41. štev.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1911.
Leto III.
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Našim Gorenjcem!
Naše vrle in zavedne Gorenjce hočejo kleivkalci na prav hinavski način spraviti v svoje mreže. Kakor znano, so imeli napredni'in'samostojni gorenjski kmetovalci svoj lastni tednik »Gorenjca«, ki je izhajal v Kranju in katerega so v zadnjem času kupili klerikalci s tiskarno vred, ki ga je tiskala S tem, da so klerikalci kupili tiskarno in list, so pa hoteli kupiti tudi vse one napredne in samostojne kmetovalce, ki se niso vdali klerikalni nadvladi in ki so bili navzlic opetovanim škofovim prepovedim naročeni na »Gorenjca«.
Zadnja in kot klerikalna prva številka »Gorenjca« vabi Gorenjce v svoj tabor, in je zabrenkala na narodno struno. Vabi napredne in klerikalne Gorenjce na skupno narodno in gospodarsko delo, za hrbtom pa stoji seveda klerikalna večina deželnega odbora in dr. Lampe drži velik lopar, da udari v znamenju političnega in gospodarskega bojkota po vseh tistih gorenjskih kmetovalcih, ki so imeli pri zadnjih državnozborskih volitvah toliko poguma, da niso volili klerikalnih kimavcev, temveč samostojne, napredne kmetske kandidate.
Naravnost smešno je, če hoče klerikalna stranka v imenu narodnosti, imenu ogroženega slovenskega naroda ob narodnostnih mejah pozivati zavedne Gorenjce na skupno narodno in gospodarsko delo. Vsak otrok na Slovenskem dobro ve, da je ravno klerikalna stranka na Slovenskem tista stranka, ki prodaja naš slovenski narod za Judeževe groše nemški vladi in nemški nenasitnosti. Vprašati je samo 'treba: Kdo je prodal pri reformi državnozborskega volilnega reda koroške Slovence! Kdo je povzročil, da so prišli v občinski svet ljubljanski Nemci? Kdo je delal velikansko reklamo po časopisih in v cerkvah za nemški denarni zavod, ki je glavni in skoraj edini pospeševatelj germanizacije na Kranjskem? Kdo je hotel ubiti našo dično šolsko družbo, ki je že tisoče in tisoče slovenskih otrok rešila iz krempljev naših narodnih nasprotnikov?
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Klerikalizem je oblekel ovčjo kožo, V kateri se približuje našim vrlim Gorenjcem. V tej ovčji koži se pa skriva volk, ki boče uničiti vse, kar je v resnici narodnega in naprednega.
Vsakdo, kdor pozna značaj in mišljenje naših klerikalcev, je prepričan, da je vse klerikalno govorjenje o slogi, o skupnem narodnem in gospodarskem delu laž in pa vada za lahkoverne pristaše nekleri-kalne struje.
Eno je pa dejstvo, ki je jasno razvidno iz tega članka »Gorenjčevega«. Klerikalci so namreč prišli do spoznanja in prepričanja, da klerikalizem ni za naše vrle Gorenjce in da klerikalizem na Gorenjskem, pa tudi sploh na Kranjskem vidno nazaduje. Začeli so torej z ono hinavsko, solzno politiko, ki so jo že sami opetovano označili kot hinavsko, kot neznačajno. Klerikalci se torej ne upajo več pokazati svoje prave klerikalne barve in hočejo kot strogi narodnjaki ribariti v k a 1 -n e m.
In to smo hoteli povedati in pojasniti. Sicer smo pa prepričani, da naši zavedni Gorenjci niso tako kratkovidni, da ne vedo, kam pes taco moli.
Pač bodo pa zavedni Gorenjci šli popolnoma drugo pot, nego jim začrtuje hinavski klerikalni politik v uvodniku »Gorenjca«. Vsi zavedni in napredni gorenjski kmetovalci se bodo pridružili oni mogočni armadi samostojnih kmetovalcev, ki jih je zbral »Slovenski I)om« okoli sebe na Dolenjskem in Notranjskem. S temi tisoči samostojnih, naprednih kmetovalcev se bodo strnili v eno samo mogočno armodo, ki si je napisala na svoj prapor: »Kmet bodi sam svoj gospodar!«
Kranjski kmetovalec je že toliko zaveden in toliko izobražen, da bo znal samega sebe gospodariti brez nepotrebnih jero-bov, ki se zbirajo okoli dr. Šušteršiča in dr. Lampeta, da bo znal samega sebe voditi in zastopati v državnem in deželnem zboru, v občinskem svetu in v raznih drugih organizacijah in korporacijah.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo tla uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Krtaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
NaroEnina In oglasi se Daj pošiljajo na apravniSlvo „Slov. Doma" * Ljilbljah
Pozivljemo torej vsfe dosedanje naročnike in pristaše »Gofrcrijca«, naj se na-roče na »Slovenski Dom« in naj stopijri V vrste onih kmetovalcev, ki se brtre zii risa-tnosvojo slovenskega knieta, ki zahtevajo* da bodi kmet na Svoji zemlji sVoj gospodar!
Vojna med Italijo in Turčijo.
Italijani zasedli mesto Tripolis.
Italijani so mesto Tripolis zasedli. V oblasti pa imajo tudi že vso tripolitansko obal od dne 5. oktobra. Italijanski streli so napravili v mestu razmeroma malo1 škode. Ranjenih je bilo več oseb, tudi ubitih je bilo par oseb. Natančnega števila se ni poročalo. Pač pa so' dobili v utrdbah dvajset turških vojakov mrtvih, tri pa ranjene. Ostale ranjence so vzele turške čete s seboj, ko so se umaknile. Dve turški torpe-dovki (majhne vojne ladje) so Italijani na veliko daljavo zadeli in potopili. Arabci iz mesta so prvi izjavili, da se podvržejo, ter prosili, naj Italijani prenehajo z bombardiranjem. Turške vojaške čete so se umaknile iz mesta in so se utaborile več kilometrov izven mesta. Italijani so sultanovega namestnika in ostale turške uradnike, kakih ‘200 oseb, kot vojne vjetnike odpeljali na ladji na Sicilijo, kjer bodo čakali konca vojne. V mestu je zavladalo pomanjkanje. Italijani razdeljujejo žito in druga živila. Turške čete poskušajo napasti italijanske predstraže in so bile opetovano poražene in premagane. Nekateri listi poročajo, da je turško vojaštvo precej zmedeno in da tudi nima dovolj živeža, vsled česar se bo kmalu podalo. Bati se pa je, da se pridružijo turškim vojakom domača plemena Arabcev, ki so zelo bojevita.
Pomorske bitke.
Italijani so nekaj časa strašili okoli albanske morske obali, čeprav so bile evropske velevlasti, posebno Avstro - Ogrska, vsled tega zelo nevoljne. Pretečeni teden je prišlo do boja v bližini pristanišča
v	Gumenici. Tja so namreč priplule turške vojne ladje. Italijansko brodovje je zahtevalo, naj se turške ladje vdajo. Ker pa tega niso hotele storiti, se je začel a bitka, \ kateri se je ena turška ladja potopila, druga se je u žgal a, tretja pa se je vdala. Slo mož ladje, ki se je užgala, je priplavalo na albansko obal, kjer pa so jih pričakovali Albanci in baje z noži in hand-žarji pomorili.
Tudi v Rdečem morju je prišlo do bitke. Dne 8. oktobra ste trčili italijanski ladji »Pisa« in »Amalfi« na šest turških toipedovk, ki so skušale priti v Rdeče morje. Vnel se je kratek boj. Štiri turške tor-pedovke so bile baje potopljene, ostali dve ste ušle.
Dne 2. oktobra ste pa dve italijanski ladji streljali na mesto Hodeido v Rdečem morju. En strel je zadel neko angleško ladjo, ki je bila v pristanišču, vsled česar je angleški konzul protestiral in poklical na pomoč eno angleško vojno ladjo.
Italijanska vojska.
Italija še ni poslala vsega vojaštva v Tripolitanijo, ker še vedno niso vse priprave gotove. V Tripolitanijo odidejo tri divizije, vsaka s tremi brigadami, ki se bodo vkrcale v Neapolju, Sirakuzah in Tarentu. Prvi oddelek italijanskih čet sc je odpeljal in dospel v sredo opoldne v Tripolis. Arabci so baje italijanske vojake živahno pozdravljali.
Izganjanje Italijanov.
Turška vlada dozdaj še ni izdala povelja, naj se iz Turčije izženejo vsi tam živeči Italijani. Nekateri listi poročajo, da bo o tem sklepal državni zbor. Mladoturki delajo z vso silo na to in nameravajo prisiliti vlado, da izžene Italijane in da proglasi bojkot proti Italijanom. Na to je pa izjavila italijanska vlada: Ce Turki res izženi) iz Turčije vse Italijane, bo Italija primorana, začeti vojno tudi drugje in ne sanio v Tripolitaniji. To se pravi: Italija napade v tem slučaju Turčijo tudi v Evropi, kar bi imelo nedogledne posledice.
Sveta vojna.
Mohamcdani celega sveta so se začeli gibati. Nekatera plemena so turškemu sulanu ponudila že pomoč, in sicer več sto-tisoč vojakov. Mlad o turški odbor v Tripolitaniji je pozval ondotno prebivalstvo, naj proglasi sveto vojno.
Splošna balkanska vojna grozi.
V	političnih krogih so mnenja, da je položaj postal zelo nevaren. Italija hoče na vsak način popolnoma zasesti Tripolitanijo in se brani plačati Turčiji kakršnokoli odškodnino. Posredovanje drugih držav je v tem slučaju popolnoma izključeno. Ce vztraja Italija na teh svojih zahtevah in Turčija ne odneha, je mogoče, da spomladi izbruhne splošna vojna na Balkanu.
Politični razgled
Brlavni zbor.
V državnem zboru je na dnevnem redu draginja. Poslanci govore na dolgo in široko, toda, da bi se pa v resnici kaj napravilo, kar bi odpomoglo neznosni draginji, vsled katere trpe tudi kmetovalci, o teitl še govora rti. Vlada je v velikih škripcih, ker si ne zna pomagati. Odvisna je namreč preveč od Ogrske, ki ji je popolnoma ža-vezala roke. In govori se že, da bo moralo sedanje ministrstvo odstopiti. Kot prihodnjega ministrskega predsednika smatrajo Poljaka Bilinskega, ki je tudi Častni občan ljubljanskiv
Železniško Vprašanje.
Italijansko-turška Vojna bo imela vendar le za nas vsaj nekoliko koristil Na Dunaju imajo baje vojaški krogi važna posvetovanja. Prišli so do spoznanja, da železniške zveze, ki Vežejo državo z jugom, ne bi nikakor zadoščale v slučaju vojne. Šef generalnega štaba je prosil pri cesarju za avdijenco ter mu v posebnem predavanju razložil nujno potrebo, da se Bosna spoji še z eno progo z monarhijo in da mora Dalmacija dobiti primerno zvezo z Bosno in Hercegovino ter čim hitreje zakonito že zajamčeno železnico, h kateri ,spada tudi belokranjska železnica. Zdaj smemo biti prepričani, da se bo gradila belokranjska železnica in to ne po zaslugi kakega Jarca ali Šukljeta, temveč po zahtevi vojaške uprave. To smo pribili, da ne bo prišel zopet kak gostobesedni Jarc ali kak ošabni Šuklje ter se bahal, kaj je dosegel.
Portugalsko.
Izgnani portugalski kralj Manuel ima še vedno precej pristašev v deželi, ki so od časa do časa prirejali večje in manjše upore. Pred kratkim časom so se hoteli z vso silo navaliti na deželo in dobiti zopet vlado v roke. Na severu dežele so zbrali baje okoli 10.000 oboroženih mož in 20 topov. Govori se tudi, da so vstaši kupili tri vojne ladje. Nekateri listi so poročali, da je prišlo na Severnem Portugalskem pri Guimaramasu do hude bitke z vladnimi četami, v kateri so baje monarhisti (to so pristaši prejšujega kralja) zmagali. Tudi pred mestom Oportom se je vršila bitka. Tam je bila pa monarhistična četa, ki je imela kakih 700 mož popolnoma poražena ter je pustila na bojišču 20 mrtvih. Slednjič se je pa vseeno vladi posrečilo, da je monarhiste premagala. Portugalska vlada je mnenja, da je bil to zadnji poskus v doglednem času na Portugalskem zopet ustanoviti monarhijo. Kapitan Konceiro, voditelj monarhistov, je pobegni in se namerava obrniti v Ameriko, ker je uvidel, da je monarhija izgubljena. Nad 7000 ljudi je zaprtih zaradi monarhističnega
in protidržavnega nastopanja v portugalskih ječah. Večina je duhovnikov in častnikov, tedaj takih ljudi, ki bi se ne smeli pečati s politiko. Denar za monarhistično ustajo so dali na razpolago deloma menihi, deloma amerikanski milijonarji.
c .......-	   .-rrrrrfc
Razgled po Kranjskem
■ 1 ■  ^   '"■*
rg Gorenjskim kmetovalcem! Vaš dosedanji list »Gorenjec« je prešel v klerikalne roke. Izgubili ste torej svoje glasilo.
Ni vam pa treba ustanavljati drugega, ker »Slovenski Doin« je že itak glasilo vseli naprednih in samostojnih slovenskih kmetovalcev* Pošljite torej takoj naročnino za »Slovenski Dom«, ki znaša do konca tega leta te poštnino Vred samo 70 vinarjev.
r »Slovenski I)Otn(< jo torej postal ght* silo, in sicer edino glasilo vseh samostojnih in naprednih kranjskih kmetovalcev. Široke so vrste, v katerih je razširjen »Slovenski Dom« — zatorej ga pripotoČtt-mo tudi našim trgovcem, obrtiiikoin irt podjetnikom, da inserirajo v njem, kajti list pride zdaj v tisoč in tisoč rok.
r Našim dopisnikom! Vse dopisnike prosimo, da nam kratko in jasno poročajo
o	vseh dogodkih. Obenem jih pa prosimo, da se izogibljejo vseh onih osebnih napadov, ker kranjski kmetovalec mora in ho zmagal navzlic kaplanom in župnikom. Dopisi naj bodo toeni, krtttkl in jedrnati. Posebno prosimo somišljenike Ha Gorenjskem, naj se z vso ljubeznijo in z vsem Zaupanjem oklenejo »Slovenskega Doirta«.
r Našim somišljenikom. Občinske volitve po deželi dokazujejo, da samostojni in napredni kmetovalci še žive in da se da z vstrajnim delom da veliko doseči. V katerikoli kmet. občini so se napredni kmetski volilci dobro organizirali, so prodrli in zmagali. In smelo smemo trditi, da je ravno pri tej organizaciji in pri teh zmagah mnogo pomagal »Slovenski Dom«. Naloga naših somišljenikov je torej, (la razširijo »Slovenski Dom« tudi tam, kjer še ni razširjen.	■	i
r Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Fr. Kollmann, veletržec v Ljubljani 500 K za prodane valčke (cilindre) v dobi od 1. oktobra 1910 do 30. septembra 1911. Ti valčki so jako fini in trpežni, priporoča jih pa obenem tudi naš narodni interes. Vsaka hiša naj rabi le te vrste sve-tilnične valčke! Velecenjeni tvrdki Koll-mannovi: Hvala! — Pri špasih na slovenski Livadi v Gorici se je nabralo za Ciril-Metodovo družbo 6 K, katere ji je poslala ga. Franja Richterjeva. Gosp. Arnošt Ro-zač iz Radeč je nabral med kolegi (5 K 20 vin. in jih izročil Ciril - Metodovi družbi.
—	Gosp. dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, je poslal 5 K za sklenjeno poravnavo iz neke kazenske zadeve. Hvala! — Nova šola družbe sv, Cirila in Metoda v Go-
rici potrebuje notranjo opravo, pa tudi učil in učnih pripomočkov. To je vix>števal gosp. Jakob Dimnik, nadučitelj in vodja mestne ljudske šole v Ljubljani in je daroval zemljevid Avstrije, zemljevid Primorske, zemljevid Kranjske in sliko otroških nalezljivih bolezni. Za ta koristni dar prav topla zahvala!
r Neimenovan narodni dobrotnik. Ali smo prav eitali v mesečnem izkazu dohodkov družbe sv. Cirila in Metoda za mesec september?! Neimenovan narodni dobro-tvor je vplačal eno pokroviteljnino, 200 K, kupil štiri »kamne« v slovensko obrambo, a 200 K, skupaj 800 K; posebej še daroval 4000 K, skupaj 5000 K, beri pettisoč kron, a noče biti imenovan. Neimenovana hočeta ostati tudi septembrska brambovca »Do-mobranik« in rodoljub »Podbrezijski«. Tu je delila dobrote, naravnost knežje darove desnica, da ni vedela levica. Rodoljubje se je odreklo osebni zahvali zasluženi časti, zadovoljilo se je z zavestjo, da je storilo veliko dobro delo ljubljenemu narodu. Občudujoč to požrtvovalno ljubezen slovensko, stavimo neimenovane dobrotvore slovenskemu rodoljubju v posnemovalen vzgled in se nadejamo, da tudi nepoznanim darovalcem dostavijo naši listi in jim dostavijo hvaležni jim rojaki v proslavljajočih jih razgovorih zagotovilo družbe sv. Cirila in Metoda in vseh zavednih Slovencev o najiskrenejši hvaležnosti, v kateri prekipevajoč jim kličemo: Slava!
r Slovenska gospodinja, ki kupuje Kolinsko kavno primes, ravna pametno in narodno zavedno. Pametno zato, ker kupuje najboljši pridatek, narodno zavedno pa, ker kupuje edino pristno domače blago te vrste. Kolinska kavna primes se je v kratkem času povsod prav zelo priljubila in jo vsem Slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo.
J • r Kmetski prijatelj. Koncem drugega meseca izide za naročnike „Slov. Doma" velik kmetski koledar „Kmetski prijatelj", ki bo imel bogato poučno in zabavno vsebino. Prosimo naročnike, naj ne kupujejo prej drugih koledarjev in naj počakajo, da se jim ta koledar dopošlje, ki bo jako cen.
o Ljubljanska okolica o
1 Iz Dravelj. Sirovost šentvidskega župnika Zabreta presega že vse meje. O dostojnosti tega človeka niti ne govorimo, ker mu je povsem neznana čednost. V ilustracijo prinašamo' nekaj 'zgledov. V nedeljo so imeli njegovi podrepniki v Dravljah shod, na katerem je bil kot govornik priglašen dr. Pegan; ker je pa Pegan za agitacijo za bodoče občinske volitve jako slabo govoril in le prepričal navzoče poslušalce, da bi bilo slabo za občino, če bi se izvolil občinski odbor, ki bi imel nalogo, pristransko postopati v vsaki, še tako gospodarski zadevi, je za njim povzel besedo
Zabret in se jel norčevati iz naših občanov. Sedanjega lastnika Mihelnove gostilne gosp. Brenka, ki se pogosto rad trka na prsi rekoč, tu sem jaz gospodar in nihče drugi, je tako - le nahrulil: »Ta hiša je sedaj Brenkova, če 1)0 priden in ubogljiv, mu morda ostane,, če ne pa je moja in Klan far jeva.« — - Navzoči Brenk je postal rdeč kot kuhan rak ter izginil iz pozori-šča, ko je dobil tak poklon od svojega šefa vpričo zbranega občinstva. Iz navzočih občanov, ki imajo podružnično cerkev v Kosezah, za katero so plačali v zadnjih petih letih do 10.000 Iv pa se je norčeval, češ, draveljska cerkev ima skoraj več denarja kot koseška dolga. Odhajajoči Kosežani so bili mnenja, da je to sirovost, če se na tako predrzen način norčuje iz njih župnik, ki bi imel biti vendar hvaležen, da so občani sami podrto cerkvico prenovili na lastne in naravnost ogromne stroške in za katero bodo tudi še ostali dolg sami plačali. Vse to mu pa še ni bilo zadosti. Spravil se je tudi osebno nad g. Iv. Kregarja, prejšnjega najemnika Mihelnove gostilne in njegovo obitelj, rekoč: Premišljal sem, kako bi to »sodrgo« spravil iz te hiše, kar se mi je tudi posrečilo. — Poslušalci so se spogledali, in kaj bi se ne, g. Kregarja poznajo kot mirnega, dostojnega in neoporečnega obrtnika, ki uživa pri soobčanih popolni ugled, pa pride župnik, oznanjevalec miru, in nazivlje javno na shodu naše občane »sodrgo«. Upamo, da gosp. Kregar take žalitve ne bo molče prenesel, ker njegova dolžnost je, da se župnika Zabreta na primernem mestu poduči, kaj sme na shodih javno govoriti in se ga kaznuje. Potem bomo imeli morda en čas mir pred tem božjim namestnikom.
1 Bizovik. Občinske volitve se bližajo in prav to smete pričakovati, kar si boste ustvarili sami. Svoje dni je nekdo rekel, da mu prav nič ni za županski stolček in skoro bi bili nekateri verjeli, da je res tako. Toda tudi lisica je rekla, da je grozdje prekislo, ker ga ni mogla doseči, in naš župan je tudi čutil, kako se mu stolček maje in zato se je hitro hotel pokazati junaka, češ, saj mi ni nič za to čast. Pa prišlo je drugače. Sedaj, ko se bliža konec njegovemu županovanju, sc mu je storilo inako za stolčkom in je napregel konje, pa se pelje od hiše do hiše beračit za glasove, lepo se je priporočil tudi fajmoštru in kaplanu, pa ne da bi molila za njegovo dušo, marveč da storita svojo politično misijo, ki jima jo je podelil gospod pred Šenklavžem. Gosp. župana Korbarja pa spremljata na njegovih težavnih potih tudi Bajdov oče in Pungerc, ker sta mnenja, da trije več zaležejo kakor eden. Tako vidimo sedaj hoditi županovo deputacijo od hiše do hiše in moledovati za glasove pri volilcih. Seveda to ne bo nikogar zmotilo, niti če bi prišla k njemu deputacija v fraku in cilindru, niti ne bodo volilcev premotile sladke besede. Vendar pa je treba opreznosti zlasti sedaj, ko se razpolože baje okrog konca
tega meseca volilni imeniki in po tem dela, da pride na krmilo pravi mož, ki ima voljo delati za Bizovičane. Zato pa je neob-liodno potrebno, da se sestanejo bizoviški možje ter izberejo iz svoje srede prave može, ki bodo vodili občino. Nujna potreba je tedaj, da se Bizovičani nemudoma organizirajo.
1	Dobrova. Naš župnik se je tudi začel na vse pretege bati nedolžnih veselic. Ubogemu kmetu niti ne privošči, da bi se v nedelje nekoliko poveselil, čeprav mora cel dan garati in se mučiti. Seveda, če bi se veselil in razgrajal v kakem klerikalnem »Društvenem Domu«, tedaj bi ga župnik celo pohvalil in mu morda še dal za kak liter slabega vina. Pred štirinajstimi dne-
vi	so imeli tudi pri nas v neki gostilni majhno veselico. Kranjc je rad vesel, rad poje in ima rad godbo. In to se je pri nas zgodilo. In če se človek po celotedenskem trudu nekoliko poveseli pri kozarcu »božje kapljice«, vendar ni greh. Toda naš župnik je smatral to veselico za velik greh in je pretečeno nedeljo poslal po neki stari ženski dotičnemu gostilničarju naravnost grosilno pismo, v katerem pravi, da je storil velik greh, ker je dopustil, da so se ljudje pri njem nekoliko ^razveselili. Obenem mu je pa vzel njivo, ki jo je imel gostilničar v najemu. Taka je torej ljubezen do bližnjega, ki jo ima naš župnik v srcu. Spoznali smo ga, spoznali smo pa s tem tudi ono stranko, ki jo on zastopa. Naše geslo od zdaj naprej bodi: Župnik naj gospodari v cerkvi in v cerkvenih stvareh, zunaj in v občini bo pa gospodaril kmet. Ker je pa »Slovenski Dom« edino pravi kmetski list, si ga bomo naročili in bomo zanj agitirali od hiše do hiše. Kdor se ga hoče naročiti do konca leta, naj pošlje 70 vinarjev na upravništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani.
o Dolenjske novice o
d Vače. Dan 9. t. m. je bil za nas vo-lilce znamenit. Z glasovnico v roki nam je bilo odločiti, kateri možje bodo odslej gospodarili občinsko upravo. Boj od strani nasprotnikov je bil strahovit, smelo trdimo, da je vse dosedanje nadkriljeval. Zavednost naših nevstrašenih volilk in volilcev je hotela, da kakor do sedaj, tako v bodoče ostane občina v naprednih rokah. Zmaga je sedaj naša v drugem, in v dveh podobčinah, v tretjem razredu sta zmagala dva naša in eden nasprotnikov, v prvem razredu in v eni podobčini so' prodrli klerikalci ne le s hudičem in peklom, ampak s »šnopsom« in vso ostudnostjo. Več o tem prihodnjič. — Tem potom izrekamo našim nevstrašenim agitatorjem kakor tudi vsakemu posameznemu volilcu iskre-no zahvalo.
d Iz Št. Ruperta. Pretečeno nedeljo smo imeli pri nas zopet klerikalno komedijo. Prišel je za občinske volitve agitirat znani zagrizeni hujskač Zajc Iz Ljubljane,
Vse, kar je čvekal ta človek na shodu, je bila navadna klobasanja. Še tista peščica vernih poslušalcev ga ni razumela. Udrihal je po našem vestnem, vzornem učiteljstvu na tako podel način, da so se ljudje kar spogledavali in čakali, kdaj bo pohvalil kaplana, ki je na shodu javno priznal, da ne vrši svoje dolžnosti v šoli. »Jaz moram biti tudi drugod,« se je izgovoril naš preobloženi revček. Ta ljubljanski zmaj je hotel primerjati naše poštene, samostojne in neodvisne kmete z dunajskimi razgrajači in atentatorji ter jih je skušal predstavljati kot socijalne demokrate in tatove, ki hrepene po tujem imetju. Sam pa je pozabil na zvezo in bratski objem, v katerem slone klerikalci in socijalni demokrati v Idriji in Spodnji Šiški. Kako so se tam prvohali klerikalci in socijalni demokrati pred par tedni, to naj bi bil povedal našim volilcem, da bi zvedeli, kakšnih sredstev se poslužuje stranka krivice, da si podjarmi davkoplačevalce. Da so pri vsej tej burki po stari navadi padale nedostojne psovke na župana in občinske odbornike, je razumljivo. »Župan, odborniki in njih volilci ste cigani, rokomavharji, in niste sposobni, da hi gospodarili kokoši in miši.« Tako nizkotno so psovali. To ste zaslužili, nevstrašeni branitelji kmečke pravice, ker ste plačali vse dolgove prej zavoženega farovškega gospodarstva v občini in izdatno znižali občinske doklade. Fej, črni nehvaležnosti! In ta, v gospodarstvu neizkušen, neveden kaplan, se drzne takim možem oponašati, da niso delali? To je v resnici škandal! Ni pa škandal, da se vam ni hotel vsiljevati občinski odbor in župan, ker ste ga prezirali in niste imeli toliko dostojnosti, da bi bili svojo zadevo glede vode javili županstvu. Šli ste preko županstva na višje instance. Sedaj pa rohnite, da nismo storili svoje dolžnosti. Zakaj niste tega pojasnili, gospod kaplan? Hoteli ste lagati in zavijati, kakor je vaša navada, kaj ne? Klečeplazilo neodvisno kmečko županstvo ne bo nikomur! Zadoščenja za vaše ostudne psovke si bomo iskali pri neodvisnih volilcih. — Kaplanov program. 1. »Mokronoški vodovod.« Tukaj je pokazal naš kaplan svojo duhovitost
v	polni meri. Radi preobilega dela je postal menda v resnici zmešan in otročji. Kaj mu ne šine v glavo? Mokrovčani, je rekel, dobe vodovod gotovo. To- je danes pribito. Dobili ga bodo iz šentrupertskih hribov; najbrže iz Okroga. Kdor se pri teh besedah ni prijel za trebuh in ostal vesel, je dremal ali pa slepo kimal. Ta vodovod bo šel po kaplanovem načrtu cik-cak skozi vso vasi v Mokronog. Kaplan ho izdelal načrt, Mokronog bo pil vodo, kmetje pa plačali. Čudno pa je, da v Mokronogu o vodovodi; prav nič ne vedo in to misel odločno odklanjajo, ker imajo dobre pitne vode tam povsod zadosti. En meter pod zemeljsko površino imajo v Mokronogu že peneči izvirek dobre pitne vode. Nespametni bi bili, ako bi jo dobivali po ceveh
10 kilometrov daleč, napravili kakih 200 tisoč kron stroškov in vrhu tega hi morali uživati pa še slabšo vodo. Ta lini je kaplan nekje porokomavhal in ga stresel sedaj iz rokava kot priprosto laž. Na ta lim pa ne bode šel nobeden volilec iz tistih vasi, ki jih zadene cik-cak vodovod. Mokronav-zarji, kakor jih imenujete, niso padli na glavo. Dovolj nesreče jim je prinesel požar in sedaj naj bi plačevali še vašo bujno domišljijo. — 2. Regulacija Bistrice. To točko smatramo mi kot denarno vprašanje in bodo tu vsi tisti, ki bodo imeli od tega korist, tudi denarno najbolj prizadeti. Saj dobro vemo, koliko je stala regulacija Mirne. Treba bo kmetu plačati. S tujo roko je lahko gade loviti. — 3. Ceste. Že v starih časih so se gradila pota, ki jih je zahteval promet, v priprosti obliki. Asirci, Egipčani in Rimljani so imeli še celo vzorne in iz kamna zidane ceste. Neumno bi bilo, če bi se danes kdo temu protivil, ko so zahteve prometa veliko večje kot kdaj poprej. Cestam se dobri gospodarji niso nikdar zoperstavljali, ker so jih znali vsikdar visoko ceniti, in kaplanu s tako neumnimi sredstvi ni treba agitirati. Boj, ki pravite, da bo tako 1 jut, kakor še nikdar, bodemo sprejeli z mirno vestjo in ga izvršili dostojno' Stopili bodemo zopet v vrste za resnične kmečke težnje. Povemo pa danes, da se bodemo borili za svoje pravice:	Z
uma svitlim mečem, ne pa s kneftro in kvedroin.
d Črnomelj. Naši volilni imeniki so sedaj pri c. kr. okrajnem glavarstvu in je pričakovati, da se volitve razpišejo v kratkem. Saj je pa tudi že zadnji čas. Gospod Dol tar J ože se repenči, češ, dela se mu krivica glede podpore od deželnega odbora, in meče z lažniki okrog sebe. Tega le lepo v žep spravite. Mi smo pisali, da se po Črnomlju govori, da je dobil g. Doltar za to in za to toliko in toliko podpore. Koliko jo dobil in ali je že kaj dobil ali pa šele bode, liii z gotovostjo ne vemo, nekaj bo pa najbrže na stvari vendarle resnice, pri g. Doltarju in najbrže tudi pri vis. deželnem odboru, natanko gotovo ne zvemo. Ostanemo pa tudi pri tem, da se je to govorilo. Da bi pa hoteli s tem deželnemu odboru očitati, da zapravlja, in hoteli s tem pri prihodnjih volitvah kaj pridobiti, nam ni na kraj pameti. Ako bi hoteli o takih stvareh pisati, bi si vzeli pač raje za predmet gradnjo poljanskih cest. Pa raje molčimo, ker po toči je zastonj zvoniti. Gosp. Doltar trdi med vrsticami, da se gre pri pbčinskih volitvah v Črnomlju proti deželnemu odboru in postavlja s tem deželni odbor in »S. L. S.« kot eno. Mi smo že včasih mislili, da visoki deželni odbor dela kakor stranka, a si nismo upali tega povedati, sedaj pa nas je g. Doltar podučil, da je temu res tako. — Hvala!
Več volile e v. d Iz Črnomlja. Zopet požar. Preteklo nedeljo okrog pol 2. popoldne nastal je ogenj v bližnji vasi Sela pri Otavcu. Za-
netili so baje zopet otroci. Zgorelo je sedmim posestnikom vse: hiše, gospodarska poslopja, hrana za ljudi in živino ter tudi dvoje glav goveje živine in nekaj prašičev. Reveži so izpostavljeni baš pred zimo največji bedi. Deželni odl)or naj bi tem revežem priskočil koj z večjo' svoto na pomoč, nekaj se bi dalo stanja še letos postaviti, ako bo ugodna jesen, da bi imeli vsaj ljudje kje prezimiti. Lansko leto je obljubil g. dr. Lampe neki tri milijone od znanih desetih milijonov samo za Belo Krajino; ni ga Belokranjca, ki bi oporekal, ako se da od tega denarja primerno svoto koj revežem ali pa še bolje, da se jim prej ko mogoče postavijo nova poslopja in se jim preskrbi potrebni živež.
d (z Črnomlja. Deželni odbor kranjski je bil sklenil ustanoviti v Črnomlju nekako gospodinjsko šolo. Cele priprave za to’ šolo so bile nekako čudne in se je večini zdelo, da na ta način pač ne pride do ničesar. In res slišimo, da je deželni odbor to nameravano šolo, ki bi imela lahko dobre posledice za naše zanemarjeno gospodinjstvo in gospodarstvo, opustil. Stvar je bila pač slabo započeta in je — na škodo — slabo konča1 a.
d Iz St. lamberške občine. Občinske volitve bodo pri nas dne IG. oktobra. Do-sedaj ni bilo tukaj nobenega strankarskega boja pri občinskih volitvah, ampak samo krajevni med šentlamberško in roviško podobčino. Sedaj pa hočejo vneti strankarski boj naši dušni pastirji. Mali Knižek je že oznanil, da se možje, ki imajo »Slovenski Dom«, ali druge napredne časopise, ne smejo voliti v občinski odbor. Stara navada je bila dosedaj, da so odbrali razumnejše može v občinski zastop, kimovce in backe pa je volil po svoje fajmošter za svoje cerkvene adjutante. Nič bi ne imeli zoper to, naj se volijo eni ali drugi sposobni možje, toda voliti nesposobne, farovški kuharici pokorne može, to je pa že malo preveč. Gospodom v črnih suknjah pa svetujemo, naj pomedejo izpred klerikalnih pragov, kjer je veliko smeti in gnjilobe.
d Iz Št. Jerneja. Zdaj pa imaš moža, da s’ga žalostna, šentjernejska občina! Namreč našega novega po volji in milosti župnikovi izvoljenega župana Rebsela iz Št. Jakoba. Možiček upognjenih kolen bi županoval k večjemu za silo kaki zakotni gorski vasi. Saj se zna komaj „podkresati“. No, pa župnik je zase brihtna glava, zato hoče ravno paragrafarja Rebsela, dasi niti pri lastnih pristaših ni priljubljen. Iz vsega odbora neusmiljeno norce brije, češ da so
-	sami ,,napredni možje", kakor v zasmeh vsemu Šentjerneju. Ves Šentjernej nima moža po župnikovih mislil, kateri bi bil sposoben županovati, ampak treba je bilo najti ga v mali stranski vasi Št. Jakobu. In seveda ker gospod župan ne bodo mogli biti vsak dan v Št. Jerneju, treba jim namestnika v osebi Krhina. Tako da imamo sedaj dva župana, nekako za delavnik in za praznik.
° Gorenjske novice
g Sošlje pri Medvodah. Preteklo soboto je pustila Franca Jamnik svojo dve leti staro hčerko Lojziko, med tem ko je večerjo kuhala, na ognjišču. Mati se je nato za nekaj časa odstranila, otroku pa se je vnela obleka. Ko se mati vrne, vidi hčerko pred durmi vso opečeno. Otrok je kmalu umrl.
g Vl Sore. (Poglavje o b r e z -verstvu.) Nesrečni klerikalci so prigarali svoje protikrščanske gare tako daleč, da jih moramo kar najresneje svariti. Škofova pastirja sta vsilila mnogim našim poštenim ljudem znani list za poneum-nevanje, »Bogoljub«, ki ga izdaje neki faj-mošter, ki ni nikoli pijan, vrhovno nadzorstvo čez list pa opravlja sam škof. Ta »Bogoljub« sporoča na strani 239. t. 1., da je umrl v Idriji član društva »Orel« (»Cuk!) in da so pripeli na njegovo krsto orlovsko čepico in piše doslovno: »A ona čepica na krsti mi ne gre iz spomina, da, smelo trdim, da čepica Orla pri nas nadomestuje križ.na krsti. Križ nam kaže trpljenje Gospodovo iz ljubezni do nas, čepica pa je znamenje trpljenja iz ljubezni do Gospoda.« — Takega skrunjenja krščanske vere še nismo brali v slovenskem jeziku! Križ je sveto znamenje vobče med ljudmi,, kristjanu pa je križ svet, ker se je na njem izvršilo naše rešenje. Križu v čast se stavijo cerkve, se praznujejo prazniki, križ nam je življenja luč, križ naš nebeški ključ. Tu pa postavi pod škofovo zaščito katoliški fajmošter pod isto vrsto s križem — ču-karsko če pico in smelo trdi, da čepica Orla nadomestuje križ na krsti. Kar je preveč, je preveč! Odločno protestiramo zoper tako skrunjenje sv. križa in pozivljemo vse naročnike »Bogoljuba«, da požgejo ta ve-■roskrunski list. Obenem zahtevamo, da se skrunilec - fajmošter takoj in ostrašilno kaznuje, škof pa zadosti v javnosti užaljenemu verskemu čutu. Radovedni smo tudi, kje je bil in je — državni pravdnik! Ni čuda, da trpimo sušo in draginjo, da slišimo o kugi in koleri, da razsaja nevarna m krvava vojska. Bog kaznuje s krivičnimi često tudi pravične in ne bo pustil sramotiti sv. križ nekaznovano. Sedaj ima besedo g. fajmošter Finžgar . . v — Naš odgovor na to pa bo, da se bomo od zdaj naprej, ko je postal »Gorenjec« klerikalen, naročili vsi na »Slovenski Dom«.
K Iz Škofje Loke. Trgovska in obrtna zbornica je v svoji zadnji seji dne G. oktobra storila sklep, ki je za naše razmere toliko zanimiv, kolikor je značilen. Ne moremo sicer spodiktično trditi, na čigav predlog je tak famozen sklep storila, ven-dar se menda ne bomo posebno oddaljili od resnice, če naravnost izpovemo, da se je predlog za ta sklep mogel spočeti le v ne-brihtnih možganih klerikalnega svetnika Tomaževega Pepeta. Ce bodo gospodje pri trgovski in obrtni zbornici vselej sklenili
vse to, kar jim bo predlagal ta klerikalni svetnik, potem jim lahko garantiramo, da bodo skuhali še marsikatero neslano kašo! Tako kašo so skuhali v zadnji petkovi seji, ko so v odbor tukajšnje obrtno - nadaljevalne šole imenovali neznatno lontrško osebico, ki se bavi s krojaštvom samo takrat, kadar ne agitira za klerikalno- stranko ali pa kadar ga v klerikalnem društvenem domu na Lontrgu ne rabijo za razne pajacade. Navadno sliši ta sedaj tako naglo prosluli možakar na čedno ime Franceta Babiča. To vam je klerikalni zagrize-nec brez para, ki pa pleše, kadarkoli se to le zazdi kakemu nezrelemu lenienatarju! Ta imenitni možakar bo torej odslej zastopal trgovsko in obrtno zbornico naše vojvodine v šolskem odboru obrtno-nadalje-valne šole škofjeloške! Izvrstno uspela ironija! Kaj in koliko razume ta najnovejši imenitnik v šolskih zadevah, nam pač ni vredno preiskati, še manj pa na dolgo pripovedovati. Naši trgovci in obrtniki so opravičeni izraziti svoje ogorčenje nad tem imenovanjem, kajti če to ni zasmehovanje njihovega stanu, potem sploh ne vemo, kaj se pravi koga zasmehovati. Ti torej predobro poznajo tega najnovejšega klerikalnega zaupnika trgovske in obrtne zbornice. Napredni javnosti pa naj zadostuje, če ji razložimo, da bi za tega vzornega mojstra bilo še najpotrebneje, ko bi sam z drugimi krojaškimi vajenci vred vsaj par let obiskoval obrtno - nadaljevalno šolo in se kaj naučil, kajti glavo stavimo, da ga v predmetih, ki jih razlagajo in poučujejo v obrtno - nadaljevalnih šolali, daleč prekaša vsak srednji učenec, ki je to šolo dovršil. Na tej najnovejši pridobit-
vi	torej ne moremo posebno čestitati odboru naše obrtno - nadaljevalne šole in tudi ne našim trgovcem in obrtnikom. S tem smo torej s častitljivo osebo Franceta Babiča vulgo Kaparja pri kraju. Ne moremo pa prezreti dejstva, o katerem, dokler se nam nasprotno ne dokaže, nimamo povoda dvomiti, da je to imenovanje zaslužno delo našega Tomaževega Pepeta. Prepričani smo, da je ta klerikalni mogočnjalt s tem osmešil vse zavedne loške trgovce in obrtnike. Mož se čuti seveda še dokaj varnega za obsežnim hrbtiščem fajmoštra Šinkovca. Toda, kakor je jela slava tega klerikalnega vojskovodje temneti na vseh koncih in krajih, tako ne bo dolgo, da bo tudi Pepetova slava šla še prej rakom žvižgat, kakor misli, zlasti, če bo še nadalje streljal take kozle, kakor jih je začel!
—	(O. uredništva: Babič je bil imenovan, ker nekaj naprednih svetnikov ni bilo pri dotični seji trgovske in obrtne zbornice.)
g Iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko. V nedeljo je bilo oznanjeno v cerkvi, da pridejo to nedeljo, ki bo zdaj, trije gospodje poslanci in bodo imeli shod. V nedeljo bo pa zopet nekaj in Kumrova hiša bo zopet srečna, ko bo imela pod svojo streho kar tri katoliške poslance govornike:	Coča,
Jarca in dr. Zajca. Nekaj bo že, če se še
dalje vpošteva blažene gospode duhovnike, kateri se shoda udeleže poleg vseh ki-movcev, ki jih bodo spravili skupaj. Razume se ob sebi, da bo vse polno obljub, cest, železnic in denarnih podpor za mostove in vse drugo. Obljube bodo in drugega nič. Morda se zabije tudi že prvi klin za postajo pod znano Kumrovo češpljo. Zraven vseh teh obljub ne bo manjkalo zabavljanja čez te preklicane liberalce in kmete, ki nočejo več ubogati svetih gospodov in vedno bolj mislijo s svojo glavo. In teh zadnjih je v naši dolini vedno več, izvzeta je le naša občina Trata. Lagali bodo, da so vse nesreče, suše, draginje krivi le ti brezverci, ki so že toliko pametni, da ne nosijo župniku za mastno plačane procesije za dež, kakor je bila ona v Staro Oselico. Gospod župnik Brajc že ve, kdaj je bila in ni nič izdala, Navskali bodo nevednim ljudem, kako so liberalci slabi gospodarji, kar in kjer imajo kako stvar v rokah, da je povsod polom. Da je dežela blizu propada, seveda, so krivi tudi liberalci, če tudi imajo vse gospodarstvo le oni v rokah in so tekom teh par let res že, napravili milijone in milijone dolga. Okrog tega se bo vse sukalo in pa nazadnje tudi okrog občinskih volitev. Ravno kar zadnje zadeva, si nikar preveč ne belite las. Te bodo tu pri nas vsled brezbrižnosti nekaterih gotovo ugodne za vas in mati Preserka županja, bolje župan, kakor do zdaj. Sin Francelj pa izvršujoči organ po volji Pre-serke vse tratarske občine. Radi teh volitev bi si ne bilo treba truditi tako dolgo pot, ste brez skrbi. Nekaj drugega je še, kar je treba nekoliko raznesti. Pripovedujejo, da ljudje niso več tako radodarni do cerkve in duhovnih gospodov. Že še dajo, a vmes je že veliko godrnjanja in povpraševanja, kam ves cerkveni denar in zakaj imajo ti gospodje take plače, ko so brez otrok ter bi morali živeti le za nebesa, bolj-skromno in ne zbirati in grabiti na kupe posvetnega blaga. Te je treba nekoliko ukrotiti in nasuti peska v oči, kaki reveži so duhovniki. In upešane čebelice bodo zopet marljiveje donašale — trotom. Oez vse to, da lepše vse izgleda in vzbude pri nevednih ljudeh čut do njih požrtvovalnosti, bodo še malo zastokali o nevarnostih, ki so izpostavljeni katoliški poslanci na Dunaju, kjer že kar streljajo’ na nje. Dobro je vso, če tudi ni res, saj bode k temu tudi večina poslušalcev potrdila. Omenili pa ne bodo ti gospodje, koliko jim to nese, ko hodijo na Dunaj, tja in sem za kratek čas tudi med nevedne kmete. O tem bodo molčali, da vlečejo na dan po 20 K, na leto okrog 0000 do 7000 K, zraven pa še svojo plačo kot profesor itd. To se bo vršilo pri nas v nedeljo, dno 15. oktobra. Sosedne občine se otresajo te more, pri nas za zdaj še ni upanja. Za zdaj! Ni pa več daleč, ko bo pri nas preobrat kakor drugod. Nad tem tudi nič ne dvomimo in ne obupavamo. Vsako jabolko se razzori in odpade. Tako bo tudi tukaj.
g Iz Šenčurja. Pri nas imamo pa zares izvrsten občinski odbor; tako dela z občinskim denarjem kot svinja z mehom. Letos je suša prisilila vse gospodarje, da čim najbolj mogoče pristrižejo svoje izdatke; saj jesenskih pridelkov, posebno surovine, ki najbolje za gospodarjev žep poskrbi, skoro nič ne lx>. Marsikateri bo ko'-maj davke plačal, kje so pa posli, obleka za zimo in brezštevilni drugi izdatki! Vsak pameten človek bi mislil, da bo naš občinski odbor izvoljen le z neznatno in z goljufijo podprto večinico, v tem splošnem pomanjkanju denarja računi! z razmerami in občinske naklade, če ne že znižal, pa saj ne povišal. Toda pošteno bi se zmotil, kdor bi tako mislil o brihtnih naših klerikalcih! Prvo delo klerikalnega našega občinskega odbora je bilo, da je svojemu županu Janezu Illagnetu podvojil plačo, seveda na naše stroške. Klerikalni odborniki seveda ne bodo občutili tega bremena, saj jih tri četrtine z županom vred ne plačuje niti toliko davka kot en sam naš mož, Blagne sam je pa seveda zelo potreben, saj še deset kron direktnega davka ne plača. Ampak mi napredni občani protestiramo proti temu, da bi kdo imel našo občino za molzno kravo! Priznavamo, da prejšnja plača ni bila bog zna kako velika, toda saj je županstvo le bolj častna kot pa plačana služba in mi dobro vemo, da bi se bil tudi med sedanjim odborom našel zmožen mož, morda še znatno zmožnejši kot Blagne, da bi ne bilo treba zaradi župana naklad povišati. Velesovski gostilničar Sajovic n. pri., ki tudi sedi v odboru, je priznano eden najzmožnejših ljudi v občini, proti kateremu Blagne še senca ni — ampak on naj seveda samo kostanj iz žerjavice za druge pobira, da se mu potem za hrbtom smejejo. Drugi, zelo modri korak, ki ga je naš klerikalni občinski odbor storil, nas bo pa zopet pošteno za denarnice potipal. To je posledica silne učenosti mogočnega našega Blagneta. Za županstvo se je potegoval še bolj kot za svojo doto, zastopi se pa na občinske posle seveda kot zajec na boben. Ker sam nič ne razumi, zato je rabil pomoč in po to je hodil k nekemu uradniku v Kranj. Ta mu je seveda rad ustregel, toda zastonj se še mačke ne švigajo. Po preteku enega leta, odkar pašuje naš Blagne, je poslal primeren račun, ki se je z napravo volilnega imenika znatno odebelil. Pravijo, da ni mnogo izpod 1000 K. Vse, kar je delal la uradnik, je bila županova dolžnost narediti, ako se'ni razumel, naj bi pa ne bi sprejel županske časti, ampak naj bi bil pri svojih hrvaških kobilah ostal. Tudi možem ni nič povedal, da ima kakšnega pomagača v Kranju in s tem je jasno dokazal, da to ni občinska stvar, ampak njegova zasebna. Toda, ko je prišel masten račun, se je pa ustrašil. Hitro se je zatekel v farovž po pomoč in z župnikom sta naprtila cel račun občini. »Kdo ugovarja,« je rekel župnik pri seji, in ker se ni nihče upal oporekati, je dejal župnik; »No, to-
rej naj se zapiše, da je odbor zadovoljen, da to občina plača.« In tako se je zgodilo
-	sedaj imajo besedo občani, ako s tem sklepom niso zadovoljni. Pravijo, da bodo zvišali sedaj naklade za kakih 20 vin. od vsake krone davka. Mi smo že pred letom dni svarili pred klerikalnim gospodarstvom — seveda je bilo vse bob v steno. V kratkem bo treba tudi tistih deset milijonov posojila vračevati, ki si jih je izposodil klerikalni deželni odbor — ko bodo klerikalci sneli še streho raz bajte našemu kmetiču, potem bo morda že začel nekoliko misliti. Vse one, ki ne odobravajo šušmarskega klerikalnega gospodarstva, poživljamo, naj sc oklenejo našega glasila »Slovenskega Doma«; izhaja vsak teden in stane samo tri krone celo leto. Je pošten kmečki list, kjer bomo dobili pošteno zatočišče in zato je tudi naša dolžnost, da ga z naročnino podpremo, zlasti sedaj, ko je »Gorenjec« s tiskarno vred prešel v klerikalne roke — naj pa klerikalci imajo falitna podjetja! Za nadaljne korake se bomo pa že pogovorili.
Napreden šenčurski občan, g Iz občine Ovsiše pri Podnartu. Iz naše občine je 'dosedaj še prav malo prišlo v »Slovenski Dom«. Dosedaj smo se zatekli, če je bilo treba kaj poročati javnosti, k »Gorenjcu«, a sedaj pa, ko se je ta list »prefarbal« ter prišel v roke našim nasprotnikom, pa se ne moremo nanj več obrniti. Zato se bomo pa od sedaj naprej oklenili »Slov. Doma«, ki je sedaj edini tednik na Kranjskem, ki pošteno zastopa težnje naših trpinov, bodisi kmetov ali delavcev. — Pred dobrim poldrugim mesecem smo imeli v naši občini občinske volitve. Takrat ste, g. urednik, menda prvikrat omenili našo občino, ko smo z veliko večino zmagali samostojno misleči možje. Stranka, ki ji komandira dobravški župnik, je ostala v veliki manjšini. Zato, ker se je farovška stranka tako pošteno blamirala pri volitvah, pa je nek prenapetež nagromadil polno laži v »Domoljubu« in »Slovencu« čez naše može. Na one izbruhe hude farovške jeze se je tudi od strani samostojno mislečih kmetov nekoliko odgovorilo v »Gorenjcu«. Na nek tak dopis pa se je tud' v zadnjem »Domoljubu« spravil neki mazač, ki pa seveda drugega ne ve, kot da po stari navadi naših nasprotnikov prav pošteno laže — ta lastnost jim je že kar prirojena — da je bil oni dopis v »Gorenjcu« sama laž in da so bili dopisniki slabo informirani. Povemo tudi mi, da je bilo ono, kar je 16. septembra »Gorenjec« pisal o naših volitvah, popolnoma resnično, kar pa le gospodom v farovžih ni bilo všeč. V onem skrpucalu pravi omenjeni mazač, da naj se neha pisati iz naše občine v naprednih listih, ker bo drugače spravil mnogo stvari na dan, ki nam ne bod i všeč. Poživljamo ga, da naj le vse poroča, kar le ve, a obenem pa mu tudi že vnaprej jamčimo, da bo to bolelo le — njega in njegove pristaše, katere se je do-
sedaj, bodisi iz kateregakoli vzroka, še pardouiralo. Vse posledice naj sebi pripiše, njegovi pristaši pa njemu! Torej, mi čakamo! — Kmet.
g Mošnje. (Zmaga pri občinskih volitva li. ) Tudi na Gorenjskem je zavedni kmetovalec začel razganjati pogubne klerikalne megle. Naveličal se je klerikalnega jerobstva in začel je samostojno misliti. Prišel je do zavesti, da pri dosedanjih razmerah ni bil on gospodar, temveč kak župnik ali kak mlad kaplan, kateremu so zopet zapovedovali razni ljubljanski klerikalni mogotci, ki še nikdar niso poskusili, kako težko se je kmetski kruh. In tudi v naši občini se je izpreobrnilo — tako lahko naznanjamo veselo vest:	Pri
občinskih volitvah dne 10. oktobra je zmagal kmet. Samostojna kmetska stranka je zmagala pri teh volitvah na celi črti, in sicer je dobila v vseh treh razredih 21 odbornikov, vse namestnike in vse tri podžupane. Dosedanjemu sladkemu županu, kakor tudi njegovim pristašem je odklenkalo. Frčal je — umevno — župnik. In prav je tako! Kmet gospodari kmetu! — Vsem drugim občinam pa bodi ta občina v vzgled.
g Radovljica. Te dni se je ponesrečil na lovu uradnik dr. Vilfanove pisarne v Radovljici Ludvik Hrovat. Nabasano puško je prijel za cev in klatil s kopitom nepremišljeno sadje. Puška se mu je sprožila in strel mu je šel v bok. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano. Hrovatova rana je precej nevarna in gotovo ne bo imel, če ozdravi, nikdar več veselja, tako neprevidno klatiti sadje z nabasano puško.
g Iz Velesovega. O naši vasici se menda malo kaj drugega ve, kot da je neka božja pot, tu in tam pa, da smo črni. Toda popolnoma to ne bo res. Božja pot čimdalje bolj pojema, z napredkom v izobrazbi in umnem gospodarstvu pa tudi klerikalizem, ki je pri nas ali dete nevednosti, ali pa osebnosti, kar je oboje enako obsojanja vredno. Z umnim gospodarstvom je nastala iz nekdanje bajtarske vasi cvetoča, bogata vas, ki se z marsikakšno večjo lahko uspešno kosa, za kar ima nemalih zaslug vrli naš starosta vseh gospodarjev v občini, veleposestnik vulgo Grašič. Sedaj bomo iz lastne moči naredili vodovod; že ce-
lo	vrsto let smo napredni vaščani drezali in drezali, pa le ni šlo; kdor ni imel vodnjaka, je moral isto vodo piti, v kateri pero ženske znano perilo. Letošnja suša pa je le združila može obeh strank k delu za skupno korist in občni blagor in tako smo neko nedeljo popoldne izvolili poseben skupen odbor, ki naj vse potrebno ukrene. Načeluje mu gostilničar Janez Sajovic, poleg njega pa so v odboru Kotrjačnik, Ropret in Prek, ki bo v ta namen dal svoj studenec na razpolago. Upamo, da bo spomladi voda že tekla. Drugič kaj več!
g Zg. Bernik pri Cerkljah. Johana Jenko, po domače Koracmanova, Marijina
devica, biva nekaj časa pri Kalinškovih na Sp. Berniku. Dne G. oktobra t. 1. je Janeza Kalinškn, moža svoje sestre Marije Kalinšek, z nožem nevarno zabodla v levo laketnico. Značilno jo, da se je to zgodilo že v drugo. Janez Kalinšek je časih malo zmešan, lvoracmanovi bi radi posestvo zasedli, iz tega vzroka se gode take nerodnosti s Kalinškoiu. Zadnji čas je, da stopijo oblasti na prste tem nasilnežem, drugače se zna zgoditi kaj bolj nevarnega.
g Podgorje pri Kamniku. Pretečeni četrtek ob sedmih zvečer je zgorelo Andreju Ogrincu po domače Medvedu v Podgorju št. 2 vse gospodarsko poslopje. Škoda se ceni na par tisoč kron, zavarovan pa je bil baje le za 2000 K. O vzrokih požara krožijo najraznovrstnejše govorice, ki so tudi imele se posledico, da so orožniki aretirali štiri domače fante. Gre baje za maščevanje vsled ljubavnih razmer Ogrinčevih hčera, ki so verne Marijine device, kakor so tudi njih oboževalci verni »Ouki«. Ce je vse to res, potem je g. Lavrenčič s svojim kaplančkom vred lahko ponosen na moralne uspehe svojih izobraževalnih organizacij, o katerih si vobče Kamničanje marsikaj v 'ušesa šepečejo. Ogrinec je dobival že pred štirinajstimi dnevi grozilna pisma, v katerih se mu je naznanjalo, da bo pogorel.
g Iz Železnikov. V naši farni cerkvi je sedaj vse drugače kakor je bilo v prejšnjih letih. Tisti, ki so pred več leti že či-tali napredne časopise in jih še danes či-tajo, so bili vedno spoštovani in nikdar se ni duhovnik spodtikal nad njirni. Danes pa je to drugače, kakor da bi bil drugi bog. Župnik Marčič je že opetovano povedal na prižnici, da kdor bere liberalne liste, mu ne pomaga nič v cerkev hoditi. Torej čemu hoditi potem še v cerkev, ako župnik naravnost brani hoditi v cerkev! Pač pa župnik še nikdar ni povedal na prižnici, da v tiste hiše tudi Cerkvenika po bero nc b(7 pustil, kjer imajo in čitajo napredne liste. Ali ni morda tudi smrten greh od naprednjakov biro pobirati, gospod Marčič Oh, ne — denar ima vsak gospod fajmošter rad in ne pozna izjeme; samo da je pinka. Dokler bodo naprednjaki taka jagnjeta, kakor so sedaj, se bode še lahko gospod fajmošter norčeval iz naprednjakov ter ,ph rotil, da jim ne pomaga v cerkev hoditi. Kadar bo pa naprednjakom dovolj ter bodo pokazali fajmoštru hrbet, bo ravno on še rad milo prosil in klical: »Pridite!« — Zelo je v Železnikih že napredovala napredna stranka, odkar imamo muhastega župnika, in tista »ura«, ki jo ja nedavno omenjal gospod župnik na prižnici, so ne bo ustavila, čeprav ji on vsa mala kolesa pobere, ker hitro jih lx)-mo nadomestili še z boljšimi. In ura bo šla naprej. Kaj pa potem tista mala kolesa — namreč to naj bi bili delavci, ki služijo svoj kruh pri naprednih delodajalcih
  iti bodo morali s trebuhom za kruhom,
ker v današnjem času se delavci prav lah-
ko dcbe. Ali bo župnik dajal zaslužek potem tistim, ki lahko izgubijo delo pri svojih gospodarjih, ker iz neba dol ne bo nič samo od sebe priletelo, četudi bodo klerikalno volili. Naprednjaki so sicer potrpežljivi ljudje, toda ako bodo tisti, kateri živijo od naprednjakov, tlačanih župniku, potem seveda naj jim tudi on in razni drugi klerikalci dajo zaslužek in stanovanje. Ker si župnik ne upa s samimi pridigami preslepiti ljudi, bomo tako srečni, da bomo imeli pred volitvami še misijon. Ta sveti misijon naj bi pomagal klerikalcem do zmage. Trpel bo rev «ž posledice, misijonarji se bodo pa mastili s pečenko v župnišču, ne oziraje se na to, da bodo oni, ki se bodo pastili zapeljati, škodo trpeli. — Župnik Marčič naj si pa zapomni, da »ura« ne bo ostala, če tudi ji on mala kolesa odvzame, ker kolesa se dajo nadomestiti, toda kaj z delavci in njih družinami: to naj nam blagovoli pojasniti gospod župnik! Napredni stebri stojijo močno v Železnikih in omajali jih ne bodo nikdar oni, ki ljubijo temo in sovražijo svetlobo.
g Iz Tuhinjske doline. Poročajo nam, da g. župnik iz Zg. Tuhinja namerava graditi novo poslopje, menda »Katoliški dom« za sestanke Marijinih devic, za gledališke predstave Marijinih devic in devicam vdanih devičarjev. V novem poslopju bi pa našli svoj prostor tudi bodoči tuhinjski Orli (drugod jiii imenujejo čuke). — Mi bi ničesar ne imeli proti župnikovemu načrtu, če bi postavil stavbo za lastni denar na svoje stroške, toda stvar je čisto drugačna Župnik hoče, da mu dajo kmetje les zastonj, kmetje naj zastonj navozijo kamenje in delajo tlako, da se spravi hišo pod streho. Župnik, oziroma cerkev bo pa dala svet. V tem je največja zahrbtnost in ne-odkritosrčnost na žepe in pravice tuhinjskega kmeta. Če žrtvujem delo in denar, zahtevam tudi gotovih trajnih pravic. Oe plačujem občinske doklade, smem voliti in voljen biti v občinski odbor, če plačujem deželne in državne davke, imam pravico voliti deželnega in državnega poslanca, ki mora zastopati koristi naše doline v deželnem in državnem zboru. Če tega ne stori je dolžan odgovornost svojim volilcem. Kmetu gre dandanes za gotove dolžnosti, za oddane davke, tudi gotova pravica. Kar je pa cerkvenega, župnikovega ali na cerkev prepisanega, do tega nimamo kmetje nobene pravice več. Nobene želje ne smemo izreči, za kaj se vporablja to in ono, kajti s tem trenotkom, ko je hiša ali posestvo k cerkvi prepisano, postane po stari ]K)godbi med državo in cerkvijo edini in nikomur odgovorni gospodar vsega tega le župnik. Prav zvita je torej ponudba gospoda župnika: jaz dam grunt, vi pa dajte vse drugo. Z drugimi besedami bi se reklo: jaz ne dam nič, vi dajte vse, kajti grunt ponuja le pod pogojem, da bo hiša na cerkev prepisana. Tako delajo duhovniki po celi Kranjski dežhli, ker jim je škof tako veleva. Na več krajih so že pred 3 leti
kmetje postavili na farovških tleh take hiše, toda danes vidimo kmete v večnih prepirih s fajmoštrom. Kmetje bi radi stavbo vpora-bili za to kar je vsem, celi občini na korist, fajmošter jih pa ozmerja, češ da nimajo pri cerkveni hiši ničesar govoriti. Ti katoliški domovi so marsikje prazni in fajmoštri izobešajo svoje mašne plašče v nje, da tam nemoteno plesnijo. Zato bodimo kmetje previdni, zaupajmo sami sebi največ. Če gradimo hišo za naš denar, z našim teškim delom, naj bo tudi naša last na občino prepisana. Če ima g. župnik veselje v naši hiši izobraževati dekleta in fante, mi mu začasno vporabo dovolimo, dokler ne opazimo, da župnik ne izrablja sestanka za politične hujskarije in za osebno zdražbo med sosedi in vasmi. — Orli pa do zdaj še niso pokazali resnega dela, fajmoštri jih rabijo samo za to, da jim v procesijah v uniformah prazno parado delajo. Za to je pa škoda vsakega groša, ker božja čast ne obstoji v zunanjih paradah ampak v bogu dopadljivih dejanjih. Sicer so pa Orli menda telovadno društvo. Kdor cel dan sedi, ta naj zvečer telovadi, mi moramo parcel dan trdo delati na njivah in v planini, mi se tam dosti natelovadimo in nimamo prav nič krivih hrbtov.
Nekaj se pripoveduje, da bo imel pri občinskih volitvah v Zg. Tuhinji župnik svojega tihega kandidata za županski stolec. Pazimo, bodimo oprezni, župnik na tihem išče molčeče osebe, ki naj bi delala farovško politiko v občinski upravi. Mi Tuhinjski kmetje smo gospodarji v občini, mi plačujemo občinske doklade, mi bomo postavili na čelo občine t ike može, ki uporabijo doklade za šolo in za naprave splošne koristi.
Zmage samostojnih kmrtov pri občinskih volitvah so zdaj na dnevnem redu. Klerikalci zdaj že mnogo let gospodarijo v deželi in nikdar še ni bilo tako slabo, skrbijo samo za svoje zvesto vdane ljudi, pa še za te so morali si na račun vseh davkoplačevalcev izposoditi 10 milijonov. Kmet bo od teh milijonov malo imel, pač pa mnogo klerikalna politika Krekova in Lovrenčičeva. Kmetje, kvišku glave, če dobite v svoje roke občine, dobite tudi deželo! Marsikje so klerikalci dogospodarili, ker je ljudstvo sprevidelo, da klerikalci gospodarijo nasilno, krivično, nepošteno, ker skrbijo iz skupnega denarja le za te osebe in ona podjetja, ki podpirajo farovško komando. Pri zadnjih volitvah so padle nekdaj čisto klerikalne občine Hotedrišca na Notranjskem in Mošnje na Gorenjskem v roke naprednih samostojnih kmetov. Ne se vdajati, če gre drugod, mora iti tudi na Tuhinjskem.
Prečitane časopise oddajte, da jih dobijo v roke vsi kmetje. Ne bojte se nikogar, tisti časi, ko ste pošiljali desetino na Kriško grajščino in ko ste se bližali farovžu trepetajoč s klobukom pod pazduho, tisti časi so že davno minnli. Na noge, kmet mora biti danes samostojen.
V	Špitaliču se župnik Mezeg z vsemi župljani prepira. Koliko tožb je že imel, koliko očitnih škandalov, ali ljubljanski škof se ne gane. Misli si: v gorah ga bodo že prenašali, v dolinah so ljudje že bolj odprte glave in bi mi ga še prvi dan spodili iz fare. Pa ta mož že tudi noče več poslušati državnih predpisov. Pred nekaj, tedni sta mu na kužni bolezni poginila dva prasca. Ne da bi kaj naznanil oblasti okrajnega glavarstva ali konjarju, kar pokopal jih je na svojem vrtu.
o Notranjske novice o
n Iz Dol. Logatca. Naši klerikalci se mrzlično pripravljajo na nove občinske volitve. Sestanek za sestankom se vrši v skrivnem »Tiugel - tangel Domu« in klerikalni agitatorji opravljajo že mesece dni »bogu dopadljivo delo«, da skušajo z nesramno lažjo ter podlim obrekovanjem in zabavljanjem preslepiti, oziroma pridobiti napredne volilce. Pretečeno nedeljo so sklicali v to svrho celo javen shod, na katerem ni bilo drugega slišati, kakor zabavljanje čez naprednjake in socijalne demokrate. Edini govornik, znani dr. Pegan, je pri tej priliki vpričo šoloobveznih otrok tako nesramno in žaljivo govoril o »šoma-štrihs da so se nad tem še celo nekateri klerikalci izgledavali. Res prava Stranka Ljudskih Sleparjev! Na eni strani vabi ali bolje rečeno, sili ljudi v svoj tabor, na drugi strani jim pa izpodkopuje ugled, ki ga uživajo med ljudstvom. Samo ob sebi umevno, je bila tudi vera zopet na vrsti. Seveda o tem ni hotel dr. Pegan svojim vo-lilcem ničesar omeniti — no, najbrže mu tudi ni bilo znano — da kandidira namreč v občinski zastop klerikalec, ki se je svoje dni jako nesramno o Mariji izrazil, za kar so' jiriče na razpolago, torej mož, ki bi zaslužil, da se ga izroči državnemu pravdni-štvu. Taki bogokletniki bodo torej v bodočem občinskem zastopu vedeli bolje in lepše varovati čast božjo, kakor pa naprednjaki, ki so dovolili tisoče za prezidavo občinske hiše v — župnišče, v katerem se sedaj mogočno šopiri dušni pastir, se-joč med svojimi župljani sovraštvo in prepir namesto miru in sloge'? — In če je že omenil dy. Pegan naprednega župana, ki je baje dal samo do svoje hiše in do hiš svojih prijateljev popraviti javno pot, zakaj g. govornik ni opozoril svojih volilcev na vse one klerikalne občinske zastope, ki sploh ne smejo ničesar storiti brez župnikovega dovoljenja in ki morajo tako plesati, kakor jim župnik gode? Sicer pa Do-lenjelogatčani sami dobro vemo, kaj imamo pričakovati od klerikalnih občinskih zastopnikov. Lep zgled se nam je nudil pri predzadnjih občinskih volitvah. Takrat so izvolili klerikalci moža, ki se tudi sedaj nahaja med klerikalnimi kandidati za občinski zastop in katerega so bila pred volitvam’ vsa polna usta, kaj bo vse storil za
blagor občine in v korist volilcev. Komaj pa je bila, razpisana služba občinskega sluge, je mož kot občinski zastopnik mahoma pozabil na vse prejšnje obljube, prosil za omenjeno službo ter tako prišel h — koritu. — Ali naj torej volimo v bodoči občinski zastop osebe, ki se iz svojih lastnih somišljenikov očitno norčujejo, obljubljajoč jim pred volitvami vse, potem pa jim pokažejo fige? Ali naj volimo v občinski zastop ljudi, ki imajo vero vedno na jeziku, potem so pa največji hinavci in nasprotniki svojega bližnjega'! Ali naj končno zastopajo koristi in blagor občine ljudje, o katerih se že sedaj ve, da niso v stanu samostojno misliti in ki bodo klečeplazili pred onim, ki bi imel oznanjati božjo besedo, mesto tega pa hujska in zabavlja proti naprednjakom, ki mu dajejo pri beri največ podpore? — Pošteno misleči in za blagor občine res vneti Logatčani ne bodo nikdar volili v občinski zastop takih ljudi, ker bi se s tem zagrešili proti svoji pameti in vesti! Napredni volilci bodo pa že vedeli storiti —» svojo dolžnost.
11	Iz Gor. Logatca. Pretečeno nedeljo jo minulo 200 let, odkar obstoji pri nas fara. Župljani so okrasili ta dan svoje hiše z zastavami. Le škoda, da je deževno vreme kazilo pomembno slavnost. Od vseh župnikov, kar jili je pastirovalo v naši fari, je pač ohranjen v najlepšem spominu blagi gosp. Bergant, ki je bil za nas res dušni pastir v pravem pomenu besede. Kakor znano, je prej gornjelogaška fara obsegala tudi Dol. Logatec, ki je pa v zadnjem času dobil samostojno faro.
Hotedršica. Pretečeni torek so se vršile pri nas občinske volitve. Občina je bila dosedaj v klerikalnih rokah. Dasi so delali klerikalci z največjim nasilstvom, da obdrže občino v svojih rokah, vendar je ostal njihov trud brezuspešen. Naprednjaki so si priborili sijajno zmago, v občinski odbor je bilo namreč izvoljenih 10 naprednjakov in samo 2 klerikalca. Vesela vest, da je padla klerikalna trdnjava, se je mahoma razširila po vsi občini in po bližnji okolici ter povzročila povsod veliko navdušenje.
n Vipava. Gasilno društvo v Vipavi je priredilo dne 1. oktobra 1911 plesno veselico z igro in šaljivim srečkanjem, ki je kljub slabemu vremenu dobro izpadla, za kar se imamo zahvaliti našim stalnim obiskovalcem, ki se niso ustrašili slabega vremena. Hvala jim! Nadalje se zahvaljujemo prvič za brezplačno napravo razsvetljave in drugič vsem onim, kateri so nam posodili potrebne predmete, kakor stolice, slike, obleko in drugo, potem igralcem in dekletom za pomoč pri prodajanju srečk m drugo; končno gosp. županu za prepustitev dvorane. Ker je ta prireditev vkljub slabemu vremenu dobro izpadla, priredi društvo dne 28. oktobra 1911, na dan sv. Simona in Juda, ko je v Vipavi velik tržni dan in ravno v soboto zopet, ples, pri katerem bode svirala godba iz Proseka. —
n Grahovo. V teku enega meseca je v naši občini že dvakrat gorelo. V torek je gorelo na Goričicah. Pogorel je Ulečku hlev, skedenj in kozolec. Zažgal je menda neki cestar, ki je ležal v plevniku.
Po slovenskih deželah
;• Sovodenj. Tukajšnje »Kmetijsko izobraževalno društvo« priredi veselico dne 22. oktobra t. i. s sodelovanjem igralnega odseka telovadnega društva »Sokola« v Cerknem. Veselica se bo vršila pri gosp. županu Val. Frelihu v Sovodnji ob 2. popoldne s sledečim sporedom: Igra, srečka-nje, ples ter prosa zabava. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina znaša za osebo 40 vinarjev, za ples 1 K.
p Od Sv. Križa pri Trstu. Naša vas pridela na tržaškem ozemlju največ vina. Dne 4. oktobra se je pričela trgatev, katera pa ni bila taka, kakor se je mislilo. Dolgotrajna suša in deloma tudi toča sta pro-vzročili, da imamo skoro polovico manj vina nego lani. Glede kakovosti se pa ne moremo pritoževati. Sladki »prosekar« se prodaja po 50—50 lv hektoliter. Imeli smo iz Kranjske in tudi iz Ljubljane že nekaj odjemalcev, a prave živahnosti ni. — Tukajšnje ljudstvo ima z obdelovanjem trt velike, stroške in mnogo napornega dela. Raklje, beke, gnoj, grozdje, vse je treba znositi, ker se do trt ne more z vozom. Mnogo stanejo tudi kopači in drugi delavci. Ubogi kmet! Vse to je krivo, da ima vino precej visoke cene. Sicer je pa Križan dobrodušen človek, da, časih še predober. On z veseljem postreže tujcu in je ponosen, ce ga kdo obišče. Celo vojaki, kadar so tu nastanjeni, ne morejo prehvaliti Kriške vasi. Ko odhajajo, se gredo zahvaljevat v gostilne in drugod za dobro in ceno postrežbo, kar se od vsake vasi ne more trditi. — Pa tudi v političnem oziru se naša vas odlikuje. Smelo trdimo, da v nobeni vasi tržaške okolice se toliko in tako raznovrstnih časopisov ne čita kakor pri nas. Zato se pa tudi Križani ne vsedejo na vsake limanice — in tako je prav! Le tako naprej!
■— "    ■
Po svetu
* Človeški nestvor. V vasi Lita na Rumunskem je povila neka kmetica otroka s tremi ušesi, štirimi rokami in štirimi nogami ; otrok je kmalu po porodu umrl. Po izjavi izvedencev zdravniška veda še ni poznala takega nestvora. Otroško truplo so pod nadzorstvom okrožnega zdravnika spravili v stekleni, s špiritom napolnjeni posodi in ga poslali naravnoslovnemu muzeju v Bukarešt. Ravnateljstvo muzeja je podarilo materi 100 cekinov.
* Sin umoril očeta. Iz Budimpešte poročajo:	Petdesetletni	mizar	Ljud. Jung,
oče šesterih otrok, je prišel v torek, kakor Po navadi, pijan domov. Ko je spal, ga je 171etni sin Josip ustrelil in se potem sam javil policiji, kateri je dejal, da je namenoma izvršil krvavi čin, ker je bil oče pijanec in je vedno grdo ravnal z družino.
* Svinja obžrla dete. V Joliovi pri Bosenki Dubici je kmetica Marija Vikalo po opravkih odšla iz hiše. Ko se je pa vrnila, je našla zibelko, v kateri je bilo njeno šestmesečno dete, prevrnjeno, poleg pa Svinjo, ki je žrla otroka in mu že odgriznila obe nogi in eno roko. Dete je na poškodbah umrlo, proti materi je pa uvedeno bazensko postopanje.
* Očeta, mater in dve sestri je zastrupila v Novem Orleanu ena najlepših on-dotnili deklet. Ko so jo' prijeli, je bila popolnoma mirna ter je rekla, da ji je vseeno, kaj pride. Že pred enim letom so do-sle na policijo ovadbe, katerim se pa ni verjelo. Ena izmed njenih sester, ki je bila sedaj zastrupljena, je tedaj policiji izja-vda, da se bo umorila, ako' bodo aretovali esumljenko. Morilka je tudi kradla v lekarnah zdravila in strupe.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto,'dne 7. oktobra 1911. Trst:	85,	47,	90,	14,	30.
Line:	57,	18,	35,	50,	41.
Dvignjene v sredo, dne 11. oktobra 1911. Praga:	78,	‘26,	13,	50,	74.
v •
Zaradi bolezni se proda iz proste roke 2 minuti od železniške fpostaje in premogokopne kolonije oddaljeno .'.
poslopje
v katerem se nahaja že 6 let uvedena gostilna ter trgovina z mešanim blagom, trafika in pekarska peč. Poslop;e je novo sezidano in ima zraven še tudi hlev, novo kegljišče, ledenico in čebelnjak. — Polovico kupnine je plačati takoj, polovica ostane vknjižena. Naslov pove upravništvo Sl. Doma. 86
Za živinorejce
s^lporo^a
klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, pluid za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encian i. t. d.
„ADRIJA“
diogaiija, kcnces. prodaja zdravilnih zelišč in strupov za Jovske in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto.
1 posojilnica in
■ hranilnica v jllloravčah
obrestuje hranilne vloge po
S 4-75 °/„
g| ------ in	daje posojila po —-
■	6°/n
BH	/°
■acin Uraduje v lastnem .Zadružnem domu, S2S—vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako BI1IBSIUI sredo od 4 do 6 ure. 51
BBBBB HIHBBHBBBHBBBBBB
Ufj I in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, lili! bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije [p®- SLADIN,
IfiHilin 1 to je dr. pl. Trnk6ciyja
lUIuVJIS ! sladni čaj.-tm
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .’. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .’.
Lekarna pl. Trak6cEy
v Ljubljani zraven rotovža.
10 zapovedi
za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna v Srednjih Gameljnih pisarna v Ljubljani na Resljevi cesti 2.
priporoča svojo izborno :: :: zarezano strešno :: :: :: :: (falc) in zidno ::	::
:■ na stroj ■: s- v vsaki ■: :■ množini. ■:
Nihče se še sil pokesal,
■
■ ■
k! je kupil pri menil.-.
namreč mnoga pismena iriznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši.
Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d.
A. RASBERGER,
Ljubljana, Sodna ul. S.
(Zraven c. kr. sodnije.)
Irm cene v Ljubljani
1 kg govejega mesa i. vrste
II.
111
„ telečjega mesa...................
„ prašičjega mesa (svežega) .
„ (prekajenega)
„ koštrunovega mesa . . .
„ jagnjetovega mesa .... „ kozllčevega mesa ....
kg masla...........................
„ masla surovega...................
„ masti prašičje...................
„ slanine (Špeha) sveže . . . „ slanine prekajene ....
„ sala.............................
„ surov, margarinskega masla „ kuhan, margarinskega masla
1 jajce............................  •
1 l mleka.............................
„ posnetega...................
smetane 3ladke..................
„ kisle......................
1 kg medu.............................
1 „ čajnega surovega masla .	.
1 piščanec............................
1 golob...............................
1 raca............................
1 gos.................................
1 kapun ..............................
1 puran.....................
100 kg pšenične moke št
100..........................
100
100	„	„	,,	,,
100	„	,,	,»	i,
100	„	„	ti	n
100	I%	»>	»I	»I
100	„	i,	ii	n
100 100 100 100 100 1
Cena
od K h
0	.	.
1	.	.
„2	.	.
„	.»	»»	3	.	.
4
n	•»	»»	^
n	a	n	^
„	»	n	n	•
7	.
M	1»	II	‘	'
  8 .
koruzne moke . . . ajdove moke .	.	.	.	I
ajdove moke .... 11 ržene moke ....
do
K I h
80 60 40 70 44 80 50 60 80 60 40 16 80 901 901
90
08
20
8
80
40
36
00
48
80
50
■3
(O M
l fižola . graha feče . kaše . ričeta .
1 1 l 1
100 kg pšenice.
rži
ječmena . . .
ovsa...............
ajde...............
prosa belega .	.
„ navadnega koruze, nove . . krompirja . . .
100 100 100 100 100 100 100 100
Lasni trg
Cena trdemu lesu 9*50 do 10 K. Cena mehkemu les 8 do 8'50 K.
TrQ za sono slamo, in steljo
Na trgu je bilo
voz sena ...................
„ slame...................
„ stelje..................
detelja.................
00 92 |l 72
00
OOP
09	j
10
90 !l 60 60 40 50 20
46 401| 40 24 22
20 60 9 50
00
10
50
40
50
ID
Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 82&.406.	Telefon štev. 185.
i® i ®©	s	1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani r
v lastnem zadružnem domu
v lastnem
zadružnem isr domu
r9}YZ*
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. KMr upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev, nm
Obrestuje hranilne vloge po 4/2%
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pl a Suj e posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga.
Stanje tonili vlos ml kron 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po 574% s 72% na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak
drugi načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—4.