DOBER DAN, NAŠ OBČAN
Odkrita beseda zrno najde
»Krajani se med seboj premalo poznamo, zato bi morali priprav-ljati vei kakih srečanj, akcij. O tem sem razmišljal, ko smo poma-gali urejati Park 88 dreves na-sproti vojaSnice Maršala Tita, ko se je vabilu odzvalo veliko ljudi; želja, da bi se še vedkrat srečevali, je kar visela v zraku,« je dejal Radko RadovanoviC-Stritof, do-ma v krajevni skupnosti Nove Po-ljane, sicer pa zaposlen pri zavo-du izgradnjo Ljubljane, kjer dela kot ekOnom in kurir.
To je eden tistih mladeničev, ki ga zanima vse, kar se dogaja okrog njega. Ni mu vseeno, kakš-na prihodnost se piše njegovi de-lovni organizaciji in je zato tudi zelo delaven v sekretariatu ZK osnovne organizacije, četudi je tam šele kratek čas.
»V krogih članov ZK se je treba posebej odkrito pogovarjati, kajti le na ta način bomo odpravljali napake. Pri nas zdaj govorimo, da bi združili skupne službe vseh še-stih organizacij združenega dela v našem zavodu, da bi imeli večji pregled nad denarjem in da bi po-cenili administracijo,« je zavzeto razlagal in nadaljeval, da se »v gradbeništvu ne cedita med in mleko pa si bo zavod moral iskati delo«
- Kaj vas moti v vaši krajevni skupnosti?
»Žanemariena pročelja hiS, po-
teptane zelenice in pregost pro-met«
V poprejšnji krajevni skupnosti Poljane je bil Radko Radovano-vič član komisije za ureditev oko-lja. Zato ni čudno, da vidi okrog sebe vso nesnago, ki jo nevzgoje-ni ljudje povefiujejo iz dneva v dan.
»Ljubljanica je pravcato zrcalo našega odnosa do narave in oko-lja. Samo pomislite, kaj vse plava po njej in kolikokrat smo priče žalostnemu poginu rib,« se je ra-zburjal.
Ko je govoril o svojem delu pri civilni zaščiti, je bil malce slabr
volje. Menil je, da so ljudje še pre-malo osveščeni, da se premalo za-vedajo, kako hudo bi bilo, če bi nas prizadela kaka katastrofa. Vendar je takoj zatem dodal, da pa vseeno upa, da bi se mnogi izkazali, ko bi šlo zares.
Pred služenjem vojaškega roka je bil pomočnik sekretarja krajev-ne mladinske organizacije.
»Tedaj nas je delalo nekaj zag-nanih mladincev, med drugim smo imeli najboljšo pohodno eno-to v občini. Zdaj smo se nekako raztepli in želim, da bi mladinsko organizacijo spet postavili na no-ge, kajti zdaj je skorajda ni čutiti,« jo je pograjal.
- Kako gledate na to, da sta na Poljanah   nastali   dve   krajevni skupnosti?
»To je bila odlična zamisel, saj se je krajevna skupnost zdaj bolj približala ljudem in ljudje so bolj obveščeni.«
-  Kako menite, naj bi poživili mladinsko organizacijo?
»S športno aktivnostjo, saj je blizu park Kodeljevo, z raznirrri akcijami, krožki, debatnimi ve-čeri.«
- Kakšni pa so vaši osebni na-črti?
»Rad bi končal papirniško šolo, si uredil stanovanje,« je dejal za konec in pohitel na delo, ki ga iad opravlja, četudi ni po njegovem okusu.                                   A. A.