ihto xxiii. — Številka 27 £*»noviterjfc obe. konference SZDL zenice, Kranj, Radovljica, sk. Loka ji Trži«. - Izdaja CP Gorenjski tisk ***nj. — Glavni urednik Igor Janhar " Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze del ovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sreda, 8. iv. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od L Januarja 1958 kot poltednikJl Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenstoj Od L Januarja 1964 kot poltednikj ta sicer ob sredah in sobotah V Savskem logu, na mestu, kjer bodo stali novi prostori Gorenjskega sejma, so pred kratkim tagrmeli bagri in zasadili prve lopate. Fdto: F. Perdan - Bo letošnja »cestna sezona« uspešna? 13 milijonov za gorenjske ceste Opravljena bodo večja vzdrževalna oziroma investicijska dela Ha 10 cestnih odsekih — Razen tega bo za vzdrževanje oziroma opravljanje cest na voljo 6,69 milijona dinarjev Letošnja trmasta zima je ** nekajkrat neprijetno presenetila. Medtem ko kmeto-Valci ne morejo začeti z deli j*a polju, se morajo delavci Cestnega podjetja Kranj še v©dno ukvarjati s pluženjem siroma čiščenjem snega, na-|^esto, da bi se lahko teme-Jjito lotili spomladanskega krPanja cest. Ker je republiška skupšči-pred nedavnim sprejela °*iroma potrdila letošnji fi-**ančni plan republiškega cestnega sklada, smo poprašali direktorja Cestnega podjetja v Kranju inž. Rihtaršič Fran-Ca kako bo z letošnjim spomladanskim krpanjem cest •> II. in III. reda in katera investicijska oziroma '^drževalna dela bodo letos ^Pravljena na gorenjskih cestah. »Za vzdrževanje oziroma opravljanje cest, za vzdrževanje predorov in odpravo črnih točk na gorenjskih cestah bo letos podjetje dobilo 6,69 milijona dinarjev, kar je 610 tisoč novih dinarjev več kot lani. Sprašujete po spomladanskem krpanju. Predvidevamo, da bomo ta mesec'po-krpali ceste I. in II. reda. Kako pa bo s cestami III. reda, zdaj še ne morem reči nič dokončnega. Kot je znano so vse močno razbite in potrudili se bomo, da jih Čimprej kolikor toliko usposobimo. Že sedaj pa zagotovo vemo, da predvidena sredstva za vzdrževanje oziroma opravljanje tako kot lani tudi letos ne bodo zadoščala.« Kakšna pa bo letošnja, če tako rečem, investicijska »cestna sezona« na Gorenjskem? Katera večja vzdrževalna dela so predvidena?« IX. gorenjski spomladanski sejem Devetič zapored bodo v soboto, U. aprila, odprli v prostorih delavskega doma v Kranju tradicionalni spomladanski sejem, ki bo trajal do 20. aprila. Sejem bomo lahko obiskali vsak dan med 8. In 19. uro. Na upravi Gorenjskega sejma so nam že postregli z določenimi podrobnostmi o sejmu, natančneje pa bomo o njem pisali v sobotni številki. Sejemski prostori bodo kot običajno v delavskem domu in pred njim. Predstavilo se nam bo okrog 60 podjetij hi zasebnikov, nekateri med njimi na modni reviji, ki bo letos četrtič zapored vsak dan ob šestih popoldne v avli občinske skupščine. Na njej bo- »Za tako imenovano investicijsko vzdrževanje je letos zagotovljenih oziroma odobrenih iz republiškega cestnega sklada 10,79 milijona novih dinarjev. Za dograditev prve faze kranjske obvoznice je namenjenih 4 milijone novih dinarjev. 2,51 milijona dinarjev bo porabljenih za obnovo ceste Lesce—Žirovnica in za oba pod vinska klanca oziroma ureditev celotne podvin-ske doline. Na teh odsekih bomo položili 6 centimetrov debelo plast bitogramoza in dva centimetra in pol debelo plast asfaltnega betona. Opravili bomo tudi potrebne izravnave in uredili križišče za Bled. Predvidevamo, da bomo dela končali do začetka turistične sezone oziroma (Nadalj. na 24. str.) do sodelovala priznana podjetja iz Slovenije, Italije in Avstrije. Vstopnica za sejem bo ve« ljala dva dinarja in bo z njo mogoče priti tudi na modno revijo. Se nekaj značilnosti letošnjega spomladanskega sejma. Imel bo troje težišč: proda-ja blaga široke potrošnje, prodaja kmetijske mehaniza-cije in prodaja motornih vozil. Povedali so nam tudi, da je bilo med razstavljavci za sejem veliko zanimanje, ven. dar so morali nekatere žara. di pomanjkanja prostora od» kloniti. -Jk Ste. Marie aux Mineš — Tržič Danes zvečer ob 19. uri bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine Trič ustanovni občni zbor Združenja prijateljev pobratenja med mestoma Ste. Marie aux Mineš hi Tržič. Namen ustanovitve združenja je predvsem zajeti vse občane, ki bi želeli sodelovati. V štirih letih, odkar sta župan francoskega mesta in tedanji predsednik občinske skupščine Tržič podpisala listino pobratenja, je obiskalo to francosko mestece pod Vogezi okoli 600 Tržičanov, število francoskih prijateljev na oblaku v Tržiču pa Je bilo še precej večje. Letos se bodo stiki med mestoma nadaljevali in razširili, že v maju bo na tri- dnevnem obisku v Tržiču 151 Parlžanov, članov društva Amicale, ki povezuje taboriščnike iz Mauthausna bi njegovih podružnic. Konec junija bo delegacija mesta Tržič, ki se ji bodo verjetno priključili tudi številni drugi člani novega združenja, obiskala nekdanje taborišča v Struhafu, edino podružnico zloglasnega Mauthausna na francoskih tleh, in sodelovala v svečanostih ob 25. obletnici osvoboditve. Tega srečanja ae bo udeležil tudi predsednik francoske republike. Večji oblak francoskih gostov — to pot bodo prišli ga-aUd — pričakujejo v Tržiča za svoj občinski praznik, -ofe Kurirčkova torbica odšla na pot Iz Podljubelja je v ponedeljek krenila na pot kurirčkova pošta po Gorenjski. Pionirjem Jo je izročil narodni heroj Tonček Dežman. Ob tej priložnosti so pripravili učenci podružnične šole. iz Podljubelja prisrčno slovesnost, v goste pa so povabili tudi otroški zbor iz osnovne Sole heroja Grajzerja, Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki združenja Zveza borcev ter družbenopolitičnih organizacij občine Tržič. Po skrivnih, s snegom zametenih poteh so potem kurirji odnesli torbico s pozdravi tovarišu Titu na Zali rovt, kjer so jo sprejeli učenci osnovneJole heroja Grajzerja. S ponedeljka na torek je torbica prenočila na tej šoli. V torek so jo kurirji izročili učencem sosednje šole heroja Bračiča pred spomenikom NOB. Danes bo kurirčkova pošta nadaljevala svojo pot v Križaj Tudi tu bo slovesnost pred spomenikom sredi vasi. Od tod pa jo bodo pionirji kriške šole ponesli svojim vrstnikom m kranjske občine na pot po ostalih gorenjskih partizanski^ krajih. -ok MH Uspešne obrambne priprave v Radovljici KRANJ Po podatkih gradbenega odbora so prebivalci do 31. marca vplačali za gradnjo pokopališča na desnem bregu Save v kranjski občini 188.298,25 dinarjev. V teh dneh pa bodo vsi prebivalci, ki še niso vplačali samoprispevka, dobili opomine. Ce po tem ne bodo v osmih dneh plačali zahtevanega zneska, bodo upravni organi izvedli prisilno izterjavo. Gradbeni odbor je pred nedavnim že sklenil s Cestnim podjetjem Kranj pogodbo za gradnjo ceste do pokopališča. Po pogodbi bo cesta gotova do konca aprila. Razen tega pa so z drugimi izvajalci tudi že sklenjene pogodbe za razna komunalna in druga dela. A. Z. V petek, 10. aprila, bo v Kranju posvetovanje, na katerem se bodo pogovarjali o možnosti, da bi tudi na Gorenjskem ustanovili šolo za kmetovalce. Posvetovanje je organizirala Skupnost kmetijskih šol Slovenije iz Maribora v sodelovanju z zainteresiranimi delovnimi organizacijami. -jk V četrtek, 9. aprila, ob 17. uri bo v Klubu gospodarstvenikov v Kranju zanimivo predavanje »Ekonomska politika v Jugoslaviji za leto 1970, osnove za izdelavo srednjeročnega plana Jugoslavije in nekateri problemi dolgoročnega ekonomskega razvoja Slovenije«. Predaval bo zvezni poslanec Roman Albreht. -jk RADOVLJICA Radovljica, 7. aprila — V prostorih družbenopolitičnih organizacij je bila popoldne razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Na njej so ocenili lanske druž-beno-ekonomske rezultate v občini in razpravljali o delovnem programu pred nedavnim ustanovljenega sveta gorenjskih občin. A. Ž. Za danes (sreda) popoldne je sklicana druga redna seja občinskega sindikalnega sveta. Predvideno je, da bodo člani sveta sprejeli programske osnove in letošnji delovni program, ocenili gospodarjenje v minulem letu, sprejeli stališče glede porasta cen in povečevanja življenjskih stroškov ter se dogovorili o pripravah za ustanovitev kulturne skupnosti v občini. A. 2. TRŽIČ V preteklem tednu je bil plenum občinskega združenja Zveze borcev NOV Tržič. Člani so razpravljali o pripravah na bližnjo skupščino, ki bo 12. aprila. Na njej bodo spregovorili predvsem o dveletnem delu v preteklosti in o bodočem programu. Na plenumu so tudi ugotovili, da so sredstva tretjega zbira za spomenik zbrana na vsem terenu, razen v Tržiču samem. Spomenik in razstavni paviljon že služita namenu, v prihodnjem letu pa bodo opremili še spodnje prostore paviljona. Sredstva za to imajo že zatrdno obljubljena. -ok V ponedeljek je na delavski univerzi v Tržiču predaval o slikovitostih Maroka afriški popotnik Stane Tavčar. Drugi del predavanja V peklu Sahare bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 19. uri v prostorih delavske univerze v Tržiču. Predavanje je spremljano s 300 barvnimi diapozitivi in z glasbo iz teh krajev. Za večjo humanost V škofjeloški občini so ugotovili, da je tudi socialno varstvena dejavnost ekonomsko potrebna. Zato so v letošnjem leta predvideli v proračunu zanjo 1,465.000 dinarjev. Iz teb sredstev se izplačujejo tudi denarne pomoči socialno ogroženim občanom, ki bodo letos za deset odstotkov višje. - Boljša strokovna zasedenost mest v strokovni socialni službi omogoča pričet ek preventivne dejavnosti. Ta bo v tekočem letu usmerjena zlasti k temeljitem urejanju otroškega varstva, nadalje bodo razvijali moderne oblike dela s telesno in duševno prizadetimi otroki. Za lmbecile bodo ustanovili pri posebni osnovni šoli ločen oddelek. Vse do leta 1968 je v občini naraščala tudi mladinska delink venca, zadnji dve leti pa je to naraščanj« počasnejše, kar je lep uspeh tudi za socialne službe. V letu 1970 bodo v loški občini zbrali, podatke o razširjenosti alkoholizma, njegovem obsegu in posledicah. Z njimi bodo seznaniti vse dejavnike, ki M na tem področju lahko aktivno preprečevali to družbeno zlo. Več pozornosti bodo Letos posvetih tudi urejanju zakonitih pravic borcev za severno mejo. Udeleženci NOB, ki jih ne zajema socialna zakonodaja in so v stiski za preživljanje, bodo prejeli iz obračunskega proračuna 266.000 dinarjev. V tekočem letu se bodo tudi zbrali podatki o civilnih žrtvah vojne in žrtvah fašističnega nasilja od 60 do 90 odstotkov invalidnosti. Zanje naj bi se potem i sprejel ustrezni varstveni i predpis. A. Igličar Na zadnji seji občinske skupščine Radovljica je bila na dnevnem redu tudi daljša informacija o delu oddelka za narodno obrambo in po poročilo o obrambnih pripravah v preteklem letu. Načelnik oddelka za narodno obrambo tovariš Vobič je odbornike in goste podrobno seznanil z opravljenimi nato- Ta mesec živahna sindikalna dejavnost Koordinacijski odbor občinskega sindikalnega sveta je konec minulega meseca sprejel okvirni delovni program občinskega sindikalnega sveta in njegovih organov ter občinskih odborov strokovnih sindikatov za ta mesec. Iz bogatega programa lahko ugotovimo, da bo sindikalna aktivnost v občini ta mesec zelo živahna. Tako bo občinski sindikalni svet razpravljal o statutih delovnih organizacij, o predračunu sveta za letos in o osvojenih stališčih občinskega sveta v zvezi z resolucijo o razvoju gospodarstva in družbene dejavnosti v občini. Razen tega sta ta mesec predvideni tudi dve seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in seja nadzornega odbora. Od komisij se bodo sestale organizacijsko kadrovska komisija, ki bo obravnavala predračun občinskega sindikalnega sveta, komisija za kulturo in izobraževanje ima na dnevnem redu praznovanje 1. maja v delovnih organizacijah in v občini, podkomisija za družbeni standard pa bo razpravljala o prošnjah za dodeljevanje socialnih pomoči. Vse druge komisije občinskega sindikalnega sveta pa se bodo sestale po potrebi. . Od občin sikih strokovnih odborov se bo sestal odbor , industrije, ki bo obravnaval položaj tekstilne industrije in nelikvidnost. Razen tega pa so ta mesec predvideni še posveti s predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij in seminar za tajnike, blagajnike in predsednike nadzornih odborov, na katerem bodo govorili o novih pravilih o materialnem in finančnem poslovanju sindikalnih organizacij, člani občinskega sindikalnega sveta in organov bodo obiskali tudi nekatere sindikalne organizacije. Občinski sindikalni svet bo izdal tri številke Informacij, v prostorih občinskega sveta pa bo začela delati tudi recepcij ska služba. A. Z. gami na področju obrambnih priprav in organizacijo splošnega ljudskega odpora, ki so bile izredno obsežne in zahtevne, saj je bilo v obrambno vzgojo vključenih 33.000 nerazporejenih občanov, več tisoč pa se jih je urilo na raznih strokovnih seminarjih in tečajih v okviru štabov in enot civilne zaščite. Usposobljen je že vsak petnajsti občan. Vsi pripadniki oboroženih teritorialnih enot so opravili obvezne strokovne vaje, izvedli več poskusnih strelskih vaj, štabnih operacij ter ostalih urjenj, ki zagotavljajo popolno borbeno pripravljenost in akcijsko sposobnost. Posebno pozornost zaslužijo razen delavcev oddelka za narodno obrambo tudi člani sveta za narodno obrambo ter člani komisij in odborov dmžbenopolitičnih organizacij tako v občini kot v krajevnih skupnostih. Le-ti so s polno odgovornostjo pomagali pri izvajanju priprav na splošni đjudski odpor. Žrtvovali so veliko prostega časa in skrbeli za enotno izvajanje zastavi jen h nalog. Občinska skupščina in delovne organizacije so dali znatna sredstva za nabavo orožja in opreme. Tako so tudi v materialnem pogledu zadovoljene potrebe vseljud-ske obrambe. —cj Iz dela družbenopolitičnih organizacij • Občinska konferenca SZDL — Včeraj je bila seja komisije za proslave, jutri pa bo zasedanje občinske konference. Na njej bodo ocenili dosedanjo politično akcijo pri izgradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov, sprejeli pravila občinske organizacije, pravilnik za podeljevanje priznanj OF ter imenovali žirijo. Sprejeli bodo tudi finančni načrt za letošnje leto. • Občinski sindikalni svet — Včeraj je bil seminar za blagajnike, tajnike in predsednike nadzornih odborov, ki se je končal danes. Na njem so obravnavali finančno poslovanje sindikalnih organizacij. V petek pa bo seja odbora družbenih dejavnosti, kjer se bodo dogovorili o programu dela. • Občinski odbor ZB — Včeraj je bila seja komisije za prošnje in pritožbe, na programu pa je tudi preda- | vanje za rezervne vojaške starešine v Šenčurju. • Skupščina občine — V ponedeljek je bila seja sveta za zdravstvo in socialno varstvo, seja sveta za otroško varstvo pri TIS, včeraj pa je bila seja komisije za upravljanje s sredstvi za ure deljenega pouka. Danes bo -11. skupščina TIS, na kateri bodo govorili o finančnem načrtu, o skladu za otroško varstvo ter poslušali poročilo o zdravstvenem varstvu šolskih in predšolskih otrok. Jutri pa bo seja komisije za prošnje in pritožbe. O Zveza kulturno-prosvct-nih organizacij — V ponedeljek je bila seja odbora za ustanovitev strokovnih centrov za muzejsko in spomeniško varstveno dejavnost, včeraj seja predsedstva, danes pa bo seja strokovnega centra za knjižničarstvo. -jk Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk Kranj razpisuje štipendije za učence poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 70/71, in sicer za naslednje poklice: ••' 'Vt •: ■ *'%:Si;-j/fSž> •'•*•!">••'V.',••' r« ji'. : '.*tiv 1 tiskar za knjigotisk 2 tiskarja za ofset tisk 3 ročne stavce 1 reprodukcijskega fotografa 1 litoretušerja štipendije so odvisne od letnikov šolanja in discipline v šoli, in sicer: v I. letniku 70 din, v II. letniku 100 din, v III. letniku 150 din. Za dodelitev štipendije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Najmanj z dobrim uspehom dokončana osemletka 2. Starost do 17 let 3. Telesno in duševno zdravje 4. Uspešno opravljeni test Interesenti za štipendije naj oddajo prošnje do 15. maja 1970 v tajništvu podjetja Kranj, Ul. Moše Pijade. f Ali bo delavčev žep zdržal dirko cen? V načrt »Zgornji Jadran« zajet tudi Tržič Prodor turističnih dejavnosti na Gorenjskem je zajel tudi kraje zunaj uveljavljenih turističnih središč. Za Gorenjce, predvsem pa za Tržlčane, Je pomembna zadnja odločitev pristojnih republiških organov, da vključijo v načrt razvoja turističnih območij v delu Hrvatske in v severozahodni Sloveniji, znanim Pod imenom »Zgornji Jadran«, tudi območje občine Tržič. Pretekli četrtek so se zbrali v Tržiču zastopniki republiškega biroja za regionalno Planiranje, inženiringa IBT Trbovlje in občinske skupščine Tržič. Razpravljali so o urbanistični opremljenosti ob-£h»e Tržič oziroma o turističnih in urbanističnih načrtih. Med temi naj kot zanimivejše omenimo zazidalne načrte Za vikende v Ročevnici, Pod-Ijubelju, na Vetrnem In Viso-*ah, načrt za motel in avto-kamp v Bistrici ter projekt Za 17.000 m1 obsežno površino umetnega jezera v Podlju-belju. Načrti so izdelani in do uresničitve vsaj nekaterih Izmed njih ni več daleč. Vsi trije partnerji so se na podlagi materialov, ki jih je pripravil urbanistični referat Pri SO Tržič, sporazumeli o skupnem nastopanju. - Načrt Je nastal kot rezultat Večletnega spremljanja turističnih gibanj, njegova celotna uresničitev pa je stvar arednjeročnega in dolgoročnega razvoja. V ta načrt so zajeta naselja od Bistrice do Ljubelja ter srednjevišlnska Območja prek Kofc in Sije do Jelendola. Tako se bosta razvili dve predvsem zimsko-sportni središči, ki pa bosta Pomembni tudi za letni turizem: območje Zelenice in območje Sije. Celotne zmogljivosti bi znašale 8600 postelj. Kot posebnost naj omenimo ne le sistem žičnic, ampak v bodočnosti tudi dve gorski turistični letališči. ' Tržičani pričakujejo, da se bodo v kratkem sestali na Reki, kjer je sedež organizacije za razvoj Zgornjega Jadrana, in da bodo njihov načrt, ki Je doživel priznanja strokovnjakov OECD (specia-lizirane organizacije pri Združenih narodih), vključili v ta skupna prizadevanja. — ok Podatki govorijo, da so januarja in februarja letos v primerjavi z lanskim letom v Sloveniji cene narasle za 7 odstotkov. »Letni plan« povišanja cen je bil torej dosežen v dveh mesecih, čeprav smo računali, da bomo teh sedem odstotkov dosegli ob koncu leta. Cene artiklom na drobno so se povečale za 103 odstotka, cene gostinskim storitvam pa za 11 odstotkov. Življenjski stroški so torej v dveh mesecih narasli za 10,9 odstotka. Gibanje osebnih dohodkov v jeseniški občini pa nam daje popolnoma obratno sll- Na zadnji seji skupščine občine Kamnik so odborniki zavrnili predlog komunalnega podjetja Kamnik za izdajo soglasja k novim viSjim cenam pokopaliških in pogrebnih storitev. Enkratna uporaba mrliške veiice naj bi odslej stala 125, doslej 50 din; najemnina prostora za grob za deset let naj bi se povečala od 50 na 100 din itn. Odborniki so seštevali, raz- ko. Če jih primerjamo z lanskimi, ugotovimo, da so bile v gospodarstvu januarske in februarske plačilne kuverte za 9,3 odstotka tanjše, v negospodarstvu pa za 6 odstotkov debelejše. Iz tega Izhaja, da so osebni dohodki v jeseniški občini poprečno za 7,8 odstotka nižji, če jih primerjamo z lanskimi. Zaključek je jasen. Življenjska raven Jeseničanov se je znižala. Za toliko, kolikor so se povečale cene in kolikor so padli osebni dohodki. Dvojni udarec za delavčev žep. Povrhu vsega pa se na Jesenicah srečamo še z drugim neskladjem. mišljali in spraševali. Od lani dalje komunalni zavod prizna zavarovancu 920 dinarjev stroškov pogrebnine. Kaj pa, če je predlog za nove višje cene izdelan na podlagi teh 920 dinarjev? če je tako, potem bodo pogrebni stroški (brez krste) 1200 dinarjev, seveda takrat, ko bo tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje priznal takšen znesek stroškov pogrebnine. »Kje pa vendar tičiš, po vsem mestu te iščemo,* je ves zasopel dejal moiakar gostu, ki je v zakajenem lokalu pridno praznil kozarce. »Tebi nič mar. Po šihtu počnem kar hočem,* je dokaj osorno odgovoril. »Tovor lahko sam odloiiš, če te je volja. Janez tega ne bo več počel,« je še pristavil in segel ponovno po prineseni pijači. Iz zamaknjenosti bb nastalem prizoru me je predram.il gost, s katerim sva bila skupaj pri mizi. »Tovariša, ki sta bila pravkar tako glasna, sta iz našega podjetja,« je začel pripovedovati. »Prvi vozi tovarniški kamion, drugi, ki danes tako vneto prazni kozarec, je pa zunanji delavec. »tAar samo danes?« sem mu segel v besedo. »On sploh ne pije,« je nadaljeval s pripovedovanjem. »Danes, ko je pa dobil odklonilno odločbo o otroškem dodatku, ga pa le od zjutraj ni v tovarni, »če ima tako visok dohodek, se mu pa zaradi tistih tisočakov res ne bi bilo treba razburjati,« sem ugovarjal. »Zakaj se ne bi razburjal,« je skoro ulaljeno nadaljeval. »Sicer sta oba z ženo zaposlena, ker pa imata 5-člansko druiino in gradita stanova- nje, jima redni zaslužek ne pokriva potreb. Zato se je lani v podjetju obvezal, da bo, če bodo potrebe, na razpola-go še v popoldanskem času. Te potrebe so bile sorazmerno velike; enkrat je bilo tre* ba pospraviti sneg, iztovoriti premog, pločevino itd. Tako je skoraj vsako popoldne po nekaj ur prebil na tovarniškem dvorišču. Ko so ga danes obvestili, da nima pravice do otroškega dodatka, ker je s petnajstimi tisočaki prekoračil dovoljeni maksimum, je po daljšem računanju kar onemel. Nato je privihral v pisarno k svojemu šefu ter mu dejal: 'Preložiti sem moral na tone materiala, se kopati v znoju, da sem zaslužil par sto tisočakov oz. toliko kot znaša otroški dodatek za 3 otroke. Torej zaslužil sem samo tisto, kar bi lahko dobil za otroški dodatek. Odslej name nikar več ne računajte za popoldansko delo'. V podjetju bomo namesto enega delavca z občasnim dodatnim delom morali zaposliti dva, čeprav smo še enega za zunanja dela težko dobili.« Ko je končal s pripovedjo, sem se odpravil na ulico. Na svežem zraku sem lažje razmišljal. N. T. Komisija za delovna razmerja stanovanjskega podjetja DOM, Ljubljana, Kersnikova 6/IV razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 10 NK delavcev za priučitev v kleparski, vodoinstalaterski, ključavničarski in zidarski stroki 2. 5 KV zidarjev 2 KV vodoinštalaterja 2 KV kleparja Pogoj: odslužen vojaški rok ter pod tč. 2 najmanj 3-letna praksa. Pismene prošnje pošljite z dokazili o strokovnosti splošni službi podjetja, Ljubljana, Kersnikova 6. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. m Polno skrbi spremlja ljudi v življenju — zakaj ne bi del teh skrbi prepustili Gorenjski kreditni banki že s tem, da pri njej odprete devizni račun in nanj nakažete devizne prihranke Cene po denarnici železarna, ki še vedno predstavlja temeljni kamen industrije, se bori s stalno nelikvidnostjo, vztrajno veča proizvodnjo, osebni dohodki železarjev pa kljub temu stagnirajo. Omenjena nesorazmerja med rastjo življenjskih stroškov in porastom osebnih dohodkov slabšajo politično razpoloženje in vplivajo na javno mnenje. Vsi namreč vemo za vsaj osnovne vzroke takšnega divjanja cen, največkrat pa smo nemočni, da bi ga zaustavili. Zagovarjamo tržno gospodarstvo in svobodno oblikovanje cen, vendar vseh odločanj o gibanju cen ne moremo prepuščati le tistim, ki določene artikle proizvajajo in onim, ki jih prodajajo. Beseda potrošnika, ki ne sodeluje v tem »samoupravnem« dogovoru, ni veliko vredna,- kaj šele odločujoča. Največkrat so zastopniki potrošnikov prav trgovci. S tem pa seveda nočemo zagovarjati »zamrznjenih cen«. Cene določenim artiklom pa vseeno potrebujejo večji in strožji družbeni nadzor. V mislih imamo proizvode, ki so nujni za človekovo življenje ter njegovo reprodukcijo. Jeseniški sindikat se je resno lotil tega vprašanja. Na zadnjem plenumu, ko so govorili o gibanju osebnih dohodkov in cen, so bila mnenja o vzrokih nesorazmerja deljena. Prvi so menili, da so povečane družbene dajatve proizvajalcev življenjskih dobrin vzrok skoku cen, drugi pa so vztrajali, da si podjetja na račun poviševanja cen ustvarjajo večji dohodek. Ob tem pa naj nam bo jasno eno: obe trditvi držita. In še nekaj. Potrošniku moramo jasno povedati, kdo je tisti, ki večkrat trmoglavo in neupravičeno viša cene. AH proizvajalci ali trgovski« grosistl ali pa so vzrok povečane družbene dajatve. V tem smislu so izzveneli tudi zaključki jeseniškega sindikalnega plenuma. Slovenski sindikati morajo še naprej budno spremljati gibanje cen in stroškov življenja. Akcija naj preseže slovenske okvire, pristopijo pa naj tudi ostale družbene in politične organizacije ter oblastveni organi. Občinske skupščine naj dobijo večje pristojnosti pri odločanju o cenah artiklov, ki so pomembni za človekovo življenje. Znano je, da je skupščinska razprava o cenah vedno neugodna in da je najpogostejša poteza skupščin v takih primerih izdaja soglasja o povišanju. Predhodno naj bi tudi sindikati povedali svoje mnenje. Dvomljiv je tudi družbeni dogovor v gradbeništvu, saj so se cene tovrstnih storitev povečale, z njimi stanarine, kar vse vpliva na življenjsko raven občana. In končno. O podražitvah naj bi več razmišljale tudi inšpekcijske službe in od časa do časa povedale svojo besedo. J. Košnjek Nadurno delo ne prinaša zmeraj koristi 819 Devizni račun pri Gorenjski kreditni banki na Bledu — Jesenicah — v Kranju — Radovljici ■— Tržiču orno goča lastnikom dodaten dohodek — nezgodno zavarovanje — nagradno žrebanje 50 odlikovanih Kranjčanov Slavko Svetel j prejel dve odlikovanji Poročali smo že, da je bila v petek, 27. marca, v prostorih občinske skupščine Kranj pomembnejša slovesnost ob podelitvi 51 odlikovanj, s katerimi je predsednik SFRJ Josip Broz-Tito odlikoval zaslužne člane kranjske občine za predvojno, medvojno in povojno družbenopolitično delo. O pomenu tega dogodka je odlikovancem spregovoril predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Rogelj, za njim pa še predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar, ki je zatem v imenu predsednika republike podelil odlikovanja. Najvišje odlikovanje je prejel Silvo OVSENK, in sicer red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Janez Sušnik, Justin-Kavčič Juli jana, Cvar Danila, Pavel čop in Janez Novak. Red dela z zlatim vencem so prejeli: Dominik Mažgon, Ivan Oman, Slavko Svetel j, Zupančič Pavle, Miro Hočevar, Janez Miklavčič, Anton Pelko, Miha Zupančič, Branko Kobal in Janez Mohar ter Janez Skofic. Red dela s srebrnim ven cem pa so prejeli: Rado čar man, Alojz Eržen, Saša Luin Metod Novak, Jožica Ošina Anton Perne, Dragica Pirih Janko Ribnikar, Alojz Tram puš, Rudolf Zalokar, Ciril žerjal, Miloš Dobrič, Ignac Pavšič, Cveto Židanik. Ignac Laharnar, Karel Makuc, Mihael Melinc, Filip Lavriša, Franc Rozman, Matevž Bernard in Franc Golob. Red republike z bronastim vencem je prejel Oskar Hrast upokojeni upravitelj šole 01-ševek. Medaljo dela pa so prejeli: Jože Arhar, Janez G rum, Janko Damjanovič, Pavle Va-lant, Jože Kastelic, Ana Bi-jek. Ob tej priložnosti je predsednik republike odlikoval tudi šest vojaških rezervnih starešin. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči sta prejela: Franc černe in Slavko Sve-telj. Medalje za vojaške zasluge pa so prejeli: Andrej Jerič, Edvard Petek. Jože Sladic in Jože Stružnik. -an Jeseniški borci želijo muzej revolucije / Pred začetkom sobotne skupščine jeseniških borcev — udeležili so se je tudi predstavniki republiškega odbora ZB, borčevske organizacije iz Kranja in Radovljice, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, še živeči spomeničarji in 'španski borci, pisatelja Miha Klinar in Ivan Jan ter narodni heroj Tone Dežman-jTonček — so pripravili pionirji osnovne šole Preži hov [Voranc delegatom in gostom 'krajši kulturni program, v 'katerem so sodelovali pevci, glasbeniki in recitatorji. \ Predsednik jeseniškega »druženja zveze borcev NOV Franc Konobelj-Slovenko je v uvodnem poročilu orisal bogato dvoletno delo, temelječe na dveh pomembnih dogodkih: republiški skupščini ZB in zveznem kongresu združenja ZB, ki je bil lani v Ohridu. Ena pomembnih nalog organizacije je ohranjanje tradicij NOB in njih prenašanje na mlajše rodove. Prav na tem področju je jeseniška organizacija med najuspešnejšimi zaradi delavnosti na eni in bogate revolucionarne tradicije na drugi strani. Tako občinski odbor kakor tudi osnovne organizacije same so organizirale vrsto uspelih prireditev in srečanj. Omenimo samo Kurirski smuk, Ježkov pohod, zimski pohod na Stol itd. Udeležba mladih je bila vedno razveseljiva. Prav tako je organizacija uspešno sodelovala z zamejstvom. Lani so organizirali srečanje prijateljev Koroške, tesne stike pa imajo tudi s koroškimi partizani, ki jih nameravajo še okrepiti. Tovariš Slovenko in ostali govorniki so opozorili na vrsto težav, ki tarejo jeseniško organizacijo ZB. Po gozdovih Mežaklje in Karavank, v samem mestu in okolici je zraslo veliko spomenikov in spominskih obeležij NOB, ki so večkrat slabo negovana. Poskušali jih bodo urediti in olepšati, čeprav denarja za to nimajo preveč. Prav tako Jih boli, da so Jesenice še vedno, 25 let po osvoboditvi, brez samostojnega in dostojnega muzeja revolucije. Naša prizadevanja ne najdejo podpore, pravijo borci. Sam občinski odbor združenja zveze borcev je naročil načrte za preureditev Kosove graščine, kjer naj bi bil ta muzej. Upajo, da jih bodo pristojni podprli. Pri tem so verjetno mislili na občinsko skupščino, železarno bi družbenopolitične organizacije. Potrebno je, da se ustavimo tudi ob naslednji ugotovitvi skupščine. Družbena skrb za udeležence narodnoosvobodilne borbe se Je v zadnjih letih povečala, a še vedno ni zadostna. Redki so tisti jeseniški borci, ki odhajajo na zdravljenje v zdravilišča in okrevališča, veliko je še takih, ki resnično potrebujejo človeka vredno stanovanje, pogosti pa so tudi tisti, predvsem internirane!, ki še niso dobili družbenega priznanja. Na marsikaterega borca ali aktivista NOB pa je družba mogoče tudi neupravičeno pozabila. Zato enoten zaključek skupščine. Letos, ko praznujemo toliko pomembnih jubilejev, tesno povezanih z NOB, predvojnim revolucionarnim gibanjem in žrtvami, poskušajmo rešiti ah' vsaj začeti reševati omenjene probleme. I. Košnjek Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosto delovno mesto administrator Za delovno mesto se zahteva nepopolna srednja izobrazba. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja Kranj, Ulica M. Pijade do 15. 4. 1970 Tudi za otroško varstvo razvojni program Minuli teden so na sredini seji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti v Radovljici potrdili tudi finančni načrt sklada otroškega varstva. Le-ta je letos ugodnejši od lanskega, saj predvidevajo da se bo v sklad za otroško varstvo nateklo 1223 dinarjev. Zato bodo dopolnili opremo v vrtcih, v osnovni šoli Gorje pa bodo preuredili prostore in tako odprli dva oddelka za predšolske otroke. Razen tega so v finančnem programu namenili tudi denar za načrte za gradnjo vzgojno-varstvene ustanove v Kropi. Na seji so ugotovili, da za zdaj v občini ni težav glede strokovnosti vzgojnih kadrov v vrtcih. Precejšnje razlike pa se kažejo v zasedenosti posameznih vrtcev. Medtem ko v Kropi ne morejo sprejeti vseh otrok, v Gorjah pa bodo morali odpreti dva oddelka, je po drugi strani v Radovljici in še nekaterih krajih prostora preveč. Zato so poudarili, da bi v prihodnje komisija za otroško var- I stvo in izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti, j skupaj z nekaterimi drugimi službami, morala preučiti potrebe po otroškem varstvu v občini in pripraviti program za nadalj-nji razvoj. S tem v zvezi pa bi bilo treba še posebej preučiti, zakaj se starši ponekod ne odločajo, da bi otroka dali v vrtec, kolikšen naj bi bil v prihodnje prispevek družbe . za vzgojo otrok v vrtcih, koliko bi morali plačati starši, kakšni so dohodki staršev, ki imajo otroke v vrtcih, in nazadnje na podlagi teh in vrste drugih podatkov pripraviti tudi program, kje bi v prihodnje v občini gradili vzgojno-varstvene ustanove. Posebej pa so na seji skupščine poudarili, da sedanja organizacijska razdrobljenost na področju otroškega varstva v občini močno zavira hitrejši razvoj na tem področju. Zato bi se morali čimprej dogovoriti za združitev varstvenih ustanov, ker bi le tako lahko enotno rešili višino osebnih dohodkov zaposlenih v vrtcih in hkrati določili, kaj na vzgojnovar-stvenem področju sodi na področje vzgoje in kaj na področje varstva. A. Z. Predsedstva občinskih sindikalnih svetov Gorenjske O osnutku političnih ciljev in nalogah slovenskih sindikatov ter o politiki cen »Z osnutkom političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov je potrebno ne samo seznaniti, temveč se prizadevati, da pridejo do članov sindikata v osnovnih sindikalnih organizacijah,« je dejal tov. Tone Kropušek, predsednik slovenskih sindikatov, ko je v uvodnih besedah govoril članom predsedstev ObSS Gorenjske o mnenju dokumenta. Na posvetovanju so bili dani tudi predlogi za dopolnitev osnutka dokumenta, in sicer, da je potrebno nekoliko več povedati tudi glede vlog sindikalne organizacije v statutu delovne organizacije, o kadrovski politiki, o najnižjem OD, o enotni akciji do posameznih vprašanj pred sindikati in zvezo sindikatov itd. Poleg tega pa je prevladovalo mnenje, naj se razprava o osnutku dokumenta ne zaključi že v prvi polovici aprila, temveč naj se nekoliko podaljša. Sestav-Ijavci pa naj skušajo pri oblikovanju dokončnega dokumenta biti čimbolj konkretni. V popoldanskem delu pa so navzoči razpravljali o stališču RS ZSS v zvezi s predvidenimi podražitvami. Osnovna misel, ki je bila izrečena, je: »Politika cen mora biti družben ekonomski instrument in ne le instrument ekonomskih subjektov.« Sindikati pa se bodo zavzemali za stabilizacijo cen nasploh, še posebno glede cen osnovnih življenjskih artiklov, o čemer pa naj pove svoje tudi IS SRS. S. K.v obvešča TURISTIČNA POSLOVALNICA KRANJ preselili smo se v Kranju na Koroško cesto 8«, stranski vhod (bivši Gorenjski tisk), tel. 21022 ECREinn turistično prometno podjetje HRAN J Tako prostor] kot tudi stroji, ki jih uporablja kolektiv žirovskega obrata Modnih oblačil, so neprimerni in zastareli. Brez temeljitih izboljšav podjetje ne bo moglo prebroditi krize, v kateri se je znašlo. — Foto: F. Perdan Občina saniraj, pomagaj! Zvenelo je kot neukusna šala: trije ali štirje delavci žirovske-8a obrata Modnih oblačil Ljubljana so decembra lani zaslužili slabih 6 starih tisočakov. Ni važno, kje smo zvedeli za ta podatek. Zvedeli smo pač, sedli v avto in se odpeljali proti 21-rem, hoteč na kraju samem preveriti, če govorice drže. In držale so, držale kakor pribite. »Da, res je. Naši ljudje zadnje čase prejemajo zelo nizke osebne dohodke,« je povedal namestnik obiatovodje Pavle Bogataj. »Od 11. novembra 1969 so namreč Modna oblačila pod prisilno upravo. Prvi mesec (Jkrize' smo dobili le 78-odstotne plače — poprečno 446,65 din na zaposlenega — januarja letes pa 80-odstotne. Obrat Ziri je moral malone čez noč menjati proizvodnjo ter se preusmeriti v izdelovanje povsem novih artiklov. In ker so norme, upoštevajoč zastarelost strojev ter začetno nerodnost osebja, razmeroma hude, jih marsikdo ne dosega. Tako je četverica delavcev, ki odplačujejo posojilo, nesla domov komaj pet, šest tisoč starih din.« Sest ubogih jugoslovanskih jurjev! Ni ga puščavnika, ki bi z njimi čil in zdrav dočakal konee meseca. Žal v žirov-skem primeru niso prizadeti puščavniki, ampak družinski očetje in matere. »BILI SMO OGOLJUFANI« Vse se je začelo novembra lani, ko so v upravi podjetja Modna oblačila Ljubljana nenadoma »odkrili« 26 milijonov N din izgube. Za večino zaposlenih, zlasti za delavce in uslužbence obratov v Žireh in Bohinjski Bistrici, je bila ugotovitev kot strela z jasnega. Živeli so v prepričanju, da podjetju gre čisto dobro, da mu pospešen izvoz — 60 odstotkov celotne proizvodnje — zagotavlja solidno razvojno osnovo. Samoupravljanje je popolnoma odpovedalo, člani centralnega delavskega sveta menda niso niti slutili, da jim. vodstvo nekaj prikriva. Kljub naglemu kopičenju zalog ni nihče pomislil na najhujše. Žirovski kolektiv je celo računal, da bo kmalu dobil dolgo obetana sredstva, s katerimi ' bi končno lahko zgradili novo stavbo in obnovili strojni park. Obrat, prejšnja samostojna zadruga Kroj, se namreč drenja v povsem neprimernih prostorih gasilskega doma. »Bili smo ogoljufani,« pripoveduje Bogataj. »Ljudje so negodovali že prej, že ko nam občina Logatec ni znala priskrbeti kreditov, vendar jih je tolažila obljuba vodilnih iz Ljubljane. Sedaj so razočarani. Sprašujejo, ali bomo še obstajali. Spričo nizkih zaslužkov je delovni elan močno padel. Tudi razgovor s I predsednikom občine Škofja ' Loka in prisilnim upravite- j ljem podjetja, ki sta zagotav- . ljala, da se ni treba bati raz- j pusta obrata, je bil bob ob j steno.« Podružnica Modnih oblačil v Žireh zaposluje 95 ljudi. Večinoma so to ženske. Kvalifikacijska struktura je izredno slaba. Tudi strojni park je j zastarel, saj premorejo vsega 56 odsluženih šivalnih strojev. Ni čudno, da kolektiv ne dosega norm, ki so na srednjeevropskem nivoju in da mora sedaj, ko poleg izpolnjevanja starih obveznosti do inozemskih partnerjev pričenjajo s proizvodnjo izdelkov iz umetnih mas (sky, tekson itd.), pošteno zategniti pas. Vprašanje »kdo je kriv?« se kajpak vsiljuje kar samo od sebe. Po dosedanjih ugotovitvah sodeč so glavni grešni kozli sedeli v upravi podjetja, zlasti v komerciali. Proti nekaterim je uveden kazenski postopek, usoda drugih pa ni znana. Vendar tudi večina članov delavskega sveta nima čiste vesti. Bili so skrajno neodgovorni in površni, saj bi V mejah planskih predvidevanj kljub prikrivanju dejstev morali spoznati, da nekaj nevarno škriplje. Gre za kolektivno krivdo, ki — upoštevajoč načela samoupravljanja — ne sme ostati nekaznovana. Kaj si bo sicer mislil človek, v čigar žep je decembra kanilo dobrih šest novih desetakov. »REŠILNI PAS« V OBLIKI DENARJA Iz vsakdanje prakse vemo, kako zlovoljne so gospodarske organizacije — vsaj večina — če jim občina skuša gledati pod prste, če jo, na primer, zanima kadrovski sestav določenega podjetja. Le kadar zaBreclejo v krizo, ko se znajdejo pred polomom, je pomoč oblasti dobrodošla. In občina zares pomaga, sanira, plačuje, kajti delavcev ne moreš, vreči na cesto. Tudi Modnim oblačilom bodo odgovorni ponudili rešilno dlan. 24. februarja so namreč predsedniki občin, kjer ima podjetje svoje podružnice, in predstavniki Ju-gobanke ter Kreditne banke Nova Gorica, dveh glavnih upnikov, sklenili, da je treba podjetju pomagati iz zagate, da naj akcijo finančno podprejo vse prizadete komune in da ne bi bilo umestno reševati vsak posamezen obrat posebej, temveč gospodarsko organizacijo kot celoto. Sestavili so strokovno komisijo, ki je izdelala podroben načrt sanacije. Več nam o zadevi ni znano, vendar kaže, da so prvi koraki k normalizaciji že storjeni. 0 Morda bo koga zanimalo, 0 zakaj smo krizi v Mod-§} nih oblačilih posvetili toli-0 ko prostora. Odgovor je 0 preprost: gre za značilen 0 primer nesposobnosti vo-# dilnih oseb, za medseboj-0 no nezaupanje, za nesamo-% upravno samoupravljanje 0 in končno za resnično te/. 0 ke posledice, ki so jih iz-f) zvale zgoraj naštete nepra-% vilnosti. I. Guzelj Iz zbranih podatkov v gospodarskih gibanjih v občini Kranj je mogoče povzeti nekatere ugotovitve. Obseg industrijske prozvodnje je sedem do osem odstotkov večji od ustreznega lanskoletnega razdobja, storilnost dela v industrijskih podjetjih je večja za tri do pet odstotkov in planska predvidevanja glede obsega industrijske proizvodnje izpolnjujemo, če predvidevamo, da se bo industrijska proizvodnja enakomerno gibala skozi vse mesece, potem je industrijska proizvodnja kranjske občine v prvih dveh letošnjih mesecih zaostajala za predvideno plansko dinamiko le za 0,87 odstotka. To pa pomeni, sodeč po teh podatkih, da bo industrija svoj plan lahko uresničila. Naslednja pomembna ugotovitev je, da so se zaloge gotovih izdelkov v industrijskih podjetjih v februarju v primerjavi z januarjem nekoliko celo zmanjšale. Pri tem velja omeniti, da sta po stanju konec februarja v primerjavi s stanjem konec januarja zmanjšala svoje zaloge tudi predstavnika tekstilne industrije (Tekstilindus in IBI). Problem zalog gotovih izdelkov v tekstilni industriji je namreč dokaj pereč tako v slovenskem kakor tudi jugoslovanskem merilu. V okviru planskih predvidevanj se je v letošnjem januarju in februarju gibal tudi izvoz industrijskih podjetij. Za predvideno plansko dinamiko izvoz zaostaja celo nekoliko manj kakor proizvodnja (za 0,67 odstotka). Februarja se je v primerjavi z januarjem ugodno spremenil tudi sestav izvoza po tako imenovanih valutnih področjih. Spremembe v sestavu izvoza so bile ta mesec tako občutne, da so bistveno spremenile sestav izvoza v celotnem dvomesečnem razdobju januar-februar. Ta je bil namreč v navedenem dvomesečnem razdobju naslednji (v oklepaju so podatki za sestav izvoza v januarju): področja s čvrsto valuto 54,9 odstotka (49,8 odstotka), klirinško področje vzhodnih držav 35,0 odstotka (36,2 odstotka) in ostala klirinška področja 10,1 odstotka (14.0 odstotku). Vidimo, da se je sestav izvoza v februarju poboljšal predvsem na račun relativnega zmanjšanja izvoza na ostala klirinška področja, delno pa seveda tudi na račun relativnega zmanjšanja izvoza na klirinška področja vzhodnih držav. Vendar pa je tudi tako izboljšani sestav izvoza v prvih dveh mesecih znatno slabši od sestava izvoza glede na valutna področja v preteklem letu. Lani so namreč industrijska podjetja kranjske občine izve ila na področja s čvrsto valuto 64,9 odstotka svojih za izvoz namenjenih izdelkov, na klirinška področja vzhodnih držav 31,0 odstotka In na ostalo klirinško področje le 4,1 odstotka. ABC JELOVICA' ZAKAJ OKNA VRATA „JELO VICA"? GORENJCI! Obiščite nas na SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU Poleg ostalega tehničnega materiala vam nudimo kotle, gorilce in radiatorje priznane švedske tovarne Husquarna JlIUeiDirilEIINIIIKA , S skupščine zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Radovljici Raziskava in razvojni program Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij mora v prihodnje še posebno skrbeti za prosvetno-kulturne skupine v oddaljenejših krajih. Čeprav se manjše skupine na terenu včasih borijo s precejšnjimi težavami ori delu, so velikokrat zelo prizadevne. Največkrat so edine, ki skrbijo za kulturno dejavnost. Poleg kadrovskih, programskih in drugih težav pri različnih prireditvah pa se srečujejo še s pomanjkanjem denarja za upravljanje prostorov in podobno. To pa je le ena od ugotovitev s petkove seje skupščine zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Radovljici kjer so ocenili kulturno-prosvetno dejavnost v minulih dveh letih v občini. Ugotovili so, da v radovljiški občini pravza-/prav ni osrednjega kulturnega središča. Zato pa je toliko bolj živahno delo različnih amaterskih skupin. Le-tem pa manjka sposobnih strokovnih vodij in tudi ustreznih prostorov. Poudarili so, da je zveza v zadnjih dveh letih tesno sodelovala z različnimi delov- Do zdaj za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše 130.000 din V petek zvečer je bila seja predsedstva ZKPO občine Jesenice, na kateri so razpravljali in sklepali o spremembah vodstva odbora za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše. Iz osebnih razlogov so odstopili iz odbora dosedanji predsednik in tajnica odbora ter en člah. Predsedstvo je njihov odstop sprejelo in namesto njih imenovalo za predsednika odbora ravnatelja jeseniške gimnazije prof. Jožeta Slibarja, za tajnika načelnika družbenih služb Pavla Dolarja in za predsednika finančne komisije tajnika občinske skupščine Franceta Pintarja. V nekaj dneh bo vodstvo odbora za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše sklicalo sejo odbora, na kateri bodo že sklepali o najetju posojila v višini 70.000 din, s katerim bi bila začeta dela pri obnovi in ureditvi Finžgarjeve rojstne hiše še do letošnje jeseni zaključena. Obenem bo odbor podvzel tudi novo akcijo za zbiranje sredstev in jo razširil v druge dele Slovenije. Do zdaj so v sklad za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše posamezniki, organizacije in delovni kolektivi (v večini in predvsem iz jeseniške občine) prispevali skoraj 130.000 din. Ker je- akcija vseslovenskega pomena, bo vsekakor prav, če odboru s finančno pomočjo priskočijo na pomoč šolarji, posamezniki in delovni kolektivi iz vse Slovenije. Z doslej zbranimi sredstvi je bila Finžgarjeva rojstna hiša odkupljena od lastnikov in z nujnimi obnovitvami in ureditvami zavarovana pred nadaljnjim razpadanjem in uničevanjem. Zdaj je treba še urediti okolico, sanitarije za obiskovalce in v kletnih prostorih stalno razstavo o Finžgarjevem življenju in delu. Odbor računa, da bo naletel na razumevanje pri vsej slovenski javnosti, ki ji prav gotovo ne manjka kulturne zavesti in bo pomagala uresničiti načrt odbora, da bi bila Finžgarjeva rojstna hiša še letošnjo jesen kot slovenski kulturni in etnografski spomenik dokončno urejena in dostopna obiskovalcem. > — nj nimi organizacijami v občini in da bodo v prihodnje to sodelovanje skupaj s sindikati še bolj razvili. Prav tako se bodo zavzemali za sodelovanje amaterskih in poklicnih kulturno-prosvetnih skupin. Osnova za nadaljnji razvoj kulture v občini pa je raziskava posameznih področij in izdelava razvojnega programa. Menili so, da bi s programom in raziskavami laže našli izhodišča za uspešnejšo kulturno dejavnost v občini. Razen tega bi tako lahko določili tudi merila za strokovne delavce, ki jih zdaj primanjkuje na posameznih kulturnih področjih. Z raziskavo posameznih področij in izdelavo programa pa bi pripravili tudi vse potrebno za ustanovitev kulturne skupnosti, za samoupravno združevanje na kulturnem področju in za razširitev dejavnosti zunaj občine. Na skupščini so tudi sklenili, da se bodo v prihodnje zavzemali za Strožje kriterije pri programski politiki posameznih kulturnih skupin in da bodo razvijali in pospeševali razvoj mladinskih klubov. V razpravi so poudarili, da bi morala zveza med turistično sezono bolje sodelovati s posameznimi kulturnimi skupinami v turističnih krajih, dogovorili pa so se tudi, da bodo v prihodnje temeljito preučili pravilnik za razdeljevanje sredstev osnovnim kulturnim enotam v občini. Predstavnik republiške zveze kulturno-prosvetnih organizacij Milan Batista pa je na seji skupščine predlagal, da bi bilo v prihodnje treba stremeti za boljše regionalno sodelovanje in povezovanje. Zato bi bilo prav, da bi ustanovili neki koordinacijski odbor, ki bi usklajeval in povezoval delo po posameznih področjih. Na skupščini so potem za predsednika zveze kulturno-prosvetnih organizacij izvolili Nika Rupla, dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku Jožetu Bohincu pa so se zahvalili za uspešno delo v zvezi. A. Žalar Načrt razvoja telesne kulture občine Kamnik »Današnji čas s svojo hitro naraščajočo industrializacijo In urbanizacijo narekuje od ljudi vse hitrejši tempo življenja. Zaradi raznih vplivov, kot so: vse večja mehanizacija in avtomatizacija delovnih procesov, življenje v majhnih prostorih, nezadostno gibanje itd., postaja vse večja nevarnost za biološko degeneracijo človeka in ogroža izpolnjevanje vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih nalog družbe ...« Tako je zapisano v predlogu srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja telesne kulture občine Kamnik. O predlogu so odborniki razpravljali na zadnji seji občinske skupščine. V načrtu so opisane sedanje razmere in bodoče naloge za razvoj telesne kulture predšolske mladine, šolske mladine, šolska športna društva in občinsko zvezo za telesno kulturo. V občini Kamnik sta dve varstveni ustanovi s 300 otroki od 4. do 15. leta starosti. Če upoštevamo dejstvo, da je v občini 46 odstotkov žensk zaposlenih, lahko ocenimo pomen telesne vzgoje za mladino v varstvu. Težave so predvsem v tem, ker varstvene ustanove nimajo urejenih objektov za telesno vzgojo. Do 1975. leta naj bi pri vseh varstvenih ustanovah uredili otroška igrišča. Igrišča naj bi uredili tudi pri vsaki večji stanovanjski enoti oziroma okolišu. Sola je pomemben dejavnik za razvoj telesne kulture. V kamniški občini so štiri osemletke, 12 podružničnih šol in gimnazija. Od le-teh pa imajo telovadnice samo kamniški osnovni šoli in šola Moste. Športna igrišča imata samo kamniški šoli. Na seji občinske skupščine so se posebno zavzeli, da se zagotovijo sredstva za izvedbo plavalnih in smučarskih tečajev, ki naj bi zajeli vso šolsko mladino. V občinski zvezi za telesno kulturo je vključenih 6 športnih klubov, 3 šolska športna društva, občinski strelski odbor, taborniki in konjeniški šport. V Kamniku so se po vsestranski razpravi oblikovala naslednja stališča: Kamniško občino obdajajo visoke Kamniške Alpe. To ustvarja ugodne pogoje za zimski šport. Na Veliki planini bi morali zgraditi smučarsko središče, zanj pa pripraviti smučarske proge, vlečnice, sedežnice in druge objekte, ki bi obenem rabili razvoju turizma. Smučanje bi se moralo razviti v množie-ni šport vseh občanov. V naslednjih letih naj bi postopoma gradili športni stadion v Mekinjah z vsemi potrebnimi objekti. Na kopališču je potrebno urediti kabine in sanitarije, igrišče za tenis in odbojko. Načrti so torej tu, le uresničiti jih bo treba. J. Vidic Tečaji na DU Jesenice Na delavski univerzi na Jesenicah so te dni začeli s tečaji civilne zaščite, higienskega minimuma in s tečaji za skladiščnike ter krojno-šival-nimi tečaji. Poleg teh pa še vedno potekajo tečaji tujih jezikov in razni seminarji. Tečaj civilne zaščite so tokrat organizirali za prosvetne delavce, tečaja za skladiščnike se udeležuje 14 delavcev raznih podjetij. Tečaj higienskega minimuma so ^organizirali v Kranjski gori in na Jesenicah. Zanj se je prijavilo 55 ljudi. Na Jesenicah so prejšnji teden končali s krojno-šivalnimi tečaji, zaradi izredno velikega zanima- nja pa so jih organizirali tudi v Mojstrani. Tečaj v Mojstrani obiskuje 37 žena in deklet. .Prihodnji teden bodo začeli tudi s tečajem higiensko tehnične varnosti. Lani so uspešno končali z opismenjevanjem, letos pa bodo vsem tistim, ki so uspešno zaključili ta tečaj, omogočili nadaljnje izobraževanje, tako da bodo organizirali tečaj za 1. in 2. razred osnovne šole. Do sedaj se jc za ta tečaj prijavilo že 18 kandidatov. Z nadaljnjim izobraževanjem delavcev bodo pričeli 16. aprila. D. Sedej Kakšno bo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov? Na vprašanja GLASA odgovarja direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Edgar VONČINA fj Ker so med kmeti že dalj časa aktualne razprave o novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju, vas, tovariš direktor, prosimo, da opišete stari sistem zdravstvenega zavarovanja kmetov. »Do 1. marca 1968. leta je veljal temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov *a celotno področje Jugoslavije, kakor tudi zakon o tem zavarovanju za področje Slovenije. V času veljavnosti teb Zakonov smo poznali osnovno Zdravstveno zavarovanje in razširjeno zdravstveno zavarovanje. Po obeh zakonih je bilo osnovno zavarovanje splošno, obvezno in enotno za j Vse kmete v republiki, razširjeno pa je bilo lahko uvedeno samo za področje določene komunalne skupnosti ali celo občine. Ker je bilo osnovno zdravstveno varstvo enotno za vse republike, navajam samo razširjeno zavarovanje, ki je veljalo za gorenjsko komunalno skupnost 5 Je kmetijskim zavarovancem zagotavljalo prevoze z reševalnim avtomobilom, zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, zobotehnična in protetič-na dela, ortopedske pripomočke, proteze in zdravljenje v naravnih zdraviliščih in okrevališčih. Za te pravice so niorali zavarovanci še posebej plačati 50 odstotkov stroškov. Prispevki za osnovno ki razširjeno zdravstveno varstvo pa so znižali: za osnovno 16 odstotkov od vsega katastrskega dohodka kmetov Zavarovancev In 10 dinarjev Pristojbine, če je znašal prispevek in pavšal manj kot 200 dinarjev, je moral zavarovanec plačati 200 dinarjev Pavšala. Za razširjeno zdravstveno zavarovanje pa je znašal prispevek 0,5 odstotka od vsega katastrskega dohodka kmetov zavarovancev. 1. marca istega leta pa je Začel veljati nov zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki ne pozna več osnovnega in razširjenega za-Varovanja. Na Gorenjskem Plačujejo kmetijski zavaro- j Vanci po novem samo 19 od- j stotkov stroškov zdravljenja V splošnih in specialističnih j bolnišnicah od 31 dneva da- | lje, 20 odstotkov stroškov j za zdravljenje v istih ustano- ! vab. pa za prvih 30 dni, prav tako tudi za porodniško po- | rnoč doma in v bolnišnici, za ambulantno splošno in specialistično zdravljenje in za preglede in zdravljenje na bolnikovem domu, 50 odstotkov stroškov pa za zobozdravstve- no varstvo in ortopedske pripomočke. Pri plačilu zdravil in prevozih z reševalnim avtomobilom pa so bili kmečki zavarovanci izenačeni z delavskimi, kar pomeni, da so za zdravila plačevali po 3 dinarje, za prevoze pa 10 dinarjev. Istočasno je bilo spremenjeno plačevanje prispevka. Ta je znašal 5 odstotkov od katastrskega dohodka ne-gozdnih površin, 10 odstotkov od osebnega dohodka iz gozda in 150 dinarjev na gospodarstvo. Obenem je bil uveden tudi 8-odstotni republiški prispevek od katastrskega dohodka, ki ga republika prepušča komunalnim skupnostim zdravstvenega zavarovanja kmetov. Finančni rezultat teh prispevkov je bil v bistvu enak rezultatu 1967. leta, pravice zavarovanih oseb pa so bile precej razširjene. Kljub temu je bila izguba ob koncu 1968. leta minimalna, natančno 4.451,37 dinarjev. Ta negativen rezultat pa je že dal slutiti, da bo prišlo v 1969. letu do večjih težav, če bodo ostale pravice in prispevki nespremenjeni. Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov se je vseeno odločila, da v letu 1969 ne zviša obremenitev in ne zmanjša obsega pravic zavarovancev. Ti prispevki so bili lani najnižji v Sloveniji. Ostale skupnosti so imele še posebne prispevke za pokritje starih primanjkljajev. Skupščina je računala na primanjkljaj konec lanskega leta, vendar je računala, da ta ne bo več i i od razpoložljive rezerve. Takrat pa je republiška skupščina sprejela spremembo zakona o davkih, po katerem so občinske uprave za dohodke odtegovale 10 odstotkov 8-odstotnega republiškega prispevka. S tem je bil avtomatično znižan eden od važnih dohodkov sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov. Razen tega so Izredno narasli tudi izdatki za zdravstveno varstvo, pri uporabi zdravil, pri prevozih, torej povsod tam, kjer so bile pravice kmetov izenačene z delavskimi. Prekoračitev je bila zabeležena tudi pri zoboteh-ničnih in protetičnih sredstvih. Zaradi tega je lanski primanjkljaj znašal 571.781,52 dinarjev. Delno smo ga pokrili z rezervo, 176347,34 dinarjev pa je ostalo nepokritih.« # Torej, sklad se je znašel pred nepokrito izgubo. Kakšen je bil vaš korak: ali ste povečali pri- spevek ali zmanjšali pravice kmetijskih zavarovancev? Ali boste letošnje leto zaključili brez primanjkljaja? »Če je hotela skupščina uravnovesiti poslovanje sklada v 1970. letu, je morala izbrati med dvema možnosti-ma: ali zmanjšati pravice, katerih predpisovanje je v njeni pristojnosti ali povečati prispevek. Odločila se je za srednjo pot. Zvišala je prispevke In deloma zmanjšala pravice zavarovancev. Letošnji prispevki znašajo: 9 odstotkov od katastrskega dohodka negozdnih površin, 18 odstotkov od osebnega dohodka iz gozda ter 200 dinarjev pavšalnega prispevka na gospodarstvo. Nespremenjen je ostal 8-odstotni republiški prispevek, ki je spet v celoti dohodek sklada. Skupščina je Istočasno sklenila, da zavarovane osebe, razen predšolskih in šoloobveznih otrok, niso opravičene do zobozdravstvene nege in zobne protetike na račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov. Prispevek na zdravila je sedaj 4 dinarje, prispevek pri prevozu z rešilnim avtomobilom pa znaša po novem 15 dinarjev. Skupščina meni, da letošnjega leta sklad ne bo zaključil z izgubo.« # Razprave kažejo, da ureditev pokojninskega zavarovanja kmetov ne bo lahka. Kje so po vašem mnenju glavne ovire, da kmet še ne bo tako kmalu dobil zaslužene pokojnine? »Razprave o pokojninskem zavarovanju kmetov potekajo že dalj časa, vendar so bile najbolj živahne lani, ki so bili narejeni določeni izračuni. Jasnejše so tudi težave, šele odprava le-teh bi omogočila uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja kmetov. Treba je povedati, da je starostna sestava kme?kih zavarovancev v Sloveniji neugodna, še slabše je pri nosilcih zavarovanja, to je gospodarjih. Podatki povedo, da je 3436 odstotka teh starejših od 65 let. Iz tega izhaja, da je v Sloveniji nemogoče izpeljati pokojninsko zavarovanje na prostovoljni osnovi, ker se mladi gospodarji verjetno ne bi vključevali v zadostni meri, starejši pa ne bi zmogli stroškov. Podatki ne dajefo spodbudnih zaključkov. Od 92.212 kmetij v Sloveniji je le 20.075 takšnih, ki imajo nad 4000 dinarjev katastrskega dohodka. Narejeni so bili nekateri izračuni, če bi starostno pokojnino vezali na nosilca zavarovanja pri vstopni starosti 70 let, čakalna doba 5 let, brez invalidske in družinske pokojnine, bi bil letni prispevek na gospodarstvo 520,58 dinarjev, pri 65 letih starosti in enakih pogojih pa 742,17 dinarjev, če bi bila starostna pokojnina vezana na zavarovano osebo (70 let, čakalna doba 5 let, brez invalidske in družinske pokojnine), bi bil prispevek 1.108,74 dinarjev ali: vstopna starost 65 let, ostali pogoji enaki, bi bil letni prispevek 1.344,74 dinarjev. Pri vseh Izračunih je upoštevana enotna pokojnina 300 dinarjev, brez letnih valorizacij oziroma povečanj! Razen tega bi se morali upravičenci baviti s kmetijstvom določene število let, na primer 20. Invalidska pokojnina je predvidena le pri polni nezmožnosti za delo nosilca zavarovanja, družinsko pokojnino pa bi prejemal enak krog kot pri delavskem zavarovanju (žena, otroci, starši). Vsi podatki dokazujejo, da pokojninskega zavarovanja kmetov v kakršnem koli obsegu ni mogoče uvesti brez podpore družbene skupnosti. Lahko bi bila neposredna pomoč skladu ali zmanjšanje obremenitve kmetijskih gospodarstev.« Pogovor pripravil J. KoŠnjek SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel) obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra Anemija prežvekovalcev V anemijo vodi ponavadi pomanjkanje železa In s tem v zvezi slaba vrednost hemoglobina (v molekuli homoglobina so 4 atomi železa). Do pomanjkanja železa v organizmu pa lahko pride zato, ker železa ni dovolj v hrani ali pa, ker je moten sprejem železa prek sluznic« tankega črevesa. 1. Prvi primer je možen tudi pri govedu, vendar ni tako pogost kot pri prašiču. V kravjem mleku je namreč nivo železa nizek, kar je stalna nevarnost, da se pojavi anemija pri sesnih teletih. Kritičen čas je od drugega do tretjega tedna življe, nja. Kot pri pujskih tudi pri teletih ugodno deluje v tem primeru injekcija železovega preparata My-ofer (R) 100, 8 ml na tele. 2. Do motenj v resorbci-ji železa vodi več pojavov. Zaradi vnetja želodčne sluznice in premalo solne kisline v želodcu ne prid« do zadostne ionizacije železa, ki se zato zelo težko resor hira, do motenj * resorbciji železa in do težav pri vgrajevanju železa v hemoglobin pa lahko pride tudi, če živalim primanjkuje sledovnih prvin bakra in kobalta, kar j« razmeroma često pri prežvekovalcih. Sicer pa vodi v moten razvoj celic, ki s« iz njih razvijajo rdeča krvna telesca — in s tem v anemijo — tudi pomanjkanje osnovnih aminokislin (hemoglobin je zgrajen iz barvila hema in beljakovine globina, beljakovine pa so grajene iz aminokislin) in nekaterih vitaminov. Zaradi pomanjkanja bakra pride do preslab« absorbcije železa iz hrane, ki pa ga lahko nadomestimo v obliki injekcije. Vendar pa baker sodeluj« pri več pomembnih encima t s ki h reakcijah in njegovo pomanjkanje vodi v splošno poslabšanje zdravstvenega stanja in ga zato moramo nuditi živalim v zadostnih količinah. Bakra je v organizma razmeroma veliko v krvi, kjer je vezan na beljakovino ceruloplazinin, največ pa ga je v jetrih, še posebno v jetrih zdravih jagnjet, v neznatni količini pa je v mleku. Bakra primanjkuje predvsem na apnenčastih, peščenih in barjanskih tleh (Ljubljansko barje!) Živali obolevajo, če jedo krmo c travnikov ali pašnikov, ki so revni z bakrom, najpogosteje pa, ko se pasejo na takih pašnikih. (Se nadaljuje) dr. S. Bavdek Tamburaški orkester KUD Janko Krmelj iz Rateč pri škof ji Luki. — Foto: Jesenovec Škofjeloška ljudska knjižnica v preteklem letu Ljudska knjižnica v Ško-fji Loki je tudi v letu 1969 zaznamovala porast vse svoje dejavnosti. Lani je knjižnico obiskalo 21.394 obiskovalcev od tega jih je bilo skoraj 9000 v čitalnici, kjer so prebrali prek 25.000 časopisov, knjig in revij). Na dom je bilo izposojenih 23.300 knjig, vpisanih članov je bilo 5012, od teh se je samo lani vpisalo 313 novih. Tudi knjižni fond se je precej povečal. Kupljenih je bilo 1624 novih knjig za 45.477 din. Skupščina občine Škofja Loka (mnogi jo postavljajo za zgled v skrbi za kulturne dejavnosti) je z razumevanjem spremljala tudi razvoj knjižnice in ji dodelila 97.000 din dotacije, knjižnica pa si je z lastno dejavnostjo ustvarila 21.962 din lastnih dohodkov. Danes šteje njen fond prek 17.000 knjig, 2436 knjig je še v podružnici na Trati pri Sk. Loki in 1800 v potujoči knjižnici, skupaj torej 21236 knjig, kar pa je še vedno manj kot ena knjiga na prebivalca občine, kar je nekakšna osnovna norma za knjižni fond ljudskih knjižnic v Sloveniji. Z novim letom je zajeta v območje občine Škofja Loka tudi knjižnica v Žireh, ki ji bo tre^ posvetiti vso skrb. Lani je bilo nabavljenih tudi 80 tekočih metrov novih knjižnih polic, s tem si je knjižnica pridobila prostor za knjige še za letos in naslednji dve leti, seveda pa je bilo istočasno precej knjig izločenih iz prostega pristopa v skladišče. Poleg rednega dela je knjižnica v prostorih čitalnice pripravila jubilejni literarni razstavi — ob 90-letnici rojstva Cvetka Golarja, ki so si jo ogledali tudi mnogi slovenski slavisti, udeleženci zborovanja slavistov v Kranju — ob 80-letnici rojaka dr. Franceta Koblarja, otvoritve se je udeležil, poleg mnogih drugih obiskovalcev, sam jubilant. K temu so bile pripravljene še mnoge likovne razstave: Ivo Plestenjak je razstavljal lesoreze, Janez Plestenjak risbe, Ajdo Šubic olja, Edi Sever intarzije in akvarele, razstavljena so bila Splošno gradbeno podjetje SAVA Jesenice razglaša več prostih delovnih mest za: VK in KV tesarje VK in KV zidarje Delovno razmerje je za nedoločen čas in je predpisano poskusno delo: Za določeno število interesentov so po dogovoru in določenih pogojih zagotovljena tudi družinska stanovanja na Jesenicah. Interesenti se morajo osebno javiti na upravi podjetja najkasneje do 30. 4. 1970., kjer dobe tudi vse podrobnejše informacije. tudi izbrana dela iz dosedanjih Groharjevih slikarskih kolonij in dveh mladih amaterjev — Branka Maglice in Toneta Ravnikarja. Vse te razstave domačih likovnikov so pritegnile večje število obiskovalcev in popestrile delo knjižnice. S potujočimi kovčki so bile tudi v lanskem letu oskrbovane nekatere, posebno oddaljene vasi (Sorica, Javorje, Podlonk, Lenart, Draž-goše itd.). V načrtu za letošnje leto je ureditev študijskega — predvsem politično ekonomskega oddelka, po katerem se kaže vse večja potreba. Ta oddelek bo urejen v prostorih čitalnice. Zanj in za razmestitev revij, ki bodo letos prišle iz vezave, bo treba dokupiti še 20 do 30 m knjižnih polic. Po sedemletnem načrtu naj bi bila letos urejena tudi izposojevalnica. S tem bi zaključili ureditev matične knjižnice, ki teče že od leta 1961, ko je knjižnica prešla na sistem univerzalne decimalne klasifikacije in prostega pristopa. Delo, ki je po mnenju obiskovalcev zelo uspešno, pa hrome stalne grožnje o preselitvah ali utesnitvah prostorov knjižnice v domu ZB in želeti bi bilo, da bi vsi pristojni organi zagotovili uspešen in nemoten razvoj te kulturne dejavnosti tudi s tem, da bi ji s trdno in veljavno besedo zagotovili sedanje zelo primerne prostore vsaj še do izgradnje novega kulturnega centra, v katerem bi morala najti stalne in primerne prostore tudi knjižnica. Letos bo škofjeloška knjižnica praznovala tudi 25-letni-co svojega obstoja. Ta dogodek bodo proslavili z raznimi prireditvami in posebno razstavo o razvoju knjižnice. J. Krek V Ratečah pri Škof ji Loki Dvajset mladih tamburašev Na področju kulturnega delovanja so Rcteče pri Skofji Loki znane predvsem po svojem tamburaškem orkestru. Rctečani so pričeli tamburi-ti že pred okoli štiridesetimi leti. Prvi je vodil tamburaški orkester v Retečah dr. Alojzij Rant. Tedaj in kasneje, ko je prijel v roko taktirko Tone Kušar, je sestavljalo tamburaški orkester iz Reteč dvanajst glasbenikov in glasbenic. Po vojni je ponovno oživel to zvrst glasbenega delovanja v Retečah Franc RANT. Ta uči fante in dekleta bren-kati na bisernice, kontrašice, brače, bugarije in berde že prek dvajset let. V sedanji sestavi je pričel tamburaški orkester KUD »Janko Krmelj« vaditi pred dobrimi tremi leti. Vodjo orkestra tov. Franca Ranta sem prosil za odgovore na naslednja vprašanja. Koliko mladincev in mladink trenutno muzicira v , tamburaškem orkestru? »V tamburaškem orkestru ' igra trenutno dvajset mladincev in mladink.« Kakšna je starostna In poklicna sestava članov orkestra? »Najmlajši imajo okoli 15 let, najstarejši pa okoli 30 let. Poprečna starost članov orkestra je torej med 18 in 20 letom. V tamburaškem orkestru igrajo učenci, dijaki, študentje, delavci in uslužbenci.« Katere Instrumente lahko slišimo v vašem orkestru? »V našem orkestru lahko slišite: tri bisernice, dve kon-trašici, štiri prve brače, tri druge brače, dva tretja braca, eno prvo bugarijo, tri druge bugarije ter dva ber-da.« Kako ste kupili instrumente? »Prvotno so bili instrumenti last posameznikov. Kasneje smo se domenili, da tisti, ki bodo odšli iz orkestra, prodajo instrumente društvu. Instrumenti so povečini zelo izrabljeni. V zadnjem času smo dali nekatere popraviti v Sisak, tam pa smo kupili tudi nekaj novih instrumentov. Kakor hitro bomo imeli denar, bomo kupili še nekaj novih glasbil.« Kako ste zbrali okoli sebe toliko mladincev in mladink? »Nekateri so se mi ponudili sami. Ko sem spoznal, da nameravajo resno delati, sem povabil še druge, tako da jih je sedaj dvajset. Marsikdo bi še želel tamburiti v našem orkestru, vendar novih ne sprejemamo vedno, ker je potrebno preveč časa, da jih vključimo v orkester.« Kdo je naučil člane orkestra igrati na te instrumente? »Člane orkestra sem naučil igrati na te instrumente jaz. Da uigram tak orkester, potrebujem približno leto dni. Povem naj, da večino tamburašev in tamburašic igra na pamet in, da igrajo po notah le tisti, ki imajo berde in bugarije.« Kdaj vadite in koliko časa potrebujete, da se naučite novo skladbo? »Vaje imamo dvakrat tedensko. Nove skladbe naštu-diramo na treh do štirih vajah. Najprej vadimo posebej melodije in spremljavo, kasneje pa uigramo cel orkester na skupnih vajah.« Kdo je spisal skladbe, ki jih Izvajate? »Izvajamo posebej za tamburaški orkester skomponi-rane skladbe, ki so jih spisali Fuček, Adolf Groebming in Emil Adamič. Nekaj skladb sem priredil tudi jaz.« i \j Kje ste že nastopili? ' "> »Največ nastopamo doma v Retečah. Imeli smo tudi že precej brezplačnih nastopov v domovih na Bokalcah, v Preddvoru, Begunjah in na Golniku. Največkrat smo si pri tem plačali sami tudi prevoz. Opažamo pa, da na nas skoro vedno pozabijo društva in organizacije škofjeloške občine, čeprav bi radi ustregli prav vsakomur. Imeli pa smo tudi že nekaj plačanih nastopov.« Kakšne načrte imate? »Vsekakor bi želeli več nastopati. Ljudje opažajo, da RTV Ljubljana zelo malokrat predvaja glasbo v izvedbi tamburaških orkestrov. Številni, ki so slišali naše igranje, so menili, da bi lahko posneli nekaj skladb za to slovensko radijsko hišo. Nastopi imajo tudi velik moralni učinek, ker mladi veliko raje vadijo.« Kako gledajo vaščani na delo orkestra? »Z delom orkestra so zadovoljni. Zavedajo se, da ne-da mladim le glasbenega znanja, temveč, da se marsikdo nauči tudi lepo obnašati. To je tudi veliko vredno.« In za konec. Ce želite kako prireditev poživiti z glav bo, ki jo malokrat slišite, pokličite tamburaše z Reteč pri škof j i Loki. S. Jesenovec ■ i I mtiKARmisiii GORENJSKEM Le še nekaj tednov nas lo-^ od dneva, ko bo v Kranju 8 Posebno slovesnostjo odprta nova, moderna tiskarna Gorenjskega tiska. bi dali temu — smelo *j*bko rečemo, kulturnemu — "°2edl;u tudi mi ustrezen Poudnrek, bomo bralce v ne-zapovrstnih zapisih vsaj oežno seznanili z zgodovino tiskarstva v svetu, posebej še J*1* Slovenskem. Podrobneje, natančno pa z razvojem tiskarstva na Gorenjskem, Predvsem seveda v Kranju. preden pa pričnemo svojo Pnpoved, bo gotovo prav, če Poudarimo, da smo hote zapisali besedo o kulturnem °ogodku, ki ga bo pomenila otvoritev novega tiskamiške-8a poslopja, kajti tiskarne so oiie že od nekdaj bolj kultur-^2 ustanove kot zgolj obrtniška ali industrijska podjetja. Tisk?.rne so bile pri vseh napodili, še prav posebno pa pri nas, pravcata politična in literarna žarišča. Moč tiskane b-'sec'.e je v Evropi že pol tisočletja tesno povezana z r«!iijo kulture, književnosti Pa tudi /. nazorskimi in političnimi bitkami. tega Slovencem ni treba s k£>' rana je bila do sedaj še vedno razprodana.« »čez dve leti boste slavili že 90-letnlco. Kako jo bost« proslavili? »Pogovarjali smo se že, da bi jo v okviru večjega festiva^ la pevskih društev. Opozorili smo že kulturno-prosvetnaj zvezo Slovenije. — Želel bi še poudariti, da je Lira med redkimi slovenskimi društvi; čeprav je najstarejša, da ni nikdar kvalitetno padla niti na poprečno raven.« »In kakšne imate načrte?« »V letošnji sezoni smo na-študirali dva kompletna programa. Poleg tega, ki je bil pripravljen v spomin Cirila Vremšaka, imamo pripravljenega še enega za desetdnevno gostovanje v Nemčiji. Na turnejo po štirih mestih bomo šli v maju. Spored obsega prerez razvoja Gallusovih pesmi, slovanske narodne pes. mi in umetne pesmi. Razen tega sodelujejo tudi v tekmovanju zborov, ki ga prireja RTV Ljubljana. V ta namen smo posneli tri pesmi. Želimo si, da bi tudi vna* prej delovne organizacije in občinska skupščina imeli posluh za naše delovanje. Z' njihovo pomočjo bomo prebrodili vse težave, saj nam volje ne manjka.« L Sivec Detajl x razstave akademskega slikarja Miligoja Dominka, ld so Jo odprli minuti petak, 3» aprila, zvečer v galeriji Mestne hiše. — Fwto: t. Perdan SREDA — 8. APRILA 19/0 Preplah zaradi analfabeta Na Švedskem se je sestal parlament, da bi razpravljal o nezaslišanem odkritju statistike: odkrili so enega Šveda, ki ne zna brati in pisati. Na Švedskem je veljalo prepričanje, da ni analfabetov med njimi že 32 let. Parlament je takoj odobril denar za 19-letnega mladeniča, ki se po krivdi svoje učiteljice ni naučil brati in pisati. Učiteljico so zaprli, mladeniča pa vsak dan vozi v šolo taksi. Analfabeta so odkrili, ko jc hote] vzeti v banki posojilo, vendar se ni,mogel podpisati. Direktor banke je menil, da gre za goljufa, zato je poklical policijo. Sedaj vsa dežela spremlja napredovanje prvošolca. Obvezni zračni baloni Po odločitvi ameriškega ministra za promet bodo morali ameriški proizvajalci avtomobilov od leta 1972 naprej vgrajevati v osebne avtomobile specialne sisteme za zaščito pred poškodbami v nesrečah. Eden od teh sistemov je zračni balon, ki se v trenutku trčenja avtomatsko napihne pred potniki v avtomobilu in tako prepreči udarce v armaturno ploščo, prednje steklo ali v vrata. Vreče bodo izdelovali iz najlona. Balon se napihne v pol sekunde električno ali mehansko. Jod in plešavost Nedavno tega so francoski učenjaki ugotovili, da lahko nekatere jedi bogate z jodom in vitamini B lahko ozdravijo, če ne samo do neke mere preprečijo plešavost. Med jedrni z veliko joda omenjajo školjke, rake, tunino, gobe, beluše itd. Udobje v avtomobilu Novo vrsto udobja v avtomobilu so si izmislili japonski izdelovalci avtomobilov. Poleg vžigalnika za cigarete so vstavili še majhen bojler za toplo vodo. Sopotniku tako lahko voznik postreže s pol litra vrele vode. S tem seveda ni nihče zadovoljen, če pa v vodo vsujete čaj ali kavo, je zadeva drugačna. Vodo lahko uporabite tudi za pripravo hrane za otroke. Mednarodni hotelski red Vsakdo ima rad Pa počitnicah red in predvsem mir. Vendar pa nekateri hotelirji prihajajo v zadrego, ko usklajajo različne navade in temperamente gostov iz različnih držav. Na imenitno misel je prišel neki britanski hotelir, ko je obesil v hali tale napis: »Prosimo gospode Amerikance in Avstralce, da se vrnejo v hotel pred drugo uro po polnoči. Gospode Nemce prosimo, da ne vstajajo pred šesto uro zjutraj. Gospode Italijane prosimo, da ne prepevajo po deseti uri zvečer.« Zdravljenje z lakoto Na univerzitetni kliniki v Moskvi so začeli preučevati kaj nenavaden način zdravljenja kožnih bolezni. Bolnik mora stradati in menda se na ta način reši neprijetne koprivnice in še nekaterih kožnih bolezni. Gladovanje traja sedem, deset ali dvajset dni, odvisno ocf tega, kako bolnik prenaša tako »zdravljenje«. Med tem sme bolnik piti samo mineralno vodo. Zdravniki priporočajo tudi kar najdaljše bivanje na svežem zraku. Po preteku stradanju posvečenih dni začne bolnik postopoma spel prehajati na prejšnjo prehrano. Najprej začne uživati redke, kasneje gostejše sadne sokove, sadje, zelenjavo in mlečne izdelke. — Kdaj si postal mama, očka? Po današnjem našem znanju obstaja vesolje iz milijard zvezdnih sistemov ali galaksij, od katerih spet vsak sestoji iz milijard zvezd. Blizu zunanjega robu enega takih sistemov — naše Rimske ali Mlečne ceste — se giblje zvezdica srednje velikosti in zmerne temperature — naše Sonce. Zemlja je samo delček tiste gmote, iz katere so pred davnim časom iz neznanih vzrokov nastali Sonce in njegovi trabanti, ki ga. obkrožajo. Zemeljska skorja je debela le nekaj kilometrov, pod njo vre žareča masa kamenin in metalov. Človek in njegovi življenjski tovariši, živali, žive tedaj med žarom in ognjem — hodimo po ukročenem pepelu ohlajajoče se zvezdice, oplaja pa nas žareča vročina zvezde, okrog katere krožimo. Kakšno negotovo stanje! Le malenkostnega, dalj časa trajajočega zmanjšanja ali stopnjevanja sončne energije bi bilo treba, pa bi bilo izbrisano to življenje. Tisto, čemur pravimo vesolje, je pojm, nerazrešljiv, nedoumljiv. Vemo le, da mu ni kraja in da z novimi tehničnimi sredstvi odkrivamo vedno nova in nova svetovja. dve zvezdi. Razdalja med njima je več kot stokrat večja kakor razdalja med Zemljo in Soncem. Vendar tudi to še ni vse! Z občutljivejšimi instrumenti izvemo, da je tisto, kar je za prosto oko ena sama zvezda stalnica, v resnici skupina šestih zvezd, ki tvorijo tri pare in vsak od njih se giblje v svojo smer. V moderni astrofiziki se nam na videz mirno nebo kaže kot zapletena neurejenost, v kateri hite nešteta sonca, posamič in v skupinah, križem kražem, tako kol vznemirjene molekule v plinu. Zvezda Vega se nam bliža s hitrostjo 13 km na sekundo, Aldebaram še oddaljuje s 53 km/sek., Arktur pa hiti od nas stran s 153 km/sek. Zadnji dve zvezdi Velikega voza hitita v svojo smer, medtem ko se ostale zvezde tega ozvezdja gibljejo z ogromno naglico .ravno v nasprotno . smer. In vendar jc to ozvezdje za človeka prav takšno danes kot je bilo pred tisočletji. Tudi naš planet Zemlja v tem oziru ni izjema. Sonce se giblje s hitrostjo 19 km/ /sek. po svoji poti med zvezdami. Mlečne ceste in vleče s seboj Zemljo in ostale planete. Istočasno pa se ves lahko gledamo milijone in milijone let nazaj v preteklost vesolja. S pomočjo najmočnejših teleskopov in fotografske plošče pa premostimo celo milijarde let. Svetlobne žarke lahko zaustavi y.e tenka plast plinov ali prašni delci. In vendar se širijo s stalno hitrostjo 300.000 km/sek. na vse sirani svojega izvora, na daljave, ki jih obvladajo šele po mnogo sto milijonih let. Tako nam svetlobni žarki pričajo o relativni praznoti vesolja v njegovem ogromnem obsegu. Če fotografiramo posamezne dele neba, lahko približno ocenimo število zvezd. V observatoriju harvvardske univerze, ti pokažejo 35X42 cm veliko fotografsko ploščo, na kateri ni nič manj kot dva tisoč neznansko oddaljenih galaksij, to se pravi 2000 različnih mlečnih cest. Celotno število galaksij v vesolju cenijo na mnogo sto milijard. Iz koliko zvezd pa sestoji taka galaksija? Po raznih zamotanih računih in dolgotrajnih opazovanjih cenijo število zvezd v naši galaksiji na približno sto milijard, toda druge galaksije so ogromnej-i še. Zemlja - prašek v vesolju Oglejmo si npr. Kastorja in Poluksa, dve znani zvezdi, ki sta že pred Grki — ti so jima dali tudi ime — veljali kot par. Imenovali so ju Dvojčka, ker sta na nebu tako blizu skupaj, obe približno enako svetila. -Teleskop, spektroskop in fotografska plošča pa nam kažejo, da je njuna sorodnost samo navidezna, ker ju z zemeljskega zornega kota tako vidimo. Dvojčka sta dejansko dve različni zvezdi, vsaka s svojo lastno krožno potjo, poleg tega pa je Kastor še en in polkrat bolj oddaljen od nas kot Poluks. V tistem neznatnem delčku večnosti, v katerem se je človek ukvarjal z opazovanjem zvezd, ni mogel ugotoviti pri njih nobene spremembe, tako neznatno jc njihovo gibanje v primeri z globino vesolja in nepojmljivimi razdaljami. Človeško oko, ki se mu že polet nadzvočnega aviona, če leti zelo visoko, zdi počasen, ne more dojeti sprememb, ki se dogajajo v neizmernem prostoru. Toda našemu prostemu očesu ostaja skritega še več. Če pogledamo Kastorja skozi teleskop, ugotovimo, da ne gre za eno samo, temveč za sončni sistem, z njemu najbližjimi zvezdami Mlečne ceste vred prevrača v velikem loku s hitrostjo 240 km/sek., kajti Mlečna cesta se vrti kot orjaško, iz samih zvezd sestavljeno kolo. Pa ne le to! Poleg tega drvi v vsej svoji ogromnosti neznano kam po vesolju. Vse pojave v vesolju gleda-damo in vidimo take kot so bili nekoč in ne takih kot so sedaj, kajti tudi svetloba potrebuje čas, da preleti ogromne daljave. Sonce vidimo tako kot je bilo pred osmimi minutami, Sirius se nam kaže tak, kot je bil pred devetimi leti, Gostosevci (Plejade) pa celo kot so bili pred petsto leti. Pri jasnem nebu brez lune lahko tudi s prostim očesom opazimo slaboten svetlobni oblak v ozvezdju Andromede. To je zvezdni sistem, podoben naši Mlečni cesti — nam najbližja Meglenica. Vidimo pa jo takšno, kakršna je bila pred poldrugim milijonom let. Ta čas potrebuje svetloba, da pride od nje do nas. Kaj se je v tem poldrugem milijonu let godilo z njenimi zvezdami? Kdo ve? Meglenica v Andromedi leži na skrajni meji tega, kar še lahko opazimo s prostim očesom. Z daljnogledom pa Da bi mogli vsaj približno razumeti ogromno razsežnost vesolja, se poslužimo naslednjega primera: recimo, da je Zemlja velika kot pika na koncu stavka. Premer Zemlje se je tako skrčil od resničnih 12.740 km na nekako pol milimetra, kar pomeni poman j sanje 1:25.000,000.000 ali z besedami: petindvajset milijard kilometrov vzamemo kot enoto, če sedaj v istem razmerju pomanjšamo nekatere razdalje v vesolju, pridemo do zaključka, da znaša razdalja med Zemljo in Luno 16 milimetrov, oddaljenost Zemlje od sonca ,6 metrov, oddaljenost najbližje zvezde stalnice 1600 km. Premer naše Mlečne ceste bi bil v tem primeru 40,000.000 km in oddaljenost meglenice Andromeda 750,000.000 km. Na ta način si lahko ustvarimo skromno sliko o obsežnosti, ki jo ima vesolje za nas pri sedanji stopnji zna-, nosti. če upoštevamo, da je meglenica v Andromedi pravzaprav najbliža soseda naše Mlečne ceste in da obstajajo neštete meglenice, ki so mi-mijon in milijonkrat bolj oddaljene, potem šele komaj zaslutimo nepojmljive razdalje v kozmosu. In to je samo revna slika. Resnica pa neizmerno presega vse naše slutnje. MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV DEL Potem preidejo na glasovanje. Za združitev slovenskega razredno, zavednega delavstva s komunistično usmerjenim delavstvom v Italiji glasuje devetinpetdeset od dvainšestdesetih delegatov. Le eden glasuje proti, dva pa se glasovanja vzdrži ta. Tak izid povzroči še večje navdušenje, s katerim sprejmejo resolucijo: — Meddeželna konferenca slovenskega prole-tariata v Trstu ugotavlja na svojem zboru dne 21. septembra 1919 potrebo strnitve slovenske organizacije z organizacijo italijanskega proleta-riata v Julijski Benečiji in nalaga svojemu izvr-sevalnemu odboru, naj o tem obvesti izvrševalni odbor italijanske organizacije v Trstu o pristopu slovenskega prolelariata v komunistično organizacijo delavstva y Italiji. Pristop slovenskega in hrvaškega proletariata v italijansko komunistično organizacijo pa nima nikakršne zveze z italijanskimi političnimi, državnimi in nacionalističnimi vPrašanji.. . Ta vprašanja bo za proletariat in proletarsko slovensko ljudstvo rešila revolucija . .. Z občutkom moči in zaupanja v prihodnost Zapušča Šteli konferenco. Mudi se ji. Rada bi šla k Bajberlovim, pa jo ustavi rudar Pahor, pri katerem stanuje Slavko. »Čestitam vam,« ji rudar seže v roko, potem Pa pripoveduje, kako je bil nad njenim dejanjem navdušen Slavko, pa tudi drugi v Idriji, med njimi celo meščani in najbolj zagrizeni nasprotniki socialistov. »Saj razumete. Brali so. v .Edinosti'. To jih je premotilo,« govori rudar malce ncnaravno in zmedeno, v resnici pa se je šele sedaj spomnil, da so se idrijski socialisti samo navduševali, k akciji pa niso prispevali ničesar. »Tudi tega je kriva .Edinost'. Ko bi o tem pisal naš delavski časnik, ki ga, žal, še vedno nimamo.« »Imeli ga bomo,« štefi ne razume rudarja, kaj bi ji rad povedal, ruda; ju Pahorju pa je prav, ker ga je štefi za trenutek spravila iz zadrege z opozorilom, da so na konferenci govorili tudi o tem in da jc za ustanovitev novega delavskega časnika zadolžen sodrug Ivan Regent. »Še pred Novim letom bo poskrbljeno, da bo list začel po Novem letu izhajati. Mi pa bomo poskrbeli, da bo časnik našel pot med slovenske ljudi.« Toda rudar Pahor je že po kratkem pogovoru o novem strankinem časniku zopet pod vtisom slabe vesti, ker idrijski socialisti niso sodelovali pri uresničitvi pobude kobariških socialistov, na katere so gledali kot na kmete in ne kot na ,prave socialiste' nekoliko brezbrižno, kar je posledica zanemarjanja pogovorov o kmečkem vprašanju v delavskih krajih iz starih socialno-demokratskih časov. Tako so pri pomoči stali ob strani, čeprav so o njej govorili. »Veste, v Idriji smo malce zmedeni,« govori rudar ozke eje kot ije kakor na vsem ozemlju med Idrijo in Škofjo Loko. »Ljudje so poparjeni. D'Annunzio, saj veste! Ne vemo, kaj bo z nami?« Štefjf ki bi rada govor čimprej končala in poli itela k Bajberlovim, pa prekine rudarjevo jadi-kovanje in zmedenost. »če so ljudje zmedeni ih poparjeni,« pravi, »bi razredno zavedni delavci ne smeli biti, marveč bi se morali še bolj trdovratno prizadevati, da bo \D'Annunzia in njemu podobne male in velike imperatorje odplavil čas,« govori štefi malce pridigarsko in v razpoloženju, ki ga ji je vtisnila konferenca, in v resničnem, že na Bavarskem pridobljenem prepričanju, da brez boja za revolucijo revolucije nikoli ne bo. Tak ton pa se rudarju Pahorju zdi žaljiv. Star socialist je, revolucionarno prepričan socialist. Zato mu takih naukov ni treba vtepati v glavo. »Ne mislim drugače kakor vi,« le s težavo prikriva užaljenost. »Revolucionar sem. Obsojam Kristanov ministerializem onstran demarkacijske meje. Obsojam kakor revolucionarni italijanski sodrugi obsojajo Oberdorferja, Puecherja in vse, ki se še imajo za socialiste, v resnici pa se ne razlikujejo od nacionalističnih nestrpnežev, o čemer priča njihov koprski list .LTstria Irrc-denta',« govori rudar, obenem pa bi v svoji uža-ljenosti najraje rekel, naj ga Šteli ne poučuje' o tem, kdo je pravi socialist in kdo ni, marveč naj raje o tem pouči svojega sina, saj je fant čedalje bolj pod vplivom inženirja Klavede, rudniškega inženirja in nepomhijivega liberalca. Ja, to bi ji moral reči, srbi rudarja jezik, a molči in se prav tako s prikrivano užaljenostjo poslovi, ker se Federlovi mudi k nekim starim znancem, šele potem se mu jeza ohlaja, obenem pa resnično zaskrbljeno misli na Slavka, ki je po njegovo resno na tem, da se bo po prepričanju izneveril svoji materi in počasi postal liberalec, namesto da bi potem, ko ,bo odrasel in se izšolal, pomagal kot izobraženec boju delavskega razreda. »Pravzaprav bi jo moral posvariti,« gleda k izhodu za Federlovo. Federlove pa ni več. »No, pa kdaj drugič,« si pravi, v njem pa dozoreva sklep, da bo Federlovo opozoril na .nevarnost', ki preti njenemu sinu, če bo ostal prijatelj inženirjevega sina. »Sicer pa bi ga na prepričanje njegove matere moral opozoriti že sam,« reče predse in stisne ustnice v zarezo, ker je to že nameraval in skušal razdreti prijateljstvo med Slavkom in inženirjevim sinom Karlom, pa mu je to preprečila žena in se celo razburila kakor še nikoli do tedaj. — Sramuj se! — ga je oštevala in mu dopovedovala, da nima pravice, da bi se vmešaval v Slavkovo prijateljstvo. — Vsak človek si izbira prijatelje sam. Drugi nimajo nobene pravice, da bi se v to vmešavali. Sramuj se svojih misli! Prijateljstvo razdirati? Ni to podlo? Prijateljstvo ni navadno tovarištvo. Je nekaj globljega! Tudi meni niso vsi tvoji prijatelji pri srcu. Pa mi ni še nikoli prišlo na misel, da bi medte in prijatelje zasekala prepad. Take levite mu je pela. Ni ji mogel ugovarjati. Dal ji je prav. Zato se ne bo vtikal v usodo svojega varovanca. Pustil jo bo njenemu toku ... O začetkih železarstva v Kropi •* Omembe vredno je tu-?i na pol pozabljeno ljudsko Uročilo iz vasi Otoče, da je *°d mimo nekoč vodila rim-ska cesta. bližnja dolina Lipnice je to-r°j imela vse pogoje za zgodijo naselitev. O tem pričajo tudi arheološke najdbe. V okolici Kamne gorice so ljudje pri oranju večkrat nalezli na lončene črepinje, ki *° na zraku hitro razpadle. Arheolog dr. Walter Schmid •Je ugotovil, da so najdeni |°nčeni koščki posamezni de-*j pds,krč)kov, v katerih so oavni narodi — bržčas Japodi —. topili rudo, in to kar v ^vačmicah. če je ta ugotovitev pravilna, bi lahko postaji začetke kamnogoriškega ^lezarstva v čas nekaj stole- Jj pred našim štetjem. V ^vezi s temi najdbami je verjetno, tudi težka žlindra, ka-^ro so našli leta 1939 blizu V-arnne gorice. Tudi rimska *joba je tukaj zapustila sle-£?ve. Kamnogoričan Adolf ^aPus je našel na svojem r,u dva rimska novca iz ča-sa Diokleciana (285-305 pr. št.). Baje so našli tudi rona«.to rimsko ostrogo. Nekaj kilometrov stran od Kamne gorice, ob samem vznožju skalnatega pobočja Jelovice, leži Kropa. Sem pri-hajaijo mnogi turisti in si ogledajo kovaški muzej, »Slovensko peč«, vigenjc »Vice«. Le redki pa vedo, da je bil v Kropi najden star keltski novec. Ta najdba pa lahko precej spremeni vse dosedanje domneve in ocene o starosti železarstva v Kropi in njeni okolici. Bakreni novčič premera 21 mm časovno sodi v 2. stoletje pr. n. št. Na eni strani novca je upodobljen jezdec na konju, na drugi strani pa je glava z diade-rnom. Nad glavo in pod jezdecem je napis ADNA, kar naj bi pomenilo barbarskega poveljnika Adnamatusa. V Kropi so pred II. svet. vojno odkrili keltske grobove. Kot v Kamni gorici, je bila tudi v Kropi najdena žlindra iz nekdanjih prazgodovinskih ali zgodmjesrednjeveških vetrnih peči. m Arheološke najdbe pa se ne nahajajo samo ob vznožju Jelovice, ampak se nadaljujejo tudi na njenih pobočjih. Na hribčku Gradišče nad pla- nino Vodice še danes vidimo sledove neke stare zgradbe, katere tloris je pravilen krog s premerom pribl. 15 metrov. Pomembno je, da so tudi v bližini tega gradbišča stare rudne jame. Se nedavno so zgodovinarji domnevali, da je bila okolica Železnikov v rimski dobi pokrita z gostimi, neprehodnimi gozdovi in da so šele v 12. in 13. stol. brižinski škofje (naselili tam prve koloniste iz Bavarske in Tirolske. Zato je toliko bolj zanimiva najdba bronaste rimske fibule na kraju imenovanem »pod Ruden«. V bližini je hrib »štail-ca«, ki arheološko še ni bil raziskan, našli so pa na m jem debele plasti žlindre. Fibula je bila najdena v glo; bini 2,5 m, v grapi, ki vodi od »štalce« proti rudnim jamam v notranjosti Jelovice. Nad hribom »štalca« leži vas Kališe, Tukaj so našli grobove iz halstattske in rimske dobe in so še neraziskani. Opazni so tudi sledovi prazgodovinskega naselja. Iz vseh teh, sicer skromnih suhoparnih, toda pomembnih podatkov, izhaja, da je bila Gorenjska že prod prihodom Rimljanov relativno gosto naseljena. Tako jc bila dolina Lipnice in njena jeloviška okolica tedaj tudi že naselje- na. Rimljani so po zavzetju naših krajev še pospeševali razvoj železarstva, odpirali so nove rudnike in ustanavljali nova naselja. Slovani so ob svoji naselitvi v 6. in 7. stol. našli tukaj ostanke roman iziranega keltskega prebivalstva in tako so skupaj z njimi nadaljevali železarsko dejavnost. Železarstvo se je sprva počasi, potem pa vse hitreje razvijalo, dokler ni po dolgih stoletjih z ustanovitvijo kovaških naselij in z nadaljnjim tehnološkim razvojem v 17. in 18. stol. doseglo velik napredek in hkrati svoj najvišji vzpon. Z. Šmitek ... '4 L. Benesch: Prizor iz stare Krope (1894) (Nadaljevanje) Od vseh preživelih kurirjev se je samo Rjavčev Tonček suh vrnil nazaj v karavlo. Bil je zadnji v koloni in ga niso mogli zadeti. Sprva je Tone menil, da je sam preživel napad. Naključje je hotelo, da je Beštrovcmu Cirilu iz Dobrega polja odvezan čevelj rešil življenje. Beštrgv Ciril jc bil četrti v koloni. Blizu pokopališč? talcev se je Ciril ustavil. »A se ti jc čevelj odveza 1?« ga vpraša Avsenek. »Ja,« je odgovoril Ciril, »pa tako vražje me zebe.« Zaradi zavezovanja čevlja je Ciril nekoliko zaostal. Ce je bil prej četrti, je bil potem deveti ali deseti v koloni. Ker je vseh prvih pet kurirjev padlo, bi padel tudi Beštrov Ciril, ker je bil prej četrti v koloni. Po smrti kurirjev so preživeli kurirji odšli za dva do tri dni domov, da so se nahranili, preoblekli in opomogli od prestanega strahu. Potem je kurirska postaja znova delovala. Za komandirja je bil imenovan Franc Reš iz Gorice, dobili so nekaj novih kurirjev in vse do osvoboditve nihče več ni padel. V koloni kurirjev je bilo tudi nekaj članov partizanske tehnike »Spik«. Tehnika je bila ustanovljena na jesen 1943. leta, bila pa je v zgornjem delu Drage. V tehniki so imeli radioaparat na baterije. Poslušali so razna poročila in jih razmnoževali na ciklostil. Kurirji so poročala raznašali v vse enote Kokrškega odreda in aktivistom na terenu. Na tehniki so delali Tonček Prešeren, Martin "Prešeren in njegova sedaj že pokojna žena Ivanka, Lado Torkar iz Lesc, kuhar je bil Janko Sli-bar, za kurirja tehnike pa sta bila Mulejev Tinček iz Begunj in Rudi Gaberc, sedaj profesor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Beogradu. * Sredi januarja je na tehniko prišel Slavko Benedik Vinko. K nam je bil poslan od pokrajinske tehnike za Gorenjsko, da pregleda uspešnost našega dela. S seboj je prinesel odlok, da sta Lado Torkar in Franc Naglic imenovana na novo dolžnost prt pokrajinski tehniki. Usodnega popoldneva (27. I 1945.) je Naglic v Dragi, sre- čal kurirja Reša, ki mu je dejal: »Zvečer gremo kurirji v akcijo. Lahko greste z nami.« Tako so se zvečer kurirjem blizu sedanjega gostišča v Dragi priključili še člani tehnike »Špik«, in to Franc Naglic z Bleda, Lado Torkar, dva kurirja tehnike in Slavko Benedik-Vinko. Ker je bil Torkar bolan, je v Dragi posodil smučke Nagliču. Pri menjanju smučk je Naglic nekoliko zaostajal za kolono. Samo on je bil na smučkah. Člani tehnike so bili namenjeni s kurirji do Vrbenj, nato pa bi šli po zvezi naprej do Save, kjer je bil pri reki pripravljen zaboj za prevoz čez Savo. Franc Naglic je s .pospešenimi koraki na smučkah dohiteval kolono. Ko v koloni dohiti kurirja Rcša, mu leta reče: »Ce bi zdaj padli v zasedo, bi Nemci najprej udarili po tebi, ker si na smučkah. Mislili bi, da si partizanski oficir.« . Naglic je zamahnil z roko, se nasmejal in se pognal naprej. Hitro se je -bližal ospredju kolone. Samo še trije kurirji so bili pred njim, ko se je iz Vazarjeve hiše in starega gradu vsul snop svetlečih krogel. Prva dva kurirja sta takoj padla, tretji pa se obrne in reče Nagliču: »Malo se umakni, pa hitro nazaj.« Komaj je to izgovoril, že je padel smrtno zadet. Naglic se je sunkovito vrgel na desno v sneg. Bil je v veliki zagati, ker so ga sedaj ovirale smučke. Medtem ko so Nemci silovito streljali po kurirjih, je Naglic v globokem snegu odpenjal smuči. Ker se je pri padcu zaril globoko v sneg, so Nemci verjetno menili, da je mrtev. Ko je snel smučke, se je začel počasi plaziti proti potoku. Tam se je skril pod sneg na bregu in v mrzli vodi čakal, da Nemci odidejo. Seveda lega ni mogel dočakati v ledenomi/Ji vodi sredi januarske noči, ko jc drevje pokalo od mraza. Počasi se je po vodi umikal nazaj proti Dragi. Srh ga je spreletaval, ko je v vodi zagledal kurirja Alojza Pintarja iz Zaouž. Z odprtimi očmi je vznak ležal v potoku in nepremično zrl v svetlečo luno, ki je bila tisto noč tako naklonjena sovražniku. Voda je narahlo zakrivala njegov obraz, rdeči kolobarčki krvi pa so kot rdeči cvetovi krožili po potoku, dokler jih ni voda odnesla proti Begunjam. Pri umiku Naglic ni srečal nobenega kurirja. Sploh ni vedel, koliko je ostalo živih. In spet so policaji skočili iz hiše, jkn odvzeli orožje in drugo opremo, nato so jih vrgli čez plot v globok sneg. Ob enajsti uri ponoči 27. januarja 1945. leta je za plotom v Dragi ležalo 7 mrtvih kurirjev in Slavko Benedik-Vinko, član pokrajinske tehnike. Obudimo spomine na padle tovariše. Kdo so bili žrtve zasede, od kod so bili doma in kdaj so odšli v partizane? (Se nadaljuje j i I i Iz kroniko kokišk^a odroda I 1 I l 1 I Poleg tega je hilo imenovano še vodstvo tehnike ter vodstvo štabne patrulje. Zelo pomembne so bile tudi obveščevalne točke, ki so sodile v sestav obveščanja centra. Te točke so bile: »Krvavec« — vodja Janez Pavšnar; »Poljana« — vodja Franc Mrav-Ija-Silvc: »Tržič« — vodja Janko Mokcrel; »Dobrča« — vodja Alojz Pristavec; »Stol« — vedja Ivan Saksida; »špik« — vodja Ivan Markelj in »Žirovnica« — vodja Tine Nadižar-Edi. Ob tem je bila še cela vrsta ustanov: ambulanta A. ambulanta B, odredna bolnišnica, 9 kurirskih postaj, 3 pufkarske delavnice, 2 čevljarski in 1 krojaška delavnica ter radijska ekipa. Ves odred je štel 11. 10. 1944 610 mož, vendar Je ta številka valovila. Tako Je biio 21. oktobra 1944 v odredu 576 ljudi "(Arhiv IZDG F 33fi,II in F 339 I). POMEMBNOSTI PARTIJSKE IN SKOJEVSKE ORGANIZACIJE V vseh bataljonih in odrednih ustanovah so bile v tem času številčno že precej močne partijske in skojevske organizacije, 28. oktobra 1944 je bilo v odredu, ki je štel 576 ljudi 171 članov KP, 40 kandidatov ter 122 skojevcev. Po bataljonih pa je bilo takole: v I. bataljonu je bilo 31 članov KP, 9 kandidatov, 20 skojevcev; v I\ bataljonu je bilo 28 članov KP, 41 skofevCev; v III. bataljonu je bilo 21 članov KP, 23 skojevcev. Prav v vseh ustanovah so bile partijske celice, medtem ko skojevskih grup ni bilo toliko. To MTadi tega, ker so bili v ustanovah predvsem le starejši ljudje. Te Številke povede, da je partijska oo-sjan'zaciija v odredu npz!o naraščala In prek nje tudi politično delo. Posebno aktivni ter z visoko borbeno moralo so bili skojevci. Njhova vrednost se je kazala pri izvajanju akcij. Kljub številnim pohodom in spopadom vodstvo partijskih organizacij n; opus ;alo sestankov, ki so bili pred vsako akcijo, posebej p-j še študijski. To se je pokazalo tudi pii delovanju: kler ie bila dobra partijske« bi skojevska organizacija, Je bilo tud] največ akcij. V tem času jc partijska organizaci.'-i uvedla tudi let2Če sestanke, ki so zasledovali predvrem to, da zagotove enotnost in skladnost poveljstev in njihovega delovanja. To to bili kratki sestanki, ki so običajno reševali in na hitro pretresali le kako najaktualnejše vorašanje. Take ■ sestanke so sklicevali na hitro tudi med pohodi in navadno celice štabnega osebja po bataljonih. To ne pomeni, da se jih niso posluževale tudi druge celice, kajti delovali so pozitivno. Ob številnosti pa so bili partijci predvsem mladi člani s kratkim stažem, tako kot je bila mlada tudi edinica. Zato so se morali vrstiti pogosti sestanki, kajti le tako je bilo mogoče na hitro utrditi partijsko in skojevsko organizacijo. Partijska organizacija je v teh dneh naglo naraščala in kriterij za sprejem v partijo oziroma SKOJ je bila predvsem borbenost, tovarištvo, predanost, skromnost m pripravljenost na učenje. Za vzgojo mladega članstva so služile razttčne akcije. Na sestankih so s pomočjo starejših članov analizirali vsak dogodek. Tako Je partija naglo dobivala značaj gonilne sile. Pri tem p« nI odveč omeniti, da v tej mladi enoti tedaj ni bilo nobenega predvojnega komunista, niti ne komunista iz leta 1941 ali 1942. Zelo pomembne je bilo tudi utrjevanje sodelovanja s terenskimi organizacijami, kajti večkrat je prišlo do raznih trenj, dO različnih pogledov, ki ao zmanjševali uspehe predvsem na političnem polju, dede na razvijanje in razraščanje domobranstva v tem predelu je bilo to toliko pomembnejše. S pomočjo okrožnega In okrajnih komitejev na terenu so bile kma'u izvedene čistke. Vsi nepotrebni ljudje in predvsem nosilci nesporazumov, so bili izločeni s terena ter poslani v vojaške enote. Aktivisti, ki so ostali na terenu, so bili potem iz dneva v dan boljši. Part?*ska organizacija odreda je budno pa-Ha. da se odnosi med terenskim! organizacijami in vojaškimi odrednbrd enotami uico kaliH. če pa je do tega le prišlo, so bili vzioki hitro odstranjeni. V okviru partijske organizacije so bil! posebno aktivni mladi komunisti — skojevca Tudi ta organizacija je vse od nastanka Odreda naglo naraščala, saj je bila veiiina borcev mladih. Tekmovanje, ki je potekalo v enotah IX. korpusa in se je tu odvijalo vse do 20. oktobra, je bilo usmerjeno predvsem v povečano mobilizacijo, v sprejemanje novih skojevcev ter razširjanje znanja in propagande. V tem času je bilo v odredu sprejetih v SKOJ 127 mladincev. Sprejeti so bili vsi tisti, ki so kazali voljo do boja, ki so bili disciplinirani tovariši in pripravljeni sprejemati osnovne po-me o organizaciji in marksistični ideolog?'!. V ta namen je bilo sredi gozdov v nekaj mesecih cela vrsta sestankov. V vsem odredu bilo prirejenih 75 organizacijskih in študijskih sestankov — himed tlrh 40 študijskih — ter poleg tega še 11 mil'ngov. Večina teh mladih fantov je tedaj prejemala prve pojme o Osvobodim! fronti, o mladinski in partijski organJzaci.il, o oktobrski revoluciji, o zgodovini in delovanju KPJ, o fašizmu in kapitalizmu ter o ciljih in vsebini našega boja. Tako delovanje se je naglo pokazalo v odnosu do discipline ter širjenja propagande in boja navzven. Pa bataljonih so se razviti stenčasi, kjer so se prvi mladinci urili v opisovanju svojih doživetij in podobno. Skojevcl I. bataljona so v oktobru že fcda'1 svoj žepni časopis »Novi svet«, ki so ga sami tiskaM in tudi po svoje Ilustrirali. Vse to se je odvijalo pod krošnjami smrek in bukev. Ti pismeni prispevki so odsevali razmere na Gorenjskem ter predanost skojevcev v boju, ki se je tu še vedno tazplamteval Iz dneva v dan (Poročilo odrednsga sekretarja SKOJ — 20/10-1944 IZDG F 672 II). Kadar so mladinci odhajali v dolino, so vedno raztresali in delili različne letake in radijska poročila, kar vse jim' je dostavljala odredna tehnika. Poglavitne pri vsem tem pa so bile seveda vojaške akcije — večje in manjše — ki so se vrstile vsak dan in ki jih brez skojevcev sploh ni bilo. te pot s strmin Karavank v dolino je bila sama na sebi nevarna in dolgotrajna, kajti na obronkih gozda, ob cestah, mostovih in železnicah so jih skoraj vselej pričakovale skrite nemške zasede ali patrulje. Tedaj so bili pomembni tudi ostrostrelci. To so bile običajno trojke, ki m bile dobro oborožene predvsem z dobrimi nemškimi puškami. Ostrostrelci so bili Izbrani borci z najboljšimi lastnostmi, ki ao bili vešči orožja. Na njihovih puškah so bili pogosto daljnogledi. V pomanjkanju teh pa so bile zelo zanesljive, seveda v zanesljivih rokah strelca, tudi dolge francoske puške. Kratke italijanske puške pa za kaj takega niso bile uporabne. Ti ostrostrelci so podrli več posameznih stražarjev pred postojankami in tudi več vodilnih vojaških ali civilnih okupatorjevih oseb. Velika enota se nI mogla neopazno' približati kraju namenjene akcije, medtem ko sta dva aH trije ostrostrelci lahko neopazno prišli tja, kamor to želeli. Franci izpod Krvavca NEKJE Nekje v višavi se zvezda utrne, nekje v daljavi utripa srce. Predaleč sem, da bi izpolnil ti želje. V pismu tvojem: solze. Zaman! Sreča nekdanja se več ne povrne. Nekaj korakov naprej (proti spodnji postaji žičnice) od gostilne Pod Krvavcem stoji pravokotno na cesto kmečko poslopje. Na hiši je tablica: Grad 29. Včasih, ko na Krvavec še ni vozila žičnica, in so ljudje ure in ure hodili na vrh, so navadno pri tej hiši pustili kolo; kasneje pa je bilo tudi vse več takšnih z avtomobili. »Takrat sem bil star 10 do 12 let. Se dobro se spominjam nekaterih obiskovalcev. Ljudje so me sprva klicali Franci, kasneje pa so se tako navadili, da so mi rekli kar Franci izpod Krvavca. Ime mi je bilo všeč in obdržal sem ga. Tako danes podpisujem vse moje pesmi, pa tudi ljudje v Gradu in okolici bodo vedeli, kdo sem in kje sem, če boste poprašali po meni.« Tako nama je pred dobrimi štirinajstimi dnevi pripovedoval Franci Grošelj, ki bo septembra letos dopolnil 26 let. Obiskala sva ga, ker se že približno leto dni od časa do Časa v številkah Kmečkega glasu pojavljajo njegove pesmi. »Pesnikujem, ja. Kakšno leto bo že tega, odkar sem začel. Ko sem bil pred 12 leti v bolnišnici, sem prvič napisal 30 pesmi. Takrat sem padel s kolesa. Zdravniki so ugotovili zapleten zlom noge in še danes čutim posledice. Morda se v meni ne bi nik- Zasnežena Pokljuka v zeleni pomladi . Izkoristil sem sončen dan l* se napotil na zasneženo °kljuko. Zanimalo me je kr* n.aSifl gostincev na po-;«lfci pianoti ,-M življenje :n liudi sploh. Vsakdo ve, 7?. stojita na Goreljku (Po-ujuka) dva hotela poleg ™nogih vikend hišic. Šport °'e*, ki je bil zgrajen že Pred vojno, med vojno lese-' del poigan in po osvobodi obnovljen, ter hotel Jel-Srajen pred kakimi osmi-^ [eti. Danes sta hotela putena v eno podjetje in Padata v okvir bohinjskih °telov, vsi pa pod avtobu-transportno podjetje .rQnsturist, ki ima svoj se-we£ v škof ji Loki. ■Kedrje avtobusne vožnje led~~Pokljuka ni več, red-0 vozi le ob sobotah in ne-J~?}an, izredno pa vozijo le 90 naročilih. j ®sebnega vozila še,nimam, p da kaj lahko je priti na ^Kljuko, kajti pet tovornja-.°v GG Bled vozi vsak dan Jazen sobote in nedelje) les j ^°"tto. Prijazni šoferji pa jjiajo radi družbo. Pokljuka, psrtayzaprav Goreljek, kjer b?^ta hotela, je oddaljen od t*da 18 km. Cesta je do Za-v ^ka popolnoma kopna, le Podaljšku ceste skozi Li-de°Vce Proti Mrzlem stu-'oj°m 'e ^e delno zasnežena, ce leP° izplužena v celotni s'j?i širini, tako da se je °c srečati povsod z osebni-sq .V°Z1''. za tovornjake pa i,- }zPiužena izogibališča. Pri-?1J'e rnoč z verigami ali pa z I- skimi gumami. Cesta je pia Plužena z »rolbo«, ne s ofrSotn in sneg ni pritisnjen ve$ st.ene cestišča, temveč je Sli lzmetan iz cestnega pa-G * Od Mrzlega studenca do r*tika (2 km) sem. šel peš in ni mi žal. Lep sončen dan, kar si ga turist želeti le more, daje človeku res pravega užitka. Kristalno čista belina, zrak da bi ga »jedel« in pa vitke zelene smreke dajejo prav čarobno sliko. Vstopil sem v recepcijo Šport hotela, ki stoji 1250 m nadmorske višine in zaprosil uslužbenko Irmo za nekaj podatkov. Rade volje mi je postregla, šport hotel razpolaga s 73 posteljami, hotel Jelka, ki je pod isto upravo, pa 60 s svojima depandansama. Hotela sta imela do nedavnega B kategorijo, danes, ko so strožja merila, pa Šport hotel kategorije nima več. V vseh zimskih mesecih so bili vsi prostori stoodstotno zasedeni do konca februarja. Poleg rednih gostov so imeli tudi stalne skupine po 40 ljudi, ki so se menjavale. To so bili gojenci in oficirji vojne akademije aviati-čarjev Zader—Pulj. Prek cele zime do 15. marca, so imeli v Šport hotelu vsak večer plesno glasbo. V marcu je bilo obiskovalcev hotela — I gostov 216, prenočitev pa 677, všteta sta oba hotela. Dnevni penzion stane od 50 do 58 dinarjev, in to vzeto za najmanj tri dni. Imajo tudi tako imenovani »turistični paket« in tudi vzeto za najmanj tri dni stane z vso oskrbo, prenočiščem in prosto vožnjo z žičnico od 49 do 54 dinarjev. Vlečnica je sorazmerno draga, za kratko vsakokratno vožnjo je treba odšteti en novi dinar, kar se za poprečnega smučarja prek dneva precej nabere in se zato izplača vzeti »turistični paket«. Seveda za turista, ki želi preživeti vsaj nekaj dni v lepi, mirni, sonč- ni zimski idili. Uslužbenka Irma mi je povedala, da so imeli v decembru nastanjene v hotelu tudi naše športnike tekače in kolesarje. Oba hotela, kot sem že omenil, je prevzelo avtobusno prevozno podjetje Transturist iz Škofje Loke že lansko leto z obljubo, da bodo Šport hotel povsem prenovili. Načrti so pripravljeni, kajti današnje stanje tega hotela je zastarelo. Sicer ima urejeno centralno ogrevanje, toda kopalnic vse premalo in tudi urejenost prostorov ne ustreza več zahtevam gostov. »Velika škoda pa je,« pravi Irma »če ne bodo popravljali in bo s tem hotel še bolj propadal, kot že sicer je. Mnogo gostov, ki stalno prihajajo v ta lepi, mirni gorski kotiček nabirat zdravje in novih moči, bodo za vse to prikrajšani, kajti hotel Jelka, ki je sicer nov, ne bo zmogel prevzeti vseh gostov. Gostišče Ob tabornem ognju bo ves mesec april zaprto, ravno tako penzion Pri Mari. Odprla se bosta za prvomajske praznike. Snega za odlično smuko je še dovolj. Trd in stlačen sneg meri še vedno meter in pol, ker ga tudi močna odjuga ne pobere tako kmalu in bo verjetno še dobra smuka za prvomajske praznike. Milče, tako se imenuje lastnik gostišča Ob tabornem ognju, bo precej povečal gostinske prostore in tudi nekaj ležišč prek letošnjega poletja. Sobotni in nedeljski obiskovalci Pokljuke se najraje napotijo na Rudno polje, odkar so tam postavili na Višelniku novo vlečnico, za žejne ih lačne goste pa skrbita upravnika planinske postojanke iz Lipance. Ob povratku sem se mimogrede oglasil tudi na Zatrni-ku, ki je oddaljen od Bleda dobrih osem kilometrov. Cesta do tja je kopna, snega pa še tudi dovolj po vseh okoliških pobočjih. Zatrnik nameravajo blejski gostinci in hotelirji spremeniti v smučišča. Tereni so ugodni. Bled nima primernih terenov za smučarijo, na Zatrniku pa zgodaj zapade sneg in se tudi dolgo obdrži. Z Bleda do Zatrnika pa je z avtomobilom le dobrih deset minut. Že letos bodo začeli razširjati gorsko cesto Bled—Pokljuka, in sicer najprej do Zatrnika. Vsa zemeljska dela bodo opravili pripadniki naše armade, asfaltno prevleko od Rečice, skozi Gorje do Zatrnika pa bo položilo Cestno podjetje iz Kranja. Precejšnji delež bo seveda priložilo tudi gozdno gospodarstvo Bled, ki cesto tudi najčešče uporablja s spravilom lesa s Pokljuke. Razširitev je nujna, saj se že sedaj v poletni dobi povsod ne moreta srečati tovornjaka, z razvojem turizma pa, ki je pri nas opazno na pohodu, se bo promet nedvomno mnogo povečal. Že danes je posebno ob sobotah in nedeljah ljubiteljev opojnih belih poljan na Zatrniku vedno dovolj. Edina gostilna tam, restavracija Zatrnik pa se ne pohvali preveč z notranjim obiskom. Gostilničarka Marica pravi, da gostje zvečine prinesejo prigrizek in še čaj že s seboj. Le kakšen soprog »uide« strogim očem svoje žene na požirek ali dva. Dobijo se pa lahko vse domače specialitete in tudi domači kruh. J. Ambrožlč dar več zbudila želja po pes« nikovanju, če ne bi bil tako močno navezan na mamo, ki je pred dobrim letom umrla. Bila sva res zelo navezana drug na drugega. Ko sta se sestri poročili, sem pustil delo v Iskri in ostal doma na kmetiji. Danes vem, da je bila mama moja največja ljubezen in njej oziroma naravi in ljubezni so posvečene vse moje pesmi.« Njej v spomin je Franci najprej napisal nekaj pesmi, kasneje pa še kakšnih sto drugih. — In zakaj piše? »Ko orjem ali delam na polju ali v gozdu, imam pri roki vedno beležko in svinčnik. Včasih sem poln verzov in takrat preneham z delom in jih zapišem. Končam jih zvečer, ko ni nikogar. Sedaj imam že približno 50 tako izpiljenih, da bi jih lahko objavil. Morda se ml bo kdaj uresničila želja, da bo izšla moja zbirka.« Malce nenavaden je bil najin obisk pri Franciju in nenavaden je bil tudi pogovor. Vse, kar smo govorili, je Franci posnel na magnetofonski trak. »Da bom imel spomin na obisk novinarjev,« nama je pojasnil. »Kmetija in delo na njej sta mi onemogočila nadaljnji študij. Zato sem sam začel študirati elektroniko. Sprva je šlo bolj težko, danes popravim že skoraj vsak televizor, radioaparat, magnetofon. Seveda je to le konjiček, kajti časa, da bi se lotil česa večjega, ni. Najraje pa snemam z magnetofonom. Tako imam posnetih gotovo že prek 5000 domačih, zabavnih in drugih melodij.« Ko sva s fotoreporterjem prebirala njegove pesmi in si ogledovala bogato glasbeno diskoteko, strokovne knjige, različne načrte itd., je Franci pripovedoval, da je včasih tudi precej potoval z mopedom. »Nisem šel tako daleč kot znani popotnik Stane Tavčar iz Kranja. Prevozil pa sem vso severno Italijo, Avstrijo in dobršen del domovine. Danes nimam več časa za popotovanja. Vseeno pa me včasih prime, da bi naredil kakšno daljšo turo.« Kaj pa v prihodnje? Kakšni so njegovi načrti? »Zaenkrat ne sežejo dlje od domače njive, od gozdov oziroma od dela na kmetiji. Čakam pa tudi na izvoljenko,« je pesniško dodal. »Kako pa bo čez leta, če se bom poročil, pa še ne vem. Morda se bom izpopolnil v elektroniki oziroma elektrotehniki...« Kar precej se je zavlekel prijeten pogovor s Francijem izpod Krvavca. Obljubila sva mu, da ga bova še obiskala* hkrati pa mu zaželela, da spoznanja iz elektronike ne bi ostala le njegov konjiček in da bi kmalu izdal zbirko pesmi. (Pa $e nekaj Franci. Kar se obiska tiče, kar drži. Ce ne prej, bova prišla, ko bo prišla izvoljenka in bo »oh-cet«!) Besedilo: A. žalar 1 " Foto: F. Perdan RAZPIS II. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Radio Ptuj razpisuje II. festival narodno zabavne glasbe Slovenijo Festival bo 28., 29. in 30. avgusta 1970 v Ptuju, zanj veljajo naslednji pogoji: 1. Na festivalu lahko sodelujejo narodno zabavni ansambli iz Slovenije in slovenski ansambli iz zamejstva. 2. Vsak ansambel bo lahko nastopil na festivalu z dvema skladbama, od katerih mora biti vsaj ena vokalna. 3. Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič javno izvajane na II. festivalu. Besedila so zaželena tudi v narečjih. 4. Ansambli, ki niso sodelovali na I. festivalu in ki jih ne poznamo iz radijskih in televizijskih oddaj, ali z gramofonskih plošč, bodo morali opraviti avdicijo. 5. Skladbe bo ocenjevala strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Jugotona, RTV Ljubljana in Radia Ptuj. 6. Najboljše skladbe bo posnel Jugoton na posebno LP festivalsko ploščo. 7. Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade: a) 2500 din za najboljšo melodijo, ki jo bo izbralo občinstvo b) 2000 din za najboljšo instrumentalno izvedbo c) 2000 din za najboljšo vokalno izvedbo d) 1500 din avtorju za najboljšo melodijo e) 1000 din za najboljše besedilo in f) 1000 din za najboljše besedilo v narečju 8. Ansambli morajo poslati prijave za sodelovanje na festivalu do 15. maja 1970, notni material z besedili pa do L junija 1970. Komisija za delovna razmerja turistično prometnega podjetja Creina — Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. VečVKinKV avtomehanikov 2. 1 VK ali KV avtoelektričarja 3. 1 priučenega prešivalca Pogoji: pod tč. 1 VK ali KV delavec ter praksa na razglašenem delovnem mestu, lahko tudi začetniki; pod tč. 2 VK ali KV delavce ter praksa na razglašenem delovnem mestu; pod tč. 3 priučen prešivalec s prakso. Odslužena vojaška obveznost. Stanovanje v bližini delovnega mesta. OD je določen s pravilnikom o delitvi OD. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba podjetja do vštetega 20. 4. 1970 na naslov: Komisija za delovna razmerja pri turistično prometnem podjetju Creina — Kranj, Trg revolucije št. 4. Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja gradi v Šenčurju novo skladišče, ki bo namenjeno predvsem shranjevanju semenskega krompirja. Skladišče bo kar prostorno, saj bodo vanj lahko zvozili od 150 do 180 vagonov krompirja. Po predvidevanjih bo skladišče gotovo d* avgusta, torej do časa izkopa krompirja. — Foto: F. Perdan Z betonske ploščadi, na kateri motorizirani prebivalci škofjeloškega naselja Novi svet čistijo svoje avtomobile, je pretekli teden zdrknil v valove narasle Selščice petletni otrok. Vest <* tem smo objavili minulo soboto, tokrat pa si lahko ogledate tudi mesto nesreče. Popolnorrt* nezavarovano je, brez najmanjše ograje, čeprav se dan na dan tam okrog suka kopica malčko*« Pred leti so padali v vodo z na pol podrtega mostu, ki vodi prek reke le nekaj metrov stra«1 od ploščadi (o njem smo pisali julija 1968 v članku »Privatna lastnina in družbena razvalina« )• Most Je skupnost medtem podrla in zgradila novega, betonskega, z dovolj visoko zaščitni ograjo, na ploščad pa očitno ni nihče niti pomislil. Samo sreči in požrtvovalnosti reševalcev, članov veslaškega kluba, se morajo odgovorni zahvaliti, da jc fantek, že četrt;> žrtev zanemarjenega »rekreacijskega centra« pri Krevsovem mlinu, estal živ. Bo končno kdo le izvoli* kaj ukreniti? — Foto: F. Perdan PIONIRJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji od 1. aprila do 31. maja organizira podjetje DINOS skupaj z KB in ZPMS. Pionirji, vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozatite na varčevanje! Občni zbor RK Moste V sredo, 25. marca, je bil v osnovni sodi Moste občni zbor organizacije RK Moste. Sprejeli so osem novih članov, tako da jih je sedaj včlanjenih 206. V preteklem letu je RK Moste nabral okrog 63.000 S din za prebivalce Bamjaluike, brez podmladka RK 20.000 S din so dali organizaciji SZDL Moste, ki je lani priredila pogostitev žen ob njihovem praz- niku. Na obviiem zboru s£ SDrejeli novi pravilnik Wl Slovenije in se pogovorili °" biižnjjh vajah civilne zaščit* ('e/ leto bodo reševali I'-"-";0' če stvari, ki jih bo naloži'* organizacija RK.S, organi/-'a' la pa bo tudi krv.:.i l akcijo. Vsako leto pripr;vv:la ludi nokaj strokovnih pred'1' vanj. Po letošnjem občr*'itl zboru je predaval dr. k'r Milan o boleznih nog. J. Sivec PAVILJON 3 moderne srajce m ^a spomladanskem gorenjskem eimu v Kranju Za večjo prometno varnost Omejitve hitrosti Na vseh cestah razen na avtomobilski cesti je hitrost motornih vozil omejena za naslednje kategorije: na 80 km/h — za avtobuse brez priklopnika ter za avtobuse s priklopnikom za prevoz prtljage, vendar njegova teža ne sme presegati 750 kg; — za tovorne avtomobile brez priklopnika, katerih največja teža ne presega 7500 kg; — za motorna vozila, ki vlečejo turistične prikolice; na 70 km/h — za tovorne avtomobile brez priklopnika, katerih največja teža presega 7500 kg; — oziroma na največ 80 odstotkov največje za zadevno kategorijo motornih vozil dovoljene hitrosti — za motorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi; na 60 km/h — za vse tovorne avtomobile s priklopnikom na 50 km/h — za avtobuse s priklopnikom za prevoz potnikov ter za avtobuse in trolejbuse, s katerimi se lahko prevaža več potnikov kot je v vozilu sedežev; —*za tovorna motorna vozila, če se v prostoru za tovor vozi več kot pet ljudi; na 40 km, h -— za kolesa in kolesa s pomožnim motorjem, ki vozijo po kolesarski stezi; Vsa zgoraj našteta vozila, motorna vozila, razen motornih vozil, ki vlečejo turistične prikolice, tovornih motornih vozil, ki prevažajo v prostoru za tovor več kot pet ljudi, koles in koles s pomožnim motorjem ter vozil JLA, ki so registrirana v Jugoslaviji, morajo imeti na levi polovici svoje zadnje strani na vidnem mestu označbo v obliki kroga s svetlo rumenim poljem, rdečim robom in črno barvo številke največje dovoljene hitrosti, s katero smejo voziti. Označba ima premer 20 cm in je lahko prevlečena s snovjo, ki odbija svetlobo. Zahvala Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Antona Rozmana Jančkovega a ta se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter vsem, ki ste rram stali na strani, izrazili sožal)e, darovali cvetje in vence, ter ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju, č. duhovščini, ZB Stražiščc, pevcem ter tov. Medju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoča žena, sinovi z družinami in drugo sorodstvo Stražišče, 3. 4. 1970 Nesreče v zadnjih dneh Zaradi neprimerne hitrosti je v petek, 3. aprila, dopoldne na cesti med Mostami in Potoki začelo zanašati na poledeneli cesti voznika osebnega avtomobila Toma Kaurina iz Banja Luke. Na viaduktu Završnica jc avtomobil oplazil drsno ograjo, od tu pa je avtomobil zdrsnil v levo kakih 10 m pod cesto. Voznik in sopotnica sta bila le laže ranjena. Škode na avtomobilu je za okoli 9000 din. V petek popoldne se je nj» Cesti železarjev na Jesenicah pred vhodom v železarno pripetila nenavadna nesreča avtobusu, ki ga je vozil Ivan Kelbcl z Jesenic. Med vožnjo je eksplodirala zadnja notranja pnevmatika na levi strani avtobusa. Eksplozija je predrla pokrov nad pnevmatiko, tako da sta bila dva potnika v avtobusu laže ranjena. Zaradi nepravilnega prehitevanja se je v petek popoldne pripetila prometna nezgoda 4 Pogačnik Mira SJ 3,4 Kurnik Anica šE 3,4 Jenko Irena sž visina 140 Papler Metka sj 130 Bura Nevenka sj 130 Zavadlov Alenka sž 130 Ožim Draga LS 130 Anžič Cilka CE 130 Dragan Majda sz 130 Kavčič Irena LS 130 Rossi Deja . PR daljina z mesta 2,31 Pogačnik Mira sj 2^24 Kristanšek Marija PR 2.21 šturm Majda sj 2,18 Jenko Irena sz 2,18 Ozim Draga ls medicinka 13,76 Papler Metka SJ 12,47 Jocif Jana ls 12,44 Kurnik Anica šE 11,80 Mesojedec MarjelaSZ 11,24 Jekovcc Marija ls plezanje po vrvi 4.4 Gerkman Helena CE 4.5 Kump Alija SJ 4.6 Hafner Marija ls 4,6 Kavčič Ida LS 4,8 Kreačič Marjetka SJ V prihodnji številki bomo objavili nove rekorde pionirske atletske lige. Tablice sestavil M. Kuraft GLAS SREDA - 8. APRILA 1970- za 13 milijonov gorenjske ceste ( Nadal j .si. strani) do 15. junija. Nadalje je za cesto Kranjska gora—Vršič namenjenih 730 tisoč dinarjev. Za zdaj pa še ni odločeno, ali bomo položili asfalt do vrha ali pa bomo denar porabili za popravilo mostu v Pišnici in za usade ter podporne zidove. Za cesto Skof-ja Loka—Petrovo brdo je namenjenih 90 tisoč dinarjev. Porabili pa jih bomo za obnovo podpornih zidov. Milijon dinarjev je zagotovljenih tudi za cesto Kranj—Škofja Loka. Denar je namenjen za obnovo asfalta. Ker pa bi z njim lahko kvalitetno uredili le kilometer ceste, še ne vemo, kako se je bomo lotili. Izračuni za ureditev te ceste kažejo, da bi potrebovali okrog 8,5 milijona dinarjev (50 centimetrov tampona in 12 centimetrov asfalta. Uredili pa bi tudi most v Žabnici). Seveda pa so to le izračuni in bo za zdaj tudi ostalo pri njih. Sredi meseca se bomo s predstavniki republiškega cestnega sklada in škofjeloške občine pogovorili o morebitnem kreditu za cesto. Takrat pa bo padla tudi odločitev, kje in kako se jc bomo lotili. Naslednji cestni odsek, ki je v letošnjem finančnem načrtu, je Preddvor —Kokra. Tod bomo obnovili asfalt. Za obnovitev je zagotovljenih 570 tisoč dinarjev. Za pojačanje asfalta na cesti Jesenice—Gorje—Bled bomo porabili 700 tisoč dinarjev, vendar pa se moramo o cestnih odsekih še dogovoriti. 1,13 milijona pa je namenjenih tudi za modernizacijo ceste Spodnje Gorje—Pokljuka. Po dosedanjih pogovorih bomo najbrž cesto modernizirali do Zatrnika. In nazadnje bomo v ureditev podpornih zidov na cesti Podnart— Kamna gorica vložili 60 tisoč dinarjev.« To so večja vzdrževalna oziroma investicijska dela, ki jih bo Cestno podjetje Kranj v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji letos opravilo na desetih cestnih odsekih na Gorenjskem. Le-tcm. pa moramo dodati še dva do tri milijone dinarjev za ureditev nekaterih cest III. in IV. reda v radovljiški občini. Približno 50 odstotkov sredstev ima radovljiška občina že zagotovljenih, preostalih 50 odstotkov del pa bo kreditiralo Cestno podjetje. Katere ceste bodo uredili, se bodo že čez nekaj dni dogovorili s predstavniki radovljiške občine in krajevnih skupnosti. 0 Kakšna bo torej letošnja »cestna sezona« na Gorenjskem? čeprav jo številke in predvideni cestni odseki že sami dovolj jasno komentirajo, velja vseeno poudariti, da sredstva, ki bodo vložena, niso ravno majhna, če seštejemo denar za vzdrževanje oziroma opravljanje Zborovanje aktivistov OF Pisali smo že, da bo 26. aprila v Dolenjskih Toplicah ob obletnici ustanovitve OF zborovanje aktivistov osvobodilne fronte, na katerem bo govoril tovariš Edvard Kardelj, na njem pa bodo podelili tudi republiška odlikovanja. Zvedeli smo, da se v vseh gorenjskih obči-' nah že pripravljajo na to zborovanje. Povsod, razen na Jesenicah, že zbirajo prijave za aktiviste — udeležence tega zborovanja. Na Jesenicah pa se bodo o načinu zbiranja prijav in o organizaciji pogovorili danes (sreda) na seji komisije za proslave. V Kranju zbirajo prijave do 20. aprila na krajevnih uradih: Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje in Zabnica, nadalje v prostorih krajevnih skupnosti Stražišče, Vodovodni stolp in Zlato polje ter na občinski konferenci SZDL v občinski stavbi. Za vse udeležence bodo organizirali prevoz z avtobusi. Vsak udeleženec bo moral prispevati 12 dinarjev, ostale stroške pa bo krila občinska konferenca SZDL. V Radovljici so se odločili, da bodo na zborovanje odpeljali štirje avtobusi, in sicer: iz Bohinjske Bistrice, z Bleda, Gori j in iz Radovljice. Odhod avtobusov bo 26. aprila ob 7. uri. Prijave zbirajo krajevne organizacije SZDL in ZB. Stroške potovanja pa bodo delno ali v celoti krile krajevne organizacije. Predvidevajo, da se bo iz radovljiške občine udeležilo zborovanja okrog 190 aktivistov. V Skorji Loki zbirajo prijave vse krajevne organizacije SZDL do srede meseca. Mestna organizacija SZDL je do sedaj rezervirala že tri avtobuse. Udeleženci zborovanja bodo morali plačati 12 dinarjev, druge stroške pa bo krila organizacija SZDL. V Tržiču pa so se odločili, da bo prevoz za vse udeležence zborovanja brezplačen. Prijave zbira občinski konferenca SZDL. A. ž. cest, za večja vzdrževalna oziroma investicijska dela, dogovor med Cestnim pod-'' jetjem in radovljiško občino in morebitno povečanje sredstev (kredit) za cesto Kranj —Škofja Loka, potem znesek presega 2 milijardi starih dinarjev. To pa ni malo za eno leto. Res je sicer, da bo ko- . nec leta še precej cest, ki bodo prihodnjo pomlad še slabše kot letos, vendar bo letošnja »cestna sezona« vseeno uspešnejša od lanske. A. Žalar Ref e* renti u m ni uspel V ponedeljek je bil v Obrtnem in Komunalnem podjetju v Tržiču referendum, na katerem naj bi se delavci odločili za ali proti združitvi obeh podjetij. Kljub dolgotrajnim pripravam, ki naj bi pripeljale do združitve sorodnih podjetij, referendum ni uspel. Medtem ko je bilo v Obrtnem podjetju za združitev 77 odstotkov delavcev, je v Komunalnem podjetju 66 odstotkov delavcev glasovalo proti združitvi. Tako je šla vsaj za nekaj časa po vodi združitev sorodnih podjetij v Tržiču, ki bi nedvomno koristila ne samo novemu združenemu podjetju, pač pa tudi celotni komuni. Obe podjetji imata nekaj dejavnosti celo istih, na primer zidarsko in pleskarsko, tako da bi z združenimi operativnimi enotami lahko novo podjetje prevzemalo tudi večja donosna dela. L. M. Rino Simoneti odstopil LJUBLJANA, 7. aprila — Iz republiškega izvršnega sveta so sporočili, da je danes odstopil njegov član Rino Simoneti. Odstopil je zaradi zdravstvenih in osebnih razlogov. Predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kavčič je njegov odstop sprejel in se mu ob tej priliki zahvalil za prizadevno delo. Prav tako je povedal, da bo s Simonetijevo odločitvijo seznanil predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja. -jk Za zmanjšanje prometnih nesreč Ni bil lov na zajca Zaradi velikega števila prometnih nesreč, ki so se letos pripetile na Gorenjskem predvsem zaradi prehitre vožnje ali neprimerne vožnje glede na stanje cest in vremenske pogoje, so se pri upravi javne varnosti v Kranju odločili za akcijo. Akcija, ki je navadno vedno nekakšen lov na voznike, ki včasih le pregrobo kršijo cestno prometna pravila, pa delavcem milice ne pomeni nikakršnega lova na »zajca«, če samo preletimo kroniko zadnjih prometnih nesreč, se zgrozimo nad ogromno materialno škodo ter smrtnimi žrtvami. Posebno v zadnjem času se je več težkih nesreč pripetilo prav zaradi nepravilnega in drznega prehitevanja. Naš voznik še zdaleč ne zna voziti hitro in varno obenem, zato tudi ni dneva brez prometne nesreče. Akcija, ki so se je lotili delavci milice v soboto in nedeljo, naj bi opomnila voznike na naših cestah na primernejšo vožnjo, prilagojeno vremenu in pa stanju cest. Za učinkovitost akcije se je UJV odločila, da bo opazovala vožnjo v 10 civilnih avto- mobilih. Miličniki v civilu, ki so vozili te avtomobile, so najbolj grobe kršilce cestno prometnih predpisov javljali uniformiranim miličnikom. Ti so »grešnike« mandatno kaznovali. Kaznovani pa so bili, kot že rečeno, le najbolj grobi kršitelji, ostalim so pogledali skozi prste. Miličniki so v soboto in nedeljo kaznovali 38 voznikov, 15 pa so jih prijavili sodniku- za prekrške. Število kršitev je bilo znatno večje, vendar so, kot že omenjeno, »lažjim« pogledali skozi prste. Akcija je pokazala, da se vozniki kaj slabo prilagajajo vožnji v slabših pogojih In ne glede na to nekateri prav tako brezobzirno prehitevajo in s tem ogrožajo svoja in druga življenja. Da bi preprečili predvsem nesreče zaradi predrznega prehitevanja, ki so na Gorenjskem zadnje čase zelo pogoste, so se na UJV Kranj odločili, da bodo podobic akcij j za neopazno odkrivanje kršiteljev cestno prometnih predpisov ponovili v tem mesecu se nekajkrat, pa tudi kasneje. L. M. Vozniki, avto lahko zastonj operet« pod »radovljiškim podvozom«. — Foto: F. Perdan