Leop. Podlogar: Iz zgodovine kranjskih trgov.
16. Sodražica.
(353 ni, 811 prebivalcev.)
šKVfcRNOZAHODNl tlcl Ribniške dolinc se imeuuje Sodraška doliiia. Njeno središče je trg .Sodražiea. Dolina je obdana s precej visokim gorovjem, le proti jugovzhodu je odprta, tako da sc zdi kot nadaljevanje ali privesek Riboiske doliiie. Na jugu proti Loškemu . potoku se upira v Veliko goro, ppoti Blokam v stnni Boncav, proti soveru v Gregorsko sleme.
Skozi trg teče potok Bistrica. Zibelka ji teče pod Boncarjem, ki loči dolino od Bloške planjavo. Tod čez so imelt Rimljani brambeni zid (ajdovski zid). 1'ozna se še pri Strmeu v bloški župniji. Na južno stran Boncarja se sledijo rimske utrclbe clo Babnega polja, Prezida in Čubra, Jia severno pa nad Lužarskini klancem ob Iški proti Rakitni.1 Iz Bloške planote v SodraŠko in Ribni^ko stran je držala nckdaj preko te utrdbe rimska cesia. Tod čez je prodiral Oktavijan leta 44. pv. Ivr. proti Krki nad Latobike, potem ko je porušil in požgal uporno mesto Metullum (zdaj menda Metlje pri Starein trgu).
Bistrica teče v velikih ovinkih skozi vso dolino. Na desni in levi se ji pridtuži veČ manjsik potokov, ki ob susi odreČejo svojo pomoe, ob deževju pa — kakor bi hoteli popraviti svojo zamudo — navalijo toliko vode, da Bistrica presiopi svojo strugo in sc razlije po travnikih. V mirnem času goni zvesto celo vrsto mlinov iu žag. Kmalu pod trgom Ribnico se zgublja v zemljo. Kje pride spet na dan, o teni st* ugiblje: gotovega ne ve nihče. Mogoče oddaja svojo vodo Krki ali Kolpi. nekateri ugibajo celo, da je ta voda v zvezi s CerkniŠkim jezerom. RibničaTii so trdne vere, da teče pri Soteeki v Krko.
Bistrica, ki premeri a svojim tekom skoraj obe doluii po njih dolžini, je slovela nekdaj po okusnih rakih, vedno pa radi obilice rib. Mogoče, da je dajala vsej dolini, namreč s pritoki, ne le obilo okusnih in žiabtniH rjb, ampak dala tudi mir Ribniški dolini in njenemu središču, trpu Ribniei.-
Sodražica je nekako središce, kjer tišči več drag skupaj. Po tem sodijo, rla Sodražtca ne pomeni drngega kakor kraj, kjcr pride rer drag skupaj. Draga« pomeni malo dolinico. po kateri se odteka voda. Ravno SodraŠka dolina pa je polna drag, kakor je polna potočkov, ki napajajo Bistrico.
Okolica trga je gorata. Ni dovolj polja, ki bi 7. živežem oskrbelo življenj-ske potrebt? zclo obljudene doline. Da ljudstvo ne trpi lakote in pomanj-kanja, jim priloži primanjkljaj voŽnja !esa in gozdarjonjc. Domača obrtnija >suha rf>ba^ tudi daje prebivalccm precej za.služka, bodisi da ostancjo Ijudje doma ali da gredo kot krošnjarji na tuje. Kakor v ribniški okolici, je tudi v sodraski ^suba roba-r izpriČana že v 15. stoletju, a sega njeno izdelovanje v davnejse Čase nazaj. Omcnja se v pismu eesurja Fridcrika III. leta 1492., ko dovoljuje Ribničanom in Kočevcem izvažati razne lescnc prcdmete, kakršne sarai izdelujejo, na Hrvaško in v druge obmejnc dežele.
Trg Sodražica se kot tak ]>o starosii ne more meriti z Ribnieo, ki se navaja kot trg foppidnm) žc v srednjera veku. Sodražica ]e postala trg z dvornira sklepora z dne 16. oktobra 1865. Imela je pa žc prej zelo obiskovane,        _
i Mitth..  1861. 47. Blatter nii** Krain.   1861. 4. * I-esor. Jalirepbericht dcr O. R.Sdiule.   IS6-1. 2.
na široko znane seinnje in tržne dneve. Kdaj in kako je priŠel trg do teh pravic, tega ne vemo. Neizprosna oblast ognja je unicila pisane pravice, kaierih so se domačini krčevito držali, sklicevaje se na podedovano pravo. Ohranjeno je le pismo Marije Terezije z dne 2. februarja 1752. Z njim je slavna cesarica dovolila Sodražici tržni dan. Prosil je za to pravico ribniški grasčak grof Gvido Kobencelj. V prošnji je poudarjal, da ljudje od blizu in daleČ Sodražico zelo obiskujejo zaradi lesenih izdelkov. Naval tujcev da ni ob gotorih časih nič manjši kakor v Ljubljani, Kranju ali Novem niestu. Lesna trgoviiia in knpčija bi se Še bolj pospešila, ko bi se dovolili tržni dnevi — posebno sol bi se v Sodražici ob tržnih dnevih kupoma razpečavala. Vlada je bila takrat Še ItoIj kakor danes pri podeljevanju takih praTic zelo previdna. Preden jc izdala (Kllok in z njim naprošeno dovoljenje tržnih ' pravic temu ali onemu kraju, je razposlala vpraŠanja na sosedne trge in mesta, v koliko bi bili oŠkodovani v slučaju, da se temu ali onemu kraju
Sodrnžica.
podeli pravica do tržnili ilni ali tlo aeinujev. fako se je postopalo tudi glede Sodražice. Odkoder se ni odgovorilo v določenem času, se je dalo s tem znainenje, da nimajo uiČ proti taki podelitvi. V slucaju Sodražice se je pu oglasilo mesto Lož. Mestni zastop je izjavil, da bi radi tržnega dne v So drnžici mesto Lož trpelo lctno 100 goldinarjev škode. Ribniški Kraščak Ko-bcncelj jc potem prediožil novo prošujo visokemu dvoru. V tej prosi kljub oporekanju mesta Loža za iK)delitev tržnega dne Sodražici. Mesto Lož naj biu koncem leta prcdloži natančen in vesten zapisnik o tržnih in scjmarskili dohodkiL; Če bi mesto v resnici imelo trpeti letno 100 goldinarjev škode. sr zaveže on zase in za naslednikc, da pokrije to škodo do 100 goldinarjev vsako leto ob Novem letu brez prerekanja. To je poniagalo. Leta 1752., dru-2. fobmarja, je izdala cesarica Marija Terezija omenjeno dovolilno pismo. Je li Lož kdaj in kaj prejel odškodnine od ribniških graŠčakov, o tein ni nobene Črke ae v arluvu ribniškc grašČine ue v oncm raesta Loža. Bržkom*
su loški mcsčani, oziroma mestni svetovalci v Ložu, hoteli pri visokera clvoru saino pokazati, kako zelo jim je na srcu blaginja njili mesta.
Odkar je trg Sodražica poln prodajalnic, so tržai dnevi sicer zgubili na svoji veljavi, a so vendar še zelo obiskovani. Vsa isuha robae, ki se izdeluje v Ribniški dolini, po Blokah in okoli Kobn. se proda in kupi le na tržni dan v riodražici. Dokler se ni priplazila žclezna kača v Ribniško dolino, so pri-peljali tudi Hrvatje žito, poeebno kortizo, in jo tukaj zamenjavali za ssulio robo« in sol. Suha roba se je potem v Kurlovcu igraje razpečala.
Toda domači obrti železnica ni kaj škotlovala. tudi razmer v trgu ai bistveno spremeuila. Postaja Ortnek je 9-km oddaljcna, za osebni promet pa postajališče Žlebič-Sodražica 6km. Danes si prekupČevaiec suhe robe napravi velik lep voz, *tajseljc imcnovan. Obredi par mladih in močnili konj, nakupi blaga in odpelje vse skupaj na llrvaško, navadno v Karlovec. To so \ uzovi, tta moraš pristaviti lestev, kadar greš načet voz. Protla se vse do -cepera«, blago, voz in konji. S polno Iistuico iu s parotn mladih konjičev se vrne potem rešetar domov in začne se pripravljati »za drugo rajžoc na Hrva-ško. Na ta način se je vec Sodražanov prav trdno podstavilo. Splošuo ljudstvo ni siromašno in v navadnih razmerah ne sili v tujino, razen v razne krono-vine bivse Avstrije, koder hiškari z domačimi izdelki.
fKonec prihodnjič.)