban, ki je na uradnem obisku na švedskem, je zopet ponovil, da se hoče Izrael z arabskimi državami direktno pogovarjati o miru. Izjavil je tudi, da je Izrael za to, da Jar-rlng nadaljuje svoje poslanstvo, čeprav doslej še ni bilo kakih uspehov. Študentje SFBJ solidarni s francoskimi študenti BEOGRAD, 10 - V Skopju se je danes začel kongres zveze univerzitetnih , študentov. Predsednik zveze Dada Lazovic je v svojem otvoritvenem govoru med drugim opozoril na vedno večjo razliko v številčnem razmerju delavskih in kmečkih otrok med univerzitetnimi študenti na eni strani ter otrok u-radnikov, profesionalcev, funkcionarjev in drugih na drugi strani. Na univerzi v Beogradu je bilo pred tremi leti 15,2 odst. delavskih sinov, sedaj pa jih je le še 12,4 odst. V Ljubljani pa je več kot polovica študer.tov iz družin uradnikov in profesionalcev, ki pa pred-stvaijajo le 8 odst. delovnega prebivalstva. Na medicinskih in znanstvenih fakultetah je samo 10 odst. delavskih sinov. S kongresa so navzoči poslali solidarnostno brzojavko študentom Sorbonne in študentom v Zahodni Nemčiji «v njih pravičnem boju proti zakonu o stanju pripravljenosti, ki ga je predložila Kiesinger-jeva vlada«. Zasedanje EFTA LONDON, 10. — V Londonu s« je daoaes nadaljevalo zasedanje ministrskega sveta evropskega področja za svobodno izmenjavo (EFTA), ki se je začelo včeraj. Predstavniki sedmih držav so danes razpravljali o bodočem programu mednarodne organizacije s posebnim poudarkom na področju polje-deljstva. Razpravljali so tudi o evropski združitvi ter o možnosti ko-. mercialnih pogodb z državami, gi so | včlanjene v EGS. Hlinili i ih im lunin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Innu tiiiiimiiiniiiii m milil mi im m miiiimmiiiiiiiiii mi Dvajset tisoč študentov demonstrira v Parizu PARIZ, 10. — Danes zvečer je bil Pariz skoraj popolnoma paraliziran od masovne protestne demonstracije, katere se je udeležilo čez dvajset tisoč študentov. Med demonstracijo ni prišlo do nika-kih Incidentov. Minister za nacionalno vzgojo Alain Peyrefitte je včeraj obljubil, da oo dal odpreti Sorbono, ki so jo zaprli po študentovskih neredih; kljub obljubi pa je ostala danes univerza zaprta. To dejstvo je sprožilo takojšnjo reakcijo študentov, ki so popoldne sklicali zborovanje na Trgu Denfert-Roche-reau. V prvih popoldanskih urah so se v raznih mestnih predelih začele zbirati velike skupine visokošolcev in srednješolcev, ki so v največjem redu prehodili mestne ulice in se zbrali na trgu, kjer je bilo napovedano zborovanje. Okrog 18. ure se je na trgu gnetlo okrog dvajset tisoč demonstrantov, med katerimi so bili tudi člani sindikata šolnikov višjih šol, ki so poslušali govore predstavnikov številnih organizacij. Ogromno število policistov je bilo nastanjenih po celem mestu. Policija je med drugim zastražila vseh devetnajst mostov čez Seno, da bi preprečili demonstrantom prihod na desni breg, kjer je med drugam sedež ameriške delegacije. Popoldne se Je sestala francoska vlada, da bi proučila zadnje dogodke v zvezi s študentovskimi manifestacijami. Kaj so odločili na sestanku, ni še znano. Nekateri opazovalci trdijo, da bo vlada verjetno sprejela nekatere študentov-ske zahteve, v prvi vrsti zahtevo po umiku policije iz latinske četrti, da bi vsaj delno pomirila duhove ter da bi preprečila nove demonstracije, ko se bodo v mestu vršila pogajanja med predstavniki Washingtona in Hanoia za mir v Vietnamu. BEOGRAD, 10. — Skupina rečnih vojaških enot jugoslovanske vojne mornarice je odplula v SZ. S tem bo vrnila obisk sovjetski rečni mornarici, ki je pretekli m«L sec priplula v Novi Sad. ATENE, 10. — Grška vlada )• sporočila ravnateljem listov, da ni več obvezno objavljati izjave in govore, ki jim jih dostavlja ministrstvo za tisk in informacije. Odtis« listov pa je treba predložiti še vedno cenzurnim uradom. — 2 — 11. maja Plebiscit v Z AR Na referendumu 2. maja, ko so Egipčani glasovali za ali proti političnemu «programu 30. marca«, je Naser že drugič po junijski vojni dobil zaupnico od Širokih plasti egiptovskega prebivalstva. Izmed 92 odst. volivcev, ki so se udeležili tega referenduma, ki je bil po svoji vsebini hkrati tudi plebiscit, se jih Je od teh 99 odst. Izreklo za predlagani program. Tega rezultata sicer bržkone ne moremo jemati povsem dobesedno, saj bd bilo spričo raznolikosti egiptovske družbe in različnih interesov posameznih plasti prebivalstva težko trditi, da Naserjevo politiko resnično brez pridržkov podpira tako velik del Egipčanov. Toda četudi si odmislimo del volivcev, ki so glasovali «za» zgolj iz oportunizma ali kakih drugih razlogov, lahko trdimo, da velika večina Egipčanov iskreno podpira Naserjev program, v upanju, da bo vnesel v egiptovsko politično in gospodarsko življenje več reda ln resnične demokracije. Predlogi, ki jih je obrazložil predsednik Naser v govoru po televiziji 30. marca, vsebujejo tudi nekatere elemente, ki bodo nedvomno osnova dolgoročnejše politike, vendar pa ti predlogi tvorijo predvsem kratkoročni akcijski program, ki naj bi ((mobiliziral ves naš vojaški, gospodarski in intelektualni potencial v prizadevanju, da bi osvobodili deželo in dosegli zmago«. Ključna točka tega programa je preosnova političnega življenja v okviru arabske socialistične unije, ki je vse doslej še zdaleč ni imela take vloge, kot bi bilo mogoče soditi po njenih razsežnostih — šteje 6 milijonov članov — In je bila po porazu deležna ostre kritike. Medtem ko je bila do junija možnost »prejemanja politične odločitve strnjena v rokah ozkega kroga na vrhu, na katerega so močno vplivale posamezne skupine pritiska, ki so se tvorile zlasti v vojski pa tudi v državnem aparatu, naj bi zdaj, ko so te skupine že v precejšnji meri -potisnjene ob stran, postala poglavitni aktivni tvorec politike arabska socialistična unija. Ta organizacija, ki je bila ustanovljena pred petimi leti in jo je v zadnjih treh letih vodil od zgoraj navzdol postavljen aparat, bo v prihodnjih mesecih dobila nove vodilne organe, ki jih bodo volili od spodaj navzgor — od osnovnih organizacij v vaseh, četrtih in tovarnah pa do nacionalnega kongresa, ki naj bi 23. julija izvolil centralni komite. — Medtem ko naj bi centralni komite poskrbel za organizacijo političnega avantgardnega Jedra v ASU in vodil nadaljnjo politično akcijo, bo nacionalni kongres, ki se bo sestajal vsake tri mesece, ((dokler ne bodo odpravljene posledice agresije«, konec letošnjega leta praktično prevzel dolžnosti nacionalne skupščine. Novo skupščino kakor tudi novega predsednika, bodo Egipčani izvolili šele, ko bo končana sedanja kriza. Ostali del Naserjevega programa daje smernice za sestavo stalne ustave — doslej jo Je nadomeščala nacionalna listina !z leta 1962 — ki naj bi dala Egiptu trden sistem demokratskih institucij, kakršen je tej državi močno manjkal. Prav to, da je bila temeljna zakonodaja v marsičem nedodelana in neurejena, je omogočalo interesnim skupinam, da so se preko mere in tudi na nedovoljen način vmešavale v politiko ln izkoriščale obstoječe megleno stanje za uveljavljanje svojih koristi. Program napoveduje tudi obsežne in korenite spremembe v državni upravi. Prvi korak k novi ((državi znanosti in tehnologije« je bila nedavna reorganizacija vlade; drugi tak korak bo sledil v teh dneh, ko bodo upokojili 12 veleposlanikov in 11 od 22 guvernerjev. Kot je dejal Naser v govoru 30. marca, «bodo to globlje spremembe, ne le zamenjava osebnosti... To bo v bistvu sprememba razmer in ozračja«. Tak program, ki je zasekal v najbolj boleče točke egiptovskega družbenega življenja, Je nedvomno obetaven; v nekem smislu je torej junijski poraz, ki je bil neposreden povod za napovedane spremembe, stimulativno vplival na egiptovski notranji nazvoj. Prav zaradi tega, ker je država tako rekoč v permanentni politični krizi, Je tudi pričakovati, da se bodo uresničevanja tega programa lotili z večjo zavzetostjo kot leta 1963, ko so volitve v organe ASU ostale sredi poti. To napovedujejo že tudi prvi ukrepi. Bilo pa bi preveč optimistično pričakovati, da bo novi program — četudi ga bodo morda formalno uresničili v napovedanem času — tudi vsebinsko zaživel tako naglo kot bi bilo želeti. Procesi preobrazbe egiptovske družbe potekajo počasi ln z mnogimi ovinki. Predsednik Naser Je, na primer, že 23. julija lani napovedal ustanovitev centralnega komiteja ASU, vendar se je moral štiri mesece kasneje opravičiti, da tega ni bilo mogoče storiti. Na eni strani Je temu počasnemu tempu krivo to, da Egiptu manjka sposobnih političnih kadrov, na drugi strani pa so stališča tudi znotraj ASU precej različna. Temeljni vzrok pa je v tem, da je Egipt večrazredna družba z Izredno široko razpeto družbeno lestvico in neogibno je, da je razreševanje konfliktov v taki družbi z «mimo revolucijo« dolgotrajno ln zapleteno. Tudi Naser sam vedno pogosteje poziva k strpnosti in opozarja, da se stvari ne morejo spremeniti preko noči. To ne velja le za notranje spremembe, marveč tudi za konflikt z Izraelom. Iz programa 30. marca, ki Je očitno tempiran na dobo nekaj let, je jasno razvidno, da Naser pričakuje, da bo Izraelska okupacija na Sinaju trajala še precej dolgo. Referen- dum, ki je bil, kot rečeno, hkrati tudi plebiscit, je sicer Izrekel zaupnico Naserjevi politiki za nazaj in tudi za naprej. Vendar ni pričakovati, da se bo Naserjeva politika glede konflikta z Izraelom v bližnji prihodnosti bistveno spremenila. Ne le izraelska nepopustljivost in neenotnost arabskega sveta, marveč tudi pritisk egiptovskega prebivalstva, ikl ga je junijski poraz zadel v živo, mu onemogoča, da bi se zavzel za politično rešitev v taki meri, kot bi morda sam želel. Tudi iz njegovih zadnjih govorov, ki govore na eni strani o strpnosti, na drugi strani pa o neizogibnem novem spopadu, je razvidno, da se bo Naser tudi v prihodnje držal osnovne linije, ki bi jo v nekaj besedah lahko označili takole: pripravljeni smo sprejeti politično rešitev v skladu z resolucijo varnostnega sveta in z našimi nacionalnimi interesi, hkrati pa se intenzivno pripravljamo na nov spopad. Pri tem bo slej ko prej poudarek na slednjem, dejanski pa bržkone na prvem. Prizor iz Baranovičevega baleta «Lectovo srce«, s katerim se bo reška opera predstavila prihodnji četrtek v Kulturnem domu tržaškemu občinstvu I |H,,II,II|,1|I1|||||||||HH||||||||||||||||,|||||„|,||,,|„|,,|||||I||11|||,||||||||1||||||||H||||||||||||||||,|||||,||||1||||1|,|1,|I|(1111||„11||I(1|1|1|||||||111|111||111111I111111.H I I I I H I II | | I I I I I I I I I I I 111 11 I I I I I I I I I I | 1 | | | | I I I 11 I I I H I I H I I I I I I I I 11 VEDNO MANJ ZADOŠČENJ ZA DRZNE «PRESAJEVALCE SRC» Tudi Reynes, drugi Francoz s presajenim srcem umrl V Houstonu se je zdruvstveno stanje Johna Stuckivisha močno poslabšalo MONTPELLIER, 10. — Joseph Reynes, ld so mu v sredo presadili novo srce, je danes umrl. Popoldne se je njegovo zdravstveno Thomas, mož z novim srcem, že vstaja in hodi stanje močno poslabšalo in dr. Ne-gre, ki ga je operirali, je pripomnil, da bolnik odgovarja v vedno slabši meri. Med drugimi so se pojavile težave pri dihanju, zaradi česar so se morali zdravniki predati usodi. Smrt je napovedal že prof. Ne-gre, ki je pripomnil, da so bili predvsem zaradi začetnega zdravstvenega stanje pacienta pripravljeni na neuspeh in da so pričakovali prej poraz kot zmago. Vendar za Rejmesa ni bilo druge rešitve, ker bi ga lahko rešili edinole s presaditvijo. Kirurg Je izjavil, da se je poslužil operacijske tehnike dr. Shumwaya in da je lahko izvedel presaditev zaradi razumevanja družine pokojnega Ar-mangerja in darovalcev krvi zelo redke skupine. Dr. Negre je potrdil, da bodo verjetno nove presaditve srca v Montpeliieru, v Franciji In tudi drugod po svetu ln da bodo prav gotovo še zabeležili neuspehe. V Houstonu se je stanje 62-let-nega Johna Stuckwisha, ki so mu presadili srce v torek zvečer, poslabšalo. Zdravniki so stalno ob njegovi postelji, vendar je pacient še vedno pri polni zavesti. 47-letnemu Everettu Thomasu, ki je bil operiran prejšnji petek, pa se zdravstveno stanje postopoma izboljšuje. Mož je v svoji sobi, kjer ima telefon in televizor, že vstal. To je danes storil sam brez pomoči bolničark. iiMfiiiiiiiiiituiiii u m tiiiiiiiiiii mi n milini mini ii iniuini 1111,11 ti ii,ii ii„iiIII„i1,,ll„ii,i„lllllii„„lll„liiilli France Planina: Jugoslavija V zbirki Človek in narava je založba Mladinska knjiga ob sodelovanju založb Vuk Karadžič v Beogradu, Forum v Novem Sadu in Prosvetno delo v Skopju izdala že dalj časa napovedano knjigo o Jugoslaviji. Napisal jo je znani slovenski geograf, profesor France Planina ob sodelovanju univerzitetnega profesorja, zgooovinarja dr. Metoda Mikuža, ravnatelja ljubljanskega etnografskega muzeja dr. Borisa Kuharja in profesorja Draga Ulage. Obilo barvanih ilustracij sta prispevala akademska slikarja Ive Šubic in Jože Ciuha, sodelovali pa so pri njej še drugi predstavniki založbe. Velika knjiga leksikonskega formata s skoraj dvesto stranmi je torej zdaj na knjižnem trgu, da zapolni vrzel v tovrstni literaturi. Knjig, ki bi govorile o naši državi, ki naj bi v preprosti, jasni besedi razlagale najrazličnejše pojave in pojme ter z najpotrebnejšimi podatki predstavljale našo domovino, nimamo na trgu. Tovrstnih del imajo drugi narodi dovolj, pri nas pa ni niti posebnega zanimanja niti prave pobude. Potrebe po takih delih pa vsekakor obstoje, čeprav je knjiga Franceta Planine namenjena v prvi vrsti mladim bralcem bo njena koristnost mnogo širša, saj jo bodo s pridom uporabljali ne samo dijaki, ne samo mladi ljudje, temveč tudi šolniki, pa vsi tisti manj zahtevni bralci, ki se žele poučiti o raznih vprašanjih s področja geografije, gospodarstva, družbene ureditve in preteklosti naše države. Knjiga o raznih pojavih, vprašanjih in institucijah, o preteklosti, gospodarstvu in kulturi Jugoslavije pripoveduje nazorno, preprosto, v lahkem pripovednem in rahlo poučnem slogu. Tekst dopolnjujejo številčni in zgodovinski podatki, ki niso preobširni, ki torej zato ne obremenjujejo teksta, ki pa vendar dajejo bralcu najpotrebnejše stvarne, konkretne podatke. Prav gotovo je bilo osrednje vprašanje knjige, kako najti ustrezen način posredovanja snovi, obenem pa najti ustrezno razmerje med pripovednim tekstom in številčnimi podatki. Avtor je vsekakor oba problema ustrezno rešil, čeprav najbrž ni imel lahkega dela. Pripo-vednost, neposrednost in zanimivost, to so prav gotovo odlike teksta, številčni podatki pa so gotovo le najnujnejši. Zato ti tistemu, ki bi si želel točnejših, obširnejših informacij knjiga seveda teh ne bo mogla posredovati v zadostni meri. Koristila pa bo, kot rečeno, predvsem mladini, odraslim bralcem pa za splošne informacije. Poudarili bi še nekaj: Knjiga obravnava Jugoslavijo kot celoto iv ne ločeno niti po narodnostih niti jo republikah, kar je edino prav. Knjiga o Jugoslaviji ima tri dele. Prvi del nosi naslov Država in pokrajina, razdeljen pa je na več poglavij. V njih pripoveduje avtor o legi Jugoslavije, mejah, sosedih, gorah, rekah, otokih, morju, o našem rastlinstvu in živalstvu, skratka o vsem tistem, kar nam sicer posredujejo cbičajni zemljepisi. Drugi del z naslovom Državljani je obširnejši. Uvaja ga pet poglavij, ki jih je napisal dr Metod Mikuž in ki govore o preteklosti naših narodov. Razumljivo je, da zaradi skromnega obsega predstavljajo ta poglavja le kratek pregled zgodovine naših narodov. V naslednjih poglavjih nam France Planina pripoveduje o borbah za svobodo, o slabi dediščini preteklosti, o povojni izgradnji, o današnji ureditvi. Pripoveduje nam o naših narodih, izseljencih, o mestih, vaseh. Zadnja štiri poglavja je prispeval dr. Boris Kuhar, posvečena pa so etnografiji. Govor je o kmečkih hišah in vaseh, o ljudskih nošah in ljudskih plesih, posebej pa avtor opozarja še na nujnost spoštovanja spomenikov ljudske kulture. Najobsežnejši je tretji del knjige, ki govori o gospodarstvu Naslov tega dela knjige ie Delo in oddih. Vrsta poglavij govori o kmetijstvu, živinoreji, vinogradništvu, rudarstvu, industriji, podrobneje tudi o posameznih industrijskih panogah, pa o cestah, železnicah mornarici, radiu, trgovini, turizmu. Nekaj poglavij skromno govori tudi o kulturi, kulturnih ustanovah, dve poglavji, ki ju je napisal Drago Ulaga, pa nas seznanjata s telesno vzgojo, posebej še s smučanjem. Knjigo zaključuje kratko poglavje o naši armadi. Snovi je torej v knjigi obilo, vprašanje je, če ni bilo določenim panogam posvečenega preveč, drugim pa premalo prostora. Res pa je, da ni bilo lahko napisati knjigo, ki naj bi povedala vse o naši državi in ki naji bi bila ne samo zemljepis, temveč tudi knjiga gospodarske geografije, neke vrste priročnik s številčnimi podatki, knjiga o naši preteklosti, niši kulturi in obenem še etnografija. Glede na to, da knjiga nudi izobraženemu bralcu premalo bo, kot je to tudi njen poglavitni namen, koristila predvsem mladini. Ta pa bi. v njej našla) dovolj snovi pa tudi ilustracij, ki jo bodo pritegovale. Te so sicer malce barvno monotone in za določene prizore (na primer pri prikazu prizorov iz industrijskih objektov) povsem ne ustrezajo. Knjigo in njen tekst pa vsekakor dopolnjujejo in ga delajo privlačnejšega. Sl. Ru. Dr. Cooley, pionir operacijske tehnike «odprtega srca« Stuckwishevo stanje se je poslabšalo zaradi bronhitisa. Kaže, da imunološka zdravila povzročajo, te motnje. Vrhutega je bil Stuck-wish v ternutku operacije skoraj mrtev, zaradi česar ni bilo nobenega jamstva, da si bo z novim srcem opomogel, že samo dejstvo, pravijo zdravniki, da je mož, ki je bil skrajno šibek, preživel operacijo, je velik uspeh. COSENZA, 10. — Oseminštiridesetletni brezposelni težak Giuseppe Marozzi iz S. Lorenzo del Val-lo, kakih 30 km od Cosenze, je danes s samokresom ubil 28-letno ženo njegovega znanca Lino Pelli-cori in nato zbežal domov, kjer je izvršil samomor. Marozzi je pri. šel domov k Luigiju Morroneju, katerega je hotel prositi, da bi mu poskrbel kako delo. Ker je našel doma le njegovo ženo, se je vse- bolnišnice, kjer se je zdravil rano s strelnim orožjem v glavi, ki so mu jo povzročili med pretepom v nekem baru. RAZOČARANJE V NADISKI DOLINI Zapostavljanje načrta čedadske industrijske cone PALERMO, 10. — Tridesetletni uradnik Giuseppe Gambino iz Palerma je danes zasačil 33-letnega zidarja Benita Di Dio v trenutku, ko je delal spolzka dejanja pred njegovima 9 in 6 let starima hčerkama. Gambino je stekel domov, se oborožil z lovsko puško, s katero je ustrelil Di Dia v trebuh. Slednjega so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam. Gambina, ki se je po dogodku vrnil domov, so aretirali karabinjerji, ki so ga odpeljali na zasliševanje. Skoraj tri milijarde lir, ki jih je dežela nakazala na podlagi dveh zakonov za pomoč industrijskim ustanovam in pa iz zmerom blagodejnih ostankov iz bivših obračunov, so tudi preprostim ljudem v videmski pokrajini razbistrile pojme, kaj pravzaprav misli dežela z industrijskim načrtovanjem v Furlaniji. Dvomesečna debata v deželnem svetu in izjave politikov v propagandnih predvolilnih govorih so z dimno zaveso obljub in odrekanj popolnoma zmešale ljudi. Na podlagi najnovejših nakazil industrijskemu snovanju v deželi je zdaj vsakomur jasno, da bo dežela podpirala in dajala svoja ne tako majhna sredstva predvsem sledečim industrijskim conam v okviru deželnega načrtovanja: konzorciju Ausa-Como, industrijskemu pristanišču v Trstu in industrijskemu konzorciju v Tržiču. Vse te tri industrijske cone v deželi ležijo ob morju, tudi Ausa-Corno s svojim poglobljenim kanalom in železniškim priključkom od San Giorgio di Nogaro do morja. Zato so dobili samo v tej razdelitvi naslednja denarna sredstva: Ausa-Corno 600 milijonov, tržaško industrijsko pristanišče 700 milijonov in Tržič 300 mil. Glede vseh drugih industrijskih konzorcijev meni dežela, da si ne prizadevajo za prave industrijske cone in so zato dobili le drobiž, ki ga lahko uporabijo za neka dozdevna industrijska jedra ali pa tudi za navadne urbanistične potrebe. Beneški Slovenci so sedaj predvsem na čistem, da je senator Pe-lizzo pogorel s svojim odborom in resolucijami občinskega sveta. Niti 19 občinskih županov čedad-skega okraja, ki jih je skupaj zbral v Čedadu, mu ni pomagalo. Iz deželnega fonda za pomoč industrijskim ustanovam na občinski zemlji v Čedadu je dobil reci in piši štirideset milijonov lir, ki jih porabi lahko tudi za urbanizacijo čedadskih predmestij, ker se infrastrukture električnih napeljav. cest, kanalizacij za urbanistične potrebe ne ločijo od tistih za industrijo. Čedadska občina bo seveda skušala z ENEL dobiti nekaj sredstev, najeti nekaj posojil in vse to vreči v neke infrastrukture, ki naj bi privabile industrijo. Hu-min se je prej zganil s svojim industrijskim konzorcijem in je znal pritegniti druge furlanske občine v predhribovski coni, kjer ležijo sicer tudi čisto furlanske pa tudi narodnostno mešane občine kot npr. Čenta, Ratenj, Monte-nars in pa tudi Neme, Ahten in Fojda. Iluminu je pomagala tudi bližina Tolmeča z njegovo že nekoliko vpeljano industrijsko cono srednjega Tilmenta. Oba industrijska konzorcija se lahko združita, Tolmeč in Humin. S tem je po-magano predhribovskemu svetu, «pedemontani» in Karniji, ki se upira deželi. Zato je Humin dobil kar 150 milijonov, kar s 150 milijoni Tolmeču le nekaj pomeni, vsekakor več kot darilce Čedadu. Hu-minski okraj je razjedala še večja emigracija, kot je v Beneški Sloveniji, vsekakor pa mnogo večja od emigrantski!', težav celotnega čedadskega okraja. Od huminskih industrijskih pri- zadevanj bi mogli imeti koris) beneški Slovenci, ki tod prav zu stanujejo v gorskih vaseh (P čine Montanars, v hribih nad Tat’ čentom v sami tarčentski občin1' v občinah Tajpan in Brdo, pa še v Nemah, Ahtenu ir. Fojdi, to Je v njihovih slovenskih frakcija11' Še manjše industrije bi nekaj *8' legle za te pasivne kraje. ZaW pa bodo Nadiške doline za 880 razočaranje bogatejše. Od vse občin, ki so si prizadevale, da p bile vključene v deželno industrij' sko načrtovanje, se je Čedad naj' slabše odrezal. Tobko kolikor J, Čedad dobil, toliko si lahko Prl' vošči vsaka posamezna občina s* ma iz svojega proračuna in J® treba za to klicati na pomoč dpi žele. Motili pa se bodo tisti, 81 mislijo, da lahko odpravijo SB" vence v Nadiških dolinah zgolj * številnimi krpanji in asfaltiranje111 raznih cest, poljskih poti in}°. lovozov. Slabo kaže celo že it8* slaba perspektiva industrijske & ne v Čedadu, kaj šele sedaj, 8(1 se drži celo dežela tako odklonil1)8 do čedadskih tovarn v oblakih 81 miri Pelizza s simboličnim dah' lom, ki zaleže komaj za kan0 skromno kanalizacijo. A. R llllllllllllllllllllllllllll>IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|ir,< IZUM, KI BO ODKRIL POTVORJENE UMOTVORI Čim več radioaktivnosti tem starejša je slika iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii DO SEDAJ JE BILO ISKANJE BREZUSPEŠNO Trije otroci izginiti brez sledu v jami Iz šole so šli na ogled «Grotte dei Saraceni» PALERMO, 10. — Gasilci, agenti javne varnosti s 'policijskimi psi in karabinjerji še niso našli treh otrok, 11-letnega Domenica Astorina, 10-letnega Domenica D’Alcama in 9-letnega Giuseppa La Licato, ki so včeraj opoldne odšli iz šole v znane «Grotte dei Saraceni«. Od tedaj jih ni nihče več videl. Jame imajo polno stranskih hodnikov, ki jih do danes še niso raziskali. Karabinjerji in gasilci, ki so šil precej pod zemljo, niso našli nobenih sledov za izginulimi otroki. Boje se, da se je za otroki udrla zemlja In jim del in hotel počakati na Morro-1 s tem preprečila povratek, kakor neja. Nepričakovano pa je vstal in ustrelil nič hudega slutečo žensko, katero je verjetno še prej hotel posiliti. Marozzi je 27. aprila prišel iz je tudi možno, da so se zgubili v podzemskem labirintu. Možno pa je tudi, kar je izjavil poveljnik gasilcev, ki vodi iskanje, da so otroci zašli v kak predor, kjer ni zraka. Tudi uporaba psov je bila brez uspeha, ker niso zavohali, morda ker so travniki okoli jame v cvetju, sledov Izginulih otrok. GONZAGA (Mantova), 10. - Brat in sestra, 14-letni Gabriele in 5-let-na Susy Chderici sta danes padla s traktorja, ki ga je šofiral prvi, v prekop poln vode, kjer sta utonila. Gabriele se je v odsotnosti očeta vsedel na traktor ln se odpravil proti domu. Ob cesti je majhen prekop, po katerem teče približno 1 m globoka voda. Ko sta bila že blizu doma, se jima je pod traktorjem vdrla cesta. Brat in sestra sta padla v vodo, ropot traktorja pa je priklical na kraj njunega očeta, ki jima je skočil na pomoč. Zal je bilo že prepozno. NEW YORK, 10. - Odkritje dr. Bernarda Keischa, jedrskega fizika iz Fitlsburga, bo verjetno razredčilom marsikatero galerijo, predvsem tiste pinakoteke, ki so nastale v poznejši dobi. Kakor je znano, so se v zadnjih desetletjih pojavile «na trgum številne slike starih mojstrov, ki pa s starimi umetniki nimajo nobene zveze. Pred časom smo poročali o nekem ameriškem ljubitelju umetnosti, ki je doživel pravi polom, kajti strokovnjaki so ugotovili, da so pretežna večina slik, ki jih je bil zbral kot mojstrovine, le spretne potvorbe, to se pravi plod odličnih ponarejevalcev, ki posamezna dela velikih mojstrov .znajo tako dobro opovze-, th, da zavedejo tudi najboljše strokovnjake. Sedaj pa je prišel že o-menjeni dr. Bernard Keisch na dan z novostjo, ki bo preprečevala take špekulacije. Žal pa Keischova novost velja le za stare umotvore. Za kaj gre? S sodobnimi napravami za merjenje radioaktivnosti se da ugotoviti točna starost slik, in sicer m osnovi merjenja radioaktivnosti svinca, ki so ga skozi stoletja slikarji uporabljali pri sestavljanju oljnatih barv. Omenjeni tako imenovani «beli svincem vsebuje namreč veliko «svinco-210», ki je močno radioaktiven in ki izgublja to svojo radioaktivnost v povsem določenem ritmu. Več radioaktivnosti je v barvi, sodobnejša je slika S podrobnim merjenjem te radioaktivnosti se torej da točno ugotoviti, kdaj je neki slikar zamešal barve in jih raztegnil po platnu. V konkretnem primeru je dr. Bernard Keisch preiskusil svojo metodo na šestih slikah, ki so jih dolgo smatrali za izvirno dela iz šole Wermeer, ter na dveh slikah, ki m1' naj bi bili izpod čopiča Franza - „ sa. Tako Wermeer kot Hals s Flamca in spadata v 17. stolen _ Nekaj teh slik je bilo v uias/*18' tonski «National Gallerp of ^ ’ nekaj pa v holandskih pinak°l kah. Ko je Bernard Keisch ril radioaktivnost teh slik, tj. st'[. ca-210, je ugotovil, da so iz8*8” le tri, ostalih pet pa je naslikat ", landski slikar Hans Van MeeQ&1' slikar, ki se je id 1930 do 19)9 kvarjal s ponarejanjem slik skih umetnikov iz 17 stoletja-Kakor vidimo, so nasedli ie1ft slikarju tudi mojstri washingt°nS ,j pinakoteke ki danes nimajo 81 možnosti, da bi ponarejevalca P klicali na odgovornost, ker so ^a., Meegereja takoj po vojni areti in je pozneje umrl v zaporu, ■tir“Ji INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE .... .............................................................■■UIIIIM.IIMIHIII.il,.MIMI MIMI.■MIIMIMIIMUM.MIMIMM.IIMMUM 11111111111.MulMInMIIMIUHMIMMMMMI GORENJSKA V vseh bohinjskih hotelih in v zasebnih turističnih sobah je dovolj prostih postelj. Hoteli nudijo v predsezoni znižane cene od 10-15 odst.. Žičnica na Vogel redno obratuje, izletniške skupine in člani planinskih društev imajo 20 odst. popusta, šolske skupine pa 50 odst. na gondolski žičnici. Prevozna je cesta čez Soriško planino na Podbrdo ln tudi na Češnjico. V Kranjski gori je dovolj prostora v vseh hotelih, počitniških domovih in v zasebnih turističnih sobah. V Rate-čah-Planlci imajo v gostiščih «Moj-mir« in pri ((žerjavu« 14 prostih postelj. Recepcija Turistično informacijskega urada v Ratečah pa ima 180 prostih postelj v zasebnih turističnih sobah. Na Jesenicah imata oba hotela dovolj prostih postelj. Proste postelje imajo tudi v Domu Pod Golico ter zasebniki v Hrušici, na Potokih, na Vrbi, v Žirovnici, na Zerjavcu in na Planini Pod Golico. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Odprti so hoteli Jelovica, Park hotel, Triglav, Lovec, Krim ter novi Kompas-Garni hotel ter gostišča Ribno, Milno in regatni center Zaka; odprta je tudi grajska restavracija. Temperatura Blejskega jezera 17 stop. C. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju imajo hoteli, gostišča in zasebniki dovolj prostih postelj. Tudi v planinskih postojankah na Kofcah, na Zelenici, Pod Storžičem in na Dobrči imajo dovolj prostih ležišč. Koča na Dobrči je odprta ob sobotah, žičnica na Zelenico redno obratuje vsak dan od 9. do 17. ure. Prireditve — V okviru praznika narcis organizira Turistično društvo Planina Pod Golico v nedeljo 12. t.m. ob 10. uri povorko na Jesenicah, v kateri nastopajo planšarski voz, holcarski voz, perice lanu ln narodne noše. Zaključna prireditev bo na Planini Pod Golico. V Bohinju imajo vsako soboto ples v hotelu Zlatorog, Jezero in Pod Voglom. V restavraciji na Ljubelju igra vsako soboto od 20. do 24. ure zabavni orkester. Izleti — šolske skupine, ki obiskujejo Bohinj si po ogledu slapa Savice in Ukanca lahko ogledajo Bohinjsko jeezro z Vogla. Na gondolski žičnici imajo 50 odst. popust. Zanimivi so sprehodi po bohinjskih vaseh, kjer si izletniki lahko ogledajo tipične gorenjske hiše z «gan-ki», dalje kozolce, svisll in lepo okolico teh iif"o,ij To so predvsem vasi Stara Fužina, Studor, Srednja vas, Brod, rojstni kraj Janeza Mencingerja, in Bohinjska Bistrica, ki se ponaša s Zoisovim gradom. Turistični Informacijski urad v Bohinju nudi tudi informacije o izletih in ima ključ Janezove cerkve, kjer so zanimive gotske freske, 15. maja bo vozil avtobus vsak dan do restavracije «Savica». Ribolov — Odprt je ribolov v Bohinjskem jezeru ln Savi Bohinjki. Dovolilnice posreduje Turistični Informacijski urad v Bohinju in Ribogojnica v Bohinjski Bistrici. Nudijo tudi otroške dovolilnice za ribolov v jezeru za 2 din. Turistično društvo Bled posreduje ribolovne dovolilnice za obalni lov na Jezeru in za lov na velike ribe. Prav tako tudi za ribolov v Savi Bohinjki. Za ribolov v Zelencih In v Savi Dolinki, posreduje dovolilnice Turistični informacijski urad Rateče-Pla-nica. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Ankaranu, Kopru, Izoli, Porto-rožu in Piranu imajo dovolj pro-stih postelj v hotelih in v zasebnih sobah. Temperatura morja v Portorožu je 18 stopinj C. Prireditve — Vsak dan so odprti nočni bari z artističnim programom v hotelu Palače in hotelu Riviera v Portorožu ter «Tri papige« v Piranu. Vsak večer imajo ples v restavraciji Jadran v Portorožu. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani imata hotel Union in hotel Lev še nekaj prostih postelj. Tudi hotel Turist ima od 11 maja naprej še prostor. Zasedeni pa so hoteli Ilirija, Bellevue, Ljubljana transport ter prenočišče Zvezni šolski center. Proste postelje Imajo še v zasebnih turist!'nlh sobah. Dovolj prostih posteij imajo tudi gostišča in zasebniki v Kamniku, Domžalah, Hrastniku in Litiji. Tudi planinske postojanke na Zasavskih gorah imajo dovolj prostih ležišč. Proste posteile imajo hoteli in zasebniki na Vrhniki, v Logatcu, Kočevju in na Polževem ter zasebniki in gostišča na Rakitni, v Grosupljem in v Ribnici. V Cerknici in okolici imajo vostišča in zasebniki dovolj prostora Dovolj prostih ležišč Ima Dom -m Sliv- nici. Proste postelje ima tudi gostišče Rakov Škocjan ter gosfšča in zasebniki na Uncu, na Rakeku, v zilcah in na Velikih Blokan, Od 15. maja naprej bo odprta Križna Jama ob nedeljah in praznikih od 9. ure naprej; na voljo bodo tuni jam- Prireditve — V Ljubljani danes v hotelu Ilirija I. mednarodni moštveni bridge-turnir za prehodni pokal ((Alpe-Adria«; v ne.1e.jo ma-nlfestativni in tekmovalni pohod v okviru prireditev «Po poteh partizanske Ljubljane«; od 11. do 19. t.m. na Gospodarskem razstavišču mednarodni sejem «Alpe-Adria» 14. t.m. na centralnem stadionu mednarodni atletski miting «Alpe-Adrla«; 16. t.m. v motelu Medno fantovščina — prireditev i sklopu ((Kmečke ohcetl«, v hotelu vLev« pa dekliščina. 17. t.m. v hali iivoii prav tako v okviru ((Kmečke ohcetl« prireditev ((Slovenija pozdravlja no-voporočence«. Ribolov — Na Cerkniškem jezeru Je odprt ribolov na jezersko ščuko. Dovolilnice posreduje TD Cerknica. DOLENJSKA Na Otočcu Je hotel Grad Otcčec zaseden, imajo pa proste postelje v motelu. Dovolj prostih postelj imajo v Dolenjskih Toplicah, v ča-tešklh pa samo v depandansi, dočlm je zdraviliški dom zaseden. V Ca-teških Toplicah sta oba oaz-ma odprta; v ponedeljkih je olimpijski bazen zaprt radi čiščenja. Šmarješke Toplice so se vedno v adaptaciji; odprta je le restavracija in oba kopalna bazena. V Trebnjem ima novi motel nekaj prostin postelj; proste postelje Imajo tudi hoteli v Metliki, Črnomlju, Krškem in Novem mestu. Planinšiči domovi na Gorjancih, na Mirni gori, na Fratl, na Bohorju in Lisci imajo dovolj prostih ležišč; za skupine priporočajo predhodne rezervacije. KOROŠKA Hotela Korotan ln Ponorje v Slovenjem Gradcu, hotel Planinka v črni, hotel Peca v Mežici, hotel Košenjak v Dravogradu ter hotel Kozjak v Radljah ob Dravi Imajo dovolj prostih postelj. Proste postelje Imajo tudi obnovljeno gostišče ((Rimski vrelec«, turistično naselje ! gramom. Caravanlng v Muti ter gostišče v Vuzenici in Ribnici na Pohorju. S rAJERSKA Na Mariborskem Pohorju ima hotel Bellevue dovolj prostih postelj; prav tako vsi počitniški domovi in planinski postojanki Ruška Koča in Mariborska koča. Tudi notell sia-WJa. Orel, Turist in Zamorac v Mariboru imajo dovolj prostih postelj. Proste postelje imajo tudi hotel «Poetovla» v Ptuju, hotel Planinka v Slovenski Bistrici, obe gostišči v Lovrencu na Ponorju, v Gradu Štatenbergu ter pri zasebnikih v Lenartu v Slovenskih goricah. Proste postelje imajo tudi hote11 YxCe^u’ Velenju, Šoštanju ter gostišča in zasebniki v Mozirju, Lučah, Solčavi in v Logarski dolini V zdraviliščih Rogaška Slatina. Dobrna, Laško ln Rimske Toplice imajo dovolj prostih postelj Odprte so planinske postojanke Mozirska koča na Gol teh, Dom na Svetini, Andrejev dom na Slemenu, Planinski dom v Logarski dolini, Dom na gori Oljki in gostišče Stari grad nad Ce' ljem. Odprt je kopalni bazen v Rimskih Toplicah in sicer vsak dan razen ponedeljka. Odprta sta tudi pokrita kopalna bazena v Laškem in na Dobrni. Prireditve — V Umetnostni galeriji v Mariboru Je razstava slikarskih ln kiparskih del Jožeta Gorjupa. V hotelih Celeia v Celju ter Paka v Velenju imajo vsak dan razen nedelje barski program. V Dobrni ln v Rogaški Slatini imajo vsako soboto plesno glasbo. V Rogaški Slatini tudi ob nedeljah. POMURJE Zdravilišče Radenska Slatina je pretežno zasedeno. Proste postelje Imajo le v letoviškem naselju ln prt zasebnikih. Hoteli Diana, Central in Zvezda v Murski Soboti ter hotel Grozd v Gornji Radgoni imajo še dovolj prostih postelj. Tudi gostišči «Prlek» in ((Jeruzalem« v Ljutomeru ter hotel Park v Lendavi imajo dovolj prostih ležišč. V Moravskih Toplicah Imajo dovolj prostih postelj le v zasebnih turističnih sobah. Dom na Goričkem Ima 6 prostih postelj. V Moravskih Toplicah je možno kopanje v kabinah ln v bazenih na prostem; temperatura vode 25 stopinj C. Prireditve — Danes bo v hotelu »Diana« v Murski Soboti večer narodnih plesov In napevov; nastopa ansambel «Adria» Iz Zagreba. V Radenski Slatini le vsak dah odprt bar z mednarodnim artističnim pro- Vcera j otvoritev filmskega festivala v Cannesu CANNES, 10. — Niti prisotn0^ princese Grace, Anouk Aimee, ■’ marja Sharifa, Giuliette Masi«*> Danmjja Kapa in Monice Vitli f so mogli razgreti fanse in vedneže, ki so ustavili ves Prlf met na Croisette, da bi prisosN0' vali prihodu filmskih zvezd na °' voritev filmskega festivala v Cariff su. Festival, ki se bo zaključil >. t.m., so otvorili s skromno slote nostjo. Angleška igralka Carol te se je poklonila spominu umrle Viviert Leight, protagonist, filma «V vrtincu», ki je bil nOC® na sporedu. Ta film, ki so go , delali 1939. leta, so kar pet&* predelali in so z njim dosegli f korden inkaso 65 milijonov ““J larjev (41 milijard lir). Nocoj ! ga predvajali v novi izvedbi-’ 70 mm trakom na širokem zaslof in s stereofonskim zvokom. Osta igralci, ki nastopajo v tem so Clark Gable, Leslie Hotoard * Olivia De Havilland, ki je za P? sostvovanje današnjemu predvsl nju zahtevala 25.000 dolarjev ]aS no je, da so njeno zahtevo nili. Po tem filmu, ki je konkurence, bodo predvajali še ■ filmov: 5 angleških, 4 italijanski 3 češkoslovaški in francoski ter r sovjetski, jugoslovanski, polj5^ madžarski, španski. nemški, danski Žena s steklenico ranila Lancastra BEOGRAD, 10. — Znani ^ riški filmski igralec Burt Lancas^1 ki nastopa v Jugoslaviji v neke™ filmu o vojni, si bo moral, kot P® roča beograjska Politika, nekaj 08 sa zdraviti precej globoko rano 11 glavi. To mu je prizadejala njeg°v žena s steklenico. Lancastra, ld L bil na večerji v klubu pisateljev J’ preveč mikala mlada avstriJ8* igralka Susana Weid, kar seve®' njegovi ženi ni bilo po godu. Z8' radi tega ga je silovito udarila s ste' klenico po glavi. Lancaster ni hot°* oditi z rešilnim avtom, ki so r poklicali pred klub, v bolnišnF0; temveč se je lotil žene in ji dal, W zaključuje Politika, ((lekcijo«, M J zlahka ne bo pozabila. MILAN, 10, — DvaintridesetlekbJ Gaetano Totaro, ki ga je polici)* prejšnjo noč aretirala skupno , dvema drugima osebama, je vožnjo s policijskim avtom Pr°j kvesturi skril pištolo na boben sedež Agenti so se zavedli in L, uvedli preiskavo, da ugotovijo, mu je možu služil samokres, taro je med zasliševanjem prizn8’ da je bil prisoten, čeprav slučajn0’ pri streljanju, do katerega je prišlo, prvih torkovih urah v nočnem }£ kalu «Flamengo» v Sestu S. O1"] vanni, med katerim je bil ubit l8* nik bara Sabino Lotito. Spomini delavca na K. Marxa Neutruden revolucionar, zgleden mož in oče, čudovit prijatelj Friedrich Lessner (1825—1910), °iaški pomočnik, član Zveze hornistov iz l. 1847-48, udeleženec revolucije 1848-49, je bil dolgoletni J«?*10-1’ sodelavec in prijatelj. L. ie emigriral v Anglijo, bil an generalnega sveta Prve in- i)inaCiono!e I' med ustanovi angleške Neodvisne delav-e stranke. Ob desetletnici Mar-p ?.e. smrti, leta 1893, je napisal fVjtojoče spomine na Maria, ki so J1 v 1. snopiču nemške socialno-ernokratične revije »Die /Ln revije 'luie neue letnik 1892-93. Ti spomini so , 1 v celoti ponatisnjeni v zborni-*Mohr und General Erinnerun- Ben v -«n Mari und Engelsu, Dietz-. ,a9> Berlin 1965. Lessner je ka-eje. I. 1902, napisal tudi svoje "Pomine na Engelsa. - Op. prev. . d smrti našega velikega prvo-n Ca sem je bilo že dosti napisa-in\! 0 njem' 0 njegovem življenju nejavnosti. Pisali so tak" si kakor tudi nasprotniki. ,T°da med pisci teh sestavkov ni bilo skoraj nobenega, ki bi bil — . w %'zsm ‘or bi dejala neka posebna vrsta baki ij®kovničarjev v »svobodni* An-Veil ~~ delavec bona fide (1), mar-ske S0 P° P°reklu ali po življenjih ^ Položaju večidei pripadali ta- rr-du"tl°n0VanemU srec*n-iemu raz' ^ategadeij nemara ne bo napak, vitJaz. bot delavec, kot plebejski sttirt- a'Vanke, ob letošnji obletni cj1 našega nesmrtnega prvobor-fj| naPišem za svoje mlajše tovariš Hnebaj spominov, ki počivajo Dj. dolgoletnem osebnem občevali s Karlom Marxom in ki delo-(jOpisuje vtise, ki jih je Mara a. tem občevanjem napravil na-lek n na druge, deloma pa naj bi Vpo°a.? izpopolnili podobo njego-|a življenja- Pruii' Sem še povsem mlad, ko sem d: ,krat slišal o Karlu Marxu, sre-^^bridesetih let, v listu »Deu- g„ . , Briisseler Zeitung*. Z nje-let *mi nauki sem se bliže spoznal SDa.lW7, ko smo obravnavali in zgodovinski «Komunistični doti ■ t». Tedaj sem delal v Lon-u In sem bil član Komustične-(j- , delavskega izobraževalnega ry , Va> čigar lokal je bil na Dru-i. bane 191. Tam je konec novem-1 v začetku decembra 1847 k^.bonferenca članov centralnega h' ^ne 191. Tam je konec novem- !% m......... _....... "7 , ntiteja Zveze komunistov, na ka-*-0 sta jz Bruslja prišla Karl iz Londona v Koln in sem storil vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi naše tovariše v njihovi propagandi podprl. V vseh delavnicah, v katerih sem delal, sem delil «Neue Rheinische Zeitung* in sem iz nje dostikrat med delovnim časom bral članke, ki so bili navadno navdušeno sprejeti. V maju 1849, ko je pruska vlada pričela že vrsto procesov proti «Neue Rheinische Zeitung*, je bil list nasilno zatrt, Marx pa izgnan iz Kolna. Kmalu nato je enaka usoda doletela tudi mene. L. 1851 sem bil v Mainzu aretiran. Potem ko sem več ko dve leti presedel v preiskovalnem zaporu, so me na zloglasnem kolnskem procesu proti komunistom obsodili še na tri leta trdnjavske ječe, ki sem jih prebil v Graudenzu in v Silberbergu (na šlezijski meji). Marx se je med preiskavo iz Londona sila trudil, da bi nas rešil, vendar pa so se njegova in njegovih prijateljev prizadevanja zlomila ob krivoprisežništvu policijskega komisarja Stiebra in drugih reševalcev države, ob razrednem predsodku porotnikov in, kar moram žal dodati, ob budalostih drugih ljudi, za katerih početje smo morali odgovarjati. Že takrat je bilo namreč precej tako imenovanih mož dejanja, ul-trarevolucionarjev, ki jim nič ni bilo dovolj radikalno in ki so si domišljali, da je mogoče vsak čas s puči in podobnim delati revolucijo. Toda devet desetin teh ljudi je bilo le junakov fraze, ki za gibanje niso nikoli kaj prida pomenili, in tisti med njimi, ki so bili najglasnejši in najbolj nasilni kričači in ki bi vsakega izkoriščevalca najrajši osebno zgrabili za ovratnik, so kasneje sami postali najhujši izkoriščevalci. Nekateri med njimi so v Londonu prišli tako daleč, da so se kasneje s kočijo vozili po cestah. Potem ko so me leta 1856 izpustili iz trdnjavske ječe, sem spet prišel v London, in tu sem se prvikrat osebno seznanil z Marxom. Leta 1850 je s svojimi tovariši izstopil iz Komunističnega delavskega izobraževalnega društva, ker so v njem prevladali ultrarevolu-cionarji pod VVillichovim vodstvom. Zdaj, ko je bil iz društva izključen Kinicel, ki se je nekoč tudi šel ul-trarevolucionarja, sem nagovoril Marxa, da je prišel spet pnnajati v društvo in da je imel tam predavanja o političnih in ekonomskih vprašanjih. Tudi Liebknecht in drugi tovariši iz stranke so se takrat znova priključili društvu. V opoziciji proti listu »Hermann*, ki ga je bil ustanovil Kinkel in ki je za časa italijanske vojne kolportiral Bonapartove krilatice, je spomladi 1859 pričel izhajati delavski list »Das Volk». Naprošen za sodelovanje je Mara za ta list napisal nekaj zelo zanimivih člankov o vedenju Prusije in je poleg tega med svojimi prijatelji zanj zbiral prispevke. Istega leta je izšel tudi prvi zvezek «Zur Kritik der politischen Oekonomie* in leta 1860 je Mara objavil spis «Herr Vogt», v katerem je razgalil bo-napartistične spletke tega gospoda in pa njegovih »pokroviteljev in pajdašev*. Tega spisa se je Mara moral lotiti zaradi nesram- Marx dostikrat govoril o normalnem delovnem dnevu nasploh in posebej o osemurnem delovniku, ki smo ga propagirali že leta 1866 in ki je bil na kongresu Internacionale v Ženevi (septembra 1866) vključen v program. Mara je dostikrat dejal: »Prizadevamo si za osemurni delovnik, sami pa dostikrat v štiriindvajsetih urah delamo več ko dvakrat tako dolgo.» Da, Mara je žal delal dosti preveč. Koliko delovnega napora in delovnega časa ga je veljala samo Internacionala, o tem človek, ki sam ni bil zraven, nima nobenega pojma. Povrhu tega je moral Mara garati, da se je lahko preživljal. Ure in ure je v Britanskem muzeju zbiral gradivo za svoje zgodovinske in ekonomske študije. Ko se je iz muzeja vračal v svoje stanovanje, ki je bilo v se-vemejn delu Londona — Maitland Park Road, Haverstoek Hill — je spotoma dostikrat zavil k meni, ki sem stanoval nedaleč od muzeja, da bi se pomenil o kakem vprašanju, zadevajočem Internacionalo. Ko je prišel domov, je poobedoval, pa obedu malce po- čival, da se je nato lahko spet lotil dela, ki se je večkrat prevečkrat zavleklo pozno v noč, neredko prav do ranega jutra, zlasti kadar so obiski somišljenikov skrajšali že tako kratek večerni počitek. Maraova hiša je biia odprta vsakemu dobremu tovarišu. Nikoli ne bom pozabil prijetnih ur, ki sem jih jaz, kakor mnogi drugi, prebil v njegovem družinskem krogu. Tu je zlasti sijala odlična gospa Mara, velika, redko lepa ženska, aristokratskega vnanjega videza, hkrati pa tako izredno dobrodušna, ljubeznivo duhovita, tako brez sleherne bahavosti in pri-siljenosti, da se je človek zraven nje počutil prijetno kakor doma pri svoji materi ali sestri. Vse njeno bitje je spominjalo na besede škotskega ljudskega pesnika Roberta Burnsa: «Woman, lovely vvoman. heaven destined you to temper man* («žena, ljuba žena, nebo te je izbralo, da potešiš moža*). Prevedel Boris Ziherl (Konec v torek) IZ UMETNOSTMI! GALKM.1 | Elettra Metallino in njen črno-beli svet Elettra Metallino, ki razstavlja v galeriji Tribbio, je učenka Carla Pacifica. Ni pa, za razliko od učitelja, nikdar niti poskušala opustiti svoje predmetno slikanje, da bi prešla na hrupnejše položaje pod zastavo katere koli ne-oblikovne izraznosti in tako priskrbela svojemu imenu tisti blesk borbenosti, ki odlikuje mnoge prvake sodobne umetnosti in privlačuje pozornost javnosti. Njena izredna tenkočutnost do človeške problematike, ki jo v svojih delih rešuje v njenih prvinskih globinah in nagibih, ji namreč ne dovoljuje zadovoljevat’ se z negotovostjo iskanja nečesa novega, kjer le redko kdo uspe. To duhovno poslanstvo je bilo v delih slikarke že zgodaj opazno. V svoji zgoščeni utemeljenosti ga zdaj zadeto označuje znani kritik Budigna v lepi monografiji, ki je predlani izšla v Rimu. Tu Budigna piše, da njena dela izžarevajo neko moralno resničnost, ki jo točno predstavlja s strogimi estetskimi izrazi. Že večkrat smo omenjali, da je svet, ki ga Metallinojeva po svoje poustvarja, svet ponižanih. Zato je povsem naravno da ga najraje upodablja v učinkoviti črno-beli umetnosti. To se dogaja tudi na zadnji razstavi kjer je prikazala le ujedanke in tuširanke, samo dobro izbrane primere iz dejavnosti poslednje dobe. Vsebinsko so nam nekatera dela že bolj ali manj znana s prejšnjih razstav. Ampak, če je tedaj olje «Krčma v Boljuncu» vplivalo na gledalca predvsem barvno, občutimo v ujedanki z enakim imenom govorico predmetov gotovo izraziteje. Ako je bi1 nekoč poudarek v njenih delih v izrazih obilice prikazanih ljudi leži to pot mnogokje v njih okolju, v katerega uspe prepričljivo, z ekspresionistično okrepljeno risbo, pričarati občutek duhovne stiske odsotnih prebivalcev. Elettra Metallino je že zgodaj dvakrat razstavila na rimskih qua-drienalih, na Dunaju na Poljskem in lani v mnogih mestih severne Afrike, v Bejrutu in Carigradu, ter je trenutno zastopana tudi na Vil. grafičnem bienalu v Benetkah. MILKO BAMBIČ VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI Po dolini Prahove mimo Sinaie vse do Brusova Zgovorni možakar na vlaku - Bivši bogataši se ne morejo sprijazniti s sodobnostjo - Enolična ravnina odstopa mesto goratim krajem 01 rx in Friedrich Engels, da bi nih obrekovanj, ki so si jih dovo-'itiorv, —j--!.- ..■------.'~i~ -o mi Vogt in njegovi prijatelji. V ,0rn pojasnila svoje poglede ta r®rr>i komunizem in pa svoje skp . i*: do političnega in delav-itai^a 8‘banja. Teh sej, ki so bile njem je zelo dosti gradiva za zgodovino emigracije oseminštiridese- a „r __________________ tih let, kakor tudi sila dragocene 'Pak le zvečer so se’udeleževali | beležke o diplomatskih spletkah delegati, med katerimi me- s n' bilo, sem pa zanje vedel in Ln kakor vsi drugi napeto čaji ,na izid razprav. Res smo kma-lzvedeli, Ja je kongres po dol čel debatah soglasno sprejel na-inaJ ki sta jih obrazložila Mara Hgj-ngels, ter da ju je pooblastil. inJ v 'em smislu izdelata manifest °biavita. Ko je potem v za-* l*U 1 PdQ t"s«lrsmiQ mnni- fet. ^ 1848 prispel rokopis mani-Pari i v London, je tudi meni pri-ga ^skromen delež pri objavi te- Ij,, Zgodovinskega dokumenta; iu sern namreč nesel k tiskar-?d tod pa odtise h Karlu Schap-(r^ Ih, ustanovitelju Komunistične-Jtv^lavskega izobraževalnega dru-p* ki je bil za korektorja. Kcii? z^etku revolucije 1848 je v tuno '7.ala «Neue Rheinische Zei-kep: ki sta jo ob sodelovanju ne- Kaik 1X1 51H JO UL) SUUtrivjvanju 'iv. članov Zveze komunistov in 'n|.klk odločnih demokratov izda-- Karl Mara in Friedrich En- iala*1?- odločnih demokratov izda- 7' Tisti čas sem tudi jaz odšel ^ Pravi delavec. .r.. (Eriedench Lessner v , hp- vene Zeit* (1892 - 1893) evropskih kabinetov. Leta 1864 je biia končno ustanovljena Internacionala, in ker sem se dejavno udeležil njenega ustanavljanja ter postal član generalnega sveta, sem kmalu prišel z Maraom v še tesnejše stike. Srečanje z delavci in pogovorom z njimi je Mara zmerom pripisoval sila velik pomen. Pri tem je iskal družbo tistih, ki so bili do njega odkriti, mu vse povedali in mu prizanašali s prilizovanjem. Mnogo mu je bilo do tega, da bi silšal, kaj delavci mislijo o gibanju. Vsak čas je bil pripravljen, da z njimi razpravlja o najpomembnejših političnih in ekonomskih vprašanjih; pri tem je kmalu dognal, ali so za ta vprašanja imeli dovolj razumevanja, in kolikor več ga je bilo, toliko večje je bilo njegovo veselje. Za časa Internacionale ni manjkal na nobeni seji generalnega sveta, in po sejah smo Mara in večji del članov sveta, praviloma šli v kako spodobno gostilno, kjer sino se pri čaši piva neprisiljeno pomenkovali. Kadar smo šli domov, ;e V. Najprej mi je razkazal razne vrste svedrov, ki se uporabljajo pri vrtinah. Starejši so mogli seči le do 250 m globine, zdaj pa lahko vrtajo že do 300u m in več. V preteklem stoletju še ni bilo na razpolago naprav, s katerimi bi lahko obvladali silni pritisk, ki spravlja pri novem vrelcu nafto na dan. Zato so bili tudi na tem področju pogosti požari. Še 1. 1929 se je pri Ploiestiju vnelo neko nahajališče, ki je nato gorelo kar tri leta. Z zammanjjgm sem ppazifc vala razstavljene posnetke o tem izrednem požamir- . Mojo pozornost je pritegnila vrsta proizvodov (nad 300), ki jih Romuni pridobivajo iz nafte. Med njimi so tud' mila in precej pralnih praškov Bencin so začeli uporabljati šele konec prejšnjega stoletja, ko so se po mestih pojavili prvi avtomobili Petrolej je takrat v glavnem služi! le za razsvetljavo. Bukarešta jo je dobila že I. 1859. Nag'i napredek tehnike v zadnji1! sto letih preseneča tudi laika. Kar težke si je predstavljati prestolnico, kjer peketa jo zvečer ob pet”olejskih svetilkah konjske vprege, vrres pa ropota kak redek, počasen avtomobil. Sliko utegne dopolnjevati starejši »laudator temporis aeti* (hvali-telj minulega časa), ki se zgraža nad hrupom »modernega* prometa. Preden sva se razšla, me je prijazni inženir prosil, naj svoje vtise napišem v spominsko knjigo. Presenetile so me opombe v vseh mogočih pisavah. Še najbolj domača mi je bila cirilica. Zanesljivo sem prepoznala arabske in kitajske črke, drugim pa nisem bila kos. Obotavljala sem se, preden sem napisala nekaj besed. Zdelo se mi je, da bo mojo latinico kar strah v takr pisani mednarodni druščini. Ploiesti je blizu znanih letovi-ščarskih krajev v Transilvanskih Alpah. Prav mikalo me je videti, kako uživajo tu počitnice domači in tuji gostje. Bili smo prav v času, ko se boljša italijanska družba hladi v Cortini, naša «finejša» gospoda pa si išče renome v Bad Gasteinu ali drugod na tujem. Zgodaj zjutraj sem se z vlakom odpeljala na sever v Transilvanijo. Kmalu smo v podgorju Karpatov bili sredi vinorodnih goric. Tudi tu sem z zanimanjem opazovala .ičrpalne stohae. ki.efl. si--sledili po vseh bližnjih obronkih. Pokrajina je postajala slikovita, vedno bolj podobna našemu alpskemu svetu. Pobočja so pokrivali listnati gozdovi, tu pa tam so se iskrile bistre gorske vodice. Tudi naselja so imela bolj domač značaj. Transilvanija je ramreč bila v umetnosti pod močnim vplivom srednje Evrope, kar je še dandanes čutiti v slogu stavb. Posebno mi je ugajala Sinaia, ki velja za biser Karpatov. Niene ljubke hišice v živih, a nevsiljivih barvah se prijetno ujemajo z bližnjo okolico. V ozadju se širijo temni smrekovi gozdovi, nad njimi pa že Transilvanske Alpe s svojimi značilnimi obrisi. Do Sinaie sem kramljala s preprostim možakarjem. Med prvo svetovno vojno je bil kot avstrijski vojak v naših krajih. V zadnjih burnih desetletjih ga je doletelo marsikaj neprijetnega, a zdajle ima razmeroma ugodno pokojnino, ki ga varuje skrbi pred bodočnostjo. Potoval je na letovišče k hčeri v Sinaio. Tu se namreč nekdanji bogatini nujno srečujejo z delovnimi ljudmi, ki pred vojno še misliti niso mogli na tak oddih. Brž ko je izstopil, me je obsula s ploho besed sta- «Crna cerkev* v Brasovu rejša, okusno oblečena dama. Nemara je že ves čas sledila na hodniku mojemu pomenku. Vedela je,, da prihajam. j.z.Italije. .Pokala je od radovednosti, a obenem je dala duška svojemu ogorčenju, češ da je ne puste več v tujino. Večina Romunov se dandanes lahko prosto giblje samo na državnem ozemlju. V inozemstvo morejo le redki izbranci, strokovnjaki ali poslovni ljudje, ki uživajo zaupanje oblasti in stranke. Zraven pride kvečjemu še sinko kakega političnega veljaka. De-klasirani romunski buržuji se čutijo doma precej utesnjene. Moja sobesednica je bila od tega kar bolna. Spotaknila se je nad mo-žicljem, ki mi je še veselo mahal s perona, češ, tudi taki prostaki so zdaj deležni udobnosti slovitih letovišč. Menda se ženska ni mogla sprijazniti z novim evangelijem, ki oznanja večje pravičnost že na tem svetu Od Beograda do Bukarešte sem potovala v glavnem po nižinskem svetu. Bi! je sicer zame nov in zanimiv, a spričo svoje prostranosti včasih tuli enoličen Gore so se mi zdaj prilegle kot že dolgo ne. Karpati so kako.’ Alpe mlado nagubano gorovje s podolžno slemenitvijo So pa ožji in nižji, saj se povečini ne vzpnejo čez 2000 m. Poiedenite\ je močneje preoblikovala samo najvišje gorske predele Reke st se z vseh i„°Yen , -■ (od 21.3. do 20.4.) lmenit-*Uan »ste izkoristili neko svoje po-'riftn i' Ne belite sl glave spričo j^Rlavosti drage osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vajeni ste bili trdo delati, pa se zdaj, ko vam to m več potrebno, ne boste znašli. Nemoten družinski ‘ s® sssasi V^OJCKA (od 21.5. do 21.6.) lovni 1 se pripravite za važen de-je»a ijestanek Odplavite iz svo-tjiu besednjaka besede, ki niso - 01J spodobne. Ip.fdljivost ni nouena čednost. jk>lj|U l«d 23.7. do 2o 8 ) Imejte ne-•ti ^ v®č obzira do nameščenca, spegj, najbolj trdnega zdravja. Po- vas doma -11.00 Turistični napotki - 11.20 Kar po domače - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Elgar: »Car mladosti*, dan za vas 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! - 18.00 Aktualnosti 18.15 Pravkar prispelo - 18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Godala 20.00 Spoznavajmo svet 21.00 Lahka glasba 22 10 Oddaja za izseljence - 23.05 S pesmijo v novi teden. Ital. te le vir Ha 10.30 Šola - 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Komični film - 13.30 Dnevnik - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije -17.45 Program za mladino - 18.45 Ob izviru Tibere - 19.30 Nabožna oddaja - 19.45 šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbena revija 22.15 Gospodarstvo - 23.00 Dnevnik. II. kanal 17.30 Konjsko dirke - 18.00 Nikoli ni prepozno - 18.30 Francoščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Violinist Jehudi Menuhin - 21.45 Potovanje po svetu - 22.15 Film »Cin-que a uno*. Jug. televizija 20.00, 22.50 Poročila . 9.40 in 14.50 TV v šoli - 18.05 TV kažipot . 18.30 Popotovanje Jamesa Coooka, film . 19.20 Konec vojne pri nas - 19.45 Vijavaja . 20.35 Mirno spite, humor, oddaja 21.30 Tek prijateljstva - 22.00 Serijski film. strani zajedle globoko v pobočja. Nastaii so zložni prevali, čez katere vodijo glavne železniške zve-ze z evropskega vzhoda ip severovzhoda v Podonavje. Največje bogastvo Karpatov je gozd, ki ga je nova Romunija podržavila. Pomembna so tudi nahajališča rud, zlasti v Biharskem gorovju, kjer so v terciaru privrele na dan vulkanske kamenine. Dolina Prahove, po kateri sem se zdaj peljala, loči Moldavske Karpate od visokogorskih Transilvanskih Alp. O-pazovala sem številne žage ob progi, pa tudi objekte lesne industrije, ki je tesno povezana s papirno. Energetsko gospodarstvo se po vojni vedno bolj loteva kar patskih voda, čeprav se le te po svojem pomenu ne morejo primerjati z alpskimi, saj so Karpati poleti brez snega ir ledu. Po dveh urah udobne in zani mive vožnje sem dospela v Bra sov ob vzno/.ju Transilvanskih Alp. Presenetil me je sodobno oprem Ijen kolodvor,, zgrajen po vseh pravilih moderne arhitekture Kaj takega drugod po Romuniji nisem videla. Med kolodvorom in samim mestom se širi nova stanovanjska četrt. Visoke stavbe so take spret no razporejene, da imajo sonce ves dan, kar je spričo nadmorske višine in razmeroma hladnega podnebja vsekakor velikega pomena. Povsod sem lahko opazila mnogo skrbno negovanega cvetja, ki se lepo i jema z barvnimi odtenki po slopij. Zdelo se mi je. da sem kje daleč na evropskem severu, kjer je stanovanjska kultura posebno v čislih. Gre za otipljivo povojno stvarnost, ki je Se tako stroga svetovnonazorska opredelitev ne more prezreti ali zanikati Počasi sem stopalu proti mestu, ko nenadoma začujem za seboj refren znane italijanske popevke. Pa ne, da mi sledi potnik — sodržavljan, ki ga jt zaneslo tako daleč na vzhod? Nejevoljno sem se ozrla. Pred menoj je stal slok mladenič s transistorjem v roki. Nasmehnil -e mi je in me vprašal v lepi francoščini, od kod pri hajam. Menda se mi je že od daleč poznalo, da sem tujka. Sprva , sem se pogovarjala bolj oprezno, saj nisem vedela, ali nimam opravka s kakim predstavnikom tajne službe Kmalu pa je nezaupanje splahnelo Mladi mož je bil namreč profesor kemije na nižji srednji šoli v Brasovu. Povedal mi je marsikaj zanimivega o šolstvu in o njegovi povojni ureditvi. Vzgojna dejavnost se zdaj usmerja po vidikih dialektičnega materializma Šola je državna, laična ter daje prednost znanstvenim predmetom. Strokovno šolstvo je doživelo velik ramah. Pospešeni industrijski razvoj dežele zahteva vedno več kvalificirane delovne sile. Podobne potrebe se oglašajo tudi pri nas, le da odločujoči dejavniki trmasto vztrajajo pri nojevi politiki. Ko se vsako leto znova odpro šolska vrata, ostane kopica ukažeijnih mladostnikov na cesti, ker pač ni ustreznih šol. Vsakdo pa tudi ni ustvarjen za bolj »imenitne* humanistične nauke ali cel" za lemenat. Dr. KSENIJA i.LVAK (Nadaljevanje sledi) IVAN REGENT: SPOMINI 2,S. Namesto v rokah tega odbora pa je bil Trst v rokah lačnih ljudi. V Trstu je namreč primanjkovalo predvsem živeža. Pod pretvezo, da primanjkuje živil, je Comitato di salute pubblica sklenil poslati tri svoje zastopnike v Benetke, kjer naj bi prosili zavezniško vojaško poveljstvo, da bi poslalo v Trst živila. Ljudje pa so po mestu govorili, da je poslal Comitato di salute pubblica svoje zastopnike v Benetke po zavezniško pomoč predvsem zato, kei se je bal revolucije. Ce dobro premislimo, moramo dati ljudskim govoricam prav. Pot v Benetke zaradi pomanjkanja živil je bila povsem nesmiselna, kajti rezultat je bil samo to, ds je pospešila prihod italijanske vojske v Trst. V Benetke so šli trije zastopniki odbora za blaginjo ljudstva, in sicer dr. Josip Ferfolja kot zastopnik Slovencev, Marco Samaia kot zastopnik Italijanov in Callini kot zastopnik socialistov. Tem trem zastopnikom se je tajno pridružil še poseben italijanski nacionalist s posebnimi navodili italijanskih nacionalistov. O tej misiji je kasneje napisal er. Ferfolja poročilo, ki je bilo objavljeno v slovenskih in hrvat-skih listih. Misijo je peljala v Benetke hvatska torpedovka pod poveljstvom hrvatskega kapitana. Dan po tem, ko se je misija vrnila — bilo je 4. oktobra 1918 — so prillule v Trst italijanske torpedovke, med njimi torpedovka Audace, na kateri se je pripeljal general Carlo Petitti di Roretc,, ki je takoj razpustil Comitato di salute pubblica, zasedel mesto prvega nalljanskega izrednega komisarja za vso Julijsko kra* jino in povedal, da zaseda to mesto na podlagi pravice zmagovalca. V treh dneh brezvladja se ni zgodilo v Trstu nič posebno važnega. Dr. Rybar — tako je pisala Edinost — se je podal med vojake v tržaško kasarno in tam uredil, da so prisegli zvestobo Jugoslaviji. To pa je bil opravek brez pomena, kajti vojaki so po prisegi vsi odšli domov. Italijanski nacionalisti, ki so sedeli skupaj s Slovenci v Comitato di salute pubblica, se niso ukvarjali z vprašanjem, kaj bo s Trstom. Čakali so le, kdaj bo italijanska vojska vkorakala v Trst. Tedanji voditelji italijanske in jugoslovanske socialistične stranke so ravnali tako, kakor so to želeli italijanski in slovenski nacionalisti, revni ljudje so praznili skladišča bivše avstroogrske vojske pa tu in tam tudi privatna skladišča Središče mesta se je že prvi dan brezvladja odelo v italijanske zastave, le tu in tam v tržaških predmestjih pa tudi v kaki mestni ulici so visele tudi slovenske zastave. Prihod italijanskih torpedovk je Trst pozdravil kleče z velikim navdušenjem. Sedanji Trg svobode je bil natlačen ljudi. Navdušenje tržaških Italijanov je prevzelo tudi uredništvo lista II Lavoratore, ki je na dan prihoda italijanskih torpedovk pozdravilo italijansko vojsko kot osvoboditeljico Trsta. Proti temu članku v listu II Lavoratore je nastopila tržaška socialistična mladina tako, da Je zapodila urednike iz prostorov uredništva. Mladina je pravilno trdila, da italijanska armada, ki je predstavljala takrat zavezniško armado, ni osvobodila Trsta, kajti Trst bi se osvobodil šele tedaj, če bi se bil osvobodil sam. Uredniki lista so priznali, da so naredili napako in list II Lavoratore je izhajal še naprej kot socialistično glasilo. Vse tri dni brezvladja sta se na tržaški mestni palači zaporedoma menjavala socialistični rdeči prapor in italijanska trikolora. Slovenski in italijanski socialisti so si v teh treh dneh izmislili novost; nosili so v gumbnici po dve kokardi — italijanski socialisti italijansko in rdečo, slovenski pa slovensko in rdečo. Trst je postal del Italije. Italijanska vojska pa je zasedla še vso Istro do Reke, Goriško in del Notranjske do Logatca. Vsi ti kraji so bili nasilno odrezani od ostalih delov Slovenije in od snujoče Jugoslavije. Med Slovenci in Hrvati pa se je nadaljeval boj za Trst ter za Primorsko in Istro ter boj za" Reko in Dalmacijo. Da niso dobili Italijani Dalmacije, razen Zadra in nekaterih otokov, se pravi, da Italija ni mogla popolnoma uresničiti londonskega pakta, je preprečil tedanji predsednik ZDA Woodrow Wilson, ki ni hotel priznati tega pakta. Istre, Trsta, Goriške in dela Notranjske pa niso odrekali Italijij ne v Parizu ne v Washingtonu. Se pred koncem vojne sem napisal članek za list II Lavoratore, v katerem sem zagovarjal mnenje, naj bi Trst postal samostojno mesto v okviru Avstrije. Pogoj za uresničitev te zamisli bi bila zmaga Avstro-Ogrske; te pa nisem mogel predvidevati. Po prihodu italijanskih čet v Julijsko krajino je zamisel o tržaškem svobodnem mestu v okviru Avstrije odpadla. Kdor tega ni razumel, se ni mogel smatrati za politično osebnost. Zgodilo se je, kar se je z vstopom Italije v vojno na strani antante moralo zgoditi. Italija je bila ob kor.cu vojne med zmagovalci in si kot taka prisvojila določene dele Avsirije ki je kot monarhija in velesila, kat je b:ia skupaj z Madžarsko, nehala obstajati. (Jb razpadu Avstriie je biia Slovenija razkosana. Sedaj ni bilo več časa prepirati se, ali je prav ali ne, da je Italija anketirala tudi velik del Slovenije. Mislim, da napori Slovencev in Hrvatov ki so ostali v Julijski krajini m v Istri, da bi dobila Jugoslavija Trst in ostale dele Julijske krajine in Istre, napori, ki »o se vlekli do rapalske pogodbe, niso rodili nobenega uspeha in ga tudi niso mogli roditi Antanta je Italiji že 1915. leta obljubila del avstroogrskega ozemlja, če stopi na njeni strani v vojno To je lahko obljubila, saj m ponujala n.č svojega in Italija je prav zaradi te obljube tudi stopila v vojno proti Avstro-Ogrski. Komaj ustanavljajoča se država SHS ni bila sposobna Italijo z orožjem prisiliti ra zapusti zasedene kraje, Saj verjetno ni mogla niti kasneje z orožjem nastopiti preti D Annunziju, ko je ta zasedel Reko, ki je bila prvotno dodeljena Jugoslaviji Kdor je 1915 leta želel, da bi Italiji stopila v vojno proti Avstriji, je moral ob koncu 1918 !eL* note ali nehote priznati, da se je motil Zato z zmago Italije primorskim, Lržaškim in istrskim socialistom — slovenskim in italijanskim — ni preostalo drugega, kakor da prilagodi m svojo organizacijo in tudi svojo politiko novim razmeram, da se pripravijo braniti v novih razmerah delavstvo ter se hoiiii proti vsem krivicam. V ITALIJI S fronte so se vračali zreli ljudje s sovraštvom do vojne in z nejasnim pogledom v bodočnost, ki pa ne bi smela biti taka, kakršna je bila preteklost Se vse bolj zreli možje so bili avstrijski Vojni ujetniki, ki so se vračali iz Sovjetske zveze Ti so v Rusiji preživeli dve revoluciji, februarsko — buržoazno, in oktobrsko — socialistično in so prinašali s seboj domov revolucionarne ideje ter puntarsko miselnost, ki so se je bili obilo nasrkah zmstl v ruski oktobrski revoluciji. Zato je navzlic polomu II Internacionale in navzlic napakam, ki jih je naša socialistična stranka naredila v zadnjih dneh vojne s tem, da je sodelovala v narodnih svetih, socialistično gibanje v Trstu, na Primorskem in v Istri začelo po vojni še bolj naraščati V kratkem času so se v vseh krajih Julijske krajine stare socialistične sekcije utrdile, poleg njih pa ustanovile nove. Slovenski .judje so začeli takoj po vojni izgubljati zaupanje v vodstvo slovenskih in hrvat-skih narodnjakov in iskati nasvete in iniciative pri socialistični stranki. K njej so se zatekli poleg delavcev tudi kmetje Kmalu smo dobili obvestilo, da so tržaške delavske konzumne zadruge sklenile dati v kulturne namene tista 2 odstotka svojega čistega dobička, ki ga niso mogle prispevati za kulturo med vojno S to pomočjo smo 9. marca 1919 na seji, na kateri so bili zastopniki strokovnih (sindikalnih) organizacij, konzumnih zadrug, političnega odbora socialno-demokratične stranke ter raznih izobraževalnih in mladinskih organizacij iz Trsta in okolice izvolili devetčlanski višji kulturni svet; za predsednika sveta so izvolili mene, za tajnika in knjižničarja pa dr. Lava Čermelja, čermeljevemu imenovanju za knjižničarja višjega kulturnega sveta se je protivil knjižničar italijanskega kulturnega sveta reformist Aldo Oberdorfer. Čermelju je očital slovenski nacionalizem, dasi je bil sam italijanski nacionalist, prav zato ga nismo poslušali. Seja je bila v Delavskem domu. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,5, najnižja 11,7, ob 19. uri 19,2 sto. pinje, zračni tlak 1014,6 pada, vlaga 55 odst., veter severozahodnik 5 km na uro, nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 17,8 stop. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 11. maja ŽIGA Sonce vzide ob 4.38 in zatone 19.24 — Dolžina dneva 14.46 " 1 na vzide ob 18.22 in zatone ob 3- Jutri. NEDELJA, 12, maja PANKRACIJ S SEJE PREDSEDSTVA EPIT Vodstvo ustanove namerava čimprej zaključiti dogovore za odkup zemljišč S prvimi deli bodo pričeli na jusarskih zemljiščih - Dolinska občina mora poprej izdati dovoljenje za pristop na srenjska tla • Sestanek o prometnih zvezah Sinoči se je v našem mestu sestalo predsedstvo Industrijskega pristanišča; na dnevnem redu je bila razprava o tovarni Grandi Motor! Trieste, in sicer v zvezi z novo prispelim dokončnim tehničnim načrtom za obrat. Hkrati s tem sta bila poslana na oddelek za dela pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino v odobritev splošen in izvršilni načrt za pripravo področja, kjer nameravajo postaviti tovarniške obrate. Dne 6. maja je stopil v veljavo zakon o raztegnitvi Industrijskega pristanišča, zato se zdaj lahko prične procedura za odkup zemljišč, ki jih potrebujejo za Grandi Motori Trieste. Vodstvo zavoda za industri-sko pristanišče naglasa v obvestilu, ki ga je razposlal po zaključenem sestanku predsedstva, da pripravlja vodstvo v vsej naglici lestvico cen, ki jih namerava ponuditi lastnikom za ^posamezna zemljišča, ter naglaša, da se pri sestavljanju lestvice upošteva kriterij pravičnosti. O končni lestvici cen bodo razpravljali še na prihodnji seji predsedstva, ki bo prihodnji ponedeljek. Vodstvo pristanišča namerava odkupiti potrebna zemljišča v najkrajšem času, v roku predpisanem za raz-laščevalni postopek. V tem času pa bo vodstvo pristanišča stopilo v stik s posameznimi lastniki prizadetih zemljišč, da bi se z njimi sporazumelo v smislu načelnih določil, ki jih je sprejel odbor za industrijo pri poslanski zbornici v trenutku, ko je bil sprejet zakon o raztegnitvi industrijskega pristanišča. Razlaščevalna procedura se tiče lastnikov vseh zemljišč, ki se nahajajo na področju, kjer bodo zgradili Grandi Motori Trieste, vključno ju-sarska zemljišča, ki pripadajo dolinski občini. Na teh jusarskih zemljiščih pa bo morala GMT takoj začeti z nekaterimi deli, ki so potrebna za to, da se ugotovi sestava tal, kar je zopet potrebno strokovnjakom za določitev kakšne stroje in naprave naj naročijo za kopanje in odnašanje zemlje. Kakor hitro je 6. maja stopil v veljavo omenjeni zakon, je vodstvo industrijskega pristanišča takoj naročilo podjetju Canarutto, naj prične z delom. Ker si pa Industrijsko pristani- šče doslej moglo pridobiti potrebnih jusarskih zemljišč (pašnikov), mu mora dolinska občina predhodno izdati dovoljenje za pristop na ta zemljišča. Vodstvo pristanišča zato pritiska na upravo dolinske občine, naj bi izdala to dovoljenje, vendar kaže, da so v tej zvezi nastopile določene težave, ki bi utegnile zadržati pričetek del. V zvezi s problemi, ki zadevajo prometne povezave s področjem, kjer bo vzrastla Grandi Motori Trieste, je bil te dni na sedežu tržaške pokrajine poseben sestanek ki so se ga udeležili predsednik uprave dr. Savona, odbornik za javna dela Visintln, predsednik EPIT dr. Sacerdoti ter podpredsednik An- tonini, miljski župan Millo, dolinski podžupan Bandi ter nekateri strokovnjaki iz pokrajinskih uradov in iz uradov tehničnega oddelka industrijskega pristanišča. Na sestanku so imenovali posebno tehnično komisijo, ki bo proučila vse možne variante za povezavo tovarne GMT z obstoječim prometnim omrežjem ter zlasti z Boljuncem, Dolino in državno cesto «202» za promet s tovornjaki. S Včeraj dopoldne je vladni komisar prefekt Cappellini na prefekturi sprejel glavnega podravna-telja INPS dr. Caracciola in razpravljal z njim o stališču INPS do vprašanja ladjedelnice Felszegi. GIBANJE TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA V Se 228 prebivalcev manj ob koncu marca v Trstu Presežek umrlih nad novorojenimi je znašal 132, presežek odseljenih nad priseljenimi pa 96 oseb Število tržaških prebivalcev se je v mesecu marcu letos znižalo za 228 enot. Iz podatkov o gibanju prebivalstva v omenjenem mesecu, ki jih je posredovala občina, je razvidno, da je štel Trst 1. marca 280.267 prebivalcev, konec meseca pa 280.039. Razliko je treba pripisati presežku umrlih nad novorojenimi (132) in presežku odse-'ljencev nad priseljenci (96), kar znaša skupno prav 228 enot. V marcu se je v tržaški občini rodilo 232 živih otrok, v drugih občinah (prepis) pa 9, torej skupno 241. Umrlo pa je 373 oseb, in sicer 357 v tržaški občini, 9 v raznih drugih občinah države in 7 v inozemstvu. Umrlo je 177 moških in 196 žensk. V istem mesecu je prišlo v Trst iz drugih italijanskih občin 234 oseb, iz bivše cone B 18, iz ino- Ob koncu delovanja 'prvega deželnega sveta in tudi še potem se je mnogo pisalo in govorilo o tem, kar so napravili v svetu v teh štirih letih, o številu sprejetih zakonov, o raznih izdatkih in naložbah. V zvezi s tem pa je tudi zanimivo vedeti, kako so svetovalci raznih skupin glasovali o raznih zakonskih predlogih in osnutkih. V veljavi je skupno 128 zakonov, ki jih je odobril deželni svet in ki so bili objavljeni v Uradnem vestniku. Nekaj zakonov je treba ponovno proučiti, ker jih je vlada zavrnila. Nekaj zakonskih predlogov pa je bilo zavrnjenih. Deželni svet je glasoval skupno 153-krat o raznih zakonskih osnutkih in predlogih. V to število so všteta tudi glasovanja o zakonih, ki jih je vlada vrnila deželnemu svetu v ponovni pretres. •IllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUUUIlfllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllll VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA Socialisti so obravnavali vprašanja zdravstvene reforme PSIUP o upadanju števila zaposlenih - Govori kandidatov LSS in KD HlllillllimilllllllllimmilimtIlllimillllllllllllllllliiiiiiiiiiHilimiirillllllllimillimilllllllimillllllllllimilllllimillllllimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllll ZANIMIVA STATISTIKA IZ DEŽELNEGA SVETA Kako so svetovalci raznih skupin glasovali o zakonskih predlogih V veljavi je skupno 128 zakonov, deželni svet pa je skupno glasoval o njih 153-krat Za združeno socialistično stranko je sinoči govoril na Trgu S. Gio-vanni o temi «Zdravstvene reforme in socialistična politika* prof. Elio Apih, kandidat za senat, ki je orisal osnovne smernice socialistične politike za psihiatrično oskrbo. Ta politika teži za liberalizacijo zakonodaje o bolnišnicah in za uresničevanjem individualne terapije s povečanjem števila zdravstvenega osebja. Nekatera osnovna načela te politike so se uresničila v začasnem zakonu ministra Mariottija, s katerim so se izboljšale tudi plače osebja umobolnic. O mestni zdravstveni politiki je zatem govoril deželni kandidat Clau-dio Buniciolli, ki je dejal, da bo z zgraditvijo bolnišnice na Katina-ri, z bolnišnico za starčke pri Magdaleni in univerzitetne klinike v splošni bo!n’šnici uresničen socialistični program o bolnišnicah. Socialisti hočejo doseči v prihodnji zakonodajni oobi popolno zdravstveno reformo, ki bo zagotovila zdravniško pomoč vsem državljanom. Kandidat za poslansko zbornico dr. Lorenzo Fogher je govoril o ustanovitvi centrov za preventivno medicino in o načrtih za ustanovitev zdravstvenih enot ki se bodo ukvarjale s preventivo, zdravljenjem in rehabilitacijo. Zadnji je spregovoril cdv. Silvano Miani, ki je poudaril nujnost popolne reforme psihiatričnih bolnišnic. Dejal je tudi, da bo treba rešiti vprašanja zdravnikov in prilagoditi kariero pomožnega osebja. Na sedežu PSU v Ul. Mazzini sta na »sestanku z volivkami* govorila Nadja Vahor iri Arnaldo Pit-toni, kandidat za deželo. Pittoni je predvsem poudaril pomen volitev na splošno in pomen glasov žensk posebej. Rekel je, da je sedaj možna samo politika leve sredine, da pa socialisti zahtevajo, da bi bila bolj učinkovita. Zatem je orisal, kaj so socialisti dosegli v tej zakonodajni dobi in pozval ženske, naj to upoštevajo. Pri Sv. Alojziju je govoril prof. Lonza, ki je omenil iskanje poti v socializem tudi v vzhodnih državah. Za PSIUP je včeraj govoril tajnik tržaške federacije Ezio Marto-ne, ki je omenil stalno krčenje števila zaposlenih v Trstu, saj kaže statistika, da se je to število v prvih dveh mesecih letos znižalo za 800 mest. Proti temu se lahko delavci učinkovito borijo le s tem, da oddajo svoje glasove strankam delavskega razreda. Za KD so včeraj govorili poslanec Corado Belci, prof. Enrico Medi, kandidat za poslansko zbornico inž. Lorenzo Colautti ter kandidata za deželni, svet dr. Franco Elia in Tullio Gombač. Poslanec Belci je govoril o pogajanjih, ki so se začela v Parizu med Vietnamom in ZDA in izrekel upanje, da bodo privedla do miru. Colautti pa je govoril o raznih ukrepih v prid Trstu in o zadnjem prispevku 2 milijard lir za gradnjo ljudskih hiš in za cestne povezave. Slovenska skupnost je imela si-OOtl shode r.a Kontovelu, pri Sv. Ati, pri Banih, v Skednju, v Ric- manjih in na Kolonkovcu. Govorili so dr. Drago Štoka, Vekoslav Špan-ger, Jože Škerk, Saša Rudolf in Savina Remec. Dr. Drago Štoka je med drugim obravnaval problema beneških Slovencev. Vekoslav Španger je poudaril nujnost uresničenja pravic Slovencev. Pokrajinski odbornik Saša Rudolf je poudaril vlogo, ki jo mora v javnem življenju igrati mladina, graditeljica naše bodočnosti. Zavzel se je za zahtevo, da mora dežela v večji meri podpreti slovenska športna društva. Dr. Jože Škerk je naglasil, da se Slovenska skupnost zavzema za reševanje perečih konkretnih vprašanj, kot sta razlaščevanje in raznarodovanje v želji, da bi ohranili in zajamčili razvoj Slovencev. Savina Remec je govorila o narodnoobrambnih vprašanjih. Fašistični razbijači so sinoči napadli avtomobil Slovenske skupnosti in mladinca, ki ga je upravljal, ter strgali dva velika volilna znaka. Za njimi je steklo nekaj pristašev LSS, ki so jih dohiteli in jim v Ul. Torrebiar.ca odvzeli u-kradene znake. V teku je policijska preiskava. Kako so se vedle svetovalske skupine pri teh 153 glasovanjih? Seveda je treba ravnanje večine oceniti ločeno od ravnanja opozicije. Demokristjanska svetovalska skupina je glasovala v prid vsem zakonom. Kar se tiče stališča socialistov, je bilo pred njihovo združitvijo 91 glasovanj. Socialdemokrati (PSDI), ki so se udeležili dejavnosti deželnega odbora že takoj od začetka zakonodajne dobe, so glasovali 90-krat v prid zakonom in enkrat so se vzdržali. Skupina PSI je glasovala 73-krat za zakone, dvakrat proti, 14-krat pa se Je vzdržala. Ob dveh glasovanjih pa je bila skupina odsotna. Po združitvi obeh strank so svetovalci PSU glasovali v prid 62 zakonom. Kar se tiče Italijanske republikanske stranke (PRI), ki je zastopana v svetu z enim samim svetovalcem, je glasovala v prid zakonom 112-krat; republikanski predstavnik se je dvakrat vzdržal, ob 40 glasovanjih pa je bil odsoten. Kar se tdče desne in leve opozicije, je treba upoštevati, da so opozicijske skupine za časa glasovanj in. tudi med sedanjo ve-lilno kampanjo obtoževale deželno upravo, da so njeni ukrepi neučin. kovitl. Odločno odklonilno stališče so opozicijske sile zavzele zlasti v razpravi o proračunih in obračunih. Njihovo glasovanje o proračunih pa ni bilo vedno skladno z glasovanjem o posameznih zakonih, ki ne pomenijo nič drugega kot uveljavljanje političnih in upravnih kriterijev, ki jih vsebujejo proračuni in programski zakoni. Tako so na primer liberalci med 130 glasovanji glasovali za več kakor polovico zakonov. Pritrdilni glas so namreč dali 90-krat; 32-krat so glasovali proti, 22-krat so se vzdržali, 9-krat pa so bili odsotni. Podobno se je vedla tudi skupina MSI. Njeni svetovalci so glasovali za 91 zakonov, proti 34, se vzdržali pri 22 in bili odsotni šestkrat. Tudi levica je glasovala za precejšnje število zakonskih osnutkov, ki jih je predlagal deželni odbor. Komunistična skupina je glasovala za 63 zakonov, proti 30 zakonom, se vzdržala 58-krat In bila dvakrat odsotna. Svetovalec PSI UP je 63-krat glasoval za zakone, 22-krat proti, 35-krat se je vzdržal in 33-krat je bil odsoten. Predstavnik Slovenske skupnosti pa je glasoval za 66 zakonov, proti trem zakonom vzdržal se je devetkrat,, odsoten pa je bil kar 65-krat. Tiskovna konferenca KPI o slovenskem vprašanju Današnja volilna zborovanja (Monfalcon), ob 10.30 Ponteroš (Franco), 11. Borzni trg (Martone), Milje (Monfalcon), ob 12. Milje, Ribiško naselje (Monfalcon), ob 17. Dolina (Llcia Chersovani), Trg Silvio Benco (Monfalcon), 18. Trg Goldoni (Bruna Silvestri in Martone), Boljunec (Silvio Laurentd), 19. Ric-manje (L. Chersovani). Lista slovenske skupnosti: do- poldne na Ponterošu, na Goldonijevem trgu, pri Stari mitnici, na Trgu Svobode in na Oberdanovem trgu. Popoldne pa bodo shodi ob 20. uri v Devinu in Barkovljah, ob 20.45 v Cerovljah in pri Rumeni hiši, ob 21.30 v Zgoniku in Piščancih. Govorili bodo: dr. Drago Štoka, prof. Janko Jež, Stanko Pertot in prof. Boris Pahor. SG iz Trsta na obisku pri «Piccolo Teatro» zemstva 85 (iz Jugoslavije 30). Iz Trsta pa se je izselilo v druga občine 267 oseb, v bivšo cono B 2, v inozemstvo 166 (v Jugoslavijo 9). Upoštevajoč dve osebi, ki sta uredili svoj položaj, se je v marcu izselilo iz Trsta 96 oseb več, kot se jih je priselilo. V istem mesecu se je rodilo v Trstu 273 živih otrok in dva mrtva. V enem primeru sta bila dvojčka. 132 novorojenčkov je bilo moškega spola, 141 pa ženskega. Vsi so se rodili v bolnišnici, ali v klinikah. V marcu je umrlo 360 oseb, a od teh 171 moških in 189 žensk. Med mrtvimi so bili trije otroci (en deček in dve deklici) stari manj kot 1 leto. Ena deklica je bila stara manj kot pet let. Najpogostejši vzroki smrti so naslednji: 7 zaradi nalezljivih bolezni (1,9 odst.) a od teh 5 zaradi jetike; 70 zaradi rakastih obolenj (19,4 odst.); 30 zaradi poškodb na ožilju (8,3 odst.); 143 zaradi bolez ni na organih krvnega obtoka (39,7 odst.), a od teh 125 zaradi srčnih bolezni in podobno (34,7 odst.), 26 mrtvih je bilo zaradi obolenj na jetrih (7,2 odst.), zaradi starosti pa samo ena oseba, 27 oseb Je umrlo zaradi nenaravnih vzrokov in od teh 5 zaradi prometnih incidentov. 295 ljudi je umrlo doma, 49 v bolnišnicah, ostali pa v zavetiščih ali drugje. Srečanja «Friulie» s poslovnimi ljudmi Kakor smo svoj čas napovedali v našem listu, je deželna finančna družba Friulia pred časom pričela prirejati posebna srečanja s poslovnimi ljudmi in predstavniki gospodarskih organizacij, da bi jim prikazala namen in delo družbe v okviru pridobitnih dejavnosti v Furlaniji Julijski krajini. Takšno srečanje bo tudi prihodnji torek na tržaški trgovinski zbornici: v njeni kongresni dvorani v Ul. S. Ni col 6 bo namreč ta dan ob 17.30 predsednik Friulie dr. F. Malipiero prikazal tržaškim gospodarstvenikom program in možnosti sodelovanja ter dosedanje posege, ki jih je Friulia opravila v svojem prvem poslovnem letu. Sinoči na Proseku v kinu «Iris» Zmagovit pohod partizanske pesmi z zborom «V. Mirk» Partizanska pesem moškega zbora «Vasilij Mirk* nadaljuje svoj zmagoslavni pohod. Potem ko je osvojila srca poslušalcev v Kulturnem domu in na Opčinah, je sinoči razvnela tudi Prosečane in Konto-velce, ki so napolnili dvorano kina «lris», da bi prisluhnili svojim domačim pevcem. V domači dvorani in v domačem okolju se je zbor čutil še bolj sproščenega kot sicer in njegova pesem je donela polno, barvito in u-brano. Novi in še neznani napevi so postajali v trenutku domači in vse stare, že tisočkrat prepete partizanske iz prvih časov vstaje, so še enkrat obudile spomin na tiste velike dni, ko smo z njimi dajali duška našemu borbenemu razpoloženju in našim intimnim čustvovanjem. Zbor jih je pod vodstvom Ignacija Ota zapel z vsem srcem in jim vlil vso človeško toplino, ki jo premorejo Seveda jim je dal dognano dinamiko in tehnično popolnost ter Uh ožaril z glasovno plemenitostjo, toda ohranil je v njih tisto neponovljivo pristnost, ki je navdajala avtorje stihov in skladatelje, ko so jih ustvarjali iz globoke notranje potrebe svojih umetniških čustvovanj in partizanske borce in aktiviste, ki so jih prepevali med svojimi pohodi po naši zemlji. Vse, pa naj si bo umetne v prvem delu ali borbene, v drugem delu, je občinstvo sprejemalo z ne-zadržanim navdušenjem, lmponira-la je Gobčeva kantata s svojo ljudsko melodiko, ugajali so Simonitijevi tPodgo-rki mornarju, a najbolj so, prav tako kot v Kulturnem domu in na Opčinah, vžgale tiste najbolj priljubljene, začenši s čustveno «Na oknu rlej obrazek bled», in potem po vrsti «Hej brigade», < postopku za vlaganje prošenj zanje. Posebno živahno in izčrpno so vsi odborniki razpravljali o škodi, ki jo kmetje trpijo zaradi divjačine in o vseh na žalost do sedaj neuspešnih nastopih strokovne organizacije pri lovski zvezi in vseh pristojnih ustanovah in oblasteh, da se tem nemogočim razmeram napravi konec. O tem vprašanju in o škodi, ki jo oovzročajo nedeljski izletniki ter na splošno o spoštovanju kmečke lastnine, je izvršni odbor sklenil, da skliče v petek, 17. tm. sestanek Kmečke zveze na Proseku. Nadalje je bil na seji govor o stališču kmečke organizacije do regulacijskih načrtov. O tem ba Kmečka zveza zavzela dokončno stališče po strokovni proučitvi vseh tehničnih plati vprašanja. Nekatera vprašanja, ki so tudi bila na zelo natrpanem dnevnem redu, je zaradi pozne ure izvršni odbor sklenil prenesti na svojo prihodnjo sejo ki bo v prvih dneh prihodnjega meseca. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PONOVIJO ples pod mlajem Danes, 11. 5. od 18. do 20. ure igra godba na pihala od 20 do 24. ure ples Jutri, 12. 5. od 15. do 18. ure koncert godbe na pihala od 18. do 24. ure ples Za ples igrajo: THE ROBLES in SINKOPI V ponedeljek, 13. 5. ob 18. uri podiranje mlaja ob spremljavi domače godb* OBČINA PRIREJA 12. RAZSTAVO DOMAČIH V I N DOMAČI VINOGRADNIKI PA SO ZA TO PRILOŽNOST PRIPRAVILI VEC OSMIČ. BALET OPERE Z REKE ALESSANDRO CASAGRANDE 05TRŽK0VE FANTAZIJI KREŠIMIR BARANOVIČ LECT0V0 SRCE Koreografija: V. KALAN Z RELJIČ Scenografija: A. AGUSTINCIC D. SOKOLIC Kostumografija: L WAGNER R. NENADOVIC SOKOLIC V glavnih vlogah: VERA VASIJEVIČ . VER* BOGDANOVIČ SAWAKO SHIDA . ŠTEFAN FURJAN ' MILJENKO VIKIC PET^ PUSTIŠEK NORIO YOSHIIw Dirigent: VLADIMIR BEN1C KULTURNI DOM V četrtek, 16. maja ob 21. uri v petek, 17. maja ob 21. uri v nedeljo, 19. maja ob 17. uri Abonma: PREMIERSKI red A-Al ŠPORTNI - red H , (Vstopnice so še na razpolag0 Abonma: I. PONOVITEV - red ® SINDIKALNI red v DIJAŠKI . red F , (Vstopnice so še na razpolag0' Abonma: NEDELJSKI POP.- red p INVALIDSKI - red C OKOLIŠKI . red E , (Vstopnice so še na razpolag0' Prodaja vstopnic od torka, 14. maja dalje vsak dan od 12. A® 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Ku*j turnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro Pfe pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Felicien Marceau JAJCE (L’ OEUF) Komedija v dveh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser: ADRIJAN RUSTJA DANES, 11. maja oh 21. uri Abonma . sindikalni red G I. ponovitev red B Jutri, 12. maja ob 17. uri Abonma: okoliški red E Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Dolinski fantje in dekleta vabijo Dolinski fantje ir, dekleta spet vabijo stare in mlade v Dolino na svoj tradicionalni praznik »Majni-ca» s plesom pod mlajem, ker je slabo vreme preprečilo nadaljevanje programa preteklo nedeljo. Danes zvečer bo igrala godba na pihala, nato pa bo ples od 20. do 24. ure. Jutri bo igrala godba od 15. do 18. ure, od 18. do 24. ure pa bo ples. Igrala bosta tokrat dva orkestra, in sicer The Robles in Sinkopi. V ponedeljek ob 18. uri bodo po starem običaju podrli mlaj ob zvokih domače godbe. Skupno z «Majnico» se seveda nadaljuje občinska razstava domačih vin, v Dolini pa so te dni odprte tudi številne osmice. Vse kaže, da bo te dni lepo vreme in da bodo prišli na svoj račun ne samo dolinsk. fantje in dekleta, ki so vložili mnogo truda in dobre volje za uspeh «Majnice», ampak tudi izletniki iz bližnjih vasi in mesta. Ljudska prosveta Slovenska ljudska veselica na Opčinah V nedeljo, 12. tm. ob 15. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah »Slovenska ljudska veselica* s sodelovanjem godbe na pihala rudarjev Iz Idrije. pevskega zbora iz Trebč in pevsko-godbene skupine 1* Podlonjerja. Sle-rtil bo plee. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sprejema še danes prijave za udeležbo na KMEČKI OHCET1, ki bo v soboto, 18. maja v Ljubljani. Prijavljenci ali prijavljen-ke, ki se bodo udeležili «Oh-ceti» morajo biti oblečeni v narodne noše, kar je tudi pogoj, da so deležni brezplačnega prevoza in kosila v Ljubljani. Šolske vesti Prošnje privattetov, ki želijo delati vstopne izpite ali sprejemni izpit v klasični licej, se sprejemajo na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu do vključno 30. maja 1968. SPDT priredi v nedeljo, 26. maja. izlet z avtobusom v Tamar, ob priliki smučarskih tekem za VTK Memorial. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10. maja 1968 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 64-letna Anna Glorgl por. Zubin, 60-letni Isldoro Flesoti, 80-letni Antonio Coster, 66-letni Giuseppe Novi Ussal, 73-letna Giovanna Lanza vd. Veglla, 67-letna Emtlia Ko-zul vd. Cherchlmich, 76-letna Ernesta Oblak. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Berntni 4. Benussl, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmettii, Trg della Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanFAnna, E rta dii S. Anna 10. PEVSKI ZBOR «VASILIJ MIRK» . S PROSEKA -KONTOVEtA priredi danes, 11. t. m. ob 21. '}L v Ljudskem domu v KB* KONCERT partizanskih umetnih in borbenih pesmi Dirigent: Ignacij Ota Sodelujeta: pianist Aleksande( Vodopivec harmonikar Oskar K,judef nad*1; Verdi Pri blagajni gledališča se ■ je prodaja vstopnic za 9. spomladanske simfonične sezon6, bo danes ob 21. uri, Orkest«r g dališča Verdi bo dirigiral Claud'0 mone, kot solista pa bosta n3-/ f violinist Franco Gulil in pianistk* ( rica Cavallo v duetu. Program 0 segal: Tartini — Sonata v štiri godala (nova za Trst). Mendells0" t Koncert za violino, klavir in °rlL| (novo za Trst), Strawinsky — nella (suita), Salviuccl — Intro« ne, Passacaglia in Finale (n°'' Trst). NATURA VIVA - TRŽAŠKI RIUM - Drevored XX septem0 p Najnovejše pošiljke: udav-velik3''’^ živi na skalah; varanus bengaF ji deset piranas; nove tropske -ribe; ribe in živali iz Sredo2e' f Odprto tudi ob praznikih od 13 ure in od 16. do 22. ure. Nazlonale 16.00 «1 Nibelunghi«- 9‘ ni zgodovinski film. Excelsior 16.00 «Muchette». F1S Bernanojevega romana. Tech« Fenlce 16.00 «Hondo». R. Tayl°f' chnlcolor. Edeo 15.00 »Helga«. R. Gassm31"1' Mondry. , Grattacielo 16.00 «Indovlna chl v a cena«. S. Potler. Technlcol°r' Rltz (Ulica San Francesco Ste*\ 16.00 «La scuola della viol e n z*' Poitler, Suzy Kendall. Techm ^ Alabarda 16.00 «Escalation». R' ,, toni, C. Auger. Prepovedano " nd pod 18. letom. Filodrammatico 16.00 «5 ragat^j, 100 marines«. U. Tognazzi. Colorscope. . Moderno 16.00 «Nlck, mano fr^Jj Paul Newman. Prepovedano n ni pod 18. letom. . crtstallo 16.00 «11 sesso deglt a«®, Sexy-technlcolor. Prepovedano dint pod 18. letom. Garibaldi 16.30 »Gentleman J0” 1 cidi». VVestern Technicolor. , Capitol 15.30 «Costretto ad ucd° C. Heston, D. Plant. Technico' Aurora 16.30-19.22 «Vlvere per vl' Y. Montand, A. Girardot. Pfel dano mladini pod 14. letom. Impero 16 30 «Blow up«. Mojstr M. Antonionija. V. Readgrave-povedano mladini pod 14. leto* Vittorio Veneto 16.00 «11 marito e e 1'ammazzo quando ml pare*' therine Spaak. Astra 16.30 «4 bassottl per uh se«. Barvni Disneyev folm. Abbazia 16.00 «Due assi nella ' ca«. T. Curtls. V. Lisi. Techm' Ideale 16.00 «Lo spietato bandit Sud». VVestern Technicolor. Kino Skedenj 16.00 «PapS. rTI’ cosa hal fatto in guerra«. 1'nuin S. Fontaine, G. Ralli. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Ide Bol-čič darujeta Minka in Drago Pahor *ooo Ut za prosv. društvo Prešeren. SESTANEK pokrajinske svetovalske komisije 125 milijonov lir v letošnjem letu za javna dela v gospodarskem načrtu S milijonov Ur za ureditev dela «Kraške ceste» ■ V kratkem bodo oddali dela za novo cesto v Miljskih hribih in za ureditev obrežja v Barkovljah ^krajinsko cesto, ki pelje od Dom ja v Mačkovlje, zdaj temeljito pre-reJajo in širijo, tako da bo ena izmed najlepših cest v dolinski občini Pokrajinski odbornik Visentini je , ku svetovalske komisije o-faaMv 1 novi na^rt za izvedbo dp?11” javnih del pokrajinske u--ave in občinskih uprav v okvi- 1968' . N tek gospodarskega načrta za leto eMe» PBOSEM Predvaja danes, 11. t. m. ob IS. 31) Cinemascope barvni film, ki ea boste težko pozabili: KHARTOUM ^ajo: CHARLTON HESTON, LAURENCE OLIVER in RI- CHARD JOHNSON Vesti iz Ronk na povečanje proizvodnega ritma ^ ^^^0 ^rspekrivah naše nest Sobard, Jožef Pahod karlo soriške Coldiretti Miolatto, pred- Za bližnje volitve so našteli Ronkah 7276 volivcev od katerih je 3.455 moških ter 3.831 žensk Razdeljevanje volilnih potrdil in druge priprave potekajo v redu. Sedaj razdeljujejo potrdila za deželne volitve Volilna zborovanja: Jutri ob 10.30 bo na Trgu republike zborovanje PSU, na katerem bosta govorila Bon in Semola. Danes popoldne ob 18 30 bo na Trgu republike v Tržiču volilno zborovanje KPI in PSIUP. Govorili bodo prof. Costa iz Trste, Albarel-lo in Silvino Poletto. in modernizacijo strojev, istočasno pa na povečanje nesreč na delu: vsako uro je v državi po eden mrtev vsakih šest minut pa po eden ranjen, inšpektorat za delo pa ima za 3 milijone podjetij samo tisoč uslužbencev (uradnikov, inšpektorjev in zdravnikov) za vso državo, kolikor je policajev samo naši obmejni pokrajini. Zorze-non je govoril o tržlškem gospodarstvu, zlasti o Italcantieri, kjer se število delavcev znižuje na leto za 350 enot in so komaj letos zaposlili prvih 100 mladincev. Z modernizacijo ladjedelnice, ki bo sposobna proizvajati na leto ladjevja za milijon ton, je Zorzenon dejal, da bi tržiška ladjedelnica mogla sama v enem letu presničiti petletni Pieracclnijev načrt o povečanju tovornega ladjevja za 1,2 milijona ton. Kandidat za poslansko zbornico Poletto je omenil vlogo naše dežele, ki je bila sprva periferija Skupnega evropskega tržišča, sedaj pa je postala most proti vzhodu. S tem v zvezi je omenil naftovod na Bavarsko, plinovod iz Sibirije ter skladišče za sadje, pomembne faktorje našega razvoja, h katerim je pristavil še protosin-hrotron, ki da bi bil dejavnik miru. V opreki s takšno politiko pa je uvajanje vojaških služnosti v našo deželo. Kandidatka za parlament Marija Selič je obsežno govorila o zaščiti matere, kateri zakoni sicer dajejo enakopravnost in možnost zaposlovanja, obenem pa se teh svojih pravic ne more posluževati zaradi pomanjkanja otroških vrtcev (dveh v vsej pokrajini in 550 v vsej državi), kjer bi mogla pustiti svojega otroka, in drugih socialnih služb. narodne bitnosti. Boneta in Leopold Antoni. 6iii>iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiaiiaiiititvvi9itBiiiiivifiii9ifi6iiiaiiviiiiiiiaiiiiiiitaiiiaiiiiiiiiiiiiiiigiisiiaaiiavaiaiiiiiiiiiiiit DOGODIVŠČINA JUGOSLOVANSKEGA DEKLETA Ker je pomagala gostilničarki je morala na zatožno klop Obe pa sta dobili le pogojno kazen Mehanik iz Voleje drage ki stanuje v Goriei Okrajni sodnik dr. Ballani je vče- 1 12. avgusta lani se Je v Novi Go-raj obravnaval med drugim tudi rici poročil s 22-letno Trezo Gu- PREDAVANJE SKAD Besed« in dejanja oblasti v Beneški Sloveniji Akademsko društvo SKAD je v četrtek priredilo v Katoliškem domu predavanje odv. Sfiligoja o mirovni konferenci po drugi svetovni vojni in Slovencih. Predavatelj je prikazal naravno težnjo našega zadevo zaposlitve tuje državljanke brez predhodnega dovoljenja pristojnih organov in brez prijave na policiji. Obtoženi so bili 40-letna gospodinja Rosaria Garofolo iz Ul. Fasu-bio št. 1 pri Štandrežu, ki je imela v najemu gostilno Giovannija Gullina v Ul. Marconi št. 2 in te moral zato na zatožno klop tudi Gullin sam. Oba sta bila prisotna; manjkala pa je tretja obtoženka 20-letna Danica Belingar iz Ozeljana. Dne 26. oktobra lani je policija napravila pregled v omenjeni goriški gostilni ter našla tam kot strežnico samo Danico Belingar, za katero so ugotovili, da je jugoslovanska državljanka ter ni bila prijavljena na uradu za tujce. Dekle je izjavilo, da je prišlo pomagat, ker je morala gospodinja Rosaria Garofolo v bolnico na zdravljenje. Dodala je, da je delala brezplačno, ker so prijatelji in večkrat je prihajala k družini na obisk. Policija je zadevo prijavila sodniji ter navedla tudi, da Danica ni imela delavske knjižice za tuje državljane ter tudi ne predpisane zdravstvene knjižice, ki je potrebna za uslužbenke v javnih lokalih. Sodnik je obsodil Rosario Garofolo na 5 dni pripora, Danico Beliru gar pa na plačilo globe 10 tisoč Ur; kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski Ust. Gul-lina pa je sodnik oprostil, ker ni imel opravka v tej zadevi. Obe ženski je branil odv. Maniacco, Gullina pa dr. Obdzzl. Zanimiv je tudi primer 28-letne-ga strugarja - mehanika Adolfa Vodopivca iz Frvačine št. 228. Dne glielmini, ki je bala rojena v Aleks-sandriji v Egiptu ter je itaUjanska državljanka. Začasno ste si uredila stanovanje pri tašči Manji Čeme v Ul. Carducci 27 v Gorici, ki ima v podnajemu tri sobe v stanovanju 64-letnega trgovca Ferruc-cia Leghisse v isti ulici. Vodopivec je vsak večer prihajal spat v Gorico, kjer je živela njegova žena, ter se vsako jutro vračal na delo v tovarno plastičnih izdelkov v Volčji dragi. Lani okrog 18. oktobra pa je goriška policija ugotovila, da se ni javil policiji kot tuj državljan, ki se zadrži tri ali več dni v Italiji. Zato so ga prijavili sodišču skupaj s Černetovo in lastnikom stanovanja Le-ghisso. Ker pa so vsi trije obtoženci z lahkoto dokazali, da Vodopivec ni bil nikioU več kot 24 ur v Gorici je sodnik dr. Balani oprostil Vodopivca in Černetovo ker dejanje ni kaznivo, Leghisso pa ker pri tem sploh ni bil udeležen in je smatral da se zadeva tiče 'e prvih dveh. Obtožence je branil dr. OUvo. Drž. tož. dr. Maniacco, sodnik dr. Balani, zap. Smet. stavnik deželne zveze zadrug Poletto, predstavnik Alleanze conta-dini Marizza, deželni svetovalec Cocianni in drugi. Miolatto je naglasil potrebo, da se pri preobrazbi kmetijstva posveti več pažnje problemu človeka in njegovega razvoja z odpravo socialnih nesoglasij med kmetijstvom in industrijo. Silvino Poletto je obravnaval problem tržišča kmetijskih pridelkov in njegovo reformo, s posebnim ozirom na mednarodno tržišče v Trstu in prodajni center v Vidmu. Marizza pa je obravnaval problem kmetijskega podjetja in potrebo izbire njegove oblike na kapitaUstični podlagi ali na osnovi neposrednih obdelovalcev. Poudaril je tudi potrebo uskdladitve kmetijskega razvoja z razvojem industrije. Cocianni pa je s svoje strani obravnaval ukrepe, ki jih je sprejela do sedaj deželna uprava v korist iri podporo kmetijstvu. Prof. Orlando je vzel na znanje pripombe in obljubil, da jih bo upošteval pri izdelavi dokončnega načrta. Cesta Pcvma-Štcverjan zaprta zaradi asfaltiranja Goriško županstvo sporoča, da bodo od danes, 11. maja pa do zaključka del, zaprli za promet cesto Gorica - Oslavje . števerjan do občinske meje, ker so v teku dela za dokončno ureditev in asfaltiranje cestišča. ( ioricn VERDI. 17.15: «A1 di la della leg-ge», L. V. Cleef in A. Sabato. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15: «Gli occhi della not. te«, Audie Hepburn in. Alan Ar-kin, ameriški barvni film, prepovedan mladim pod 14. letom. MODERNISSIMO. 17.30—22: «Col cuore in gola«, J. L. Trintignant ln E. Aulin. Francoski kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Mal d’AIrica». Dokumentarni kinemaskope v barvah Mladini pod 14. letom prepovedan. ViTTORIA. 17.15—21.30: La donna del West», Dnris Day in P. Gra-ves. Ameriški kinemaskope v barvah. / rži c AZZLIRRO. 17.30: «Le grandi va-canze«, L. De Funes. Kinema-skopski film v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «A1 di la della legge«, L. V. Cleef in A. Sabata. Kinemascope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «11 sergente Ry-ker«, L. Marvin in V. Miles. Barvni film. S. MICHELE. 17.30—22: «Zorro il ribelle«, H. Ross. Kinemaskope v barvah. Sledi barvna slikanica. K on k v EKCELSIOR. 19-21.30: «Violenza per una monaca«, R. Schiaffino in J. Richmond. RIO. 19—21.30: «11 padre di fami-glia«, N. Manfredi, Tognazzi in L. Carol. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves da in ponoči je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-duccd 38 — tel. 22-68. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Alla salute« dr. Fab-bris . Ul. Cosulich 117 . tel. 72480. RONKE Danes «es dan in jutri je odprta lekarna «Al’Angelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 22 - tel. 77019. Prijava trde pšenice Pridelovalci trde pšenice morajo preko občin, kjer imajo kmetijo, napraviti prijavo na pokrajinsko nadzomištvo za prehrano.* Ce gre za spolovinarje, bo prijavo napravil eden za oba. V prijavi bo kmetovalec navedel skupno površino kmetije in pa površino zemlje zasejane s trdo pšenico; izročil jo bo najkasneje do 31. maja. Za neprijavljeno trdo pšenico kmetje ne bodo mogli dobiti dodatka, predvidenega v pravilniku ministrskega sveta Skupnega evropskega tržišča. Globe mestnih stražnikov Mestni stražniki v Gorici so v teku preteklega aprila predpisali za razne prekrške 449 glob. Največ od teh je bilo zaradi prekrškov cestnega pravilnika in sicer 436; 10 zaradi prekrškov mestnega pravilnika ; 3 za prekrške glede lepa- j bodo v Gorici odprte vse cvetli-kov in reklame. i čarne od 8. do 13. ure. JUTRI CVETLIČARNE ODPRTE Jutri, 12. maja, za dan matere KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI Eimondi še vedno v vodstvu Etapo osvojit Santamarina Po atentatu v 15. etapi so vozači nadaljevali pot šele po daljšem omahovanju SAN SEBASTIANO, 10. — 53 preostalih udeležencev mednarodne kolesarske dirke po Španiji je po daljšem omahovanju danes nadaljevalo s tekmovanjem. Kolesarji •e namreč do zadnje minute pred odhodom niso mogli odločiti, če hi nadaljevali z vožnjo ali ne, saj bi lahko kak drugi atentat spravil njihova življenja v nevarnost. Izvedelo se je, da so nekateri tekmovalci prejeli že v preteklih dneh pisma neke baskovske separatistične organizacije, v katerih so napovedali včerajšnji atentat, ki bi lahko imel tragične posledice. Sele ko je španska policija dala vsa zagotovila in jamstva za varnost vozačev med tekmovanjem in tudi za njihove namestitve v hotelih, so kolesarji odšli na start, no mesto. Današnjo 16. etapo je osvojil Španec Pedro Luis Santamarina, ki je prevozil 204 km dolgo pot od Pamplone do San Sebastiana v 5.43’10". auiiiiiiiiiMtiMiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT NOS Jutri, v nedeljo 12. maja II. amaterska kategorija Ob 16. uri v Nabrežini VESNA — TURRIACO * * • Mladinski pokal Menon Ob 12. uri v Trstu, stadion ((Prvi maj» CREMCAFFE’ — BREG ODBOJKA Danes, v soboto 11. maja Moška D liga Ob 18. v Trstu, stadion I. maj BOR B — GASILCI (GO) • * * Ob 20.30 v Gorici AGI — OLIMPIJA • » • Ženska B liga Ob 21.15 v Trstu, Ul. della Valle BOR — FARI ESTE * * * Jutri, v nedeljo 12. maja Moška D liga Ob 10.30 v Zgoniku KRAS — TlIRRIACO * * • Ženska B liga Ob 10.30 v Dolini BREG — CASAGRANDE * * * Ob 15. uri v Valdagnu MARZOTTO — SOKOL • * * ženska C liga Ob 8.30 v Dolini BREG B — CORRIDONI * * * Ob 8.30 v Vidmu PORZIO B — ZARJA * * • Ženska promocijska liga Ob 8.30 v Trstu BOR C — OMA * * * Ob 8.30 v Trstu FARI B — GAJA ORIENTACIJSKI ŠPORT Ob 7.45 na Opčinah ŠD POLET ORGANIZIRA ORIENTACIJSKI POHOD ALPINIZEM Ob 9. uri v Glinščici NADALJEVANJE PLEZALNEGA TEČAJA AO SPDT 2. Peffgen (Nem.) 56” zaostanka 3. Gandarias (Šp.) 4. Pinera (šp.) 5. Perurena (Šp.) 1’43” 6. Wright (VB) 7. Ocana (Šp.) 8. Ddaz (šp.) 9. Manzaneque (šp.) 10. Van Schil (Bel.) 5.45’49” . 2’39” SKUPNA LESTVICA: 1. Belice Gimondi (It.) 70.44’09” 2. Perez Frances (Sp.) 11” zaost. 3. Janssen (Niz.) 31” 4. Errandonea (Šp.) 41” 5. Spruyt (Bel.) 51” 6. Velez (šp.) 52” 7. Aimar (Fr.) 116” 8. Gomez Del Moral (Šp.) 1’20” 9. Echevarria (Šp.) 1’31” 10. Adorni (It.) 1’42” itd. Dirka po romandski Švici Zmaga Dancellija BULLE, 10. — Dancelli je zmagal na 2. etapi kolesarske dirke po romandski Švica. 195 km dolgo pot od Boncourta do Bulla je prevozil v 5.34’7” s poprečno hitrostjo 34,900 km na uro. S 3” zaostanka je prispela na cilj skupina 24 vozačev v naslednjem vrstnem redu: 2. Rajmond Delisle (Fr.) 3. Franco Bitossi (It.) 4. Gianni Motta (It.) 5. Eddy Merckx (Bel.) 6. Noel Van Clooster (Bel.) 7. Willy Plankaert (Bel.) in drugi SKUPNA LESTVICA: 1. Eddy Merckx (Bel.) 11.52’53” 2. Michele Dancelli (It.) 4” zaost. 3. Raymond Delisle (Fr.) 12” 4. Willy Plankaert (Bel.) 16” 5. Franco Bitossi (It.) 27” Orientacijski pohod na Opčinah Organizator jutrišnjega orientacijskega pohoda na Opčinah sporoča udeležencem sledeča navodila: zbirališče bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 7. uri, prijava ekip pa se bo zaključila ob 7.45. Po tej uri ne bodo organizatorji sprejeli več nobene prijave in bo vstop v dvo- rano Prosvetnega doma prepovedan. Udeleženci tekmovanja naj se zato javijo na zbornem mestu točno. Vsaka ekipa naj se predstavi primerno opremljena, ker bo pohod tehnično zahteven in daljši od prejšnjih in bo potekal večinoma po zelo slabem zemljišču. Tekmovalci naj imajo torej primerno obutev in oblačila, pa tudi malico, ker se bo pohod zavlekel precej preko poldne. Vsaka ekipa mora imeti kompas (busolo) in zemljevid specialko Fo 40A II SO. Prireditelj bo sprejemal morebitne pritožbe 50 minut po zaključku tekmovanja. Vsaki pritožbi je treba priložiti kavcijo 1.000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. Vse ekipe bodo morale počakati na cilju dokler ne bo prišla na cilj zadnja ekipa njihovega društva. Organizatorji ne prevzemajo ni-kakšne odgovornosti za morebitne poškodbe in drugo škodo, ki bi jo utrpeli udeleženci teka. Šd Polet V ORGANIZACIJI DOMAČINOV Jutri dirka veteranov v Lonjerju ob močni domači in tuji konkurenci Turato, Zamprogna, Maver, Billato in Bartoli glavni favoriti za zmago Priprave za dirko se bližajo h koncu, petim pokalom za najboljše se je pridružil cel kup praktičnih nagrad, ki bodo šle prav vsem udeležencem brez izjeme. Večkrat prispe v Lonjer skupina kolesarjev, ki preizkuša teren. Na koncu pa se ne morejo zediniti, ko je treba povedati, če je proga naporna ali ne. «Gorski vozači si že manejo roke, saj vidijo v vzponu od Boljunca do Ključa odlične možnosti, da se otresejo sprinterjev. Slednji pa bodo prav gotovo hoteli prevzeti položaj v lastne roke mnogo pred Boljun-cem. Vse značilnosti proge obetajo, da bomo videli napeto in vseskozi borbeno dirko. To potrjujejo tudi uspehi nekaterih prijavijencev na pomladanskih dirkah, predvsem pa kolesarjev veteranov iz Veneta. Ti so vsekakor najnevarnejši tekmeci Tržačanov, ker so doslej tekmovali že na več dirkah, ki so se jih udeležili vsi najboljši italijanski veterani. Tako je pred dnevi Turato v izredno hudi konkurenci potolkel vse nasprotnike in osvojil prvo me- iiiiiiiiiiiMHimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiia ODBOJKA MOŠKA D LIGA Jutri v Zgoniku važna tekma šesterke Krasa proti Turjaku V predzadnjem kolu prvega dela moškega odbojkarskega prvenstva D lige bo šesterka Krasa gostila na svojem igrišču ekipo Libertas iz Turjaka. če pogledamo na lestvici vidimo, da sta jutrišnja nasprotnika precej enakovredna. Srečanje bo torej moralo odločiti, katera izmed obeh ekip je močnejša in bo imela pravico do višje uvrstitve. Obe moštvi sta (sodeč po trenutnih rezultatih) v odlični formi in tokrat res velja ugotovitev, da je vsako napovedovanje favorita izredno tvegano. Turjačani so bili doslej le enkrat premagani, izreden podvig pa so IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlUlinilllllHimilllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlllllllUIIIIIIIII NOGOMET Že določeni nasprotniki za «1. pokal veteranov» V preteklih dneh so se na sedežu proseškega Primorja sestali organizatorji nogometnega turnir- ja za «1. pokal veteranov« skup- no s predstavniki prijavljenih društev. Kea se je v poslednjem trenutku prijavila tudi enajsterica Trebč je zdaj skupno priavljenih 5 moštev: Bani, Kontovel, Prosek, Sv. Križ in že omenjene Trebče. Otvoritev turnirja bo dokaj slovesna, saj se bodo vse ekipe (oblečene v svoje drese) zbrale na nabrežinskem igrišču, na katerega bodo prikorakale ob zvokih godbe. Sledila bo prva tekma turnirja. žrebanje nasprotnikov Je dalo tak izid: v prvem srečanju bosta nastopili ekipi Banov in Kontove-la, zmagovalec na se bo pomeril s Trebčami. Prosek in Sv. Križ se bosta srečala v drugi skupini. Zmagovalca obeh skupin bosta odigrala finalno tekmo za prvo mesto, poraženca za tretje, enajsterici Banov ali Kontovela pa bosta lahko odigrali še srečanje za četrto mesto. Za turnir vlada v naših vaseh veliko zanimanje. Prireditelji so prejeli še štiri pokale, tako, da jih je zdaj na razpolago pet in bo vsaka ekipa prejela enega. Razen pokalov pa bo na razpolago tudi vrsta drugih praktičnih nagrad, ki jih bodo igralci — glede na njihovo starost — vsekakor zaslužili, saj bodo najmlajši stari vsaj 34 let. Vse torej kaže, da bo prireditev imela lep uspeh. (Zasluge za to imajo predvsem požrtvovalni predstavniki vaških ekip (Dugu-lin Josip — Bani, Petrto Karel — Kontovel, Danev Roman — Prosek, Tence Lucijan — Sv. Križ in Kralj Marcel — Trebče), poleg njih pa še drugi, ki so vsi doprinesli, da so bile številne organizacijske težave uspešno premostene in da se bo lahko turnir čez enajst dni začel v redu. B. R. opravili v četrtem kolu prvenstva, ko so premagali na domačem igrišču — sicer tesno — nič manj kot ekipo tržaških gasilcev, ki velja za glavnega favorita za končno zmago. Po drugi strani pa je tudi Kras — po sicer nekoliko slabem startu — zbral s štirimi zaporednimi zmagami kar 8 točk. Ta uspeh pa nekoliko greni dejstvo, da krasovcl doslej niso pokazali to, kar resnično zmorejo, predvsem pa niso vložili v svoje nastope dovolj zagrizenosti. Jutrišnja tekma bo torej za Kras izredno težka pa tudi odločilna, če bi domačini zmagali bi tako imeli še možnost, da se ob koncu prvenstva uvrste na eno najvišjih mest lestvice. Da bi pa Krasu uspel tak podvig mora zaigrati predvsem mirneje, brez živčnosti in 'bolj zagrizeno. Jutrišnja tekma, ki bo na sporedu na zgoniškem igrišču ob 10.30 bo torej za domačine tudi prestižnega pomena. * * * V ženski C ligi so že opravili prvo polovico prvenstvenih srečanj. Jutri bodo odigrali le še zaostala srečanja, nato pa se bo začelo povratno kolo. Deželni odbor Italijanske odbojkarske zveze je že pripravil koledar povratnih srečanj, ki je tak: 19. MAJA 11.30 Bazovica: Zarja - Porzio B 10.30 Trst: Bor B - Breg B 15.30 St. Peter: Corridoni - AGI B 23. MAJA 10.30 Trst: Bor B - Corridoni 10.30 Dolina: Breg B - Zarja 10.30 Gorica: AGI B - Porzio B 26. MAJA 11.30 Bazovica: Zarja - AGI B 8.30 Videm: Porzio B - Bor B 10.30 št. Peter: Corridoni - Breg B 2. JUNIJA 11.30 Bazovica: Zarja - Bor B 10.30 St. Peter: Corridoni - Porzio B 16.00 Dolina: Breg B - AGI B 9. JUNIJA 10.30 Gorica: AGI B - Bor B 11.30 Bazovica: Zarja - AGI B 10.30 Dolina: Breg B - Porzio B sto pred italijanskih prvakom Ce-ratijem. četrti pa je prišel Billato, ki bo tudi nastopil v Lonjerju. Tako Billato kot Turato imata odlične možnosti za zmago, ne bosta pa edina. Svojo prisotnost so najavili še Semenzato, Selvatico, Zamprogna, ki bodo s seboj privedli še svoje tovariše. ,V glavnem pa so to vsi hitrostni vozači, ki ne ljubijo preveč hudih strmin. Ker pa so vsi brez izjeme odlično trenirani, jim ne bodo vzponi delali prevelikih preglavic. Poglejmo nekoliko še v tržaški tabor. Tu ni tolikšne izbire, saj vedno prevladujejo tisti trije, štirje kolesarji. V letošnji sezoni sta se dobro odrezala Bartoli in Ladovaz, medtem ko Maver še ni v najboljši formi. Kljub temu pa upa, da se bo dobro odrezal pred sovaščani, ki bodo vsekakor navijali zanj. Vprašali smo ga, naj pove, kdo bo zmagal po njegovem mnenju. Na prva mesta je postavil Turata, Zamprogno, ki je zmagal lani, Bil-lata ter Tržačana Bartolija. O sebi pa meni, da se 'bo uvrstil na peto ali šesto mesto. Upajmo, da se bo uvrstil še bliže k zmagovalcu, ako mu že ne bo uspelo zmagati, saj je proga ustvarjena kot nalašč zanj, saj je znano, da se najbolje znajde na strminah. Sedaj o nagradah. Pokal Lonjer-ja bo šel ekipi, ki bo imela največ svojih članov med prvimi petimi na lestvici. Prvi na cilju bo dobil ((Pokal Lavrenčič)), prvouvrščeni deželni kolesar pa bo prejel «Pokal Maver«. Za gorske nagrade in leteče dlje so prispevala športna društva Primorec, Zarja, Gaja, Breg, Union. Precej so prispevali posamezniki, trgovine in razne tvrdke iz mesta in okolice. Nagrad torej ne bo manjkalo in dirka bo prav razgrela okrog petdeset domačih in tujih kolesarjev. Radi Presenetljiv poraz Coxa RIM, 10. — Na teniškem prvenstvu mednarodnem Italije je da- nes pripravil veliko presenečenje češkoslovaški igralec Holeček. V tretjem kolu je izločil nosilca skupine št. 8, Angleža Coxa, Današnji izidi moških posameznikov: Mulldgan (It.) - Elschenbroich (Nem.) 10:8, 6:0, 5:7, 6:3 Metreveli (SZ) . Kukal (Češ.) 6:1 6:4, 6:3 Tiriac (Rom.) - Crealy (Avstral.) 4:6, 6:3, 6:1, 6:2 « Jovanovič (Jug.) - Maud (J. Afr.) 6:4, 6:2, 4:6, 6:4 Kodeš (češ.) . Merlo (It.) 7:5, 6:1, 4:6, 6:3 Riessen (ZDA) - Kalogeropulos (Grč.) 6:2, 6:3, 7:9, 6:2 Holček (Češ.)-Cox (VB) 1:6, 8:6, 4:6, 6:1, 7:5 Hewitt (J. Afr.) . Fox (ZDA) 7:5, 6:3, 6:3 Rdchey (ZDA) - Moore (J. Afr.) Dvanajst tisoč udeležencev teka «Po poteh partizanske Ljubljane* Danes in jutri v Ljubljani edinstve-na spominska športna manifestacija Nocoj in jutri 'bo v Ljubljani velika tradicionalna manifestacija «Po poteh partizanske Ljubljane«. To tekmovanje, ni le športnega značaja, saj ga organizirajo predvsem z namenom, da bi z njim ohranili spomin na težke in junaške čase, ko je Slovenija in z njo njena prestolnica Ljubljana bila krvavi obstoj slovenskega ljudstva. Zato se ga tudi udeležuje izredno število nastopajočih. Letošnje prireditve «Po poteh partizanske Ljubljane« se bo udeležilo res rekordno število 12.000 tekmovalcev. Samo v članskem pohodu na 10 km bo nastopilo približno 750 moštev, najmiajših udeležencev pionirjev, ki bodo tekmovali na 5 km dolgi progi pa je celo za nad 1200 ekip. Nastopajoči tekmujejo v posebnih skupinah. Tako sodelujejo v posebni skupini tudi bivši partizani in letos bo nastopilo 34 delegacij raznih partizanskih brigad in drugih enot. Med temi bodo poslale tekmovalne ekipe tudi italijanske enote, 'ki so se borile skupno s slovenskimi partizani: Garibaldi Trie- ste, Fontanot in Alma Vivoda. Drevi ob 21. url bo na spote®11 najzanimivejši tek te priredit?e’ tek mestnih reprezentanc, za W terega so se prijavile ekipe iz šti rinajst domačih in tujih mest. Svo je reprezentance so poslale: B® dimpešta, Beljak, Dunaj, Bratiš^ va, Praga, Bergen op Zoom, Goh ca, Parma, Lyon, Maribor, Trbot lje, Celje, Osijek, Ljubljana. Pr0 ga tega teka bo merila 4226 metr®1 Najdaljšo progo bodo morali ud®" leženci prehoditi ali pa preteči ’ «partizanskem maršu«. Ta proga Je namreč za moške dolga 25 km. zS ženske pa 8 km. Nastopanje na manifestaciji za] hteva torej kljub temu, da to *** zgolj športno tekmovanje, od ude' ležencev dokajšnje napore. Prija''" ljenci se zato za nastop v Ljubija" ni temeljito pripravljajo in trebi' rajo tudi po več mesecev. Tudi w pa je dokaz, da se tisoči udeležeb' cev prireditve «Po poteh partizan' ske Ljubljane«, ki bo letos na vrsti že dvanajstič, zavedajo pomembno' sti in slovesnosti sodelovanja. 6:4, 5:7, 6:4 6:3 Momcmmm Sedemnajst držav na tekmovanju za motociklistično nagrado Loke Dirka bo na sporedu 26. maja na novi krožni progi v Škofji Loki V sredo so na tiskovni konferenci v Ljubljani organizatorji predstavili časnikarjem mednarodno motociklistično tekmovanje za ((Nagrado Loke«, ki bo na sporedu 26. maja v Škofji Loki. To je za opatijskimi dirkami drugo najpomembnejše tovrstno tekmovanje v Jugoslaviji in je vneseno tudi v koledar prireditev Mednarodne motociklistične zveze. Za škofjeloško dirko vlada med inozemskimi tekmovalci izredno zanimanje in tako se je tudi letos zanjo (kljub istočasni dirki za svetovno prvenstvo v Clermond Ferramdu v Franciji) prijavilo nad 400 dirkačev, vendar so jih prireditelji sprejeli le 160. Udeleženci dirke bodo zastopali 17 držav in sicer so svojo udeležbo zagotovile Avstrija, Avstralija, Belgija, Italija, Madžarska, Švica, švedska, Velika Britanija, Danska, Zahodna Nemčija, Nova Zelandija, Irska, Južna Afrika, Kanada, Nizozemska, ZDA in Jugoslavija, verjetno pa se bo prijavila tudi Španija. Tekmovalci bodo nastopili v šestih razredih in sicer do 50 ccm, do 125 ccm, do 250 ccm, do 350 llHIIIlIllIllIlllllIHllIllIllIlllliimillllllllllllllliMiiiiiiiiiiiiiliiiiiihiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilillllllullillIllllllllllliililllliiilliilliliiiliiifiiiiiimiiiiiiiiilllllllllllllllt TORINO Vierl; Cereser, Fossati (Lime-na); Puia, Bolchi, Corni; Ca-relli, Ferrini, Baisi, Agroppi, Facchin. ROMA Ginulfi (Pizzaballa); Sirena, Carpenetti; Pelagalli, Losi, Sca-ratti; Jair, Peirč, Taccola, Cor-dova, Ferrari. SPAL Copollini; Stanzial, Bozzao; Reia, Pasetti, Bertuccioli; De Bernardi (DeirOmodarme), Bi-gon (Lazzotti), Rozzoni, Parola (Bean), Brenna. JUVENTUS Anzolin; Salvadore (Corami-ni), Roveta (Leoncini); Bercel-lino (Salvadore), Castano, Sac-co; Žigoni (Favalli), Del Sol, De Paoli (Žigoni), Cinesinho, Menichelli. VICENZA Negri; Rossetti, Volpato; Gregor!, Carantini, Calosi; Menti, Gori, Vinicio, Bicicli, Fontana FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Mancin; Bertini, Ferrante, Ro go ra; Chiarugi, Merlo, Maraschi, De Sisti, Amarlldo. CAGLIARI Pianta (Reginato); Martiradon- na, Longoni; Cera, Niccolai, Longo; Nene, Rizzo, Boninse-gna, Greatti, Riva. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Beni tez, Landini, Santarini; D’A-mato, Mazzola, Cappellini, Sua-rez, Bonfanti (Achilli). BOLOGNA Vavassori; Furlanis, Ardizzon; Guarneri (Prini), Janich, Fo-gli; Turra, Bulgarelli, Clerici, Haller, Pace. Bologna — Mantova 1 Cagliari — Inter 1 X Vicenza — Fiorentina 1 X Milan — Varese 1 Napoii — Brescia I Sanipdoria — Atalanta 1X2 Spal — Juventus X 1 Torino — Roma 1 Catania — Reggina 1 Lazio — Modena 1 X Perugia — Verona X Legnano — Pro Patria 1X2 Pescara — Internopoli 1 MANTOVA Bandoni; Pavinato, Freddi; Mi-cheli, Spanio, Giagnoni; To-meazzi, Di Giacomo, Spelta, Salvemini, Stacchini. NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Stenti, Zurlint (Panzanato), Montefu-sco; Canč, Juliano, Orlando, Al-tafini, Barison. BRESCIA Brotto; Manglli, Vitali; Rizzo-lini, Tomasini, Busl (D’Alessi); Salvi, D'Alessi (Mazzia), Braida, Schutz, Troja. SAMPDORIA Battara; Garbarini, Delfino; Sabatini, Morini, Vincenzi; No-velli, Carpanesi, Salvi, Frusta-lupi, Francesconi. ATALANTA Balzarini; Bertuolo, Nodari; Tiberi, Cella, Signorelli; Danova, Milan, Santonico, Dell'Angelo, Salvori. MILAN Cudicini; Anquilietti, Schnellin-ger; Rosato, Malatrasi, Trapat-toni; Mora, Lodetti, Sormani, Rivera, Prati. VARESE Da Pozzo; Sogliano, Maroso; Borghi, Cresci, Della Giovan-na; Renna, Tamborini, Anasta-si, Mereghetti, Vastola. ccm, do 500 ccm in z motorji prikolico do 500 ccm. Letošnja dirka bo potekala n® obnovljeni progi, katere krog ^ ri 4.500 m. Kolikšno zanimanj vlada za to prireditev pove naj bolje podatek, da si je lanske dir ke ogledalo nad 40.000 gledalce’: letos pa pričakujejo prireditev približno 50.000 obiskovalcev. bro so poskrbeli tudi za motor*' zirane obiskovalce, saj je na ViT' kirnih prostorih v neposredni žini tekmovalne steze mesta deset tisoč avtomobilov. Med nastopajočimi bodo mn1* ga znana imena, tako bo nastop* tudi lanski rekorder škofjeloš*1 * * proge Nemec Walter Sch.eimanri ki je dosegel rekordno povpre® hitrost 136 km 590 metrov na ar°' Za dirko se je prijavilo tudi **" znanih italijanskih dirkačev, nri njimi Milani. Vicenzi, Zambotti bli- ža S A H Brzolurnir v Trstu V nedeljo, 12. maja bo na 5 * v dežu Tržaškega šahovskega društva običajni vsakomesečni šahovski brzoturnir. To bo že tretja ^ vrstna prireditev v letošnjem tu. Za brzoturnir so se prija’* poleg domačinov tudi najboljši i°' riški šahisti, kot tudi igralci z droge strani meje. Brzoturnir se 1 začel ob 9.30. 1. — 2. — 4. — prvi I 1 drugi X l prvi 1 drugi 2 prvi 1 X drugi X 1 prvi X drugi 2 prvi X 1 drugi 1 i prvi 1 X drugi X 2 STEFAN OLIVIER ra tUiii::!!::! NO VI ŠEF «Veš,» je nadaljevala, «ko bo prišla njegova žena, bova morala povabiti oba. Rada bi jo videla.« «Prav,» je dejal. Sedmo poglavje Po Feldhusnovem obisku se je vse nekako spremenilo. Dobro sta se razumela. Delo je potekalo brez trenja, njuni razgovori so bili brez ostrine. Feldhusen je operiral še kar dobro. Nobena senca ni legla na oddelek. Feldhusen je samozavestno hodil med doktorji in sestrami. In zakaj ne bi bil zadovoljen? Gina se je vrnila, po ves dan je bila zaposlena z urejanjem novega stanovanja. Vse je nekako dobro teklo. Tudi tisti torek, štiri dni pred vselitvijo v novo stanovanje, je bil Feldhusen dobro razpoložen — bil je povsem drugačen kot Warzin; ta je bil bled, nemiren. Toda na to ni bil nihče pozoren. Feldhusen je vodil svoj sprevod po oddelkih kot princ, za katerim gre spremstvo. Bil je osrednja osebnost. Njegova halja je bila bela kot sneg, na pol odprta, ovratnik je imel skrbno privihan. Bil je duhovit, spreten in ljubezniv. Za njim je stopal Neugebauer. Po Feldhusnovem obisku je sklenil, da se ne bo nikoli prenaglil. Bil je tih, delal je skrajno vestno, pozoren je bil na vsako malenkost, če je opazil kaj napačnega, se je skušal obvladati. Sedaj so bili v Warzinovem oddelku. Toda Warzin je bil na pol odsoten. Za datumi, beležkami m podatki o poteku zdravljenja pacientk, je bila Brigitte in razgovor, ki ga je imel z njo prejšnji večer. Ko ga je Feldhusen pri bolnici, ob kateri so se ustavili, nekaj vprašal, ni odgovoril. Feldhusen se je vzravnal in se mu nasmehnil. «No, doktor? Nekoliko raztreseni, kaj? Rad bi krvni izvid, če ste za to?« Warzin se je zdrznil. ((Oprostite, doktor.« Potem so odšli na oddelek dr. Florstedtove. Tudi Warzin. Videti je bilo, da se je zbral, toda za poročili in Feldhusno-vimi vprašanji ter ženskimi tihimi odgovori je neprestano slišal Brigittin glas. Glas Brigitte, ko mu je včeraj telefonirala: «Werner?» «Da, draga Brigitte? Kakšno presenečenje! Vesel sem, da te slišim. Kaj je novega?« «Ali si sam?« «Sam. Zakaj?« Obotavljala se je. Slišal je celo njeno dihanje, kakor če bi stal ob njej. Potem besede, slabotne, plahe: «Nič ni bilo, Werner.» Takoj je vedel, kaj misli. ((Misliš...» «Da.» «Toda Brigitte, ljubica, ali si prepričana?« «Da, Werner. Običajno je točno...« «Da, vem. Toda morda si se zmotila. Vse bo v redu, boš videla.« «Ne verjamem, Werner. Jaz se... bojim.« Po glasu sodeč je bila obupana — in tudi sam ni bil več trden. Nenadoma se ni mogel več smejati, kazalo je, da je konec brezskrbnega Igranja. «Sedaj ne moreva več govoriti, Brigitte. Telefoniral ti bom.« ^ «Kdaj?» Tako kratko, a še to je bilo preveč. Lahko si je mislil, kakšna je: Brigitte z blagimi očmi, v javni telefonski govorilnici, prestrašena, mudi se ji. «Kmalu, od doma.« «Dobro.» Prvi trenutek se je razjezil. Ali je bila zvijača? Ali se hoče maščevati, ker je odklonil poroko? Toda stvar le ni bila tako preprosta. O njej je premišljal vso dolgo noč, slabo je spal. No, in zdaj je tu — in povsod so tudi Brigittine besede. Vsaka noseča ženska ga je spominjala nanjo; vsak krik novorojenčka ga je razburil. Otrok! Otroka ni hotel! Vse življenje bi se spremenilo; konec svobode, nič več stari Wemer Warzin! Hotel pa je biti svoboden. Treba je najti rešitev, saj je ginekolog! Našel jo bo! O vsem tem ni nihče nič vedel. Kriiger se mu je nasmehnil — in Warzin Se je moral zelo potruditi, da mu nasmeh vrnil. Ko bi bil na Kriigerjevem mestu! Kriiger bil pametnejši, nič podobnega se mu ni moglo zgoditi. Sprevod belih halj je krenil proti naslednji sobi. Kru-ger Je nekoliko zadaj, spočit, dobro razpoložen, miren kot običajno. S privatnim krilom ni imel veliko opraviti in to mu je bilo všeč. Ni bilo v njegovem načrtu, da bi delal do smrti ali umrl od skrbi. Tu je moral pač prebiti štiri leta, da bi postal specialist. Čim bolj gladka pot, kar najmanj naporna, to je bilo zanj. O svojih zadevah ni nikomur pripovedoval, druge ga niso zanimale. S Feldhusnom, šefom, se je seveda moral razumeti. Vsakdo je svoj človek. Različni ljudje imajo različne napake. Feldhusen ni delal težav, Feldhusen ni bil fanatik. Bilo bi precej hujše, če bi bil šef Neugebauer. Kriiger je bil zadovoljen. Zadovoljna pa je bila tudi Regina Florstedt. Feldhusen jo je pohvalil: dobra anestezistka! Neugebausr tega ne bi nikoli storil; redko je bil s čim zadovoljen. Regina je bila nepomembna, nihče ni bil nanjo pozoren. Pohvalo je potrebovala je je kot zrak. In Feldhusen jo je pohvalil! Regina je kar zra — nič niso mogli opraviti brez nje. Kako prav, da je Feldhusen! In vsi okrog njega, sestre in drugi, so enako mis Bil je rojen za šefa. Bolnišnica je potreoovala človeka, ka sen je on. On in Neugebauer, kakšna razlika! Kjer je N gebauer kričal, tam je Feldhusen obzirno popravljal; kjer Neugebauer trdo molčal, tam je našel Feldhusen prime: besedo. Takšne so bile njihove misli in Feldhusen, zrna valeč, je stopal pred njimi in vsi so ga gledali. Z drugega konca hodnika je prišla ženska, ki jim j* zadregi želela dobro jutro. Bila je okrogla, mlada, plavolž oblečena v modni spomladanski plašč. Vsi so opazili, da v visoki nosečnosti. Brž ko je Feldhusen opazil, je ste nekoliko vstran. Ob takih ženskah ga je obšel nekak nej jeten občutek. Bile so neprivlačne, okorne, brez čara, vz jale so mu misli na bolečine in kri. Sestra, ki je šla za žensko, ji je nesla njeno torbo. Feldhusen je opazil, da se je Neugebauer ženski priklo To je bila ženska, zanj usodna, zato se je še kasneje t< srečanja dobro spominjal. Toda zdaj o tem še ni niče vedel. Odšli so v naslednjo sobo. Med vrati je mimogrede vprašal: «Nov primer, N gebaur?« «Da. Gospa Ingeborg Roth. Prečna lega plodu. Pričak čez osem dni. Rekel sem ji, naj pride v porodnišnico že dar da bo vse v redu poteklo.« «0, da. Feldhusen je poslušal le na pol ušesa. Porodni ga ni zanimalo. Čez minuto je žensko in njeno ime že poza Tako je prišla Ingeborg Roth v hišo, kjer se je konč njeno življenje. Bila je v zadregi — toliko oči jo je opazovt Dobro, da je bila že mimo sprevoda. Ob sestri je stop naprej proti svoji sobi. (Nadaljevanje sledi) beseda