Maršal Tito
je govoril v Skoplju na velikem mitingu ob proslavi petletnice
Ljudske Republike Makedonije
,,Mislim, da nima nihče pravice od nas zahtevati, da delamo avanture..."
Na veBkem miiingti r Skoplfti je povedal tovarii Tito nad 350.000 zbranim Ifndem v srednjem in končnem delu govora med drugim sledeče:
Tovarlši in tovarišlce, v čem }e bl-stvo nacionalnega vpraSanJa pri nas? Naši narodi, šest naših ljndsklh repub* Uk, so se zdrnžili prostovoljno po kon-cu vojne, še v časn vo]ne pa so s svojo krvjo gradili to enotnost. Seveda pa ne bi bilo dovolj samo deklarirati, da so naši narodi, ˇ prvi vrsti pa tudi makedonski narod, naciosalno osvobo« Jenl in enakopravni, temveč je bilo tre-ba to tudi v praksi dokazati. Bistvo.pra-vilnega reševanja nadonalnega vpraša-nja je v tem, da ima vsak narod po-sebej popolno pravico, da se vodi sara. Zavračamo teorijo o vladajočem naro-du, pa naj bo katera izmed naših na-rodnosti še toliko večja oT tistlh v naj-manjših republikah. Zavračamo pojera vladajočega naioda kot nemarksističen In neleninističen. Blstvo pravilnega re-ftševanja nacionalnega vpraSanja Je ˇ Ktem, da vsak narod vse svoje sile — flzične, dubovne in materialne — izko-rišča v prvi vrstl sam za dvlganje svo-je blagiuje. V tem pravilnem socialistič-nem načinu reševanja naclonalnega vprašanja pri nas smo šli tako daleč, da smo z našo ustavo zagotovili, danes pa to tudi z delom uresničujemo, da naj naprednejše republike v naši državi, Slo-venija, Srbija in Hrvatska materialno poraagajo   bolj   zaostalim   republikam.
Če bi bili mi pojmovali, kakor to de-lajo v nekaterih državah na Vzhodu, da pomeni zedinjenje samo zemljepisni po-jem, in če bi blli dopustili, da bi obsto-jala gospodarska neenakopravnost mcd posameznimi republikami in narodl, po-tem bi bila ta naša država zgrajena kot papirnat stolp. Ner mi ne gremo in no-čemo iti po tej poti. Narodi Jugoslavije ljodo dajali po svojih predstavnikih še napre) vsakemu narodu tisto, kar mu je potrebno, da bi se mogel razvijati, fr.cx je gospodarski, kulturni in ostali razvoj posameznega naroda velikanske koristi za vso našo sociallstično domovino Ju-goslavijo.
KaJ pa govore danes bolgarski šovi-nistf  iz bolgarske Komunistične  partije?
Da bi našli izgovor za svojo naciona-Hstično politiko, so razglaslli nas za kapitalistično, sebe pa za soclalistično državo. Izmislili so slr da je Jugosla-vija — po njihovi resoludji in po njl-hovih kominformovskih možganih — pre-Šla v imperialistični tabor. Na podlagl tega so vrgli oko na Makedonijo. Ra-zumljivo je, da Je to račun brez krč-marja. Tako govore zato, ker mislijo, da makedonski narod nima pravice od-ločati, marvef da imajo to pravico reso-ludja Informbiroja in razni judinovci iz Bukarešte   ter  njihovi   čjanki.
Toda v tem se bodo zmotili. To pa, kar danes govore, da makedonski jezik, ki ga Makedonci stalno izpopolnjujejo, ni noben jezik, je najbolj podla kleveta, ki so jo vrgli na makedonski narod. Zanikajo, da obstaja makedonski jezik. Danes to vztrajno trdijo tudi v svojih resolacljah in v svoji propagandi. Pra-vijo, da obstaja samo bolgarski narod fn nič več, makedonski jezik pa da Je samo raalo drngačen dialekt. Mi pa pra-vimo in ostanemo pri tem. kar ie ma-kedonski narod do sedaj že potrdil, da Makedonci ne bodo odstopili od svoje nacionalnosti in ne bodo dovolili, da bi jih kdo ovlral pri izpopolnjevanju in dviganju njihove kulture na višjo stop-n)o. pri izpopolnjevanju njihovega je-zika.
Poglejmo sedaj dalje, kakšen 1e po-ložaj Makedoncev v Pirinski Makedo-nlji. Izgubiii so vse tisto, kar so bili dobili ali kar bi bili morall dobiti po blejskem sporazumn. Učiteiji Makedon-ci iz Vardarske Makedonije so izgnani, makedonske knjigarne so zaprte, knjige v makedonskem jeziku pa so zaplenje-ne in vsako življenje makedonskega aa-roda je onemogočeno. Skratka, bolgar-ski voditelji so začeli igrati nevarno igro s tem, da so ustanovili v Sofiji ne-kako novo makedonsko zvezo, ki zelo spominja na nekdanje makedonstvuju-šLe, ki so bili v službi Borisa, — za za-tiranje ne samo Makedoncev v Piriaski Makedoniji, temveč tudl naprednih Bol-garov in za pošiljanje raznih atentator-
jev za razne nmazane posle. Ce mtsHIo, da bodo neka) dosegli po raznih revnih zvezah, kjer igra glavBo vlogo, kot se mi zdi, pop Tomov, največjl nasprotnik nove Jugoslavije, ki ]e za kokošje be-dro prodal svojo nadonalno zavest, — se kruto motijo. Jaz mislim, da make-donski narod s tem človekom ni niL izgubil, bolgarski pa nič pridobU. Ta pop Tomov nosi danes glavno zastavo borbe proti ljudski republiki Makedo-nijl, protl Jugoslavijl v celoti On ln mnogi drngi popi Tomovl, ki so tam, ne bodo mogli obrniti nazaj kolesa zgo-dovine, ker je že v močnem zaletu na-prej in nič ne more več preprečiti ma-kedonskemu  narodu,  da  ne bi  v  polni
nizko so padB nekateri rodSni IJndte Konmnistične partije Grčije. Mezd. tova-riži, sta poloiaj t Gr«ji in osvobodUna boTba grškega ljudstva tako globoko pri srcn, da ne morem govoritl o ozadjn vsega tega, o tem, kaj in kdo vse dela ln ravna, da bi čimbolf oblattl novo Jo-goslavijo in likvidiral grško gibanje. Nekega dne, tn npamo, da ta dan nl daleč, se bo to razkrilo. Grškl Toditel)! Komtmistiene partlje morajo vedett da mi samo iz obzimosti do gTšlcega osvo-bodilnega glbaoja — onitoprav gotovo dobro vedo — ne moremo navajati stvarl, ki v nobenem primera ne bi pokazale "v lepi tuči nitl Zaharladesa nili vseh drn-gih. (Pkekanje.) Borba, kl jo vodi grSko
meri uresničil svojo vellko zamisel, da bl zgradil državo v pravo sodallstično republiko v zvezi z drugiml ljudskimi republikami Jugoslavije, in neutnitfno delal na tem, da bo makedonskl narod kot tak zedinjen. Ta misel mora bltl vo-dilna misel vseh Makedoncev. Make-donci tu jo morajo gojiti ne glede na vse kleveie, ki jih danes mečejo nanje. (Močno   in   dolgo  pritrjevanje.)
Sedaj bl vam, t< variši in tovarišice, hotel povedati nekaj besed o Makedon-cih v Egejski Makedoniji. Nerad govo-rim o vprašanju Makedoncev v Egejskl Makedoniji danes, ko se bori grški na-rod za svobodo in mora bili enoten tudi v  bratstva   z Makedonci.
Toda tisto, kar se dogaja v oajno-vejšem času, obrekovanja, ki jih me-čejo tudi voditelji Komunistične par-tije Grčije na novo Jugoslavijo in ljud-sko republiko Makedonijo, me silijo, da bom povedal nekaj besed tndi o tem.
Grško ljudstvo vodi junaško borbo za svojo socialno ln nacionalno osvobo-ditev, za ustvaritev boljše, naprednej-še, demokratične Grčije. Njegova ne-srefa je v tem, da vsi tisti, ki danes obrekujejo Jugoslavi^o, nočejo podpreti te junaške borbe grškega naroda. Na-sprotno, delajo podlo in zakulisno z vse-mi silami na to, da bi zadušili osvobo-dilno borbo grškega ljudstva. Tega ne delajo od strani, marveč po voditeljih Komunistične partije Grfije. Kleveta Centralnega komiteja Komunistične par-tije Grčije, ki jo |e včeraj ali predvče-rajšnjim prenesla radijska postaja »Svo-bodna Grčija« proti nam, dokazuje, kako
IJudstvo, zahteva od nast da imamo nsta zaprta. Prišel pa bo dan, ko bo tako grški kakor makedonski narod in ves svet vedel, kdo danes tam dela za likvidacijo grškega narodno-osvobodil-nega  gibanja. (Ploskainje.)
Kar zadeva odnos voditeljev Kornn-nistične partije GrCije do Makedoncev v Egejski Makedoniji, je ta odnos po dobrem odnosn bolgarskih komunistic-nih voditeljev do Makedoncev v Pirin-ski Makedoniji. Je pa še tollko huj^i, da ne verao, za čigav račan danes tam najbolj napredni makedonski Ijudje pla-čujejo tudi s svojimi življenji zvestobo svojemu   nacionalnema   prepričanju.
Voditelji Komunistične partije Grčite maskirajo svoja podla nemarksistična dejanja s potrebo borbe proti grškira monarhofašistom. Kaj pa lahko, tovariši, bolj dvigne ljudstvo v borbo kakor pra-vilen odnos do ljudstva, pravllen odnos komunistov in tistih, ki vodijo gibanje, do ljudstva? Naša glavna in najvecja moč je bila prav v tem, ker je bilo naše osvobodilno gibanje pravilno po-stavljeno, ker je bil naš odnos do ljud-stva pravilen in ker Je vsak naš kmet ˇsak pošten državljan naše države, gle-dal našega borca, partizana in pozneje vojaka naše ljudske annade kot svojega borca, kot borca, ki se bori zanj !n zase. Ravnanje s siio in puškinim kopi-tom ter drugimi podobnimi sredstvi v revolucionarni borbi ne more dvigniti soclalistične revolucionarne zavesti prl nobenem, pa tudi pri komunistib ne. Ta metoda }e napačna in nevredna komu-nista,
Griki komnnlstl irfso faneH In nhnajo prarUnega staliSča v makedonskem vpra-šanju. Dokaz Je todi to, da v nJihoTl armadl, v kateri }e večji del Makedon-cev, Makedonci niso mogli blti niti viš)i oficlrji, ni« drugl voditelji. Danes pa mečejo lz L]«dske hronte celo tiste, ki so zares zastopali teinje ln bili Izroljeni po makedonskem narodn v Egejski Ma-kedonlji. Na osvobojenem ozeralju Grčl-je ni šol v makedonskem Jeziku- Toliko o tem »emarksističneni in neleninlstič-oem staHščn tovarlšev lz grške Komn-nistične partije do Makedoncev r Gičiji, k}er   danes teče krt pioti  iašistom.
Tovariži in tovarišice! Gonja, kl \o ˇodijo proti naši državi, Je dobila sedaj 8e en izmišljen povod za klevetanje Jn-goslavije, in sicer s tem, da pripore-dnjejo, da smo odprli mejo monarhofa-šistom tn jim omogoČfli udarec v hrbet demokratlčni armadl Preprlčan sem, da so tu med vami Makedonci, Ijudje, kl 8O na svoje o^i labko videli, kako stoji stvar na meft To ste lahko videli tudi na 400 ranjencih demokratične armade, ki so prešli našo mejo in ta naleteli na najprisrčnejši sprejem naših ljndi in do-bili vse, fcar Je potrebno ljodem, ki so dall vse za svobodo in za boljši Jntrišnji don svojega   naroda.   fMočao  pritrjeva-
Ce )e torej kdo prekoraS! mejo, po-tera so bfll to ranjenci in izmuteaii borcl demokrati&ne armade, ki so še danes prl nas, ka]tl mednarodni poloiaj nam &e dopašča, da bl storili kaj drngega, kot smo siorlli: da jlra damo zatočišče in vse, kar je potrebno, da se bodo okreplli. Za njlb smo lahko storili samo toliko, ln Jaz mislim, da nlma nikdo pravice, da bi nam o^ital, da smo premalo sto-rffiL Jaz mislim, da nima nibče pravice zahtevati od nas, da delamo avantare, kot M to morda kdo želel, in sicer samo od nas, — ln da napravimo neka), kar bi privedlo do kakih mednarodnih za-plefljajev. Bajka o prehod« monarhofa-Sistov čez mejo pomeni navadno nte-tanje peska v očl množicam vsega sve-ta, da bi se zakrinkali nmazani načrtl o Kkridactji demokratičnega gibanja v GrfijL To nai vedo vsi tisti, ki blatljo Jugoslavijo, ia vedo naj, da jim ne bo ospelo, da bi )o mnazali, ker z de-janji dokazuje svojo visoko internacio-nalistično zavest, ker trduo vodi svojo znnanjo politiko in si ne da sngerirati od nikogar. (Pritrjevajije in varklikanje Titu m Partiji.)
TorariSi in tovarlšlce, sedaj bi vam hotel povedati nekaj besed o odnosih z našiini sosednimi državaml. Moram govoriti o tem danes tn pred vami za-radi tega, ker tudi Makedoni|a meji na tri države, govoriti moram o tem zaradi tega, k«r mora makedonski narod ve-deti, da skupaj s čnvarji naše nove so-cialistične Jugoslavije, z našo annado in drugimi organi varnostl naše države tudi on budno čuva srečo svoje države, svoje Ljadske repnblike Makedonije pred vse* mj oviramf njegovega mirnega razvoja. Tu hočem poudarlti, da čuvajo in bodo čuvali makedonski narod ln njegovo ljndsko republiko, njegovo socialistično graditev in miren razvoj vsi naši narodi do zadnje kaplje krvi. Vsakdo mora ve-deti, tako v naši državi kakor izven nje — da makedonski narod ni osam-Ijen. Vsi tisti pa, ki bi poskušali tukaj kaliti, — taki poskusi s pomočjo raznih terorističnih in drugih dejanj so že bili — raorajo vedeti, da so minili tisti casi iz stare Jugoslavije, ko so včasih zares bili pogoji za kaljenje, kjer je bil na-rod zasužnjen in nezadovoljen. Danes je makedonski narod v naši državi svo-boden In to svobodo mora braniti in jo bo  branil  pred  vsakim.   fPritrjevanje.)
Ce bodo, tovariši in tovarišice, prišli k vam kaki ljudje iz sosednih držav, iz Bolgarije, Gičije in Albanije in skušali omajali vaše vrste ter vam praviti, kak.o pri njib tečeta med in mleko, kako pri njih vse cvete, jih vprašajte: »Kaj so napravili in kje sta med in mleko, kaj iraajo, kaj je Pirinska Makedonija dobila v domovinsko-frontovski Bolga-riji do resolucije (ker po resoluciji tudi od tistega, kar so bili dobili, ni nič ostalo)? Mi pa vemo, kaj so dobili. V dveletnem planu Bolgarije je bilo dolo-čeno, da bodo v Pirinski Makedoniji zgradili tri električne centrale, ali bolje rečeno, centralice, dve po 700 kw in eno 2300 kw. Zgrajena pa je bila samo ena 700 kw, drugi dve pa ne. Vi tu pa ste dali v pogon sedaj eno 6000 kw, skoraj
desetkrat mo&nejšo od fitste, ki so fo oni napravlll, da ne govorimo o številnih dmgih vaših tovarnab In velikanskih centralah, ki so zgrajene in ki se grade in ki bodo še zgrajene. Kaj so storili za makedonskl narod v Pirinski Makedoniji in kako se torej izraža ta Ijnbezen vo-dilnih bolgarskih komonistov, ki bnajo polna nsta skrbi xa ljudstvo v Pirinsfci Makedoniji. V čemt prihaja do izraza ta njihova skrb, odkod in kje so razlogi, ki omogočajo. da bl ta narod postal go-spodarsko močnejSi in kultnmo bolj rarvit? Ni jlh, tovariši, in vse, kar go-vore in pišejo, Je gola propaganda za izvoz v vašo Ljudsko republiko Make-donijo in za notranjo uporabo, prera-čnnana na to, da bi zavedla i narod v Pirioski Makedoniji i bolgarskl narod. (Ploskanje.)
Prav tako Je stvar z Albanijo. Alba-ni}a danes strada. Vprašajte albanskega kmeta: Imate kruh? Albanski vojaki in oficirji nosijo še danes naše unifonne, ki smo jih jim dali zastonj, pa tudi te nniforme so že slabe in ne bodo }th dolgo imeli. Albanski kmetje se često vprašnjejo: »Pa dobro, prej smo faneli, kakor pravite, trockistični krah, vendar smo bili siti, sedaj pa tega vašega socia-Mstlčnega kruha ne vidimo.«  (Smeh).
Toda niti albanski niti b<rfgarski na-rod kakor tudj. ne naši narodd in narodl dnagib držav ne bodo dovolili, da bi jih zavedll z golo propagando. Na to pro-pagando Jim odgovorite: Pridite k nam, poglejte, pa boste videli, v kateri državi gredo bitreje ˇ socializem, ali pri vas, ali pri nas. Seveda v socializem ni mo-goče korakati, če se ne grade tovarne, Sole, glmnazije, nniverze itd. Socializem so, racen ljudske oblasti, stroji, nidniki, dobro zgrajene ceste, z eno besedo vt-soka industrializacija in elektrifikacija. In tega oni nimajo, pa tudi ne ustvar-Jajo, mi pa ustvarjamo in tudi ustvarili bomo. Mi se ne veselimo nad tem, česar oni nimajo, nam je žal, ker na primer tega nima bolgarsko ljudstvo in mi smo z dejanji dokazali, da mn željmo poma-gati ter smo mu pomagali.
Misllm, da bo nekoč vendar prišel Cas, ko bo bolgarsko ljudstvo šlo preko teh nizkotnib in nesramnih klevet »n nam lahko prožilo ter stisnilo bratsko roko, mi pa mu bomo pomagall, da bomo sknpno odstranili vse tisto, kar so danes posamezniki postavili kot zapreko za ustvaritev in ohranitev bratskih odnosov. Prav tako je danes tudi z Albanijo. Pri-šel bo čas, ko bosta labko albanski kmet in albanski delavec znova odkrlto go-vorila o tem, da so jima v resnici naj-bližji narodi Jugoslavije, ker so pri njih videli edlno in narvečjo pomoč. (Odo-bravanje).
Kakšni pa so naši odnosi z dnigimi državami ljudske demokracije? Resoln-cija Informbiroja in nezaslišana lažniva kampanja, ki jo vsak dan vodijo proti naši državi, sta dovedli do razvoja šovi-nističnih strasti tako v Romuniji kakor tudi na Madžarskem. Ne smete misliti, da se na Madžarskem in v Romuniji niso našli vodilni komunisti, ki že precej Jasno šepetajo — ker sta njihovi državi »socialistični«, Jugoslavija pa baje »ka-pitalistična«, da bi bilo mogoče nekaj od Jugoslavije odtrgati. V njihovih glavah se že motajo nacionalne šovini-stične ambicije proti naši državi. Pre-pričan sem, da narodi teh držav nlmajo nič skupnega z ambicijami teh megalo-manskih voditeljev, ki so izgubili vsak pojem socialistične poštenosti in mo-rale. Pa tudi odnosi s temi državami so danes taki, da ni mogoče reči, da so \o odnosi med državami, ki grade socia-lizem. Na našj strani, tovariši in tova-rišice, ni tu nikake krivde. Mi smo tudi z največjimi žrtvami skušali, da bi ustvarili z narodi teh držav, pa tndi z njihovimi vladami, najbližje in najtes-nejše odnose. Toda nekomu je bilo do <ega, da nam je te odnose zmešal. Po-znamo glavne povzročitelje vsega tega, toda ne glede na vse klevete bodo lahko naša država oziroma delovni ljudje naše države, kj danes s tako nczaslišanim poletoin, s toliko požrtvovalnostjo gra-dijo svojo srečnejšo bodočnost, prepre-čili vse poizknse, ki bi jih ti različni megalomani, ki delajo račun brez krč-marja, storili, da bi jim oviraJi mirno delo.
Narode oaše države, ki so že v de-janjih videli, kaj  pomeni socializem,  ki
(Se nadaljuje na 2. 6trani)
Naše delo
Govor maršala Tita v Skoplju
(Nadaljevanje s 1. stranl)
r dejanjih vidijo, kaj pomeni graditev socializina. ne bo mo,]la nikdar nobcna sila, od koder koli bi prišla, odvmiti s le poti, niti jih ne bo moglo oraajati ali prestračiti. da ne bi trdno stali za svo-bodo, nedotakljivost in neodvisnost svoje socialistifne domovlne. fMočno in dolgo-trajno  odobravanje.)
Danes narii vse te države poSlljaJo provokalorje ln teroriste. Seveda jih nala državna varnost pošilja tja, kamor je treba, in to zelo hitro. Vendar je stvar vsega ljudstva, da onemogoči vse take elemente, ne glede odkod priha-jajo, ker je edino, teprav nestvarno upanfe *eh različnib »planerjev« v tem, da bi znotraj zasejalj razdor in ustvarili neko žart^če, s katerim bi pozneje lahlto mžili našo ijudsko enotnost in pri-dobitve   naše  velike  osvobodilne borbe.
Tovariši in tovarišice Makedoncii Varujie bratstvo in enotnost, varujte enotnost ljudstva kot puntico očesa, ker je to poroštvo zgraditve socializma in lepše  ter   srečnejše prihodnostL
Na koncu, lovarlšl Jn tovarišice, vam bom povedal nekaf bcsed o graditvi naše države. Postavili smo si nalogo, izpoJnitev petletnega piana. Plan ima velikanski obseg. Najtežja leta oo že za nami fn izpolnill smo pol plana kljtib vsem oviram. Nočem reči, da bo Slo sedaj vse popolnoma lahko. Ne, še bo težko, toda najtelje je za nami, pri-hodnja (eta pa bodo že lažja, kot so ta.
Toda uspehi, ki smo jih dosegli, nam ne smejo zmašati nJave, ne smejo biti povod, da bi bilt oholi in se trkali n» prsa, da lahko slorlmo to samo mi ter da bi podcenjevali drujje narode, kajtl trkanje na prsa je lastnost nacioaalistov, ne pa naprednih socialističaih držav-IJanov.
Ne glede na to, kakšne uspebe b' dosegli, nam ti uspebi ne smejo io ne morejo zmešali glave. Vedeti moramo eno: vsak narod, ki ga pravilno vodijo, ki mu je omogočeno, da vsestransko razvije vse svoje ustvarjalne sile, Je sposoben ustvariti čuda. To ne velja danes samo za naše narode.
Seveda so naši carodi ustvarlli veli-častno delo, ustvarill so bratstvo io enot-Dost. laže |e tam, kjer ]e ena narodaost, kjer ni nacionalnega vprašanja. Zato je treba tam, kjer je kot pri nas več na-rodov, delati zelo trezno in zelo paz-ljivo, apoštevajot vse značilnosti po-sarneznih narodov. Mi smo vse to pre-bredll, rat smo vse to rešili. Nadaljujrao
to pol fn uspelo nam bo vse, kar smo si postavili kot nalogo.
ToreJ ne sme bfti vrtoglavice zaradi uspehov, temvef se moramo še močneje loliti dela. izpolnjevanja nalog, ki stoje pred nami, in mi bomo ne le samo lz-vrSili pelletni plan, temvec dokončno postavili močne temelje naši socialisiifni domovini. (Odobravanje in vzkt kanje petletnemu   planu   ter  novi   Jugoslaviji).
Tovariši fn tovarišlce! Če danes pre-hodite nažo državo od Bitolja do Ma-ribora, boste videli, da )e vsa naša država vzdolž In počez veličastno grad-bišče. Videli boste, da danes na vsakem gradbišču miado In staro dela z ožar-jenlmi llci, prostovoljno in z velikim navduSpnjem. In zakaj? Ker se zave-dajo, da delajo zase ter za nikogar dru-gega.
Izpolnlii moramo če prece) velikih nalog. Tisto, kar je bUo doslej zgrajeno in o čemer lahko vsak dan berete v tisku ter gledate s svojiml očml, neposredno ali na foiografijah, kaže, kaj so bi]i aaši narodl sposobni ustvarifi iz ni<". In kaj bodo na^i narodi srosobni napraviti ledaj, ko bodo imeli r ivolj industrlje, dovolj elektrlčnlb central. To nam tvd-kriva, de k&kLoega obsega se bo raz-viio bogastvo naše države, ki ga imamo v vsej Jugoslavlji, v vseh naSih l-epu-blikah ie neizmerno neodkritega, ko bo postalo prislopno, ko ga bodo lahko Ijtrdske množice, delovni Fjudje na$e države v polnem obsegu izkoriatal'. Naia socifllislifna drJava in p<»«ebe| Ijudska republika Makedonlja Ima ve-likanska bogastva, kl jih je treba samo spraviti na površjc, da jih bo moqlo ljudstvo srbio lzkorisčaii. NaSa socla-listlfna država tma vse možnost!, da po-stans ena ntijnaprednelših, iadustrijsko najboij razvilih in relativno najboga-tejfia država v Evropi.
Vedno moramo imeii pred oJroi, da }e zgraditev naše rirtave sedaj in v pri-hodnosti glavna nal»ga v«eh naših državlfanev, ter pojdino pognmno na-prej ne giede na to, kaj kdo govorl in kako naa klevetejo. N-sj cxlra\mo s« ntt oikogar, ampak *« ortlotno lotim« dda in konfni nspcih, p-vpoiaa zgradiiev socializma v naLf driav', d« bo izostal. (DolgotrajdK) odobrevajiie t»r p*o«k«nje).
Naj SJvt L]ndsfca rapaMika Makodo-dtmijal
Naj fivi FoderotlTDa ljndska repv-blika Juifoslav!}a!
   Na praznik republike
29. novembra, t.l. začne obratovati
del tovarne v Strnišču
Kam bo treba iti v frontno bri-gado...? je stalno ponavljajoče se vprašanje pri članih Osvobodilne jronte, ki imajo možnost vsaj zoč«^-nega sodelovanja v industrijski frontni brigadi.
Na to prašanje bi bilo mnogo od-govorov, saf je na področju Slove-nije veliko število obratov, ki potre-bujejo novo delovno silo. Ker pa je v sredini ptujskega polja v gradnji naj-večji objekt naše države, tovarna aluminija v Stmišču, imamo kratek odgovor: V Stmišču zbira Osvobo-dilna fronta v brigade Ijudi, ki bodo pomagali, da bo 29. november zgo-dovinski dan v začetku delnega obratovanja tovarne. NajsvečanejiH dan v ptujskem okraju bo na dan začetha polnega obmtovanja.
Mnogo dela bo še opravljenega, da bo v tovarno skoncentrirana ogromna količina električnega toka, ki je potreben z<x proizvodnjo a\u-minija. Hidrocentrala na Maribor-skem otoku bo gonilna žila dovod-nica, fci /i bo pomagal tudi premog iz velenjskega bazena zraven hidro-central nz Dravi v Vuzenici, pri Vuhredu in Ožboltu, Dravogradu in Fali.
Mnogo  delovnih   moči  bo  še  po-
trebnih na Strniiču, dokler bodo naprave za pridobivanje glinice iz boksita in naprave z« pridobiv®nje aluminije. iz giinice služi}e svojemu namem*, predno bo vrsta oeiikanikih zgrajenih objektov napolnjena s stroji. ManjŠi objekti, ki se gradijo zraven večjih, večinoma končanih, bodo ie potreb&vali pomoČ članov frontnih brigad zraven pomo$i raz-nih Zerjavov, ki se ne utrujajo, če-tavno so z delom pop&lnoma obre-menjeni.
Člani brigade, fei $e delajo v tem novem aluminifskem labirintu in novem življenjskem mravljišču s sta-novanjskimi blofci v sredini, dnevno vidijo, ka} nstvarfa znanje, volja in odloČnost del&vv.ih Ijudi, Jco nasta-jajo iz grmad materiala edinstvene zgradbe.
20, noverribra t. L bodo najborbe,-nejši delavd tovarne aluminija v Strnišču na velikem tovarniškem dimniku na vse strani zamahnili z zastavo socialistične Jugoslavije in vzkiiknili delovnemu Ijudstvu vsegi sveta: Praznik repubUke je praznik naše zmage nad slabostmi, ki so jvn podlegli podpisniki resolucije Inform-birofa in praznik zmage resnične graditve socializma.                B. V.   
   Razvoj kmetijsko obdelovalnih
zadrug bo toliko hitrejši, kolikor uspešnejša bo borba proti oviram
V svrho pridobitve čim tofnefSega pregleda stanja v KnieHtsko-obdeloval-oih zadrugah in ekonomijab se je vršila dne 30. fulija t. 1, na Okrajni zvezi kme-tijrvk^h zadrug v Ptujn konserersca pred-sednikov KOZ in upravnikov eVouomiJ v okraju. Konference sta se udeiežila ludi predslavnik CK KPS tov. Jakopič in predstavnica ObK KPS Maribor, tov. AitiiSek Pavla. Prisotna sta bila tudi org. sekretar OK KPS Ptuj tov. Mavser ter   predscdnik  OZKZ   tov.   EelSak.
Konferenco Je otvoril sekretar OZKZ tov. Kranjc, nakar je tov. Belšek v krat-kem nakazal ovfre, na kalere zadevajo zadruge pri svojcm delu v gospodarslteni in poJitičnem pogledu. Fnnkcionarji za-drug morajo budno zasledovati vse za-dmgam škodljive pojave, ki jih opažajo ler onemogočiti vse zlonamerne vplive Irven zadrug. Utrditl morajo zavest za-družnikov. V gospodarskem pogledu na} izrabijo Jzknšnjc siarejsih zadrug. V svo-jlh poročilih naj nakažejo probleme kapilaine  Lcgradnje, prehrane in ostalih
%Tjrašanj ter nakažejo pomoč, ki \\m Jo }e nudila OZKZ po svojlh lnstruklorjlh v strokoT?nera pogledu.
Predsedniki zadrug so nato poroiall o stanfu v zadrugah ter ngotovili, da velikokrat zadevajo prl upravnih ln go-spodarskih «stanoirah ter pri poedincih z odgovomo hmkcijo na nerazuraevanje ter  včasih na oCHno nasprolovanje.
Ko so oMirno rnzpravljall še o no-tran)fh problemih zadrug, so sprejeli sledeče sklepe:
1.   V koJlkor   niso   ohiinlce    pravilno razdeljene,   jih   bodo   pcnovno   razdelf.i po  novlh  vzornih pravilih.
2.   rzločili bodo iz  KOZ vse  thte, ki so podpisali pristopne  i/.jave, njih žene pa  ne. Zemlja  vseh  osJane v KOZ.
3.   PripravilJ   bodo    les    «a    kapitalno izgradnjo za  odvoz na  žago.
4.   Pregledali    bodo   kontrahažne    po-godbe in jib  realizirall.
5.   Plane  spomladanske     setve     bodo »prejeli  na sesianku   vseh   zadružnikov
in  lih   dostaviU do  9. avgusta   t. 1.   na OZKZ.
Konferencl Je dal zaklSučno bo«cl«» tov. Jakopič iz CK K*>S ter poudaril, (!a je treba vso Dozornost rosvetlli gosm>-darski ln pclitlfni utrditvi zadmg, ka-terim je poverjena veHUa n?;]oga sp^o-st'fve dclovn<» siT«, ki bo od.rIa v imia-strijo. Da zadružniki he bl nasedsli i^z nim lažem, parolam tn klev^tnm, ki ri\»-dujejo Htrjenosti zadrug, Jih naj funk-cionarjf dncvTio ohveSfnjo o poliUčnlh dotrodkih dotna fn po svetu.
Konferenca, ki je s svojim dclnm za nlrditev in napredek zsdrug do.kaz~.!a svojo nujnost, je bi'a s tem zalclju?ena.
Kn.   
   Fronta je tam, kjer se gradi
Ptujska frontna brigada izpolnjuje v Strnišču gradbene naloge
Od 11. julija t. 1. dalje izpolnju-jejo člani ptujske fzx>ntne brigade obvezo enamesečne delovne pomoči v Strnišču pri graditvi temeljev za pet novih delavsko-namežčenskih stanovanjskih blotkov.
Julijsko vročlno je preizkusila na svojih plečih večina bngadirjev te brigade, obrtnikov — članov in čla-nic OF, ki pripravljajo teren za b.e-toniranje temelj«v in kleti v Str-nišču. Mnogi moški so se razkomo-dili. Delajo v kratkih hlačah, brez srajc in bosi. Dekleta in žene so lahko oblečene. Nikdo se ne ozira na žejo. Večina se izogiba pitju vo-de, ko zmaonjka črne kave. Okoli stavbižča je posekano visoko drevje, zato ni cence. Sicer pa brigadirji-itak mnogo ne dajo na vse te zunanje vplive, ker se zatvedajo, da ze bodo po akciji vrnili na svoja delovna mesta, v obrate in na domove, k|er včasih pogrešajo piipekanje sonca.
Okrog stavbižča je nešteto vidnih znakov opravljenega dela. Ogromni kirpi grairnoza, mivke, zidne opeke in opažnega maleriala so že priprav-Ijeiii za zidavo. PrejSnj^ mirna goc.dna površina se je sprcraenila v delovno mravljišče, kjer u.stvarjajo mlajži in odrasli člani OF skupno s stalnimi deiavci in delavkami pod-jetja »Gradls« modema udobna sta-novanja, v katerih bodo preživljali čas oddiha i<n počitka ter veselega in lepega družinskega življenja r.e-Steti delavci m natneščencj naivečje tovarne v državi — Tovarne alumi-nija v StrniSču.
Avtomobili in vo^niki prevažajo tisočtan5flce tovore materiala. Večer-nikava Marija iz Apač je zvozila s kobilama Zoro m Doro že mnogo tega materiala. Enako Turkov in Ra|h-ov Jože iz Apač. Vsi že vozijo pri »Gradisu« nad tri leta les. ope-ko, gramoz m drugo, kar je pač tre-ba spraviti v bližino stavbiSč, da gre clelo graditve hitre.-je od rck.
Kdor bi šel s koniandantom bri-gade, Jutrkom Siimoničefm, ali s ka-teiira od komandirjev čet od stav-bišča do «tavbišča in bi se za tre-nut^k ustavil pri delovrii četi na bicku 2, bi mu člani brigade Franc Vidovič, Niko Vukatič, Alojz Matja-šič in Antan Pinter iz Ptuja z vese-Ijem pokazali, kako lepo se vidijo vodne napi&vioie na stenah velike in prostome kleti, ki so jo izkopali .»•kupno z ostaliimi brigadirji iz čltp, ir. močne tanelje, ki so jih zbetoni-rali, ko so pm tesarji Ivan Goričan iz Ik>rov«ev, Ignac Slavič iz Sp. Ve-lovlaka, Jencz. Tili iz Kicarja in Franc Viuik iz Poforežja pripravili potretme opaže za betoniranje. Med 6 m 14. uro sc je dnevno vršila bor-ba za d«s€>go i.n prekoračenje norm. Vsa ta žilavost je razvidna iz dia-grama na objavni deski. kier je raz-viden vxpcxn norm med 90 in 110 ter več ockrtotlci.
Pri kopanju kleti na bloku 5a za-posleni brlgadirji in brigadirke so pridno delali. Brigadirka Katica Gjnrič, ki je sicer članica šiviljske zadruge v Ptuju, je pridno kopala trdo zbito prodnaio zemljo in vozila samakolnico. Ivana Zuipanič iz Ge-rečje vasi ji je hitela na.kladati. Ivan Širec, čevljar iz Sp. Brega, ni mogel prikriti ogorčenja nad poedinci obeh ^x>lo\' iz Ptuja, ki se še do?lej niso potrudili prijeti za kraimp, lopato in F-amokolnlco ter žrtvovati vsaj ne-kaj dni prostovoljcneg-a dela za čim-prejšnjo ustvarltev primernih sta-novanjskih m življeniskih pogoiev d^lavcpv m nam^čerjoev. CevHar Ivan španriin^ iz Ptuja je vlagal dnevno vee svoje sile za dosego za-vidnih usipehov. S p<xmočio Anffele TTorvat    iz    Mainkovcev    in    Ror;ke
Juhner iz  Zabovcev  je  izvozii     iz
kieme jame dnevno 14—15 kubikov zemlje. Cevljar Leopold Tušek ga kljub močneinu prizadevanju pri uspehu ni mogel prekositi. SteLka Zorečeva iz Brega.je izmenično vo-ziia m nakladala. Cian čevljarske za-druge Ivan Bioimen je sicer slabo-ten, vendar v kolektivu ni zaostajal ze ostalimi   brigadirji iz čete.
Za betoniranje fonnirana I. aku-pina, ki jo tvorijo Karl Feltner, Ja-kob Horvat, Alojz Stumberger, Ivan Voda, Franc Rojko, Milena Zamuda, Ivan ' Sagadin, Marjan Stumberger, Antcn Jurgec In Franc Murko, je ustvarjala dnevno 25—26 kub. me-trov betonskih temeljev zgradbe, ki bo stoletni spomenik marijivosti in pažrtvovalnosti njenih graditeljev. Strojnik Karl Serdinšek iz Rodnega vrha je zniešal za uporabo dnevno do 35 kub. metrov cementne zmesi.
Me^d časom, ko je večji del brtgade kapal kleti, so brigadirji Milena Za-muda. Angela Zupanič, Karl Metli-čar, Anton Vindiž, Franc Štebih in drugi dovažali zidno in strešno ope-!vc iz PtujsJce opekarne in Prager-skcga.
Dela na 6. bloku so iz\^rševali ve-činoma mladinci iz Pletariice za-druge in Okrajnega magazina iz Ftuja skupno s stalnimi delavci »Gradisa«. Prehodna zastavica jim je bila večkrat le za kratek čas vze-ta. Vedno znova so si jo pnbonli nazaj. Stalni delavci Jože Pulcšič iz Sel, Janez Pernek iz Dežna in Se-linžek Franc iz Ptujske gore so se oj&ebno prepričali, kaj ponieni v da-našnjern ternpu graditve pomoč frontne brigade. Komandir Fraiic Cetl iz Pletarne v Ptuju je ponosen na uspehe marljivih brigadirjev in celotnega kolektiva.
Obed vseh čet je bil hitro kon-čan. Naenkrat so bili brigadirji zbraiii okrog voza z lonci hrane, ki sta jo delili prijazni kuharici Justi-na Cafuta iz SLrajne Fanika Geč iz Pobrežja K polnim porcijam juhe sc posedli brigadirji v senco pri ne-dovršenem bloku na opeko, zemijo irj les. Za juho so dobili še kumarč-no ornako, narezan krompir in iz-datni goveji zrezek. Takoj po obedu so zdrveli nazaj na gradbišče in de-lnli do  14. ure.
Otiplji\i delovni uspehi so prika-zani v pisarni s številkami, s kateri-nri imata čez glavo opravka Štefka Krajnc, trg. tečajnica iz Markovc in
Marica Podhostnik, trg. tečajnica iz Poienšaka. Na mizi ie2i gru/Cibem dnevnik z dnevnikora opravijenega dela, ki ga je nekaj dru vodil šru-dent tehruke iz Beograda, Milenko Tomič. Akordni list, zbiralne poie, rnezdne poie, dnevno porociio o osebju itd. zajemajo podatke, ki &o potrebni v sociaiisličru graditvi. Spravljanje raznovrstnih poaatkov v skladnost v odgovornih koionah, za-hteva enako ljubezen in požrtvovai-nožit kot kopanje temedjev in bcto-niranje.
Eden od 32 listov z dnevnim ob-računom norm nosi sledeče podatke:
22. 7. 1949
Izko-o temeljev: 142 ur, povpretna norma 3,76, 38,93 kub. metrov,  107°.'».
Betoniranje: 43,01 kv. rne-trov, 128"/».
S i r o k i odkop: 11,00 kub. me-trov, 124°/o.
Po pregledu vseh  listov je razvi-dno, da j€ brigada izpolnjevala svo-^ je naloge in jih tudi presegala.
Po zaključku delovnega časa so odhajali ptujaki obrtniki domov, osta-li bngadirji obeh spolov pa so od-gli v kolonijo, kjer so imeli do 5. ure prosto, nakar je bil zbor, ki niu dnevno sledijo predavaaija pred&va-teljev iz tovarne in iz Ptuja, Ob 8. uri je večerja. Od 8. do 9. ure je v brigadi petje, fiskultura ali ceio pies ali kak:a kulturna prireditev. Pred kratkim je piišla v brigado na obi&K god'ba na pihala iz Ptuja, ki je sfpm-vEa vse delavstvo Gradisovega ko-lektiva in brigadirje ptujske briga-de v dobro razpoloženje in ples.
V zidanih barakah prcnočujejo brigadirke, v lesenih pa moški. Za red in snago v barakah skrbi)o bri-gadirji sami pod nadzorstvom de~ žurnih.
S tem je v kratkem podana m z imeni skroimnih in rkflovnih lu;dl prepletena alika  živ                          \_
frontne brigade v ba.i^u.
Tako dela in živi na področju no-ve Jugoslavije na stotisoče članov OF, ki od sedanjega časa več ne zahtevajo kot to. kar sami ustvar-jajo, da bi to uživali in brzniti ter predali v čuvanje svojim sinovom, ki boio znali ceniti, kar so zgradili marljivi državljani FLRJ pod vod-gtvom KPJ s tov. Ti^tom na 5elu.
Po zaključku akcije namerafva od-iti brigada na dvodnevni ialet v Opa-tijo.                                              V. J.   
    Obrtniki iz Ormoža in okolice so odšli na pomoč ormoški opekarni
Izpolnjtev planskih nalog je bila v ormoški opekarni ogrožena zara-di poinanjkanja delovne siie. Upia-va opekarne m poverjeništvo za lo-kalno gospodarstvo sta iskala pot, kako bi rešila vprašanje izpolnitve plsna. Odiočila sta se, poklicati oko-liške obrtnike na pomoč. Na sestan-ku, ki se je vršil dne 29. julija t 1., so se obrUiiki iz Ormoža navdušeno prijavili v delovno brigado in sesta-vili po-:ado trico, da delo poteka se-daj v opekarni v dveh lzmenah in je zagotovljena izpolnitev plana.
Sestanek, na katerem so s« or-moški obrtniki odločili za prostovolj-no delo v opekarni, je bil nadvse zanirruv. Ko je bila stvar obrtnikom razložena in prikazana nujna potre-ba njdhovega sodelovanja, niso nič več pomdšljali. Prvi se je javil Za-dravec, mlinar iz Ormoža, za njim pa so prijave kar deževale, da jih je Trop komaj utegnil vpiisovati.
Obrtniki, ki se jih je 75 javilo za proKtovoljno delo, bodo delali v treh izmenah tako, da bo prva skupina, ki šteje 25 ljudi, d&lala en tedcm, nato druga en teden in §e tretja. Tako bo prišla na vrsto vsaka sku-pina po trikrat. V prvi skup;ni, ki že dela, sodeiuje namesto 25 prljav-Ijenih, kar 27 tovarišev iz Orrn-oža. riruga bo skupina iz SredlSča, tretja pa iz Vslike Nedelje in okolice.
V skupml ki dela v prvi izmeni, se je posebno izkaza!a podskurpjna pri prevažanju opfike, ki jo sestav-ljaio: Hajdenkumer, BalantiS, Po-točnik. Stropnik in Vn\»potič. Dmga podskupina starejših obrlnikov: Bel-
šak, Ziger, Meško i*n KovaSič je de-lala pri nakladanju opeke da avto, ^ ki  jo  prevaža  na žel.   postajo.   Vsl pa so slclenili, da bodo iapokuii plan pred postavljenim datumom.
Vzgledu obrtnikov-privatnikov iz Ormoža un okolice do sedaj še niao sledili obrtniiki trgovske m obrine stroke državnega in zadružnega sek-torja, ki bi v tej akciji tudi Uhko sodelovali Trenutno v trgovinah in delavnicah ni tako nujnega dsla, da bi jih deiovna pomoč v opekarni mo-gla pri tem ovirati. Treba je pač samo dobre volje.
S prastovaljnim delora v ope&arxu dokazujejo obrtniki iz Ornioza iVi okolice, da so znali slediti pfcujaklrn obrtnikom, katenh delovna bngada dosega ra Strnišču lepe usroehe in dnevno v.aoko presega nomio. Bri-gadirji sledijo vsem delovniin Iju-d&m naše države, ki vlagajo vse svo-je sile v čim prejsSnjo ^zgradifcev ina-terialnih pogojev za ureditev lep-šega življenja, kot so ga im.eM kdaj koli v svoji pretekiasti.
K. S.   
Zasebno. stvar vsakega posaniezni-ka je njegovo politično prev.ričanje, njegova strankarska prhpadnost, nje-gov pogled na svet, njegova verska in konfesionalna pripadnost. Zato Fronta tudi m ovira normalnega or-ganizadjskega življenja strank, ki so v njenem sestavu. To pa, kar za-hteva Fronta od vseh, je skupna vo-Ija, da se te naioje rešijo.
Iz nalog GF
   II. ptujska MDB se je vrnila z Avtoceste
Pred d^ema meseceraa se }e fonn!-rala II. ptu]Ska mladinska tislovna bri-gnda, ki so jo sestavljali mlacfinci iz okraja Murska Sobola, Ljutomer, Dol-nja Laadava; največ pa jlh je dal ptuj-ski okraj. Saj se je oa Avtocesto prijavil celofen    predvojaški   center   Ormož.
Takoj po prihodu brigade na delovno mesto v Novsko se je pokazalo, da so nekaferi mladžnci predvo]*5ke<ja centra Ormož šli s saboterskliaJ na-menj v brkjado. Že takoj irpočetka se je poka^alo njJhovo razbijažko delo v brigrdi. Od Ijudi, kakor so Jaušovec Avgust, Kovafič Bojan, Havlas Mfcko in Se nekdj drngih, ne bi tega njkdar prifakovali. Iroenovani so se sicer ka-znli pre] dobre mladince, toda ko je bilo treba pristopiti k d?lu, ko bi se niorale tu.'li njihove iaiš!ce napeti v borbi za dosego norme, takvat je bruh-nila na dan njibova nenripravljenost do izpolirevonja obveznosti, ki Jo postav-Ija pred nas petletni plan, naša Partija in naš tovariš Tijo. Strah Jih ie postaio žuljavih rok in dvomesefnega dela, le-ga, česar se mi!i)oni naših Uudi ne bo-}ijo. NajbalJ zaostali hlapec nekje na robu okrsja toga ne bi naredil, kar so narerHi mladincl. ki so imelt dovolj prilike, da se temeljito seznant|o z vsemi gospodarskfrnl nalogami, ki so pred narai Posledjca njihovaga razkro-jevalnepa dela se |e lunalu pokazala. 2e po iiekaj dneh bivanja v brigadi »o ustvarlli med brlgacMrJi nezadovoljstvo, dokler jih n?so neksj pridobili, s ka-terimi eo potero tudi srainofno dezerti-rnli iz brtoade. S tejn so dokazali, da sploh ni*o vTedni, da bi sodelovall prl izgradnjj   sodalizma.   Zaslužili  so  samo,
da jih vsi poSteni mladinc? sedaj za» sniehujejo za njihovo proiiljudsko in razkrojevalno  delo.
Po  odhodu   razbijačev  je  brigada raživcla pravo življenje
Nemir, kl so ga povzročali med brf-gadirji zporaj navedeni dezerterji, se je po njihovem odhodu polegel. Redna politična predavanja in sploh dobro po-lUično delo z brigadirji je sianje \z dneva v dan izboljsevalo. Normo, ki so jo izpočetka komaj dosegali, so kmaiu začeli presefjati. Kmalu si je priborila brigeda naslov »udarns«. Ob razglašenju za »tidarno« se jc delovni elan pri mla-dtni še povečal. »Hočemo postali tri-krat udarni,« se je ob tej priliki qiasil-i obveza brigade. Še z vecjo vnemo so se zarile lopate v zemljo, samokoluice so se še pogosteje srečavale.
Med tem časoni }e brigada zaživela kT?^turno-prosve'.oo ih'l?en)e. Po kon-čanent delu so imeli kulturne prireditve izven brigade, pa tudi v brigadi. Obis-kail so tudi deset kulturnih prireditev in več}c število kino-predstav. Včasih pa, ko je brigada dosegla posebno 60-bre rezultate, so priredili taborni ogenj, okrog katerega se je zbrals vsa brigada. Pozno v noč se |e razlegala ve^ela pe-sem po taboriščii. Ob zvokih harmonike so se lahko zavrteli, tnko, da jim tudi zdravega razvedrila ni manjkalo. Poleg tega Je bilo zelo dobro razvito ideo-loiko-politično delo; saj so imeli 15 političnih tn 5 slrokovnih predavanj. S pomočjo dnevnega fasopisja so so re-dno seznanjali s polHičnimi in gospodar-skimi   novicamt  med  štirimi   namestniki
zunaniih ministrov v vpraSanJu Sloven-ske Koroške, poslali protestno resolu-cijo nameslnikora zunanjih ministrov, t kateri so navedll, da se jugoslovanska mladina nikoli ne bo odpovedala pra-\ricam do Slovenske Koroške, katere nain krati SZ, ki bi raorala bltl zaščit-nica malih narodov.
Svoj prosti čas so znali brlgadlrjf Iz-koristiti pcleg razvedrila še za uCenje ciril!ce. Skrbno so pazHi tudi na hi-gieno v taborišfu. Hrano so Imeii do-bro.
Ca<? odhoda brigade se Je naglo bližal. Brigadirjem ]e bilo težko ob misli, da bodo morali kmalu narazen; saj so se dobro razumeli. Bili so že trikrat udarna in enkrat pohvaljena brigada, lako da so svojo obvezo, ki so si jo zadali ob prvi razglasitvi, iipoloiii in tudi pre-segli.
Z ostalimi brigadami so bili ves fas v najlepših odnasih ter s tem utrjevali bratstvo   in   enotnost  naših  naiodov.
Polna veselja in prešernega smeha se je v torek zjutraj vračala brigada v Ptuj. Ljudje so se ustavljali na uli-cah ob veselem napevu:
Grem   na   Avloitrado,    grem   na  Avto-
strado, grera na Avtostrado v delovno
brigado__
De»lovni uspehl II. ptufske mlad!nr«ke detovne bijgade »o ponovni odgovor in-formMrcjeraiU gonji, obenem pa dokaz, da bo miadSas v nadslfnjl gospodarski borbi   še odločneje sodelovala.
G. M.   
   Tečaj učencev v gospodarstvu obutvene stroke v ptuju je zaključen s pričakovanimi uspehi
Petek, 29. juiija t. 1. je bll zadnji dan bivanja 117 ucencev ^v gospodajstvu obutvene stroke iz področja mariborske oblasti v Pluju zaradi peMedenskega te-čaja. V soboto so se tvcajniki vrnili na svoje domove in na delovna mesta, kjev bo4o ob pridobijeneta teoretičnera znanju nada!Jeva!i praktifno delo v obutveni siroki, v prostem času pa se udejstvovali v družbenih, gospodarskih in knltumih akcijah.
V  petek rvečer   fe   b?l   v   zadrnžne«i domTi   ng   Bregn-Pt'a)   svečani   zak!jufek tečaja. Vefina le?a»sv se je v Ptisju tako končala, vendar |e bil ta zskJjufek člsto svoi^f.vsn. Nad sto zdravih, slabotnih ln rip-'.-;-   :ih   skroznnih  mladincev   iz   vseh prcC'.-.'ov Marfborske ohlasti se |e znašlo pred (Jsjfitvom ponovne rcpci^fitve knlek-tivnega živlienja v tečaiu, po opravljenih nalogah teoretične  izpopolr.ltve   in  pred rrnifvijo v državne, zadnifno In privatne dclavnice  obutvene  stroke.  Medsebojno so   se   lokom   petih   tednov   spoznali   in ndom3?:JIi,   Ra7il;fao   so   zafeM  živetj   in se  tudi  razlicno   zafel! s^rokovno  u«?po-sabljati.   Ra?H^nf   moislri,   delavitlc«   In metode  nt^nia   so    bile    festo    predmct popovora.  V   tečaju so se naufili ločiti, ka|   je   norrajlno  delo   in  kaj   izkorišča-nie,   v   čem  se lotilo   dobrl  mojstri  od sebifnih  itd. SeriaJ  bodo prsktlfno opa-zovalJ   Jn   spremUali   ta    nasproHa     ler skrb^li za to. da bodo sami poznefe taki mc]5tii.   kakrrini   morajo  biti   mojstri   v
Unravnlk tečaja, Gorjup Franc, 1e v zakljnf.ivjm aovoni prir.na! tečainikom, da so s svoiJm dSscipliniranim obnaša-njem vspeli dosef< ve? ko! 5e pred-videval u-rni nroorain. DoVar?ll so, «5a so se reSili obfutka manjvrcdnosti za-radi ntenjR v obutveni ntrnkl. Zaveflajo se, da v socialistiftii dnjfhi p° moTe bffi bolfSih iv s]abž?h poklicev ter ^ola-nib fn ne^ohm?cnlh dclavcev, saj so istemu !*«-'Jstvn poJrebn' izr?nlkl iz uinta bot izt!ol?ri iz kovfn fn da delavcl obnl-veae stroke s)'>fi1o istemu l;udstvu kot df)!?vri v tqv^rnj p.hinsinfja, volnenlh irdelV.ov, li*o?troja itd. Vsern delovnim ljn^em ],~- potrebna družbena razgleda-nost in strokovno-tehnična izobrazba. NTf?.izobr?ženost bo osiala sča^oroa samo lastnosf Iljidi, ki se nočejo potaiditi, da bl z razumoci merili in razumeli, kar s tfzirno mofjo n-stvarjatbi. Ravno zato je bil odnos prertavafeHev do tefaj-nikov tako iFivljenlakl in tovarSski, ker so hotoii predav^telji dosefi samo en cilj: tečafnikom tako raz^iriti splošno i;i sfrokovn^ d'i?cvno obzorje, da ne bodo v živijenju samo izvr5eva'ci na-rofil svojib Tjretlpostavljenib, temveč dosl«'!nl /aSfitniki vsestranskega drnž-beno-poliitčnaga razvoja.
Iz zaV/^lnerja govora ral?.dlnca-tef!?i-rlka fe dihala prisr?na hvaležnost mla-diucev Komvnislifni partiji Jimoslavije s tovariSem Trtom na čelu, Ijudski obH-sti in preuav9telj«kemu zboru, da }e bilo vloženo v «krb za dviq tEoreticne iz-pono^nitve fe^ajnikov toliko tnida in po/rtvovalnosti.
V  Inn au IO OLO v Ptuj'i se je tecaj-ni!<oTi   ';n   prodnv^teMskemti   rboru   za-hvalil Vrbtiiak Jnže. poverjenik *a  delo pr*   IO   OLO  v  Ptuiu,  ki  je   v   kratkera referatu nakazal vsžnost borbe za vklju-čitpv   delovne   sile   v   dmžbeni  delovni proces, obenera pa za «krb !|udske oblasli zh Uspc^ob-lev nekvalificiranib delavcev v kvalificirane.
Po svečanio govorih 50 zapeli državno himno, potrm se je v zsdružnih prosto-rih r^/legalo navduSeno vzklikanie KPJ in ljudski pblastJ ter peije narodnih in partizanskih pestni.
ČetudJ vefina tefainikov ni iraela prfJike, pred nnstopom ucne dobe ali med urnn dobo obiskovati šole, so v te-čaj« do^eženi uspehi dokaz, da |e večlna tefajniJ^ov nadomestila prejšnje zamu-jeno  Solanje.
Tečajniki Kolar Ferdo, Khelak Geza, Prelec Stefan in Skrjanc Franc so odlič-
njaki, 16 je prav dobrlh, 49 dobrih, 41 radostnih, 10 nezadostnih, 1 popravni izplt.
Zaključni teoretični izpit je opravilo 26 tečajnikov: Koler Ferdo, Lešnik Ste-lan in Javornik Jože z odlitnim uspe-ham, 7 s prav dobr5m, 9 z dobrim in 7 x zadostnim uspehom.
Predavateljskl zbor so tvorili 1 glra-nazljski proSesor, osnovnošolski in slro-kovni učitelji ter učitelji vpokojenci, kpkor tudi predavatelji iz poverjeniStev OLO. Te^ajniki so bili obdarje«! s knjJi-nimi nagradami, sami pa so obdariij 13 predavateljev z nmetniškiml, literarnimi In strokovnlmi knjfgami: Zbrana dela A. P. Cehova, Oskar Hudales: Sovjetska zveza, Aleksandrov G.: Melianične ope-racjje kod proizvodnje kože Itd., kl bo-io predavateljein novi viri gradiva za pri-hodnje tecaje in  predavanja.
Med tečafem so tefajnikj nstvar!!! močno mladinsko oTgan'z«5cijo. Predsed-nik LMS Je bil Ciglar Jože iz Prek-murja, Lipič Franc pa komandant mla-dinske brigade. V prostem času so obl-skovali v Ptuju kulturno-prosvetne pri-reditve, koncerte in muzeje, šli so pa tndi na delovno pomoč krnetijski za-drugi v Rogoznfci, k|er so v 535 delov-nlh urah plnU travo, okopavali koruzo in vrbov nasad ter dovažalj steljo.
Skrb ministrsfva za delo LRS za aspe^no izvedbo tečaja je bfla v vellko oporo in pomoč upravi teča|a 1n pre-davateljem   ter  tečajnikom.   Znatno  po-
mof ^ta nadila tečaju tndl Vrbnjak Joi« in Cinlarifeva iz poverjeniStva za delo prl OLO. Upravnik lečaja Gorjtip Franc ni ^tedil niti časa niti korakov, dokler ni bilo dosež^no, kar se {e doseči moralo in dalo. Ve*in?. predavateljev je vložlla del po?ilni3kega časa v predavanja, saj je prišlo ttdensko 6—28 ur na preda-vatolje, Predmeti predavanj so bili: maten. atLka, zgodovina in zakonodaja, zeta!jep!s, knjigovodstvo s kalkulacijo, Hzika, kemija, strokovno rlsanje, stroko-znanstvo, hlglena z biologijo, organiza-cija,  planlranje in narme.
V orgnnlzacifskera pogledu bo take tečafe lažje izvajstl, ko bo bivša me>tna de?*ka osnovna Šola složila potrebara obrtni$ke«a kndra, posebno pa 5e, ko bo moqofe ptujskim men^am dokazati, da je čs»s petletke ča* maksimelnih na-porov In ko ne bo več treba z npfavaml men? barantati, ali 1e csfkoofe pri n}ih nahraniti tefajnike alj ne. Pri »em tečaju je Izkazsla razumevanje za tecaj Delav-sko-name5renskn potro5mška zadmga v Ptuju, ki je prlpravljaJa tečajnikom hrano v rjostilni na Bregn-Ptnj.
V»i tefajniki so tekom tcčsja spoznali resnost pmadcvanja ljudske oblasti za dvfgom novih kadrov in so se prepri-Cali, da so tecaji osnovna pomoč ^eda-njira učencem, da se bodo rešiJi pode-dovane oblHce učnih odno-iiov in pre-pričala ?voje sovrstnike, da si brez teoretične izobrazbe ni*mogoče misliti strokovne  izpopohiitve.               V. J.   
   Po resnih pripravah uspeh v ,,Tednu matere in otroka" ne more izostati
Za »Teden matere in otroka« pod pa-roio »NAŠI OTROCI — NASA BODOC-NGST« se vršijo priprave po vsej dr-žavi, četudi bo trajal šele od 27. sept. Oo 3. oktohra t   1.
V okvim teh priprav bo dana de-lovnemn ljudstvu prilika, da bo spozna-lo pctom vseh propagandnih sredstev, kako se v ptujskem okraju praktično odraža skrb ljutiske oblr.sti za otroke brez staršev, za otroška zabavišča, za-vetišča in atroške jasli, kako pofeka zdravstveno-vzgojao delo med inatara-mi, kako občufijo matere izvajanje uredbe o zaščiti matere in otroka, po-sebno uredbo o zaščiti noseče iene, ka-ko je rešeno vpraSanje preskrbe otrok, skratka, Ijudstvo bo spoznalo vse oko-liščine, ki so materam in ctrokora v pomoč in zaščito ter odkrilo vse pojave, ki so v nasprotju s skrbjo za maier in olroka.
»Teden matere in otroka« bo v pluj-skem okraju izveden v okviru slede-čega plana:
Okvirni plan deia
za organizacijo »Tedna matere ln otroka«
1.   Okrajni odbor   za   organizacijo »Tedna  matere in otroka«  šteje  25 članov.
2.  Vsi člani so vključeni v 4 sek-cije in to:
a)  v pTopagandno sekcijo 6 članov,
b)  v tekmovalno sekcijo 4 člani,
c)  v prireditveno in razstavno sefc-cijo 12 Članov,
č) v finančno sekcijo 3 člani.
3.   Predsedniki  posameznih  sekcif izdelajo skupno s člani svoje sekcijc na podlagi okvirnih planov za orga-nizacijo   »Tedna matere in otroka«, ki  jih  predložijo:  poverjeništvo   za soc.  skrbstvo,   zdravstvo,   prosvrto,
trgovino- in preskrbo,  poverjeništvo
za delo, AFZ, RK in LMS, točen plan dela odbora za organizacijo »Tedna matere in otroka«, zo. organizaciio tedna samega in za čas tekmovanja in to za celoten okraj.
4. Posamezne sekcije bodo izvrUle v času tekmovanfa in v tednu sa-mem naslednje naloge:
P r op ag andna  sekcija:
Dopisi v časopise in to v okviru, ki qa ie izdalo MSS, odd. za skrb-ništvo, -. svojih navodilih z dne 30. junija 1949. Skupno 9 člankov (tukaj niso zajcti članki, ki jih bodo objavljala ostala poverjeništva in množične organizacije).
Propaganda in obveščanje preko lokalnega Časopisa in preko množič-nih organizacij 0 prireditvah in pre-davanjih.
Skrb za pravočasno nabavo lepa-kov in njihova razdelitev po terenn.
Raz stav na s ekci j a:
Organizira v TMO razstavo v Ptuju v 5 izložbenih oknih.                          *
Organizira preko OF razstave po terenu, predvsem v centrih.
Za teren eventuelno potujočo raz-stavo (v kolikor bodo na razpoligo potrebna prevozna sredstva).
Pospeši delo na dečjih jaslih v Ptuju ter stopi tozadevno v stik z MLO in AFZ organizacijo v Ptuju, tako da bodo dečje jasli otvorjene in predane svojemu namenu v TMO.
Prireditvena   s ekci j a : Sestavi program prireditev in pre-
davanj za TMO in za ves čas tekmo-
vanja.
Prireditve za TMO, ki bodo prišle v poštev, so:
Prvi dan: Otvoritev TMO — sve-čana akademija v Ptuju, kjer sode-lujejo člani mestnega gledališča (predvsem žene) z recitacijami, gim-nazijski pevski zbor, jizkultura, Did f Ptuju.
Drugi dan: Enourna predavanja r\a vseh šolah 0 TMO (dopoldan); enourna predavanja v vseh sindikal-nih podružnicah (pop.) 0 TMO.
Tretji dan: Prireditev otroške igre »Sneguljčica« ali »Jurček« v mest-nem gledališču v Ptnju. Počastitev mater s cveticami in častnimi sedeži v gledališču.
Cetrti dan: Zdravstveno posveto-vanje v Ptuju in zdravstvena in vzgojna predavanja po terenu, pred-vsem v vseh večjih centrih.
V DID-u v Ptuju in Ormožu po-častitev mater (pop.)
Petek: Sestanki AFŽ po terenu, seje KSZS-ov, fc/er se naj obravnava predvsem pomoč potrebnim materam in otrokom na dotičnem območju. Obiski partizanskih mater in $irot ter po možnosti obdaritev istih.
Sobota: Mestno gledališče v Ptuju priredi inro »Mati* v korist TMO.
Nedelja: Dopoldan otvoritev dečiih jasli v Ptuju. — Pionirski sejm v Ljudskem vrtn (pop.)
Tekmovalna   s ekci j a :         1
Belefi in vodi evidenco 0 delu vseh sekcij, vzpodbu*a k delu vse sekcije in dostavlja poročila propa-gandni sekciji.
F in a n č n a s ek ci j a :               I
Zbira prispevke od prodanih značk (ako se bodo prodajale), dohodke od prireditev, prostovoljne dohodke nz. prispevke in si poišče še druge vire dohodkov.
5.  Nasledn*a    seja     predsednikov vseh sekcij se bo vršila v prihodnjih dneh   ter  se   bo   takoj   pristopiln   k tekmovanju.
Jasno je, da bi bila brez sod?lov»nta večine delovnih žena v okraju dos'oina izvedba 1« na papirfu, zato je nujno, da posvetijo terenske in okrajne sek-cije zafetnemu delu in poznejšemu po-Ietu do dovršitve potrfbno pozorno«t, tako da bodo matere in otroci res ob-čutUi skrb in pozornost lindske obla-sti  in   množičnih   organizacij.
C. Z.   
   Ogled zadružnega premoženja
in življenja v Ijutomerskem okraju
Ciand Osvofoodilne frerate tac Grajeiue smo priredili dne 24. julija izlet v spod-nje Slovenske gorice. Ogledali smo si vmogradniško obdeiovalno zadrugo 2e-lezne dveri in državno poseetvo Jeru-zalem. Vseh nas je b lo 30. Poleg večjih kmetov, kot je Kolanč Franc in Ivana, Čeh Elizabeta in driKfi, so bi!i zasto-pani: organizacija AFŽ s predsedmco, LMS, Kraetiiska obdelovalna zadrtiga, delavci, mal. kmetje, učitejjstvo ter KLO po predsedniku in Ujirifcu.
Predhodno obvežčenj o našera prihodu, 60 nas zadružniki lepo sprejeM. Ogledali sirio si zadružne vinograde, prostore ter Dom igre in dela Zadruga iraa 384 ha vzorno obdelanh vinogradov, kj so jih štirikrat skropili ter prioeli kopati tretjo kop. Kaže se lep pridelek. Dorn igre in dela ima vzorno urejene prostore, kjer se otroci zadružnikov v času zapo«litve
staršev dobro počutijo m imajo primer-no vzgojo.
Tajnik zadruge nae ]e na naša vpra-šanja seznanil z načinom dela v zadrugi, z ohišnicami, normami ter o vsem za-družnem življenju. Ogl«da!i smo si f'idi h:še zadružnikov ;n vidfcli povsod ;ed in snago in novo življenje. Nekdaj raz-trgani Ln lačni otrocj viničarjcv So danes rdečih lic in dostojno oblečeni. V raz-govoru z zadruin ki je opaziti, da v njih ni več tiste hiapčevske ponižnosti. Ne-kdaj zatirani viničarji ki so bilj ornp-ni vsakega kulturnega življenja, so pnstafi tiovi Ijudje. Socializem je prodrl v nj -hov kraj ter ustvarll nov red. novega dloveka in boljSe življcni«.
Slikovita pokrajina ijutomersJcih goric nara je v socializinu preobražena dnia nove vzpodbude k še aktivnejšemu delu za pospešitev socialističnega rarvoja tud:  v ptujskern okraju.             Janja    
   V Ptuju bo odprta antivenerična postaja
Frontalna borba proli zaostvilosti v ptujskem okraju ne more mimo vpraša-nja spolnih boleini.
Dne 20. julija t. 1. je predaval vsem zdravnikom v okrsju 5ef kužnovenerič-nega oddelka Splo.?ne bolniSnfce v Ma-riboru dr. P e r 11 Etnan o problemn spolnih bolezni pri nas, glede katerth so ugotovljena sledeča dejstva:
»SpoJne bolezni so precej razširjene. Napori oblasti za preprefevanje širje-nfa te bolezni in zdravljenje le okuže-nih ne doseg-ijo potrebnih uspehov. lo pa zlasti zato, ker sta liudem otopela vest in odgovornost za zločin, ki ga po-navliajo sleherni dan, ko namreč spolno bolni brezvestno sejejo vsepovsod svojo bolezen. To je znak pomanjkljive zdrav-stvene kuiture na sploh, naglasiti pa raoramo tiidi dejstvo, da pri nas niti Se nisaio safelji. s »polno prosveto. I.judstvo Je v spolnih vprašanjih nepoufeno, ne-vedno, zlasti mladina, kl zaradi ne-pončenosti in nevednosti drvi v pogubo. Dandanes bolehajo za spolnirai bolez-nimj predvs.em mladostniki in celo mlajši. Kolikor nam nara^čaja ni ago-nobila vojna, nam ga uničujejo *polne boleznl, tako, da bo čez kakih 25 do 30 let primanjkljaj nažega prirastka zelo ob^uten. Ta dejstva niso svetohlinsko moralizlranje ali pa pretlrana črnogled-nost, tomvcč na žalost gola resnlca. Naloga naše nove, napredne FLRJ ]e, da zlasti v ledino spolnega barbarslva za-orje globoko brazdo, da nam s časom vstane nor rod, ves prerojen in pro-svetljen. Če bonio brezbrlžni, nas utegne namreč     neusmiljeno     pokositi     spolna
kuga v verni družbi s pijanfevan'pm jn umiranjem dojenčkov   in  malih  otrok.
Zato vsi v boj zoper to Ijtifhko *ra-moto, da jo zbrififmo s lelesa naiega na-roda in da konfno zavlada med nami resnifnn zdrav dnb  v zdravem teJpsu!
Spolne boiezni so Ijudsko zlo. Zlasti «e §irijo po vefjib lfudikih nesreCah, kakor so vojne, n«urejene ra?roere Std.. torej vselej, kadar $e v vefjem obseuu premikajo Ijudske množice in ni mol-nosti za zdravstveno nadzorslvo nit; ne za kako načrtno in urejeno zdrav]jen?e.
Tudi po minuli vofni opdžamo znaten porast spolnih boleznl bodisi po me-stih kakor na podeieiju, kar fe iMo razumljivo, saj je vsepovsod divj^la fronta in »o z njo Lle vštric ludi spolne bolezni.
Spolna bolezen kot liudska kuoa znatno vpliva na kakovost potorastva, dostlkrat ga pa sploh onemogofa, kn pri ljudeh povzrofa   jalovost.
V naSih krajSh Je zlasti razSirjena kapavica,   nekoliko  man}  sifilis.«
Da bo mogoče ˇ ptujskem okrajn iz-podkopati te) vrstl bolezni tla. je bHa na predavanju 20. julija resno obrsv-navana potreba po otvoritvj anfivcne-rične postaje v Ptu]u, kl bo zajela vse spolne   bolnike   na   ptu]skem   podroCJn.
Skritl bolnlki \n bolnfce bodo morali končno obrafnnaU s svojo neodločnostjo In  se  podreditl  borbi proti  tej   bolezni.
Ob isti priliki |e bll sprejet sklep o bližnji astanovitvi podružnice- sloven-skega    zdravnttkega    društva    v    Ptuju.
Sz.   
   Vidovič Karl In Hojski Štefan bosta svojo nadutost drago plačala
Predno»t vključevanja ljudi iz Haloz v delovni proces se odraža tned dru-gim v pojavu, da beleži po osvoboditv: Okiajno soddšče v Ptaju vedmo manj primerov zahrbtnega in fizičnega obra-čunavanja med Jjudmi v domačem kra-ju, ker je viečina teh spoznala, da je nasdlje poedincev znak slabosti on za-ostalocti in da se ga najraje poslužu-jejo slabiči, ki ne zaupajo svoji du-ševni,   ampačk  fiiirai  moči.
Vidovč Karl iz Repisia št. 13 in Hoj-
skj Stefain is Repišča št. 23, se še nista zavedla, da je socialistična država no-tranje urejena država. lci ne trpi sa-mopašnosti poedincev, niti njihovi:h za> hrbtnosti in fizičnih obračunavaaij. Ljudetvo ima na razpolago orgame obla-sti, s katerih pomočjo je mogoče ure-diti vprašanja, fc: so doma včasih ne-rešjjiva.
Obračun na nočni napad 21. 4. 1949 s sekjro na Jožeta Perneka i« Ivana Vin-diša ter za obema povzročene poškod-be sta dajala pred Okrajnirn sodiščern v Ptuiu juldja t. I. Izgovarjala sta 6e na silobran, ki ga pa n sta mogla do-kazati. Ivanu Vindišu je bila ob na-padu   zlomljena   desna   lopatiica,   Jožef
Pernek pa je dobil poškodbe na desn&m podlaktu na  levem kolku.
Zaradi tega kaznivega dejajija bo Karl Vidovič dva m*seca, Stefan Hojaki pa šest mesecev brez prostosbi. Poleg tega pa boeta morala plačat stroške sodne-ga postopka in poekodovancema od-škodnino v skupnera znesku 5596 din tekom enega meseca po pravomočnosti sodbe. Večji zne^ek 4336 din bo plačal obsojeni Štefan Hojak.i Janezu Vin-dišu.
Med tem, ko se v«čina delovnih lju-di bori za dva življenjskega standarda celotne družbe in svojih družin, bosta Karl Vidavič im Stefan Hojski na lastno škodo in na škodo njunih žema in nedo-letnih otrok porabila l«pe zne&ke za poravnavo škode, Slednje ;raa edini iz-vor v n-uni nadut»>sii. Ta jima ni da-la miru, dakJer se ne bo*ta končno zna-šla za doloteno dobo m&d sovrstniki, ki so izločeni iz svobodnega življenja in oddani v kaz^enskt: zavod, kjer bosta iroela Vidovif in Hojski dovolj časa razmišljat. o tem, da si naduti ljudje ne moreio privosčiti nikakih pr vilegi jev, .najmanj pa tega, da bi ogražali svobodno gibanje in življeTi>e delovmih ljudi.                                                 Ps.   
   Kmetje ptujskih vasi -
bodoči zadružniki
t^ i :.,_ _.. _ .,:.?omi in konji oraU^^
iz lesa hiše gradiR in fth s slamo fcrili.
— . nazad-                   zidali..
Seda} se odločajo, da postanejo vsi zadružniki
   V Središču je uspešno zaključen šoferski tečaj
i V Središčn je bdl v začetku februarja t L ustanovljen v okvuru Ljudske teh-niike avto-moto krožek, v katerega se j« takoj po ustanovitvi vpisalo nad 60 čla-nov. Takoj po netanovitvi so se pričele tudd priprave za šoferski tečaj, v kate-rega se je prijavilo 23 kandtidatov 5n ki se je pričel že 15. marca. V tečaju so 9e kandidati v 72 učnib. urah seznanili s konstrukcijo, delovanjem, hlajenj^em, mazanjem, napajanjem bencinskega mo-torja za avto in motoino kolo. Spoznali so električno instalacijo, kretiri meha-nizem, šasijo in material, iz katerega so deli avtoinoibila in motomega kolese napravljemi, s prometnimi pravili ter najnujnejšdm popravilom motorja ln ¦vozil. Imeli so tudi 6 političnlh ur, ko so se seznanili s pomenom tehnike v ivaši Ijud&ki državi ter z njeniin dvi-gom v tehtkičnem pogledu. . Tečaj so disciplmipano obiskovali In pazno sledili predav«njem.
Med tečaj-em sta jim bfla dodeljena s strani Okrajnega odibora Ljudsfce teh-nike avbo in motorno kolo. To je tečaj-nike še bolj vzpodbudilo tn še paczljivej« so se pripravljaii za izpit.    Zadaji    del
tečaja je bil posvečen praktičnim vajam z vozili. Takrat so tečajniki že lahko deloma  pokazaii  pridobljeno  znanje.
24. juldja je bil zaključni dan izpitov, ki so jih napravili: Haupt Anton, Pod-gorelec Franc, Ruipčič Jože, Marčec An-ton, Ivanuša Vinko, Pajek Hennan, Tkalec Rudolf, Bedjanič Jože, Tcwnaž.ič Vladko, Šala Franc, Znidarič Kari, Ka-nič Rudolf, CavničaT Franc, Lovrenčič Stanko in Lukman Janez.
Kako ugoden odmev je imel nspešen. zaključek tečaja, je najbolj razvidno iz dej6tva, da se je v nekaj dneh po zakljucku prijavilo že zopet 23 kandi-datov, ki bi se želeli izuritj v uprav-ljanju z motornkn vozilom. Ti bodo v kratkem začeli z novim tečajem. Tako se bo s časom usposobilo veliko število ljudi, upravljati motorna vozila, kar bo s pridom shižilo v kmietijstvu, iodustriji tn obrambi  domovine.
V nedeljo, 7. avgueta se bo ob 9. tiri vršil v Domu ljudske prosvete v Sre-diščn občni zbar Avto-moto krožka Sre-dišče. Za član« je občnj zbor obvezen, vsi ostali dobrodošli. Istoiasno se bo vršil vpis novili članov.                 R. F.   
   Pred mesnicami je ob sobotah zelo zivahno
Medsebojm pomoč v vnstah cie-lovnih ljudi je za vsakogar razum-Ijdva stvar. Kljub teanu pride med ženami pred trgovinamd, ko čakajo v vrstah, predvsem pa ob sobotah pri čaikanju na meso, vedno znova do kiitike, zakaj prihajajo nekatere gospodiaije ali c^Lo otroci in tudi možje po meso z nakaznicaand tudi za socsede ali celo za več družin. Pri tem celo zahtevajo, da bi moral priti vsafcdo zase  nakupovat.
Za nikogar nd krivično, če si Ijudstvo rned seboj pamaga, če se nudi v vsakern oziru poanoč materam dojenfikov, noeečiim ženam, starcem tn zaposleaidTO družkiam pri naibavi živil iin ostalih življenjskih po-trebščin. Prav je, če gledajo delovni ljtidje na to, da se ne bo nudila po-moč takim gospodiinjaini, ki bd sicer laMco same prišle po meeo in se po-stavtSle v vnsix> delavskih in na-meščenskiih žetna vsaj za naibavo ži-vil, če se že izmiikajo priti v vrsto zaposlenih žeaia, kjer je treba pri-pognrti hirbtejnico iai prijeti za orodje in doruga perimeona dela. Takim ma-lomeščaiisikim ocrtankoim skramne in pcmižne žesne delavcev in nameščen-cev ne morejo biti na uslugo.
Pojav zaposlitve vedno večjega Stevila ljudi v dTŽavnem iin zadruž-nem gospodarskeon sektorju se moč-no odraža pred trgovinaimi iai me-sarijami. Ni čudno, če je bilo n. pr. v soboto ob 2. uri zjutraj pred mes-nico Podgoršek na Bregu nad 21 moških in žena, ob tričetrt na 6. uro pa že 80, ki so čakali na meso, po-leg tega pa ima vsakdo še druge na-kaznice. Ce dobi mesar meso v klav-nici ali z leda šele ob 6. uri zju-traj, ni čudno, da mora zadnji čakati we im ure, predno pride na vrsto. Vefikrat niti enaindvajsetemu niti osemdeseteomi na videz ni težko čakati, če se v®akdo postavi v red kakor pride, in zahteva disciiplinira-nost tudi od zaimudnikov, ki si radi pamagajo z vrivanjem med prve vrste ali s predajo naikaznic prviitL
Razumljivo je, da želi vsakdo so-boto izrafoiti poleg nabav€ ždvil tudi za druga dela, zaradi česar žrtvuje zgodnje jutranje ure, Nuj no pa je potrebno, da bi bila razprodaja me-sa tudi tib petkili ves dan in ob sobotah dopoldne. Tako n. pr. ne bi bilo treba iti Ivanu Cafuti iz Gruš-kovja po meso v Ptuj že ob štirih. Liza Ken&g in druge žene iz Podleh-
nika bi tudi lahko šle pozneje zdo-ma. Fraaičiška Dečman iz Turnišča s svojimi 51. leti težko vzdrži po več ur na nogah. Nejevoljna je, da tur-niška mesnica ne obratuje, zaradi česar morajo žene iz Vida, Tržca, Po-brežja, Draženc in od drugod v Ptuj po meso. Tudi žiene delavcev iz Starš, Marjete, Zlatoličja, Slovenje in drugih vasd morajo zgodaj zdo-ma, 6e hočejo biti v vrsti vsaj 40. ali 50. in da se vrnejo domov do 10. ure dopoldne, poleg tega v t, da so že pred 6. uro pred mesnic<x.
Da bo v bodoče razdeljevanje mesa tudi na terenu, zlasti pozimi, ko je pa-ihod iz oddaljenih krajev ˇ Ptuj nernogoč, bo potrebno v korist ljudstva garantirane preskrbe pod-vzeti vse potrebno, da bodo res do-segli, za kar imajo pogoje. S tem bo odpravljena marsikatera kritika in nerazpoloženje starejših ljudi, ki morajo i zoddaljenlh krajev po pri-padajoče količkie mesa.            Ra.   
Ne glede na razne glasove, ki so nam zlobno prerokovali, da bomo umrli od lakote, k% so govorili, da naše Ifudstvo 2e umira od gladu, bomo tudi v tem gospodarskem letu 1949-50 izboljšali življenjski raven naših Ijudi; tisti po, fci špekulirajo z lakoto naših Ijudi, se bodo temeljito zmotili.                                     Tito.   
   Fizkultura
SD DRAVA : SD PROLETAREC (ZagorJeJ 1:1   (1:0)
V  nadaljevanju kvalifikacljskih tekem za rstop v sJovensko ligo je v nedeljo, 31. julija  gostovalo v Ptuju nogometno mo»tvo SD Proletarca  iz Zagorja.
Mostvi sta nastopili v sledečih po-stavah:
SD Drava: Sia-ec I, Samec, SfrdinSek, Kravina, Gajzer, Strehar, Hanzl, Berlič, Sirec III,  Repič, Stojkovič
SD Proletarec: Skrobanja, KokolJ, Pavko, Ruprnik, Dmovšek, Ogrinc I. Prosnik I, Prosnik II- Ogriaic TT Leb«n-šek, Hauptman.
Tekma se je zafela i napa<il obph moštev, toda že v prvi minuti je Drava, ki je bila v dobri postavi, uspelo z do-bro kombiairanim prodorom po Sirecn zabiti prvi goi. Kljub neuspehu so t na-daljevanju gostje prioell n^padati jn so pokazall izredn-o lepo kombinirano igro. Tudi vratar se je izkazal z uspešnmii in-tervencajami. Gledalci so navdušeni opazovali potek lepe igre obeh moštev. Vratar gostov je požrtvovalno branil več Iepih strelov. Srednji napadalec doma-činor večkrat v zreli situaciji zaradi ne-odločnosti ni uspel povi?^«  rezultata.
V  drugem polčasu ae je tekma nad?-Ijevala  z  veMko  ostrino  ob   rahli   pre-moči   Drave.   V   peti   minuti  srednjemu napadalcu  zcnpet  nl  usipelo  povišati  re-zultata, kljub tranu, da je bdl sam pred vrati gostov.   Od  časa  do  časa'so  tudi gostjo prodrk  pred vrata Drave,  ki  jih je pa vratar hladnoikrvno in uspešno va-roval.  V 29.  minuti pa  s« je  kljuto  tc-mu  h, »gužve« prcd domačimi vrati 12-cimil  g&l,   lc   ga  j«  dosegel  Ogriiic    s precej  ostrim   strelom. Do kcmca polča-sa   se   postavljeni   rezultat   1:1   ni   več izpremeniJ.
V   moštvti   Drav^   je  pokazal  Strehar primer    požrtvovalinega     vn    borbenega igralca. Tudi vraitar    je    pokazal svojo sposobnost
Prl gostlh sta se odlikovala Haupbnan m. Škrobanja.
Zanimivi tekrad je prisostvovalo okrog 1000 gledalc?ev.
V   predtetomi  sta   se srečaH  pio«ire:kJ moštvi     Zeleaničarja     iz     Marlbora   ;n Ptuja. Tekma se  je  kcmčala  z  neodlo-čenim rerultatoan  1:1   (1:1).
Obe tekmi ja sodal dobro tov. Am-biož iz Maribora.
V   nedeljo 6. avgusta t. 1. bo igral v Ptuju   prvenstveno   tekmo   SD   Miličnik iz Ljnbljane prote SD Dravi.
Pipin
l>ne 1. avgusta rvrečer izgubljeno llst-nico v ptujskem parku je proti nagradi oddati na naslov: Ptuj, Ljutcnnerska ce-sta  1.
   DOPISI
S. V^ Clrkulane. Žahvali za   prejetv članek,  ki  ga  pa   nismo  ob-javili,  ker   je  bil   pred   njim   o-bjavlien članek D. D. o picmirski počitniški kolo-niji na Vranskem.
Hvaležni Vam bomo za kak novi čla-nek iz Vašega kraja.   
Slovenija Avtopromet Marlbor Prometnl odsek
Spremembe avtohusnega voznega reda
S 1. avgustom  1949 se spremeni voznl    Ormožu s tem, da bodo  avtobnsi obTa-
red na  pedni avtobusni progl 110 Ptuj—    tovali  ob  delavnikih  po  siedečem  voz-
Majšperk—^^Makoie—Poljčane in na pro-    nem  redu: gi   104   Maribor—Ptuj—Sv.   Tomaž   pri
Ptu j—Ma jšperk—Makole— Poljčane
Km     L       m.                 štev     Po s t a j a                                 II.     rv.
—               12.10   Odhod    1         Ptuj-Tyršev trg         PTihod   7.55
21               13.02    Prihod             ....      ,   t                 Odhod   7.05
4.05   13.15   Odhod   8        Majsperk-tovarna      PrLhod   6 ^   153Q
37     5.00   14.00   Prihod 15         Poljčane-kolodvor     Odhod   6.00   14.40 Opomba: V Poljčanah zveza z vlaki   v emeri:
Maribor—Ljubljana         5.11    14.12
Ljubljana—MariboT         5.48    17.32
Poljčane—Slov. Konjice 5.45    14.17
Maribor—Sv. Tomaž pri Onnožn—Maribor
Kni     I.                        štev.    Postaja                                                  II.
—.    4.50   Odhod           1       Sv. Tomaž                           Prflrod    17.05
22     5.55    Prihod            .              Tw*^ ^                   Odhod    16.00
605    Odhod           8       Pt«J"TyrSev trg                   ^,.^    155Q
33     6.29                          11        Vurberg                                             1526
35     6.37                        12       Sv. Barbara-odcep                             15.18
37     6.47                         13       Sv.  Martin   (Kostanjšek)                   15.08
47     7.12                          18       Pobrežje                                             14.40
50     7.20   Prihod          19       Maribor-Glavni  trg             Odhod   14.35
Opomba:   Ta proga je zopet vpostavljena s podaljškom od  Ptuja do Maribora
skozi   Vurberg—Sv.  Martin—Duplek—M aribor.
TEORIJE V ZADRUŽNI PRAKSI; Pravilno obdelovanje zadružne zemlje
DipL  ing.  Zorec  Egon
Dobro uspevanje kulturnih rastltn je ˇ glavnem odvisno od pravalne razde-litve padavin in sančne »vetlobe te^-kom vegetacijske dobe, kakor tudi od splošnih toplotnih razmer in kaikovosti eemlje. Na prve tri čiaitelje kmetoval-cem ni mogoče svojevoljuo uiplivati, pač pa lahko deloma uveljavijo svojo voljo v prid izboljšamju in izkorišča-nju zemlj© 2 vsestranskim im umnim obdelovanjem. Z ©bdelovanjem hočemo napraviti zemeljisOce zaklade rastlinskb hranilnih snovi pnistopne kor&nimcam, da jih ouc laie vsrkajo, pripraviti rast-linam ugodna tla in izboljšati tekom ve-getacijske dobe nastalo neugodno stanje zemlje. 2^a dosego zaželen>ega cilja je treba delovanje zadmžnikov vskladiti v delovanjem   prirode.
Z oranjem in brananjem pripravimo zemljo potem, ko smo pospravili polj-ske pridelke, v stanje, da jo potem pri-roda sama preobrazi v zaželeno godmo stanje. Plug in brana razbijeta trdo in »epropustno zgornjo plast, jo  zrabJjata
in s tem omogočita pristop zraka in vlage k posameznim delcein zemlje. V taki zemlji je razpadanj© rudnin in or-ganskih. snovi pospeseno. Z ogljikovo kislino naisičena voda pretvarja hranilne saiovi rastlin v totpljiivo in za prehra-no primemo obliko.
V jeseni zorani in v grudah ležeči zemlji zmrrne v zimskem ča:su v njej se nahajajoča voda. Zmrznjena voda zavaema, kot je znano, večjo prostor-nno, zaradi česar razpadajo posamezni deli in delci zemlje. Mraz in vlaga zrahljata torej vrhnjo, kakor tudi spod-njo plast zernlje in pospešita godncst, kar omogoca, da rastlinske koreninice z lahkoto prodirajo med posameznimi ze-maljskimi delci, kjer razkrajajo in vsr-kavajo hranilne snavi, ki bi 6icer ne bi-!e pristopne. Ce taki zemlji dodamo še nmetnih gnojil, pripravimo na ta načn rastlinam ugodna tla, da se pobem lahko krepko razvijajo in gospodarsko iz-rabljajo  dodana gnojila.
Zemlja, ki je v stanju  godnosti, vsr-
ka vlago, iki prihaja v obliki padav.n enakomemo v posameznih delih in del-cih zemlje in jo konservira, t j. prttuani jo za čas suše. Na taki zemlji ne trpe rastline nikdtaj pomanjkanja, ali pa za-radi preobilice vode. Zrak in voda pra-vilno krožita in vzpodbujata delovanje korenin, da te iziočujejo ogljikov dvo-kis, ki je za razkrajanje hranilnih sno-vi velike važnosti. Zeineljska plast v globini, do koder segajo korenine in koreTunice, ni mrtva, t&mveč je v njej veliko koristnih in škodljivih živalskih in rastlinskih živih bitij. Med temi je treba predvsem omdiiili rastlinska, le pod drobnogledom vidna bitja iz skupin bakterij, lišajev, ple&ni in mahov. Vsi ti so udteleženi pri razkrajanju gnoja, razn h drugih orgaTiskih (osianki rastlin-skih) m neposredno tudi rudnutiskih snovi. V zvezi z razaCTaianjem teh «10-vi je tudi tvorjenje plinov, ki pomagajo rahljati Ziemljo. Razvoj omienjenih bi-tij je mogoč le v shičaiu, če imata zrak in voda  dostop  v zemljo.
Obdelovanje zeanlje s kmetijskimi stroji je vezano na čas i.n stanje ter ka:kovost zemljie; obdelovanje v nepri-mernem letnem tasu in pri neugodnem stanju  zemlje  lahko   povzroči,   da stla-
timo zemljo v trdo in zraku in vlagi nedostopno plast, v kateri delovanje in razvoj koreninic nista mogoča. Da omo-gočimo koristniin taln:m bakterijam u&pešen razvoj in sknpno z drugimi pn-rodnimi vplivi prehod zemlje v ugodno stanje, je potreben mied poediniini ob-delovalnimi deli primeren presledek, ki mora biti odvisen od toplote in vlage zemlje.
Kot izboren pospeševalec ugodnosti ztemlje so naTavna gnojila (hlevski gnoj, gnojnica, kompost), s katerimi dovaja-mo zemlji korjstne bakterije. Vrhu te-ga pa se ta gnojila v svojih precejšnj.h količinah zmešajo z zemeljskimi deici, zrahljajo zeniijo in omogočijo ptistop vlage in zraka. K dobremu stanju zem-lje in pravilni izrabi gnoul pripomore tudi unuia izmenjtava rastlin — kolobar-jenje.
Če torej hoče zadmžn k umno in dobro kmetovati, mu morajo biti zna-ni vplivi takšnega ali drugačnega ob-delovanja zemlje v posarrvezn h letnih časib. Spoznavati in poznati mora de-lovanje prirode, ker bo le v tem shi-čaju njego^o poseganje v prirodo nje-mu v korist.
Na zemlji, ki so jo zadruge dobile od države v brezplačno izkoriščanje (iz agrarnega fonda ali zaplenjeno Ijudskim sovražnikom), so nekatere splošne zadruge — na osnovi sknp-nega dela in deloma s pomočjo skupnih proizvajalnih sredstev — organizirale kmetijsko proizvodnjo. Da bi organizirale racionalno pro-izvodnjo, so iz svojih sredstev, ali pa s pomočjo državnih kreditov na-bavljale novo orodje, stroje, deiov-no in plemensko živino, gradile go-spodarska poslopja na zadružni zemlji. Tako je poleg privatnega gospodarstva nastalo novo, zadruž-no gospodarstvo — zadružna eko-nomija.