GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1998 352(497.4 Dobrepolje) § 119980013,11 V/ "m KNm^CACr s kraj letnik IV, št. 11 november 1998 VOLITVE '98 u pa na smo dobili v Odločili smo se za Antona Jakopiča -Zmagovalna stranka je Slovenska ljudska stranka O rezultatih preberite na strani 5 Zadružništvo včeraj, danes, jutri V petek, 11. decembra, bo v Jakličevem domu na Vidmu celodnevno vseslovensko posvetovanje o zadružništvu. Organizira ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Zadružna zveza Slovenije in Občina Dobrepolje. Program je obsežen in zanimiv. Sodelovali bodo: podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ministra Ciril Smrkolj in dr. Lojze Marinček in vrsta uglednih strokovnjakov. Program na strani 2. Podeljene nagrade za "Urejeno domačijo '98" Prve nagrade so dobili: Nagrada ocenjevalne komisije za najlepše urejeno stanovanjsko hišo: Ferkulj Srečko, Pri Cerkvi, Struge; Nagrada ocenjevalne komisije za najbolj urejeno kmetijo: Škulj Jože, Ponikve 82; Nagrada za najlepše urejeno stanovanjsko hišo po oceni občinstva: Bukovec Bojan, Ponikve 75; Nagrada za najbolj urejeno kmetijo po oceni občinstva: Jakopič Anton, Podpeč 30 Seznam vseh izbranih objektov preberite na strani 13 Najbolj enotni so bili strokovni ocenjevalci in občinstvo pri izbiri 2. nagrade za stanovanjsko hišo. Dobila jo je lastnica Ivana Tlselj iz Zdenske vasi. Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec decembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 119980013,11 2 Naš krai Iz županovega urada 11/1998 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Zadružna zveza Slovenije in Občina Dobrepolje VABIJO na vseslovensko posvetovanje VČERAJ, DANES, JUTRI ob 130-letnici rojstva Frana Jakliča ustanovitelja 1. rajfaznovke na takratnem Kranjskem, ki bo v petek, 11.12.1998, v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju O Vabljene vse zadruge, posamezniki , ki so kakorkoli povezani z zadružništvom, kmetijske šole, fakultete, predstavniki parlamenta, državnega sveta, zavodov, ki so kakorkoli povezani z zadružništvom in vsi, ki jih problematika zanima. Prijave sprejema in daje vse informacije Občina Dobrepolje tel. D61 787-926. Moderator posvetovanja Slavko Gliha dipl. ing. agronomije in OEC in direktor Kmetijskega instituta Slovenije. Program posvetovanja 9 - 9.30 Zbiranje udeležencev Otvoritev in uvodni nagovori 9.30 - 9.35 župan občine Dobrepolje Anton Jakopič 9.35 - 9.50 minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj 9.50 - 10.05 minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček 10.05 - 10.20 predsednik Zadružne zveze Peter Vrisk dipl. ing. Referati 10.20 - 10.45 Doc. dr. Stane Granda, Pomen slovenskega zadružništva za ohranitev slovenske narodne identitete 10.45 - 11.05 Dr. France Adamič, Razvojna obdobja slovenskega zadružništva in njegovi nosilci 11.05 - 11.25 Igor Ahačevčič dipl. ing., Zadružništvo v Dobrepolju 11.25 - 11.45 Tadej Sluga dipl ing., Pisatelj Fran Jaklič in zadružno gibanje 11.45 - 12.05 Prof. dr. Matija Kovačič, Aktualna problematika kmetijskega zadružništva v Sloveniji 12.05 - 12.25 dr. Franci Avsec, Značilnosti zadruge v slovenskem primerjalnem pravu 12.25 - 13.00 Odmor za kavo in prigrizek Nadaljevanje referatov 13.00 - 13.20 Simon Toplak dipl. ing., Sedanje vodenje zadrug in nujnost prevzemanja večinskega deleža v predelovalni industriji 13.20 - 13.40 Leo Frelih, ing., Povezovanje blagovnih tokov kmetijskih zadrug 13.40 - 14.00 Mihael Demšar dipl. oec, Zadružne hranilno kreditne službe. 14.00 - 16.00 Razprava 16.00 - 18.00 Čas za kosilo in ogled razstave Pisat"1! Fran Jaklič-Podgoričan in Dobrepoi, , ki jo je pripravila etnologinja prof. Anka Novak 18.00 Slovesen zaključek posvetovanja z govorom podpredsednika vlade Marjana Podobnika in slovesno praznovanje 1. občinskega praznika Občine Dobrepolje s kulturnim programom v organizaciji kulturnega društva Dobrepolje. O Franu Jakliču kot pisatelju bo spregovoril prof. Milan Šuštar. Kulturni program bo povezoval Igor Ahačevčič. V kulturnem programu sodelujejo: Godba Dobrepolje Moški pevski zbor Rafko Fabiani Vokalna skupina Mavrica Kvartet Beati Zagoriški Fantje Dramska skupina Scena Naš krai Iz županovega urada 11/1998 Na Miklavžev dan bomo praznovali prvi občinski praznik Zadnje leto prvega mandata nove občine je uspelo občinskemu svetu naše občine določiti tudi datum občinskega praznika. Občinski praznik sicer ni nujen, ampak običajno ga ima vsaka občina. V naši občini so svetniki izglasovali, naj bo občinski praznik na rojstni dan našega veli-1 ;a rojaka Frana Jakliča, to je 6. decembra. Ker je na predvečer tega dne že tradicionalni Miklavžev večer, bomo letošnje praznovanje imeli v petek, I I.decembra. O tem, da bo na ta dan pri nas na Vidmu v Jakličevem domu vseslovensko posvetovanje z. naslovom Zadružništvo, včeraj, danes, jutri, sem že napisal v prejšnji številki. Gre za strokovno posvetovanje, na katerem pričakujemo ob kolikor toliko ugodnem vremenu solidno udeležbo iz cele Slovenije. Prav pa je, da se ga v čim večjem številu udeležimo tudi domačini kot gostitelji. Teme, kot lahko vidite iz programa, so izredno aktualne /lasti za današnji čas. Vabimo predvsem vse člane zadruge in druge kmete, ki jih kmetijstvo in zadružništvo zanima. Posvetovanje pa bo zanimivo tudi za druge, saj " 'o referati tudi iz naše dobrepoljske zgodovine. Vsekakor pa smo vsi občani povabljeni na zaključno prireditev, ki bo obenem tudi proslava ob občinskem prazniku. Na tej proslavi bomo skušali tudi drugim pokazali, kako močno je naše kulturno življenje, saj bodo na njej nastopile skoraj vse naše glasbene skupine in dramska skupina. Naša udeležba na takšni prireditvi tudi drugim pokaže, da kultura pri nas živi in se še krepi. Vseslovensko posvetovanje in vtis, ki ga bodo ljudje odnesli od nas je tudi lepa promocija občine. Vedeti je treba, da je za Do-brepolje, dokler nismo bili občina, vedelo razmeroma malo ljudi. S takšnimi prireditvami pa se širi krog ljudi, ki za nas vedo in se k nam še vračajo. Občinski praznik je običajno tudi priložnost za nekakšen obračun o delu v preteklosti. Saj se na takšen dan običajno odpirajo kakšni novi objekti ali kaj podobnega. Mi smo našo največjo investicijo v tem mandatu že odprli in se bomo ob občinskem prazniku samo še malo poveselili. Ker je ravno konec mandata, ne bo odveč, če vas na kratko spomnim na nekatere stvari, ki smo jih s skupnimi močmi nare- dili. Zelo na kratko sem jih omenil že v volilni številki. To je predvsem glavna investicija v tem mandatu, šola in vrtec na Vidmu. V štirih letih smo poasfaltirali 26 km cest, zgradili mrliško vežico na Vidmu, obnovili približno 10 km cevovodov, pripeljali kanalizacijo do Vidma (naslednja faza, ki bo sedaj že mogoča bo čistilna naprava in priklopi hiš na kanlizacijo), prekrili smo šolo in zdravstveni dom v Strugah, kupili zemljišče za novo deponijo komunalnih odpadkov in zgradili prostor za začasno odlaganje. Sprejeli smo prostorski plan in PUP, uredili sistem civilne zaščite, uredili dobro sodelovanje z gasilci, kulturniki, športniki itd. Da smo vse to naredili, je bil seveda potreben denar. V teh investicijah je naš denar, ki smo ga prispevali v obliki samoprispevka, v obliki enkratnih prispevkov, v obliki taks, ta je zagotovo ves v teh projektih. V teh projektih je tudi 30% dohodnine, ki jo dobimo vrnjeno v občino. Toda vse to ne zadostuje niti za polovico tega, kar smo naredili. Ostali denar je prišel v občino od zunaj. Delno preko zagotovljene porabe na osnovi zakona, ki pravi da občini, ki nima dovolj sredstev za zagotovitev delovanja osnovnih funkcij, to je delovanje občinske uprave, šole, vrtca, kulture, športa, civilne zaščite itd., v primerjavi z republiškim poprečjem, pripada še toliko sredstev, da doseže 90% republiškega poprečja. Še kaj denarja pa se da dobiti na razpiše, ki jih posamezna ministrstva razpisujejo. Prav ta zadnji del pa je tisti, ki v občino ne pride sam od sebe. Za tega je potrebno zadovoljiti vsem pogojem razpisa, do pikice natančno izpolniti vse zahtevane pogoje in, kar ni nepomembno, običajno imeti dovolj lastnih sredstev. Pomanjkanje teh je največkrat ovira, da bi se prijavili še na več razpisov. Po razpisih običajno dobiš, če prideš v ožji izbor, od nekaj procentov do 30 % od skupne vredno sti investicije, za šolo pa 50%. Torej čeflL; maš 70% izgubiš še 30, skupaj 100, torej vse. Podobno je, če za 5 minut zamudiš rok. Nikoli nisem trdil in tudi sedaj ne, da sem vse v občini naredil sam ali da je vse naredila samo stranka ki ji pripadam. Ko to pišem, smo namreč še v času pred volitvami, zato res ne morem mimo nekaterih dejstev, ki preprosto ne zdržijo. Ena puhlica, za predvolilno propagando (beri blatenje na nizkem nivoju) je, češ da trdim jaz osebno in stranka, ki ji pripadam, da smo vse naredili mi, drugi pa nič. Tega nikoli nisem trdil in nikoli ne bom. Samo s skupnimi močmi s trdno voljo in z zainteresiranostjo večine, še bolje vseh, se določen projekt in določena dela lahko naredijo. En človek ne pomeni veliko, če nima podpore ali pa zelo veliko, če je podpora velika. Prepričan sem, da je v naši občini prišlo do masovnega pozitivnega naboja usmerjenega v razvoj in napredek, ki pa smo ga seveda tudi člani SLS v Dobrepolju in jaz osebno, skupaj z drugimi, pomagali sooblikovati. Nekatere, kar je seveda čudno, ta pozitivni naboj moti in bi ga radi zaustavili s prodajanjem megle in floskul o dragi občini itd. Pravijo, da smo zelo draga občina v primerjavi s Slovenijo in to je povedano v kontekstu, češ da sem za to jaz kriv in kako uboga država crkujc zaradi tega, ker smo v občino Dobrepolje pripeljali kakšen tolar več. Podatek je vzet iz statistike, ki prikazuje, da smo v naši občini v poprečju z državnim poprečjem porabili za dela in investicije več denarja kot drugje. To je res. Zgoraj sem opisal, zakaj je res. Odprli smo investicije, zbrali lasten denar izpolnili vse pogoje, zainteresirali odgovorne v državnih organih, da so nam prisluhnili, kar se zelo lepo sliši, v praksi pa pomeni, da smo neprestano vrteli telefone, pisali pisma, hodili na vse mogoče sestanke, se vključevali v razprave, samo zato, da bi nas vendarle opazili, jamrali pred vsem in vsakomur dokazovali in dokazali, da z razvojem capljamo za drugimi in da je prav, da nam kaj odobrijo, ker nam prej 50 let niso hoteli in končno smo tudi nekaj iztržili. Iztržili iz skupne vreče namenjene občinam. Vreča se zaradi tega ni bolj napolnila ali izpraznila. Ob koncu leta je prazna. Razlika je samo v tem, ali dobi nekaj fickov naša občina, kar je za nas bolje, ali pa neka druga, kar je pa za druge bolje. To je vsa umetnost. Če jo obvladaš, boš kaj iztržil, če jo ne, boš filozofiral o dragi državi, kar je seveda neizpodbitno res, to trdim tudi jaz, vendar boš še vedno pil umazano vodo in hodil po blatu ali pa otroke vozil v vrtec v Ljubljano. Torej moji tekmeci me hočejo diskreditirati s tistim, kar je občini največ koristilo, čudno in pritlehno. Res je, da nisem izpustil nobene priložnosti, in to zelo dosledno zahteval tudi od vseh delavcev uprave, da bi po nepotrebnem izgubili kakšen tolar, ki bi ga lahko koristno porabili v občini in tako naredili še kaj več. Na ta način smo pa lahko draga občina za državo ne pa za naše občane. Občanom smo na ta način prihranili marsikakšen tolar, pa še pospešili smo dela. Da smo lahko imeli visoko porabo na prebivalca, so pripomogli tudi dve uspešno opravljeni delitveni bilanci, ki sta prinesli v občino skupaj preko 80 milijonov tolarjev. Tudi to dviguje poprečno porabo na prebivalca, ampak v pozitivnem ne v negativnem smislu. Seveda bi se dalo tudi dremati in ne bi presegli v porabi na prebivalca republiškega povprečja, a tudi naredili ne bi veliko, preživeli pa bi bolj lagodno. Čudne predstave in seveda za občino naravnost škodljive. Pa še nekaj nekatere skrbi. Pravijo, da se je naredilo veliko, vendar se bo pokazal velik dolg. Brez skrbi, vse je plačano, pa še država nam dolguje za prizidek, pri šoli 64 milijonov z obrestmi od 1.1.1997. Ostaja pa seveda notranji dolg do drugih zadev in projektov, ki bi jih lahko še naredili in jih bo možno uresničiti šele, ko nam bo država plačala. S tem tudi demantiram trditve, ki so pa resnična laž, da jaz zagovarjam tezo, vsakemu malo, pa vse površno in slabo. Obratno je res, da sem vedno zagovarjal, da končajmo en projekt, potem pa drugega, seveda pa je pri tem potrebno paziti, da določen del prebivalcev ali vasi ne ostane popolnoma zapuščen. Najti med vsem tem soglasje, pa je res umetnost. Proračun se mora običajno končati s kompromisom, v katerem je vsak še malo nezadovoljen, vsi skupaj pa zadovoljni, ker drugače sploh ne bi prišli skupaj. Vedno sem se izogibal vzhičenih političnih tem ali pretiranega strankarskega delovanja, toda glej ga zlomka, v kampanji so me naredili za zagrizenega strankarja, ki se za povrhu na skrivaj pajdaši s tistimi, ki so ga ves mandat najbolj napadali. Dajte no mir, vedno sem zagovarjal, da se dogovorimo vsaj pomladniki, da dajmo na naše liste najbolj sposobne in najboljše ljudi, saj bo to koristilo celi občini, strankarstvo pa naj bo samo pot, da do teh ljudi pridemo, ne pa za nagajanje drug drugemu in diskreditiranje. To bo bolje za vse. V podporo temu, da ljudem zaupam, je tudi to, da nisem kandidiral na svetniški listi in sem podpiral na prvih mestih na kandidatni listi SLS celo dva ugledna in sposobna občana, ki sploh nista člana naše stranke, vendar jim člani stranke in občani zaupajo. Še enkrat poudarjam, pa sem že stokrat, pa še stokrat bom, če bo treba, da zagovarjam, da je za našo občino izredno potrebno in koristno trdno sodelovanje pomladnih strank, to so- delovanje sem tudi uradno ponudil že pred volitvami obema pomladnima strankama, vendar je očitno prišlo do nekih drugih povezav, za katerega ozadje danes še ne vem. Ostal pa bom še naprej odprt za vse pozitivne pobude od kogarkoli, če so dobronamerne in koristne za vse. Slabo pa prenašam večno nerganje in brezplodno kritiziranje. Tudi sem vedno zagovarjal, in zagovarjam še danes, da je za našo občino pomembno kakšni ljudje bodo preko strank prišli v naš občinski svet, ne pa kaj počne republiška centrala posamezne stranke, ker bodo v našem občinskem svetu odločali ti, ki bodo tukaj izvoljeni. Res bi bil že skrajni čas, da pridemo do večinskih volitev tudi na občinski ravni. To pobudo socialnih demokratov podpiram in sem pred leti tudi podpisal izjavo za referendum. Potem bomo volili po samezne ljudi, pa kdor dobi več, dobi več pa pika. Ura je že pozna, ko to pišem, malo sem se razpisal na račun spanja, vendar se mi zdi to koristno povedati, da se ne ustvarjajo napačni lažni konstrukti. Naj vas še enkrat povabim na posvetovanje o zadružništvu 11.12. ob 9,30 uri in na praznovanje prvega občinskega praznika istega dne, ob 18 uri. Prav lepo vas pozdravlja vaš župan Anton Jakopič --O Občinski svet zaključuje svoje delo v tem mandatu 11. novembra je bila sklicana predvidoma zadnja seja OS Dobrepolje v tem mandatu. Skupaj jih je bilo 48. Tudi dnevni red ni bil več tako obsežen, kot je bil na večini prejšnjih sej, saj se planirano delo za štiriletno obdobje počasi zaključuje. Svetniki so sprejeli dopolnjen osnutek odloka načrta za obrtno cono Predstruge. Po javni razgrnitvi načrta je sledila javna obravnava, na kateri so bili lastniki seznanjeni, kaj se bo dogajalo z njihovimi parcelami. Postopek zahteva še dokončno sprejetje odloka, ki gre v potrditev in nato v objavo v Uradni list. Na zadnji seji so svetniki končno odločili, kako rešiti problem bivše luže "Curek" na Vidmu, kar je bil predmet razprav na celi vrsti zadnjih sej. Sprejemljiv sklep za večino svetnikov je predlagal Stane Jakič. Zemlja bivše luže "Curek" s parcelno številko 423/1 in pot s parcelno številko 1055/1 se odprodata sosedom po minimalni ceni 20 DEM za m2, s tem da stroške odmere in prepisa plačajo kupci. Istočasno se ukine javno dobro na obeh parcelah. Več razprave je bilo pri zadnjih dveh točkah, kjer so svetniki postavljali vprašanja in pobude. Nekaj povzetkov: ZVONIMIRJA ZABUKOVCA je zanimalo, kdo bo popravil izrezan asfalt na Cesti. Dobil je pojasnilo, da bo to uredilo Komunalno podjetje, ki je urejalo vodovod. Marija Kramžar je na vprašanje v zvezi s samoprispevkom za asfaltiranje povedala, da bo seznam enkratnih prispevkov objavljen v Uradnem listu ob koncu leta. Seznam je pomemben zaradi olajšave pri dohodnini. Zvonimirja Zabukovca so nato zanimale podrobnosti v zvezi z opravljanjem del dveh delavcev, ki jih je dobila občina na razpis javnih del. Župan je razložil predpisan postopek pridobitve takih delavcev in poročal, kakšna dela jima je dodelil in kaj vse sta že naredila. Ob tem je svetnik IVAN CRANDOVEC pohvalil njuno opravljeno delo v okolici šole. EDVARD POCORELC se je zavzel za zobozdravstveno ambulanto v Strugah. Župan je obljubil, da bo sprožil pobudo v ZD, da se proučijo možnosti za to. Na vprašanje STANETA ŠKULJA, kako je z dokončanjem kanalizacije v Podgorici, glede na to, da je rok dokončanja del že potekel, je tajnik občine pojasnil, da dela potekajo počasneje zato, ker je veliko kamna. Župan pa je dodal, da bo potrebno v tej vasi v celoti rešiti komunalne probleme z vodovodnim priključkom vred, kar pa je realno možno v dveh letih. FRANCI ŽNIDARŠIČ je dal pobudo, da bi i& zaradi izpostavljenosti poplavam, ki vsakdo, . ogrožajo ene in iste hiše v občini, naročila pri ustrezni instituciji analiza stanja in načrt o prehodnosti v času poplav, ki bi omogočila ogroženim občanom stik z zunanjim svetom. Svetnika EDVARD POGORELC in |OŽE SAMEC sta izpostavila problem požiralnikov, ki jih ljudje Z neodgovornim odnosom do narave marsikje zasipajo. Opozorili so, kako se je ob zadnjih poplavah zaradi zamašenih požiralnikov voda neobičajno hitro razširila po dolini. Ob tem se je razvil pogovor o škodljivosti posegov v naravo. Župan pa je ob tem opozoril, da je za kakršen koli poseg potrebna lokacijska dokumentacija. Več svetnikov je ponovno izrazilo nezadovoljstvo zaradi lepljenja plakatov in vabil na občinska vrata, kar se pojavlja že vsa štiri leta nove občine. Dali so pobudo, naj bi se vrata prebarvala, za prireditve, ki bi se dogajale v občinski stavbi pa je JOŽE SAMEC predlagal zastekljeno tablo pred vhodom. Nekateri svetniki so opozorili na napako, da v tem mandatu ni bil sprejet odlok o oglaševanju in plakatiranju. Župan je to opravičil z visokimi stroški, ki so s tem povezani in dodal, da bo to potrebno urediti čim prej. JOŽE SAMEC je izpostavil še problem aktov OŠ, ki po njegovem mnenju niso dovolj urejeni in usklajeni z zakonom. M. Steklasa VOLITVE 98 Volilni izidi VOLITVE KADIDATOV ZA ZUPANA (neuradni izidi) Anton Jakopič (SLS): 1092 glasov (56,40 %) Igor Ahačevčič (SKD, SDS): 568 glasov (29,34 %) Slave Palčar (LDS): ! 276 glasov (14,26 %) VOLITVE ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA (neuradni izidi) SLS (Slovenska ljudska stranka): 666 glasov (35,6 %) - 5 mandatov v OS SDS (Socialdemokratska stranka): 464 glasov (24,8 %) - 3 mandati v OS LDS (Liberalna demokracija Slovenije): 381 glasov (20,4 %) -2 mandata v OS SKD (Slovenski krščanski demokrati): 360 glasov (19,2 %) - 2 mandata v OS Primerjava volilnih izidov 1994 - 1998 Objavljamo primerjavo volilnih izidov lokalnih volitev po voliščih leta 1994 in leta 1998. Tabela ni popolna, ker objavljamo le tiste liste strank, ki so sodelovale na obeh lokalnih volitvah. V tabeli ni liste Andrej Škantelj in skupina volivcev, ki je leta 1994 dobila 131 glasov ali 7,5 % in liste SOPS, ki je dobila 85 glasov ali 4,9 %. Na prvih lokalnih volitvah je glasovalo 1743, na letošnjih pa 1871 volivcev. V skupnem seštevku glasov so zajeti tudi glasovi, ki so prispeli po pošti oziroma so bili oddani na predčasnem glasovanju. VOLIŠČE SKD 1994 - 1998 SDS 1994 - 1998 SLS 1994 - 1998 LDS 1994 - 1998 VIDEM 1 69(25,5)-43(14,4) 60(22,2)-70(23,5) 60(22,2)-113(37,9) 38(14,0)-72(24,2) VIDEM 2 57(24,3)-37(16,0) 61(26,0)-57(24,7) 74(31,5)-97(42,0) 17(7,2)-40(17,3) ZDENSKA VAS 54(37,5)-39(27,9) 14(30,6)-45(32,1) 23(16,0)-49(35,0) ll(7,6)-7(5,0) KOČEVJE 5(ll,l)-5(7,8) 2(4,4)-5(7,8) 14(31,1)-33(51,6) 23(51,1)-21(32,8) '^ŽAGORICA 26(26,3)-30(22,9) 21(21,2)-43(32,8) 32(32,3)-39(29,8) 8(8,1)-19(14,5) PREDSTRUGE 43(17,6)-32(12,2) 66(27,0)-79(30,2) 60(24,6)-79(30,29 32(13,l)-72(27,5) KOMPOUE 62(26,3)-31(13,0) 53(22,5)-55(23,0) 32(13,6)-78(32,6) 36(15,3)-75(31,4) PONIKVE 1 41(28,7)-51(34,2) 41(28,7)-42(28,2) 23(16,1)-31(20,8) 25(17,5)-25(16,8) PONIKVE 2 22(36,1)-18(26,5) 14(23,0)-15(22,1) 5(8,2)-12(17,6) 14(23,0)-23(33,8) STRUGE 161(62,4)-70(26,6) 57(22,1)-47(17,9) 17(6,6)-126(47,9) 17(6,6)-20(7,6) SKUPAJ 542(31,1)-360(19,2) 423(24,3)-464(24,8) 341(19,6)-666(35,6) 221(12,7)-381(20,4) S predvolilnega shoda SDS in SKD v Strugah V kulturnem programu je sodeloval tudi Moški pevski zbor iz Strug Živahnost predvolilnega dogajanja Lokalne volitve so za nami. Dobili smo novega (starega) župana in novo sestavo občinskega sveta. Na tem mestu pa se vrnimo v živahni predvolilni čas, ki je več ali manj vsakdanji tempo življenja razgibal do skrajnosti. Kandidati za župana so uspešno skrivali svojo negotovost in strah pred porazom. Za velik del volivcev pa je bilo predvolilno dogajanje zabava in zanimiva popestritev, zato je bilo malo za šalo malo zares nemalokrat slišati: "Zakaj niso lokalne volitve bolj pogosto?" Mi pa smo zbrali nekaj posnetkov, ki naj vas spomnijo na predvolilne shode in prireditve. Jože Klun in Alojzij Palčar bosta predstavnika stranke LDS v novi sestavi občinskega sveta Po predstavitvi SDS v preddverju dvorane Jakličevega doma Tako veselo je bilo v preddverju dvorane Jakličevega doma po shodu SLS Minister dr. Lojze Marinček se je zadržal v živahnem pogovoru s krajani Velika tekmeca za župansko mesto nista kazala prav nič zaskrbljenih obrazov Po štirih letih mislimo tako Končuje se štiriletni mandat občinskemu svetu, ki je močno zaznamoval prvo štiriletno obdobje novoustanovljene dobrepoljske občine. Kakor koli že kdo ocenjuje to obdobje, ne more zanikati uspehov in opravljenega dela.V veliki meri je to tudi zasluga našega prvega občinskega sveta. Naj ob koncu mandata spregovorijo sami člani sveta. Vsem svetnikom in podžupanu sem namreč postavila ista vprašanja: Kako ocenjujete delo OS, kako ste uspeli s svojimi pobudami in predlogi, kakšni so bili odnosi med svetniki oziroma med vami in županom ter člani občinske uprave in kako na sploh t 'date na dosežke občine v tem obdobju? Na moje povabilo se je odzval podžupan in osem svetnikov. Njihove odgovore navajam po abecednem vrstnem redu. IVAN GRANDOVEC: Ko gledam na preteklo štiriletno obdobje občine in občinskega sveta, sem prepričan, da je bilo narejenega veliko dela. Pred štirimi leti je veliko ljudi dvomilo v občino, saj so bili mnogi tudi na referendumu o občinah proti ustanovitvi nove občine. Kot zgodovinar sem vedno želel in bil prepričan, da smo prebivalci Dobrepolja in Strug sposobni imeti občino in jo dobro voditi. Občinski svet, župan in uprava so vsem nevernim Tomažem dokazali, da je imeti ,. ino koristno in sedaj je malo ljudi, ki bi je ne marali. Ce pogledamo samo največjo pridobitev, šolo in vrtec, ki smo ju zgradili s pomočjo vseh ljudi, mrliško vežico, veliko kilometrov asfaltnih cest, obnavljanje vodovoda, začetek gradnje kanalizacijskega sistema, urejene prostore občine, akte o prostorsko ureditvenih pogojih in še kopico drugih zaključenih del, potem smo lahko resnično zadovoljni z delom v preteklih letih. Da se je v naši občini toliko postorilo, je gotovo "krivo" delo župana Antona Jakopiča, uprave in svetnikov. V svetu smo tvorno sodelovali in menim, da se svetniki nismo odločali o predlogih, kdo jih je predlagal, temveč o njihovi kvaliteti in sprejemljivosti za sredine, ki smo jih zastopali. Prepričan sem, da smo imeli veliko strpnosti do vseh idej in jih nismo že v naprej zavračali. Le takšno delo pa je pogoj za razvoj občine. Metanje polen pod noge ne vodi nikamor, temveč kaže na ljudi, ki se ne upajo spopasti z novostmi, marveč raje stopi- cajo na mestu. Mnogo lažje je podirati mostove, kot pa jih graditi. Zupanu in vsem novoizvoljenim svetnikom želim, da bi bili pri gradnji medsebojnih mostov strpni, da presojajo med kvaliteto idej in ne po tem, kdo je podal kakšno mnenje in potem bo gotovo naša občina vstopila v novo tisočletje kot uspešna občina, kot občina prijateljstva in miru. STANE JAKIČ: Delo sveta občine in občinske uprave je težko ocenjevati. Najboljšo oceno bodo podali tisti, ki so ga izvolili in to našo občino tudi plačujejo. Občanom gre zasluga za vse, kar se je v občini naredilo, kajti zavedati se je potrebno, da občina sama od sebe ne živi, temveč jo živijo občani in davkoplačevalci, občina le razpolaga s težko zasluženim denarjem in dobrinami prebivalcev občine. Osebno lahko ocenim le svoje delo, ki je bilo osredotočeno predvsem na kvalitetno izdelavo del raznih dragih investicij, pri katerih je prevladalo mnenje, da ni važna cena, samo da je veliko narejenega, ne glede na posledice. V prispodobi rečeno, saj ni niti tako važno, koliko bo žita, da je le veliko slame. V tem mandatu je bila občina finančno uspešna tudi zaradi zapuščine občin Grosuplje in Kočevje. Po mojem prepričanju bi morala občina vsa dela opraviti na višjem nivoju kvalitete, kar je odgovornost občinske uprave. Osebno sem se zavzemal za odpravo prispevka uporabe stavbnega zemljišča, ki sta ga plačevali naselji Videm in Pred-struge. Ob podpori večine sveta pa sem dosegel, da se prispevek za uporabo stavbnega zemljišča ni uvedel na področju cele občine, kar je bil namen župana in občinske uprave in tudi nekaterih svetnikov, saj že plačujemo samoprispevek. Ravno tako sem ob podpori ostalih svetnikov uspel preprečiti neupravičeno pobiranje Števnine in s tem tiho podražitev izredno drage vode. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil občanom naše občine, ki so me med mojim mandatom spodbujali in me opozarjali na določene probleme in mi tako dajali smernice za moje delo. JOŽE LENARČIČ (podžupan): Prvo mandatno obdobje naše novoustanovljene občine je za nami. Na mestu podžupana, ki je po statutu brez posebnih zadolžitev, sem sodeloval bolj kot opazovalec. Udeleževal sem se vseh sej občinskega sveta, predvsem zaradi informiranosti. Mislim, da je delo sveta potekalo dovolj konstruktivno, razen nekaterih izjem. Opazil sem, da prava politika v manjši občini ne pride toliko do izraza, svetniki pa veliko bolj zastopajo interese svojega kraja, kot pa program stranke. Obstoj občine, kot lokalne samouprave, je upravičen, napredek pa tudi opazen. Upam , da bo tako tudi v bodoče v novoizvoljeni zasedbi. TONE NOVAK: Kaj lahko napišem o svojem mandatu svetnika v občinskem svetu? Razmišljanje gre v dve smeri. Kaj sem kot posameznik predlagal in kaj je občinski svet kot celota uspel realizirati od začrtanega programa in danih obljub volivcem pred štirimi leti. Moje mnenje je, da eno z drugim. V majhni občini, z maloštevilnim občinskim svetom, kot je naš, je lahko rezultat dela le v sodelovanju vseh svetnikov in župana, ne glede na to, iz katere stranke kdo prihaja. Na ta način sem v občinskem svetu tudi poskušal ravnati. Več ali manj sem podpiral vse predloge, ki so bili naravnani v prid občine in njenih občanov. Razumeti je treba, da je naša občina nova, nalog in želja pa ogromno. Želje so seveda eno, finančne zmogljivosti občine pa drugo. Vendar sem mnenja, da se je v občini naredilo v štirih letih veliko (asfaltiranje cest, prizidek šoli, vrtec, vežica, občinska stavba itd). Postavljeni so osnovni pogoji za lažje delo naprej bodočemu občinskemu svetu. In to je zasluga župana in vseh svetnikov in seveda tudi vseh zaposlenih v občinski upravi. Sam letos ne kandidiram več, ker mislim, naj svetniki postanejo mlajši ljudje, ki imajo ideje, znanje in voljo peljati naš kraj v prijaznejšo prihodnost. EDVARD POGORELC: Pred štirimi leti se je osnovala dobre-poljsko-struška občina. Stružanci nismo bili preveč navdušeni nad to spremembo, kar je pokazal tudi izd referenduma. V zadnjem trenutku sem pristal na kandidaturo občinskega svetnika iz vrst SKD Struge. Delo občinskega sveta je odgovorno, saj se med ostalim sprejemajo tudi odloki, ki so za občane obremenilni in neprijetni. Včasih me je motila preveč po-_ litično obarvana razprava ali premalo pojasnjeni predlogi. Kljub vsemu moram reči, da se je v tem obdobju na območju celotne občine naredilo več, kot sem pričakoval. Gotovo ima pri tem zasluge občinski svet, ki je predloge namenjene v korist razvoja občine, kolikor toliko složno izglasoval. Zasluga gre tudi občinskemu vodstvu, ki je vse delo realiziralo. V tem obdobju se je veliko naredilo na področju infrastrukture in šolstva. Veliko dela čaka tudi naslednji OS: čistilna naprava za vodo, drobno gospodarstvo... Kot predstavnik Strug, želim, da bi se še vnaprej realizirale naše želje in potrebe, predvsem da bi se v Strugah odprla zobozdravstvena ordinacija in zgradila mrliška vežica. JOŽE SAMEC: Veliko je stvari, o katerih bi lahko govoril ob koncu mandata, vendar bom kratek. Z velikim optimizmom sem šel v kandidaturo pred štirimi leti, sedaj pa sem zadovoljen, da se mandat zaključuje. V občinskem svetu sem deloval kot neodvisni svetnik in se mi ni bilo treba podrejati strankini disciplini. Zato pa sem bil časih v težjem položaju pri uveljavljanju svojih predlogov. Izrazit je bil moj pred- log za ukinitev Odloka o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po katerem so prispevek plačevali le v naseljih Videm in Predstruge. Odlok je bil krivičen in je postavljal občane v neenakopraven položaj, vendar so minila tri leta, da so nekateri kolegi svetniki to sprevideli in predlog podprli. Pri nekaterih predlogih pa so bile ovire s strani tistih, ki bi morali že po službeni dolžnosti strmeti za tem, da se zadeve uredijo, pa si žal napačno razlagali predpise. Glede predloga o zagotovitvi brezplačnih prevozov v šolo za vse učence, je bilo zaradi tega veliko nepotrebnih razprav, nazadnje je Ministrstvo za šolstvo zagotovilo sredstva. Nedvomno sem pripomogel k urejanju problemov v Predstrugah in pri tem, da imajo Predstruge vaški dom. Občina je kljub nekaterim zgrešenim investicijam napredovala na komunalnem področju, vendar so stroški za dosego tega cilja previsoki. Sedem zaposlenih! Isti rezultati bi se lahko dosegli z dvem do tremi zaposlenimi, kot je pred volitvami obljubljal naš župan. Močno upam, da bodo nove volitve ta trend prekinile. K boljšemu vodenju občine pa sodi še nepristransko obravnavanje vseh občanov. Novoizvoljenemu županu in svetnikom želim uspešno delovanje, pa še tale nasvet: Zastopajte vse občane, ne glede na njihovo politično opredelitev in ne le nekatere izbrane posameznike. STANE ŠKULJ: Dobro se spominjam, ko sem pred štirimi leti na prvi seji občinskega sveta izrazil upanje, da si delo v občinskem svetu predstavljam izključno kot delo, ki bo zadovoljevalo občane in ne bo imelo političnega prizvoka. Opozorjen sem bil, da v demokraciji ni čisto tako in da bo tudi politika imela svojo besedo. Kdo je politika? Politika smo lahko tudi ljudje, če smo pošteni in v srcu dobro mislimo. Novi garnituri, ki bo vodila občino, želim veliko modrosti, zrelosti in seveda veliko uspehov pri nadaljevanju zadovoljevanj potreb občanov. ZVONIMIR ZABUKOVEC: REKAPITULACIJA Danes, dne 9. 11. 98 sem sprejel lju- beznivo pismo urednice "Našega kra-ja"gospe Mihaele Steklasa. Napisal naj bi nekaj svojih opažanj o delovanju našega občinskega sveta. Kot opozicijski svetnik, izvoljen na listi LDS, res nisem mogel kaj dosti vplivati na odločitve pri glasovanjih v svetu. Navadno so se "pomladne" stranke že vse vnaprej dogovorile, tako da so pomembne odločitve bile sprejete že pred sejo. Mi smo potem glasovali za ali proti. Tudi prav. Kdor je na oblasti, pač vlada po svojih načelih, ideologiji in zmožnostih. To je torej pozicija oblastne moči. Zato nimam namena hvaliti vladujo-čo koalicijo v naši občini. V večini prin-rov sem se itak počutil kot deseti i a (posvojen). Moti pa me, da nekatere sklepe, ki jih je sprejel svet, župan sploh ni upošteval ali pa samo delno. Sprejeli smo sklep, da se vsi otroci vozijo v šolo s kombiji, on je to enostransko ukinil. Sam, z oblastniških pozicij. Svet je sprejel sklep, da se občina prijavi na razpis za gradnjo doma za ostarele. Sklep je bil sprejet na njegovo pobudo, izvršil ga pa ni. Ali mislite, da je bilo to v skladu z zakoni? Pa še kaj bi se našlo, ampak bodi zaenkrat dovolj. V bodoče bo moje delovanje verjetno izven občinskega sveta. Samo če bodo občinski svetniki in bodoči župan mislili, da se me bodo "znebili", se bridko motijo. Še vedno bom deloval na političnem po \ malo manj itenzivno sicer, ampak prisoten bom. No, da ne bi razpredal samo o slabih stvareh in dejanjih, bom povedal kaj bolj veselega. Po štiriletnem mandatu so vsi izgledi, da mi ne bo več potrebno izgubljati živcev na sejah občinskega sveta. Tega sem vesel, v "Našem kraju" pa se bom še oglašal. FRANCI ŽNIDARŠIČ: Ustanovitev novih občin pred štirimi leti naj bi približala možnost reševanja osnovnih problemov prebivalcev v domačem kraju. Na tem področju nam je ostalo še precej dela. Gledano v celoti, je občina z vlaganji v razvoj naših krajev upravičila svoj obstoj. V bodoče bo potrebno v okviru občine zagotoviti višjo kakovost življenja na področjih (voda, komunikacije ...) brez bistvenega povečevanja obremenitve prebivalstva. Zbrala: M. Steklasa Fotoreportaža Odprtje prizidka - drugi del O odprtju prizidka šole in vrtca smo poročali že v prejšnji številki. Bil je to velik dogodek za občino, zato mu namenjamo nadaljevanje v tej številki. Veliko truda je bilo vloženega in bilo je veliko sodelujočih. Sodelovanje med šolo in občani se je odražalo v samem kulturnem programu, ki ga je vodila Ema Sevšek kot tudi v ostalih pripravah, ki so spremljale osrednjo svečanost odprtja in blagoslovitve. Upamo, daje ta simbolična povezava tudi napoved za dobro sodelovanje med krajani in šolo. Nastopajoči: malčki iz vrtca, učenci glasbene šole, recitatorji, pevci in plesalci OŠ, Kvartet Beati, Godba Dobrepolje in Moški pevski zbor Rafko Fabiani. Ostali sodelujoči: Društvo kmečkih žena Dobrepolje, gostilna Pri Zori, sponzor PEKARNA BLATNIK, ki je pogostila gledalce s svojimi dobrotami. Pripravila: M. Steklasa Prikupen nastop folklorne skupine iz vrtca ob spremljavi harmonikarja Mihe Žnidaršiča Godba Dobrepolje je otvorila program. Recitatorji OŠ Kvartet Beati Nastop izrazno plesne skupine Ravnatelj šole Ivan Grandovec pokuša dobrote, ki so jih napekle prizadevne članice DKŽ Dobrepolje Zdravnik in zavarovalnica Ponovno se oglašam v vašem občinskem glasilu, ker čutim dolžnost, da vam razložim nekaj novosti, ki smo jih morali uvesti v našem zdravstvenem domu. Toplo vam priporočam, da sestavek skrbno preberete in s tem seznanite še druge, ki sicer časopisa ne berejo tako redno in natančno. Že kar nekaj časa je minilo, odkar je prišla tudi v Slovenijo doktrina družinskega oziroma osebnega lečcčega zdravnika. To pomeni, da si je pacient dolžan izbrati svojega zdravnika in potem obiskovati le njega. Zadnja leta smo se opredeljevali za tega in onega zdravnika tudi v našem zdravstvenem domu, vendar tega nismo jemali čisto resno. Če kdo preko tedna ni imel prevoza, se je v zdravstvenem domu oglasil v soboto, ne glede nato, kateri zdravnik je pač ordinirah Lahko smo se šli tudi domačnosti in na cesti poprosili zdravnika za recept, četudi ni bil naš izbrani zdravnik. Tb smo si lahko dovolili, ker zavarovalnica, ki plačuje naše storitve in recepte, ni delala posebnih problemov iz tega. Zadnje čase pa je drugače. Na zavarovalnici so se trdno odločili, da je treba spoštovati določena pravila, kar pomeni, da bodo plačali le tiste usluge in recepte, ki jih pacientu napiše njegov osebni oziroma izbrani zdravnik. Izjema so nujni primeri, ko lahko pacienta pregleda kateri koli zdravnik. Naj navedem primer. Če ima kdo gnojno angino in visoko temperaturo, ga bo pregledal lahko kateri koli zdravnik, napisal pa mu bo lahko le antibiotik in sredstvo proti temperaturi. Če ima ta bolnik slučajno istočasno tudi revmatične bolečine, mu neizbrani zdravnik ne sme napisati zdravila proti revmi. Za to bo moral k svojemu zdravniku. Napotnice za specialistične preglede pa sme pisati izklučno izbrani zdravnik. Da zavarovalnica misli s tem resno, smo že občutili na svoji koži v našem zdravstvenem domu. Pobrali so namreč po vseh lekarnah recepte, ki so jih pisali naši zdravniki za mesec maj letos letos in stanje je bilo porazno. Skoraj tisoč receptov ni napisal izbrani zdravnik in le malo je manjkalo, da nismo morali zavarovalnici plačati kar nekaj milijonov tolarjev. Šele na hudo pregovarjanje, da so pri nas drugačni pogoji kot v Ljubljani, smo se nekako sporazumeli, da nam sedaj oprostijo, vendar ob prihodnji kontroli nikakor več. Torej morate razumeti, spoštovani pacienti, da ni zdravnik kriv, če vas odkloni, ker niste njegov pacient. Oziroma stvar se da povedati tudi drugače. Če želite, da vam zavarovalnica plača zdravstvene usluge, se morate obračati na svojega izbranega zdravnika. Seveda greste lahko tudi h katerem koli drugemu, vendar tam boste morali sami plačati pregled in zdravila. Tudi, če se boste spomnili, da imate jutri pregled pri specialistu, pa ste pozabili priti pravočasno po napotnico, jo pri neizbranem zdravniku ne boste mogli dobiti. Če pa boste ugotovili, da vam je popolnoma zmanjkalo zdravil, ki jih nujno rabite, vaš izbrani zdravnik pa dela šele čez dva dni, boste sicer dobili recept pri drugem zdravniku, vendar v tem primeru bo treba zdravilo plačati. Torej, bolniki, ki stalno jemljete zdravila, pridite vsaj teden dni prej po recepte, preden vam jih bo zmanjkalo. Seveda velja isto za napotnice. Tu naj dodam še to. V kolikor bo vaš izbrani zdravnik odsoten več kot tri dni, bo v tem primeru vidno označeno v zdravstvenem domu, kdo ga nadomešča in pri nadomestnem zdravniku boste imeli vse tiste ugodnosti in pravice, kakor pri svojemu izbranemu, nadaljevanje na str. 29 Sprejem za krvodajalce ) RKS KO Dobrepolje je tudi letos pripravil sprejem za krvodajalce, ki s svojim plemenitim delom in humanostjo pomagajo vračati zdravje sočloveku. Na sprejem so bili povabljeni vsi krvodajalci, ki so darovali kri 5x, 10x, 15x, 20x, 25x, 30x, 35x ali celo 40x. Takih je bilo letos 14, od teh sta bila dva iz Strug. Občinski odbor RKS KO Dobrepolje v sestavi Ljuba Laharnar, Tončka Pugelj in Tone Steklasa se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljuje za njihovo plemenitost. SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO PREJELI ZNAČKE V LETU 1998: Janko BEC, Predstruge 33 - 5x Dušan BRUNDULA, Cesta 66 - 25x Anton Cimerman, Podpeč 6 - 20x Silva FINK, Kompolje 56 - 10x Jože GORJUP,Hočevje 11 - 5x Janez GRM, Zagorica 1 7 - 5x Anton JAKOPIČ, Podpeč 30 - 20x Ivan KAISERSBERGER, Videm 41/b - 40x Ivan KAPLAN, Videm 14 - 20x Lidija PERHAJ, Hočevje 15 - 20x Anton ZABUKOVEC, Zdenska vas 42 - 5x Ivanka ZRNEC, Zdenska vas 51 - 15x RKS KO STRUGE: Marija BRADAČ, Četež 1b, Struge - 5x Anton RUS, Pri Cerkvi 21, Struge -10x Ivan KAISERSBERGER je dal kri že štiridesetkrat Sprejem krvodajalcev je bil v gostilni Brdavs UICC - MEDNARODNA ZVEZA ZA BOJ PROTI RAKU Mednarodna zveza za boj proti raku s sedežem v Ženevi združuje najboljše strokovnjake in veliko posameznikov s področja skrbi za obvladovanje raka. S številnimi preventivnimi programi izredno prispeva k .širjenju znanj, ozaveščanju t, ,udi. V programu "Evropa 2000 in rak" namenja posebno pozornost preprečevanju kajenja in boleznim, kijih pripisujemo posledicam kajenja. Vsak tretji četrtek v mesecu novembru je "DAN BREZ CIGARETE". V Sloveniji je del nacionalne skrbi za zdravje prebivalstva. Vključene so javne, nevladne in strokovne institucije, posamezniki, mediji. Vsako leto na novo želimo povedati javnosti in posameznikom, kako nevarno tvegajo, če kadijo. Žal, vsebine sporočila ne razumejo vsi enako. Nekaterim so dejstva o zdravstveni škodljivosti kajenja izredno sporočilo, drugim še kar naprej ostajajo nerazumljiva. Zdi se, da zavestno silijo v bolezen, v odvisnost. Prav takšnim je bilo namenjeno sporočilo letošnjega 19. novembra, 1998: Vsaka aktivnost, odločitev se začne s prvim dnem. Poskusite tudi vi še danes, vztrajajte, postanite oziroma ostanite nekadilec. Nekadilcem in kadilcem predlagamo, naj razmišljajo o zdravstveni škodljivosti tobaka, o takem načinu življenja, da postanejo prijazni sebi in drugim. Veliko je možnosti, le poiskati jih je potrebno! Viktorija Rehar Nacionalna koordinatorica SZO za tobak Maja Primic-Žakelj Nacionalna koordinatorica za raka ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Gozdnogospodarska enota (6E) Dobrepolje se predstavi V prejšnji številki glasila Naš kraj smo vam predstavili GE Struge, probleme pri gospodarjenju z gozdovi na tem območju in usmeritve za nadaljnje gospodarjenje. Tokrat vam predstavljamo GE Dobrepolje. GE Dobrepolje meri 4732 ha in zajema osrednji del Dobrepoljske doline z okoliškim hribovjem. Goznatost enote je 67,5%. Tudi na tem območju se še povečuje, saj je zaraščanje kmetijskih površin še vedno prisotno. Delež državnih gozdov se je po denacionalizaciji znižal iz 12 % na dobrih 7 %. V državni lasti je ostal le kompleks Jauhe in posamezne izolirane parcele. Povprečna velikost gozdne posesti je 3,79 ha, povprečna velikost parcele pa 0,94 ha (manjša kot v GE Struge). Na območju GE Dobrepolje prevladujejo bukove združbe (kar 86 %), ostalo so še hrastovo-gabrove združbe in zasmrečenc bukove združbe. Ohranjenih gozdov je le 22 %, vsi ostali so spremenjeni zaradi človekovih vplivov (bolj ali manj pospeševana določena drevesna vrsta). Najbolj spremenjeni sestoji (prvotna drevesna sestava je močno spremenjena ali celo izmenjana) so v dveh kompleksih na območju Jauh in v okolici Ponikev. Tu prevladujejo zasmrečeni gozdovi na bukovih rastiščih, delež smreke je tu kar 70 %. Gozdovi v Jauhah so močneje izpostavljeni poškodbam po žledu ali snegu, gozdovi v okolici Ponikev pa so bolj ogroženi od lubadar-ja. Kot nosilec sestojev na območju GE Dobrepolje prevladuje drevesna vrsta bukev (delež kar 46 %), sledi ji smreka (30 %) in hrast (14 %). Povprečna lesna zaloga znaša 219 m3/ha (v državnih gozdovih 270m3/ha, v zasebnih pa 212 m3/ha). Prirastek je v državnih gozdovih 5,7 m3/ha na leto, v zasebnih pa 4,6 m3/ha na leto. Osnovni problemi pri gospodarjenju na območju GE Dobrepolje • (Pre) majhen delež sestojev z ohranjeno drevesno sestavo (22 %), oz. (pre)velik delež spremenjenih gozdov. • Velika poškodovanost sestojev po žle- du 1985. V letu 1986 se je zaradi žleda posekalo kar 48911 m3 lesa (to je štiriletni etat). Posledica tako velikih sečenj so marsikje vrzelasti sestoji, ravno tako se je povečal delež raznih gnilob in trohnob na drevju, ki je bilo poškodovano in je ostalo v sestoju. Drevje je zato slabše kvalitete, les pa ima manjšo vrednost. • V močneje spremenjenih in poškodovanih sestojih obstaja nevarnost gradacij podlubnikov. • Prenizke lesne zaloge sestojev. Tudi v GE Dobrepolje je razlika med tisto količino lesa, ki bi lahko rastla na teh rastiščih (rodovitnost) in tisto, ki sedaj raste (rastnost), zelo velika. Končna lesna zaloga debeljakov pred uvajanjem v obnovo bi morala biti vsaj 600 mVha. • Premajhen delež starejših sestojev. Prevladujejo srednjedobni gozdovi (starejši dro-govnjaki), primanjkuje pa debeljakov. Zadosten delež debeljakov pa je garancija za stabilnost gozdov, za kvalitetno opravljanje vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. • Znaten delež malodonosnih gozdov (12 %). Le-ti dajejo majhne donose, zahtevajo pa veliko nege, vloženega dela, da bi te sestoje čim bolj izboljšali in iz njih dobili normalne donose. Etat in realizirana sečnja Načrt za GE Dobrepolje je potrjen z dobo veljavnosti od leta 1993 do 2002. Predpisan največji možni posek za to obdobje je: za iglavce: 43560 m' listavce: 84970 m3 skupaj: 128530 m3 Do konca leta 1997 (veljavnost načrta 5 let) se je posekalo: iglavcev: 21869 m3 listavcev: 15631 m3 skupaj: 37480 m3 V dobi veljavnosti načrta se sečnja iglavcev izvaja na ravni predpisanega etata, med- tem ko sečnja listavcev precej zaostaja. Zakaj je tako, lahko podobno razmišljamo kot za GE Struge. Do zaostajanja prihaja predvsem pri premenilnih redčenjih v malodo-nosnih gozdovih in pri redčenjih mlajših sestojev listavcev (drogovnjakov), kjer napadejo le manjvredni sortimenti (goli - drva). Posledice neizvajanja redčenj mlajših sestojev so predvsem v zmanjšanju stojnosti. Velika gostota osebkov in posledična vitkost drevja ne omogočata dobre stojnosti. Moker sneg ali žled sestoje lahko popolnoma uničijo, še predno smo iz njih dobili pričakovane donose. Z redčenji dosežemo, da se krošnje ena- Z veseljem se oglašam v vašem časopisu, ki ga tudi rad in z zanimanjem prebiram. Moj namen je predstavitev projekta, s katerim je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začelo v letu 1998. Gre za obsežen regionalni projekt celostnega razvoja podeželja z elementi razvoja turizma, v katerem sodeluje tudi občina Dobrepolje. Razvoj podeželja in regionalni razvoj postajata v zadnjih letih vedno pomembnejši del politik posameznih držav. To je še posebej značilno za Evropsko unijo (v nadaljevanju EU), katera kar 80 % vseh proračunskih srecistev usmerja v samo 20% regij. Slovenija, ki se želi EU priključiti, bo morala v večjem obsegu kot doslej tem trendom slediti, sicer bo imela z leti vse več praznega in umirajočega podeželskega prostora. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima v svoji sestavi poseben oddelek za razvoj podeželja (CRPOV), ki je usmerjen v načrtni razvoj podeželskega prostora. Programi, ki jih podpira, niso vezani izključno na kmetijstvo, vedno pa iz njega izhajajo. V okviru tega oddelka se tako s proračunskimi sredstvi lahko podprejo tudi celostno urejanje vasi, lokalna vaška infrastruktura (ceste, vodovodi in podobno), dopolnilne dejavnosti in urejanje zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo je v letih 1995-1996 uspešno izvedlo projekt Po poteh de- komerno razvijajo, da so simetrične, dovolj velike in da niso utesnjene - posledica tega so večji debelinski prirastki na deblu in stoj-nost se poveča. Izvedba premen je pomembna zato, da čim hitreje dobimo donosen, gospodarski gozd, ki nam bo dajal ustrezne donose oz. zadovoljiv dohodek. Zato bi morali bolj intenzivno pospeševati tiste vrste, ki so gospodarsko zanimivejše (hrast, bukev, javor, lipa, češnja) na račun tistih, ki dajejo predvsem drva (gaber, cer, breza, trepetlika, mali jesen). Vodja KE Dobrepolje: Andrej Andoljšek, dipl.ing. diščine Dolenjske in Bele Krajine. V ta projekt je bilo vključenih večje število občin s tega področja. Uspešni dosežki so dali pogum za začetek novega, tokrat še obsežnejšega in v zasnovi čistejšega projekta, z delovnim naslovom Po poteh naravne in kulturne dediščine. V projekt so vključene občine Cerkno, Cerknica, Dobrepolje, Idrija, Kočevje, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica in Velike Lašče. Sedež projekta je v občini Ribnica, ki je hkrati tudi koordinator. Gre za enega prvih, evropsko usmerjenih regionalnih projektov podeželja v Sloveniji, za katerega lahko v izvedbeni fazi pričakujemo tudi soudeležbo proračunskih sredstev EU. Osnovni namen je revitalizacija podeželja na tem področju z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Prostor občin, ki so vključene v projekt, se ima res s čim pohvaliti. Tukaj se je rodil slovenski knjižnji jezik, tu je narava še danes marsikje neukroćena in prvinska, tukaj so ljudje razvili značilno in le njim lastno tradicijo izdelave domače obrti in tukaj je mogoče najti še veliko drugih, neodkritih, morda širši javnosti premalo poznanih in zato še dragocenejših kulturnih spomenikov. Na vsem tem gradi projekt Po poteh dediščine. Izdelek, ki bi ga želeli ponuditi bi tako vključeval turizem, ki temelji na na- ravni in kulturni dediščini tega področja. Seveda pa mora potekati v harmoniji s prebivalci tega območja in razviti mora nova delovna mesta. Ob sodelovanju vseh zainteresiranih je potrebno oblikovati ponudbo, pri čemer mora cilj ostati vedno jasen in ta je, zagotoviti ohranitev in razvoj podeželja. Zaradi večjega števila v projektu udeleže nih občin, delo poteka preko koordinacije štirih regionalnih koordinatorjev. Za področje občine Dobrepolje je vaša predstavnica v projektu Alenka Henigman. S projektom smo začeli v septembru letošnjega leta in v kolikor bodo zastavljen.'; naloge potekale skladno s terminskim \.4 nom, lahko pričakujemo dokončanje projekta v jeseni-zimi 1999. V prvi fazi projekt v večinskem delu financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v preostalem delu pa sodeluje še britanska vlada preko Know-IIow-Founda. V drugi in tretji fazi bi želeli v financiranje projekta vključiti tudi ostalo podporno okolje, to so druga resorna ministrstva (zlasti Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem), Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Center za promocijo turizma, vključene občine in posamezne individualne investitorje. Pričakujemo, da bo projekt ob zaključku jasno pokazal potrebe po dodatnem vlai nju v turizem in dopolnilne dejavnosti tu da bo oblikoval jasen turistični produkt, ki ga bo mogoče tudi tržiti. Na osnovi rezulta tov projekta bo Ministrstvo za kmetijstvo imelo jasno osnovo za podporo pri investiranju v turistične zmoglljivosti na podeželju, zlasti na kmetijah, kjer se turizem pojavlja kot dopolnilna dejavnost, in pri samih investicijah v dopolnilne dejavnosti (domača in umetnostna obrt,..). Zaključeni projekt Po poteh dediščine bo tudi eden od projektov, s katerimi nameravamo kandidirati v Bruslju za pridobitev predpristopne pomoči SAPARD. Ta bo državam, ki se pogajajo v prvem krogu na razpolago od januarja leta 2000. Pričakuje se, da bodo investicije, ki so povezane s tem projektom, po letu 2000 imele možnost pridobiti tudi sofinancerska sredstva EU. Projekt Po poteh dediščine je tako res projekt, ki bi lahko pomenil projekt za prihodnost, zato vabim vse zainteresirane, da se vanj resno in odgovorno vključijo. Piše: mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve in namestnik vodje osrednje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU Projekt po poteh naravne in kulturne dediščine "Korenine slovenske identitete" Najlepše urejene domačije Med najbolj urejenimi je letos 20 kmetij in 28 stanovanjskih hiš v občini. Tako se je odločila komisija pod vodstvom Igorja Ahačevčiča in strokovnim vodstvom Blanke Bartol ter Mojce Lovšin. V komisiji so sodelovali še naslednji člani: Janez Pavlin, Anka Hočevar in Marija Kramžar. Objekte je za razstavo fotografiral Tone Steklasa. t-, 6 SEZNAM KMETIJ PO VASEH: 1. ŠKULJ Jože, Ponikve 82 2. GAČNIK Jožef, Ponikve 4 3. NOVAK Janez, Zdenska vas 26 4. DRNULC Jože, Videm 22 5. NOVAK Anton, Videm 7 JAKOPIČ Anton Podpeč 30 7. ZABUKOVEC Janez, Podpeč 8 8. KASTELIC Anton Podgora 13 9. MEGLEN FRANC, Tisovec 3 10. MUSTAR Anton, Kompolje 48 11. HOČEVAR Ivan, Podgorica 18 12. PUGELJ Anton, Potiskavec 3 13. ŠINKOVEC Drago, Hočevje 20 14. ŠPORAR Anton, Mala vas 24 15. BABIC Ivan, Mala vas 32 16. HOČEVAR Marjan, Mala vas 19 17. ŽGAJNAR Jože, Cesta 35 18. DROBNIČ Jože Cesta 3 19. KRALJ Franc, Zagorica 51 20. GRM Tončka, Zagorica 8 G SEZNAM STANOVANJSKIH HIS PO VASEH: 1. ŠKULJ Janez, Ponikve 27a 2. JUVANC Franc, Ponikve 72 3. BUKOVEC Bojan, Ponikve 75 4. El SHAWIH Valid, Ponikve 10a 5. VOLEK Jože, Zdenska vas 2b 6. TISELJ Ivana, Zdenska vas 33 7. NOVAK Janez, Videm 32c 8. ERČULJ Marija, Videm 20 9. HOČEVAR Franc, Videm 50 10. GROZNIK Marija, Videm 61 11. LETONJA Srečo, Podgora 12. ERČULJ Drago, Podgora 18 13. PRIJATELJ Marjan, Kompolje 14. ZEVNIK Jože Bruhanja vas 23 15. PERKO Jože, Zagorica 2 16. ERČULJ Alojz, Zagorica 1 17. DRNULC, Paka 2 18. FERKULJ Marija, Rapljevo 7 19. BOŽIČ Milan, Podtabor 16a 20. FERKULJ Srečko, Pri Cerkvi, Struge 21. POGORELC Edvard, Podtabor 10 22. HOČEVAR Tone, Predstruge 23. STRNAD Milan, Predstruge 76 24. GRM Drago, Hočevje 13 25. ŠUŠTAR Janez, Mala vas 5a 26. MOHAR Stanko, Cesta 6 27. STRNAD Dušan, Cesta 48 28. ŽGAJNAR Aleš, Cesta 47 Med zgornjimi najbolj urejenimi kmetijami in stanovanjskimi hišami se je ocenjevalna komisija odločila za naslednji vrstni red: Kmetije: 1. mesto: Kmetija ŠKULJ, Ponikve 82 2. mesto: Kmetija NOVAK, Videm 7 3. mesto: Kmetija HOČEVAR, Mala vas 19 Stanovanjske hiše: 1. mesto: FERKULJ Srečko, Pri Cerkvi 2. mesto: TISELJ Ivana, Zdenska vas 33 3. mesto: ŽGAJNAR Aleš, Cesta 47 Glasovanje obiskovalcev razstave (med 8. in 15. novembrom) pa je prineslo naslednji vrstni red: Kmetije: 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: Kmetija JAKOPIČ, Podpeč 30 Kmetija BABIC, Mala vas 32 Kmetija KASTELIC, Podgora 13 Stanovanjske hiše: 1. mesto: BUKOVEC Bojan, Ponikve 75 2. mesto: TISELJ Ivana, Zdenska vas 33 3. mesto: HOČEVAR Tone, Predstruge Nagrade so bile podeljene na zaključni prireditvi v soboto, 21. novembra, v Jakličevem domu. O tej prireditvi lahko preberete v naslednji številki. Podatke zbrala: M. Steklasa 14 Naš kraj Drobno gospodarstvo 11/1998 Kredit DA ali NE? Na splošno smo v zadnjem času Slovenci zelo dovzetni za izposojo denarja, čeprav vemo, da je šlo pred vojno zaradi kreditov veliko posestev "na boben", kot so po domače rekli. Kredit je res mamljiva zadeva, saj si lahko kupimo stvari, ki jih sicer ne bi s svojimi prihranki. Ponavadi pa je težko ugotoviti oz. določiti mejo med velikimi željami in realnimi zmožnostmi. Nekateri se boste morda spomnili, da je v določenem času povojne zgodovine večino kreditov "požrla" inflacija in so večinoma izgubili tisti, ki se niso zadolžili? V tem obdobju je bil v večini primerov privilegij pridobiti kredit oz. mnogi ga bi lahko dobili, pa so se bali kreditov. Čas se spreminja in, žal, takšnih časov (kreditov) ne bo več. Vedno bom razumel ljudi, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, da najamejo kredit, tudi tiste, ki jim za nakup avtomobila "zmanjka" nekaj stotisoč tolarjev ("par tavžnt mark"). Ne bom in ne morem pa razumeti ljudi, ki nimajo rešenih osnovnih življenjskih zadev in nimajo nekaj rezerve za tako imenovane hude čase, da se zadolžijo za nakup avtomobila in po vsej verjetnosti "za boljši avto", kot ga ima sosed? Ne boste verjeli, vendar kar nekaj dobička bank izhaja prav iz tega naslova. Upam si trditi, da lahko s kreditom uresničimo določene cilje in vrnemo kredit z obrestmi. To pa lahko dosežemo, če denar investiramo v naložbe, ki, karikirano rečeno, iz enega tolarja naredijo dva. Res, da je to lahko reči, težje je narediti, vendar uspeh jc pogojen s tveganjem. Več bomo tvegali, več bomo lahko dobili - ali pa IZGUBILI? Torej ni dobro, da se pri zadolževanju oz. investiranju zaženemo predaleč, saj lahko vse izgubimo. Res je, da brez tveganja ni "skoraj" nič ("Cagav fant ni še nikoli pri punci spal?"). Torej vedeti moramo, da tisto, kar tvegamo, lahko izgubimo in tudi če izgubimo, ne bo tako boleče za nas, da bi bistveno poslabšalo naš standard oz. položaj v družbi. Če nam je všeč ali ne, se v življenju večina zadev vrti okoli denarja in žal "bankrotiranih" ljudi (podjetij) se večinoma vsi izogibamo. Prepričan pa sem, da brez investicij ni razvoja in vredno je tvegati, če veš, kaj hočeš in če lahko ugotoviš realnost izvedbe oz. če so koristi večje od vloženih sredstev. Tukaj bi omenil, da ni smiselno ločevati kmetijstvo, obrt, podjetništvo, saj je povsod enaka logika. Če podjetje, obrtnik ali kmet ugotovi, da si z določeno investicijo izboljša svoje delovne pogoje, več naredi oz. bolje in to lahko proda po ceni, ki zagotavlja ustvarjanje vrednosti, je to vedno smi- selno. Kredit DA, če hočemo pospešiti razvoj gospodarstva oz. občine. Razvitost dobrepolj-skega gospodarstva je v primerjavi s slovenskim povprečjem podpovprečna, kar pomeni, da ne zagotavlja delovnih mest večini za delo sposobnih ljudi. Vsi vemo, da vsi prebivalci občine ne bodo delali v svojem kraju, vendar je potrebno povečati delež teh, ki bodo zaposleni doma, saj to prinaša koristi njim in kraju. Da pa lahko dosežemo večjo razvitost, je smiselna pomoč vsem subjektom, ki ustvarjajo nova delovna mesta in imajo razvojne možnosti. V ta namen jc bil ustanovljen Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Občine, ki so nastale na področju nekdanje občine Grosuplje, so denar, ki ga jc bivša skupna občina namenila za razvoj gospodarstva, namenile temu skladu z namenom podpore gospodarstvu na območju vseh treh občin v sodelovanju z bankami. Sklad že drugo leto uspešno kreditira obrtnike in podjetnike na področju vseh treh občin. Zal opažam, tla dobrepoljski obrtniki in podjetniki niso nagnjeni k zadolževanju oz. investiranju v večje projekte. Res je, da imamo nekaj močnih podjetij, ki jim razpoložljiva sredstva ne pomenijo veliko, mala podjetja oz. obrtniki pa se financirajo na druge načine. Ocenjujem, da je ponujena obrestna mera ugodn/^ pričakujem, da bo večja korajža za najem kredita. Velja pravilo, da brez razvoja ni napredka, da se lahko razvijamo, moramo investirati lastna in tuja sredstva. S tujimi viri pa lahko rast pospešimo oz. povečamo. Torej, v kolikor imate ambicije in možnost razvoja, izkoristite to pomoč občine Dobrepolje in lahko rečemo DA kredit. Viljem j a tunik IZRAŽENA JE BILA PODPORA DELU, STRPNOSTI IN PRIPRAVLJENOSTI ZA SODELOVANJE Spoštovane občanke, spoštovani občani, spoštovani Dobrepoljci in Stružanci! % Iskrena hvala za zaupanje! To je beseda, ki vam jo lahko izrečem, danes, v ponedelejk, dan po volitvah. Zmagal nisem sam, zmagali smo skupaj, zmagali ste vi, občani, zmagal je ustvarjalni duh, zmagala je želja po napredku, sodelovanju in prijateljstvu. Tako kot do sedaj, se bom trudil, da bom po svojih najboljših močeh opravičil izkazano zaupanje. Želim biti in bom župan vseh občanov, tistih, ki so mi zaupali glas in tistih, ki mi ga niso zaupali. Vsak se je gotovo odločal po svoji vesti, in prav je tako. Visoka udeležba na volitvah, kljub slabemu vremenu, je tudi dokaz, da nam ni vseeno, kaj se z nami dogaja. Želim, da se nihče ne bi čutil poraženca, da takoj strnemo svoje vrste, uskladimo delovanje in nadaljujemo z uspešnim delom. Samo skupno delo zaupanje in medsebojno spoštovanje, lahko rodi uspeh. Čeprav me prostor in čas omejujeta, ujel sem prav zadnji trenutek pred zaključkom redakcije, bi se vam rad zahvalil tudi kot predsednik Slovenske ljudske stranke podružnica Dobrepolje. Zaupanje, ki ste ga izkazali kandidatom SLS, je zares vzpodbudno. Izvoljeni svetniki vam obljubljajo, da bodo delali v interesu vseh občanov, tako da se nihče v občini ne bo čutil zapostavljenega. Trudili se bodo za oprtost, pripravljenost za sodelovanje in seveda z očmi in voljo uprto v napredek. Izvoljeni so ljudje, ki čutijo z vami, ki jim strankarska pripadnost ne jemlje razsodnosti za trezno in povezovalno delovanje, ki nam vsem skupaj prinaša koristi. Še enkrat ISKRENA HVALA! Vaš dosedanji in bodoči župan Anton Jakopič Krajevni leksikon Dravske banovine (nadaljevanje iz prejšnje številke) Lipa (421 m) 80-16-9-6-1 Leži ob banovinski cesti Dobrcpoljc -Struge in se preživlja s kmetijstvom in trdim delom v gozdu. Gostišče in prenočišče. Pevsko društvo. (Struge) Mala vas (448m) 198-38-22-14-2 Leži v ravnini, 1 km od Vidma. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, nabiranje zdravilnih zelišč, jagod, gob, malin in izde-* ► .anje zobotrebcev; lesna trgovina. Paka (42lm) 40-7-5-2-0 Leži na robu dobrepoljske doline ob banovinski cesti Dobrcpoljc - Struge. Gospodarske razmere kakor v Lipi Podgora (428m) 210-38-24-14-0 Leži v ravnini na vznožju Grmade (887m). I km od ban. ceste. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, nabiranje zelišč, gob, malin; izdelava zobotrebcev. Trgovina /. lesom. V bližini podzemeljska jama Pu-havka, ki bruha ob povodnjih ogromne količine vode. PodruŽhiŠka cerkev svetega Nikolaja se omenja že leta 1526. r^odgorica (446m) I 80-34-16-1 6-2 Leži ob občinski cesti Videm - Zagorica. Dohod z vsakim vozilom. Kmetijstvo, nabiranje gozdnih sadežev. Lesna industrija. Gostilna s prenočiščem.Tu rojen leta 1862 Jaklič Franc (Podgoričan) nadučitelj, pisatelj, državni ter deželni poslanec. Žandar-merijska postaja. Podtabor (419m) 200-39-10-27-2 Leži na valovitem kraškem svetu na podnožju Male gore (939m). Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in zaposlitvijo pri parni žagi. Vas in verjetno tudi župna cerkev je zgrajena iz zidovja gradu (tabora), ki je v turških časih stal nad vasjo. Valvazor te utrdbe sicer ne omenja , vendar pa so še danes vidne oslaline, pod katerimi je studenec s pitno vodo. Tik za gradom pelje prelaz čez Malo goro v Ribnico. (Struge) Podpeč (466m) 151-33-18-1 5-0 Leži ob vznožju Kamen vrha (786m). Pre- bivalci so poljedelci ter mali obrtniki, prevažajo bukova drva, nabirajo maline, jagode in gobe. Prodajajo krompir in prašiče. Iz sloveče Podpeške jame prihaja ob povodnji voda, ki zalije vas in okoliško polje. Ker presahne le ob izjemni suši, jo uporabljajo kot pitno vodo. V jamo pritekajo vode iz kotline Velikih Lašč in odtekajo v zemljo proti Krki, kar je potrdilo barvanje vode leta 1912 in 1934. Zoološki institut ljubljanske univerze ima v njej svoj laboratorij. V vodi se nahaja človeška ribica (proteus). Pred jamo je v srednjem veku stal grad dobrepoljskih gospodov, katerega temelji so še danes vidni. Cerkev svetega Martina se omenja že leta 1526. Leta 1904 pa je pogorela z vasjo vred. Oltarji so delo Fr. Jonteza iz Velikih Lašč. Ponikve (460m) 325-70-38-29-3 Deloma strnjena deloma raztresena vas ob ban. cesti Rašica - Dobrepoljc. Združenje krojačev in krojačic za Ribnico in Velike Lašče. Kmetijstvo, izvoz bukovih drv ter prodaja gozdnih sadežev. Obrtniki, mlini, gostilna. Zavod svete Terezike, otvorjen leta 1934 na mestu poslopij nekdanje železne industrije; na mirnem kraju sredi gozda z lepo urejenim parkom. Ponikalnica Rašica tvori pri Novem mlinu južno od vasi lOm visok slap, potem izgine v zemljo in se zopet pokaže v Račni. Bližina vasi ima tudi več jam, kot npm. Skedencc. Cerkev svetega Florijana je leta 1637 pogorela, leta 1731 pa so zgradili novo, ki ima 3 zelo lepo izrezljane baročne oltarje. Zaradi majhnosti cerkve so bogoslužja često na prostem, temu služi prizidek kapele sv. Florijana. Tu rojen 1883 Škulj Karol, duhovnik, bivši narodni poslanec in zaslužen gospodarstvenik. Gasilsko društvo. Potiskavec (420m) 88-13-10-3-0 Leži na podnožju Kožarjevega hriba (562m). Ukvarja se s kmetijstvom, s prodajo prašičev in drv. Izseljevanje je obilno. Nad vasjo leži Potiskavška jama z zlatimi ribicami, ki jih ima tudi ljubljanski muzej. Tu rojen Meglen Janez (1862 - 1931), čebelarski strokovnjak in gospodarski organizator. (Struge) Predstruge (450m) 68-13-10-3-0 Ležijo strnjeno ob železniški postaji Dobrcpoljc. Kmetijstvo, nabiranje gob, jagod, malin; izvoz bukovih drv, lesna trgovina, tvornica apna ter gostilna s prenočiščem. Pri Cerkvi (421 m) 109-24-8-15-1 Leži na zadnjih odrastkih Suhe Krajine ob ban. cesti Dobrepolje - Struge in je središče župnije in bivše občine Struge. Zemlja je ilovnata in slabo rodovitna, prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, z obrtjo in z nabiranjem gob. Izvažajo se bukova drva, izseljevanje pa je veliko. V kraju je tudi gostilna in trgovina. Struge se prvič omenjajo daljnega leta 1229, ko so stiski menihi izse-kavali gozdove in naseljevali kmete. Leta 1251 je vojvoda Urh Španhajmski brižin-skim škofom vrnil Struge, ki jih je bil njegov oče nasilno vzel. Župnija Struge pa ima 1028 duš. Župna cerkev svetega Avguština ima 3 oltarje. Od leta 1771 so Struge samostojen vikariat, od 1772 župnija. Od tistih časov dalje se piše tudi Kronika. V cerkvi na koru je vzidana plošea iz leta 1850 z napisom v spomin matere takratnega župnika Dobravca Petra ('1846 - 1858), nečakinje pesnika Prešerna. Pošta, šola. Katoliško prosvetno društvo, Sokol kraljevine Jugoslavije, Podmladek Rdečega križa, Društvo kmetijskih fantov in deklet, Gasilsko društvo. (Struge) Rapljevo (425m) 140-32-15-16-1 Leži v ozki kraški dolini na robu Strug, dovoz z vozom in avtom. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom, gozdarstvom, s prevozom hlodov (železniških pragov) in drv. Tam je tudi trgovina. V Črnem vrhu (625m) nad vasjo je parna žaga, ki je 1902 - 1930 zaposlovala celo vas. Poleti leta 1934 je skupaj z vilo pogorela. (Struge) Tisovec (568m) 100-15-13-2-0 Leži strnjeno ob občinski cesti, že v tako zvani Suhi Krajini. Dohod samo z vozom. Tla imajo kraške znaeilnosti. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, nabiranjem gozdnih sadežev, v velikih merah pa se tudi izseljujejo. V kraju je tudi cerkvica svetega Petra. lOOm nad vasjo se nahaja podzemska jama, 3km severo-vzhodno pa razvaline ko-rinjskega gradu. (Struge) Tržič (420m) 72-14-5-5-4 Leži v ravnini ob občinski cesti. Gospodarske razmere so podobne kot Pri Cerkvi. Gostilna. (Struge) Tamino Petelinšek (za objavo pripravil Ivan Grandovec) Smernice razvoja dobrepoljskih vasi (povzetki iz diplomske naloge Mojce Lovšin) KOMPOLJE Sinteza KOMPOLJE DANES Naselje je obcestno in leži na jugu doline. Je drugo največje naselje za Vidmom v Dobrepoljski dolini. Naselje ima osnovno šolo, trgovino, lesno industrijo, cerkev in večji gostinski lokal. S Kompolja-mi se zaključi severni del Dobrepoljske doline in se začne področje Strug. Naselje ima značilno strnjeno obliko okrog cerkvenega prostora. Vsa grajena struktura se niza pravokotno na komunikacije, ki vodijo po naselju, čeprav so parcele mešano razporejene, naselje deluje enotno. Za obcestno grajeno strukturo se nizajo gospodarska poslopja in travniki. Dominantna je cerkev sv. Vida, naravna znamenitost je Kompoljska jama proti jugu. Naselje je razširjeno ob stranskih komunikacijah in ne sledi identiteti tega okolja. 4 Smernice in predlogi za razvoj naselja - upoštevati naravno danost, da so Kompolje na valovitem terenu in v ožjem delu doline kot predhodna naselja; - s tem je pogojena parcelacija in gradnja na njej kot pozitivna vrednota naselja Kompolje, predlagano je za urbanistični spomenik; - ohranjati dominante v naselju, kot so cerkev in posebnosti - loplarji; - oblikovati vaško jedro, ki bi imelo večji pomen za naselje, kot ga ima danes - to je na prostoru za gasilskim domom, kjer je že v preteklosti bil zametek jedra; - novogradnje v jedru locirati v skladu z ohranjeno strukturo v naselju, z vzdolžnim postavljanjem objektov in gospodarskih poslopij na prav tako vzdolžno naselje. smer fotografiranja ( vir : karta naravnih danosti Mojca Lovšin seminar 9 semester leto 1998) ____ Jedro kvarijo hiše velikih volumnov, vseh naklonov in barv strebin Stara hiša je ostala napol porušene ■ nekvaliteta v prostoru pa ostane Lep stanovanjski kompleks le za občasne namene kot vikend, v dimenzijah pa večji kot povprečna stanovanjska hiša PODGORA POIKiORA PREDLOG iN USMERITVI 7.A NAOAI.JNI RAZVOJ M I: 2000 LS0CN0A poeilivna tlnminanla IH moJjie noviifrailnje „, — meja i/hrane pHMlf —korlKiran rob naselje (6) -območje grajenr Mnikliirr v naselju • — omejilev nh komunikacijah pupjsnu«. mi _meja ureditvenih ohmnci] ■•Ml m liflmeja /.m li; i'.-i i obmu£ja poDP ViAimi"]" iiirilnvf nih območij pomrmbnejtih naselij » meji I varstvene«., reJ.it, (ra/ulafena naravna kulturna Jeililcina) naselju primerjava robov navija pti PUP-u in robov naaelja po mojih anali/nh (ipi, mini naselja je (jjkonou anali, naselij • nhverntt i/hoJttfe iloluiirntnejta plana ohćine Dolirejmlje P6D Zdenska vas - aktivni tudi kadar ne gori "Kaj pa imate spet gasilci?" me je vprašal mimoidoči, ko smo pregledovali opremo pred gasilskim domom. Ko sem mu pojasnil, da pregledujemo opremo in da bodo potem še vaje, mu ni bilo vse najbolj jasno. Mnogim ljudem gasilstvo pomeni, da pač, kadar zagori, stečeš na vso moč in gasiš pač kakor najbolje veš in znaš. V PGD Zdenska vas smo letos izvolili pomlajeno vodstvo, ki seje v letu, ki mineva, zelo izkazalo. V spomladanskem času smo urejali notranjost in okolico gasilskega doma, ter usposobili vso opremo. Hoteli s^Vtudi asfaltirati okolico gasilskega doma, da bi tako pridobili primerno površino za gasilske vaje, pa to zaradi zapletov okoli lastništva zemljišča, ki je v postopku denacionalizacije, ni bilo mogoče. Sledila je postavitev treh omaric z najnujnejšo opremo za gašenje požara, ter kontrola hidrantov v Zdenski vas in na Cesti, ter gasilska vaja na Cesti ob prisotnosti vaščanov. Trije naši člani so opravili izpit za gasilske sodnike. Njihova navodila so bila zelo dobrodošla, ko smo trenirali obe tekmovalni ekipi za nastop na medobčinskem gasilskem tekmovanju. Uspeh ni izostal. Ena večjih akcij je bila vsekakor gasilska vaja v OŠ Dobrepolje dne 22.10.1998, ko smo v sodelovanju z delavci šole najprej izvedli vajo evakuacije šole, nato pa zbranim i1 ■i;.''icem ob pomoči naše mladinske tekmovalne ekipe in naših članov ter predsednika CZ Dobrepolje Jožeta Lenarčiča predstavili uporabo gasilske opreme in pomen preventive ter gašenja začetnih požarov, na koncu pa so se šolarji pomerili med sabo v vaji z vedrovko, ki je ena klasičnih gasilskih tekmovalnih disciplin. Ugoden odziv in veliko zanimanje sta dala pobudo za ustanovitev gasilskega krožka, ki se sedaj že odvija na šoli. Tu gre posebna pohvala naši mladinski ekipi, ki je poleg velikega uspeha na medobčinskem tekmovanju, kjer je dosegla drugo mesto, vsestransko aktivna tudi pri ostale delu v našem društvu in predstavlja garancijo za prihodnost. Velika pridobitev za nas je vsekakor napeljava centralnega ogrevanja v naš gasilski dom, ki je rešila precejšnje težave okrog ogrevanja prostora, kjer je orodno vozilo z vodo in tudi okrog ogrevanja ostalih prostorov, ki služijo za razne sestanke več skupinam in ne le gasilcem. Vsa dela niso še končana, upamo pa, da bodo letos zaključena, se pa na tem mestu posebej zahvaljujemo občini Dobrepolje za finančno pomoč pri izvedbi del. Posebej ponosni pa smo na ustanovitev ženske desetine, ki je prva v naši gasilski zvezi in vsekakor kaže na to, kako široko podporo in ugled uživa naše gasilsko društvo. Ženske v gasilstvu ne bi smele biti redkost, saj so pogosto one liste, ki so prve v stiku z požarom in lahko ob pravilni reakciji preprečijo marsikatero nesrečo. Zimski čas, ki prihaja bo namenjen predvsem izobraževanju. V obdobju tehnike in hitrega napredka je tudi za gašenje požarov potrebno veliko znanja, sicer lahko naredimo več škode kot koristi. In za škodo, ki jo naredimo smo gasilci lahko tudi kazensko odgovorni! Toni Blatnik Ali smo res požarno ogroženi? Na eni izmed sej občinskega sveta se je pojavila ugotovitev, da se Dobrepoljci počutijo požarno ogrožene. Ni naš namen spuščati se v debato o tem, v kakšem smislu je bila trditev sploh postavljena, prav pa je, da prebivalce naše občine seznanimo z dejanskim stanjem. V mesecu oktobru so vsa društva opravila pregled celotne opreme in pod nadzorom čanov poveljstva, oh različnih urah in vremenskih razmerah, izvedla različne gasilske vaje. Ugotavljamo, da je stanje pripravljenosti ljudi in opreme na visokem nivoju, kljub nekaterim primerom zastarele in dotrajane opreme. Upamo, da bo nakup novega gasilskega vozila v PGD Videm rešil vsaj nekaj težav. Menimo, da se dosti več znotraj naših vrst ne da narediti, je pa vsekakor še veliko dela na področju osveščanja ljudi in pozivanja k varni uporabi ognja. K sestavku prilagamo poročilo z najodmevnejše izmed vaj- gasilske vaje v OS Dobrepolje. poveljstvo GZ Dobrepolje Poročilo z vaje šola 98 V četrtek, 22.10. 1998, smo gasilci PGD Zdenska vas v sklopu vaj Oktober - mesec požarne varnosti imeli gasilsko vajo v OŠ Dobrepolje na Vidmu. je vsebovala: 1. Evakuacija šole: Ob 11. 30. uri je bil dan alarm za požar. Takoj zatem je bil dan znak za evakuacijo iz šole na zborno mesto, ki je bil določen na parkirišču pred šolo.Celotna evakuacija je potekala 6 minut in pol. 2. Uporaba požarnih omaric: Med evakuacijo šole je del mladincev PGD Zdenska vas iz požarne omarice, ki se nahaja pred vrtcem, vzelo 4 tačne cevi tipa C, univerzalni ročnik, ter ključ za odpiranje hidranta. Napad so razvili v smeri vhoda v šolo. Vajo so izvedli mladinci: Strojnik : Pajk [gor, Cevar : Vodičar Gregor, Napadalca : Štrubelj Andrej, Babic Davorin 3. Vaja z orodnim vozilom Takoj po končani evakuaciji, je vodja intervencije vzpostavil zvezo (kanal 97) ter poklical orodno vozilo in spremljevalno vozilo,da se lahko prične z intervencijo.Namen vaje je bil: preprečiti širjenje požara iz starega dela na novi del šole. Moštvo, ki izvedlo vajo: Vodja intervencije: Strnad Aleš Oprema: ročna radijska postaja Strojnik in njegov pomočnik: Zrnec Jože ml., Strnad Toni (mladinec) Oprema: cevni ključ Šofer - cevar: Vidrih Albin Oprema: 1 x B - cev, trojak, cevni ključ Napadalec na topu in njegov pomočnik: Blatnik Toni, Ficko Gregor (mladinec) Namen: hlajenje plinskega skladišča Oskrbovalca vode pri or. vozilu: Sivič Sašo (mladinec), Ficko Gregor (mladinec) Oprema: 3 x B - cev, univerzalni hidrantni ključ Prvi napad (na strehi): Strnad Aleš, Marolt Marko Oprema : lestev, 3 x C cev + 1 x rezerva, univerzalni ročnik, cevni nosilec, vrv Drugi napad: Blatnik Marko, Pajk Borut (mladinec) Oprema : 2 x C cev + I x rezerva, univerzalni ročnik, sekirica Tretji napad (D - cev): Rajar Anton, Perko Gregor (mladinec) Oprema : 1 x D - cev, univerzalni ročnik 4. Prikaz suhe izvedbe trodelnega napada Vajo je prikazala tekmovalna ekipa mladincev PGD Zdenska vas pod vodstvom mentorja. 6. Uporaba ročnega gasilnega aparata Prikaz je vodil poveljnik GZ Dobrepolje Zrnec Jože st. Najprej je teoretično povedal vse, kar je dobro vedeti o uporabi gasilnega aparata, kasneje pa je s pomočjo Rajar Antona tudi praktično pokazal namembnost na gorečem gorivu. 7. Vaja z vedrovko Najprej so mladinci PGD Zdenska vas pokazali, kako se pravilno izvede vaja, kasr.^ pa je potekalo tekmovanje 5.,6.,7. in 8. razredov. Zmagovalcem in pa vsem sodelujočim pri tekmovanju so bile podeljene tudi simbolične nagrade. Vajo so pod vodstvom Aleša Strnad prikazali naslednji mladinci: Sivič Sašo, Perko Gregor, Vodičar Gregor. Med prikazom posameznih vaj je program povezoval predsednik GZ Dobrepolje Jože Lenarčič, na pomoč pa mu je priskočil tudi poveljnik GZ Dobrepolje Zrnec Jože st. Vaja je bila zaradi proženja siren prijav [jena na Republiškem centru za obveščanje in se je ob prijetnem klepetu končala ob 13.15. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ \^ Poveljnik PGD Zdenska vas -' ■> Strnad Aleš Shematičen prikaz poteka gasilske vaje i ---1—I- -t-1- Bili smo na stoletnici Jožefe Tomšič - Podunske mame Življenje posameznika teče kot reka v mnogih vijugah. Življenjski tok nas vije semkaj in tjakaj, vendar kot reka premagujemo ovire in težave in vijugamo naprej skozi življenje. Mimo vseh okroglih življenjskih obletnic, a le malo komu je dano, da požlahti svoje življenje s tisto najbolj okroglo -stoletnico. Malo je celo takih, ki imajo priložnost prisostvovati takim praznikom. Mi smo bili med njimi. Bilo je v petek, 23. oktobra, ob stoletnici Jožefe Tomšič, Podunske mame iz Ponikev. Težko je z besedami opisati ganljivost trenutka, gostoljubnosti domačih in slovesnega vzdušja, ki so ga ob čestitkah in lepih željah ustvarili obiskovalci in pevci cerkvenega zbora iz Ponikev s svojimi pesmimi. Naj spregovore fotografije. Ze dopoldne je prišla Podunski mami za stoti rojstni dan voščit delgacija upokojencev, ki redno izkazuje pozornost svojim članom ob visokih jubilejih. Naj o tem posebnem dogodku spregovorijo sami v njihovi rubriki. Kot zavesa na odru so se pred nami odprla garažna vrata in v lepo preurejenem prostoru smo zagledali naslonjač, na katerem je sedela Podunska mama. Mirno, spokojno, ganjeno je zrla v množico pred vrati in v zbor pevcev, ki ji je za uvodni pozdrav izbral pesem Gor čiz izaro. Solze niso prišle v oči le mami, ampak tudi marsikateremu med nami. Potem je mamo pozdravila predsednica vaškega odbora PonikveTina Shavvish in ji čestitala z lepo, posebej za to priložnost zloženo pesmico. Sledile so čestitke župana Antona Jakopiča, župnika Franca Škulja in predstavnikov cerkvenega pevskega zbora Ponikve. Na koncu pa poleg čestitk še verzi Tončke P u gel j, kijih je namenila Podunski mami. bileji 11/1998 Spet je zadonela pesem, tokrat Rož, Podjuna, Žila. Pri pesmi Marija skoz'življenje voditi srečno znaš pa se je pevcem pridružila s petjem tudi Podunska mama. Pri svojih stotih letih. Predno so na povabilo domačih prostor napolnili in se posedli za bogato obloženo mizo obiskovalci, so se z mamo fotografirali še domači, ki so vidno ganjeni spremljali svečan dogodek. Naj na koncu še enkrat čestitamo Podunski mami, njenim svojcem pa v imenu vseh izrazimo zahvalo za lep sprejem in gostoljubnost. Fotoreportaža: M. Steklasa ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo predsednici vaške skupnosti Tini Shavvish in drugim predstavnikom vasi, pevcem cerkvenega zbora iz Ponikev, županu občine Antonu Jakopiču in uslužbencem občinske uprave, gospodu župniku Francu Skulju, Društvu upokojencev Dobrepolje, uredništvu Našega kraja ter vsem drugim posameznikom za vsa voščila, darila in dobre želje, ki ste jih izrazili na obisku ob 100-let-nici naše mame. Domači Spoštovana Podunska mama! Ni ga slavospeva, ki opisal vaše bi življenje, ker sama sebi z življenjem najlepšo pesem ste spisali. Da v življenju znali ste ceniti delovno roko brez želja za materialno dobro, si s skromnostjo, dobroto, prijaznostjo in dolenjsko klenostjo ohranili ste duha, vse to nam draga mama daje vzgled in služi kot poduk. Za trenutek ustavimo si dragoceni čas za zahvalo in najlepše želje, saj vsem ste nam v ponos, in stotim letom pač vsak ni kos. Vaščani Ponikev Draga Tomšičeva mama! Tomšičeva mama rojstni dan praznuje Ob družini svoji v Miru, zdravju, zadovoljstvu. Širom pesem se razlega In okrog nje vse se zbira, Čeprav je skromna, tiha in potrpežljiva. Edino vid in sluh jo že zapušča - Vendar ona se ne da: Ima še voljo, moč in skrite želje. Malo takih je med nami! Ampak Jožica je ena tistih Mirnih in živahnih, Iskrivih duš, ki vedno na razpolago je za vse. Otroka /. možem dva je h kruhu sprav'la, Bila je pridna, skrbna, dobra mama. Seveda si je vnuke prigarala, Toda tudi pravnuki za njo so mala šala. Od malega je rada pomagala, Lepo trgovino urejevala. Ej, pa prišli so hudi časi in še Tisto malo vse so jim pobrali ... Niti to je ni potilo, In vzelo ji poguma; Ceniti bolj je znala zdaj življenje. In glej ga zlomka - sto let je zdrava doživela. Tončka Pugelj MISLI Za človeka vredno življenje je treba v nevarnih konfliktnih situacijah ostajati zvest sam sebi, se v njih potrjevati. (A.P.) Življenje ni ne slabo in ne dobro - je le to, kar iz njega naredimo sami in kar pač v njem vidimo. (R. R.) Svet staršev se je sestal že dvakrat v tem šolskem letu Ker je bila na enem od sestankov Sveta staršev v prejšnjem šolskem letu predlagano, da se seznani javnost tudi z delovanjem tega organa, nadaljujemo s poročanjem z njihovih sestankov. V poročilih bomo povzemali najvažnejše pobude in predloge oziroma tisto obravnavo, ki utegne zanimati večino staršev šoloobveznih otrok. V letošnjem šolskem letu sta bila sklicana že dva sestanka i: eta staršev, in sicer 15. oktobra in 3. novembra. POVZETKI IZ ZAPISNIKA PRVEGA SESTANKA Ravnatelj je podal predlog Letnega delovnega načrta za šolsko leto 1998/99. V njeni je predstavil investicije, ki bodo potrebne v tem šolskem letu. Pri tem je omenil, da računa na pomoč občine. Dokaj izčrpno je predstavil celotni načrt šolskih dejavnosti, njegove bistvene sestavine bodo bodo zabeležene v Publikaciji o šoli, ki jo bodo učenci dobili v začetku novembra. Svet staršev ni imel pripomb in je zato predlagal svojim predsatvnikom v Svetu šole, da glasujejo za sprejem Letnega , jovnega načrta šole. Precej bolj aktivno so člani Sveta staršev sodelovali pri zadnji točki - vprašanja in predlogi. Zanimiv je bil predlog, naj se v petem razredu kriterij ocenjevanja učencev zvišuje postopno. Zelja staršev petega razreda je tudi, da si učenci čim več pišejo v zvezke, želijo pa tudi, da bi starši lahko videli pismene preizkuse. Ravnatelj je glede slednjega pojasnil, da morajo imeti učitelji do konca šolskega leta vse pisne preizkuse, katerih ocene gredo v redovalnico, shranjene v šoli. Na začetku uvedbe pravilnika so učitelji še dajali pisne izdelke učencem domov na vpogled staršem, ker pa seje vedno našel kdo, ki izdelka ni vrnil, velja priporočilo, da se pisnih izdelkov ne daje domov. Vsekakor pa imajo starši pravico videti ocenje pisne izdelke svojih otrok kadar koli na govorilnih urah. Eden od članov Sveta staršev je omenil, da prihaja do pretepov učencev v garderobi, zato je potreben večji nadzor. Večji nadzor bi po njegovem moral biti tudi takrat, kadar so učenci na zdravniških pregledih, ker se potikajo okrog zdravstvenega doma in po bližnjih praznih stavbah, ki so povrhu še nevarne. Ravnatelj je zagotovil, da so učenci na zdravniških pregledih v spremstvu učiteljev, možno pa je, da se zadržujejo tam, kjer se ne bi smeli, po končanih zdravniških pregledih oziroma v njihovem prostem času. Dodal je, da je že večkrat obvestil Kmetijsko zadrugo, da je treba objekte ustrezno zaščititi. Opozorjeno je bilo tudi, da je odtok na križišču na Vidmu, kjer se zavija k šoli, ponovno zamašen. Ravnatelj se s tem ni strinjal in še dodal, da je bilo odvodnjavanje urejeno v januarju 1998. Na tem križišču vidi problem le v nepravilni postavitvi kontejnerjev, ki ovirajo promet in ogrožajo varnost šolarjev, zato jih bo šola prestavila. Naročene pa so tudi že cestne ležeče ovire, da bodo učenci v okolici šole varnejši. Ena od članic Sveta staršev je predlagala več toplih malic za učence. Iz razprave pa je bilo razbrati, da se z malico ne da nikoli ustreči vsem učencem. Živahna razprava se je razvila tudi v zvezi s prevozi učencev. Nekateri so menili, da bi morali biti učenci višjih razredov že toliko samostojni, da bi prihajali sami v šolo. Izjeme naj bi bile le vasi Kompolje, Ponikve, Predstruge, Rapljevo, Tisovec, ho-čevje in Vodice. Menili so, da bi bila taka samostojnost zanje koristna, saj bi se ob večjem vzgojnem poudarku na prometni varnosti pri razrednih urah naučili prej obnašati samostojno v prometu. Starši osmih razredov niso bili zadovoljni, da je dopolnilni pouk pred poukom, kar je zelo neugodno za vozače. Ravnatelj jim je odgovoril, da zaradi na-trpanosti urnika ni mogoče najti ustreznejšega časa. Starši so zato predlagali, da bi se učenci sami organizirali in da bi vsakokrat eden od strašev peljal po več učencev. Glede utrjevanja, za katerega so nekateri menili, da ga je pri nekaterih predmetih premalo, pa je ravnatelj pojasnil, da je učitelj dolžan opraviti le toliko ur, kolikor jih ima določenih v letnem delovnem načrtu. Na prvem letošnjem sestanku Sveta staršev so bile izpeljane tudi volitve za predsednika Sveta strašev ( prejšnji predsednik je zaradi izgube volilne baze izgubil mandat) in volitve člana Sveta šole do konca mandata dosedanjega Sveta šole. Za predsednico Sveta staršev je bila izvoljena Darja Kline, v Svet šole pa je bil izvoljen Slavko Palčar kot predstavnik staršev centralne šole Videm. DRUGI SESTANEK SVETA STARŠEV JE BIL 3. NOVEMBRA Vzrok za ponovni sestanek v kratkem času je bil nepredviden zaplet pri volitvah člana v svet šole. Po pridobitvi pravnega mnenja se je namreč izkazalo, da je pri volitvah predstavnika Sveta staršev iz vrst staršev učencev, ki obiskujejo šolo na Vidin u v Svet šole, prišlo do napake pri izvedbi volitev, ker je bila odvzeta pravica glasovanja staršem, ki zastopajo starše učencev in malčkov podružničnih šol in vrtca. Po burni razpravi so prisotni razveljavili sklep prejšnjih volitev in začeli postopek za nove. V postopku sta odstopila od kandidature oba kandidata, ki sta kandidirala na prejšnjih volitvah. Namesto njih je bila predlagana Marija Zrnec, ki je kandidaturo sprejela in bila nato tudi izvoljena. Tako bo članica Sveta šole do izteka sedanjega mandata Svetu šole, to je do junija, leta 2000. Povzetke iz zapisnikov Marije Meglen in Fani Strnad je povzela M. Steklasa Lepa novica Ko je pred leti predavala v dvorani župnišča novinarka Vida Petrovčič, je med drugim rekla tudi tole: "Najslabša novica je najboljša novica". Hotela je povedati, da so novinarji najbolj veseli, če se zgodi kaj zelo vznemirljivega, hudega, ker bodo to ljudje brali z največjim zanimanjem. Jaz pa vam bi rad, kot duhovnik, pisal lepe reči -slabih imamo že povsod drugod preveč. Kot Kristusov duhovnik sem to še posebno dolžan delati, saj sem zavezan Kristusu, učlovečenemu Bogu, ki je prinesel na svet veselo oznanilo. Evangelij pomeni v grškem jeziku veselo vest. Četudi se o veselih in lepih rečeh ne pogovarjamo tako zagnano kot o slabih, nas pa vendar v dnu duše pomirjajo, nam lajšajo težave, nas delajo boljše, bolj plemenite. BOŽJA IN VAŠA POMOČ PRI GRADNJI MLADINSKEGA DOMA Ker je zadnje čase moja velika skrb gradnja mladinskega doma, bi vam rad napisal nekaj o njem. Ravno danes je skupina mladih fantov in deklet premazala cevi centralne kurjave in čistila prostore. Bilo je živahno, polno petja in smeha, kot se za mlade ljudi spodobi. Bil sem jih vesel, saj imajo sedaj počitnice in je prav, da znajo narediti tudi kaj dobrega, kar bo v korist njim in mnogim drugim. Naš mladinski dom torej lepo napreduje. Ko bo stavba dobila s fasado tudi lep zunanji izgled, bo v ponos kraju. Arhitektka Olga Pirih, je na zahtevo zavoda za naravno in kulturno dediščino, želela narediti stavbo, ki bo ustrezala naravi kraja. Videm je središče dobrepolj-ske doline. Vse stavbe v centru, s cerkvijo v sredini, naj bi delovale skladno. Naš sedanji mladinski dom je objekt, ki skupaj s župniščem predstavlja v strukturi naselja jedro razvijajočih se centralnih funkcij na mestu vhoda v naselje. Za nas pa je poleg izgleda seveda pomembno, da bodo prostori v njem služili za verouk, pevske vaje, dejavnosti KARITAS in mladinskega zbirališča, ki naj bi služili vzgoji in izobraževanju, kulturnim in družabnim prireditvam, ter humanitarnim dejavnostim. Ker smo pravzaprav dosedanjim pro- storom samo dogradili nove, vse pa nekoliko povišali, smo pohiteli, da bi v nekdanjih prostorih lahko čim prej poučevali verouk. Uspelo nam je, da je v novembru lahko verouk spet na starem mestu. Novi prostori pa so sicer tudi že ometani, imajo napeljano centralno ogrevanje, v kratkem bomo naredili še tlake, potem pa bomo za letos prenehali z delom. Kar me pri tej gradnji posebno preseneča je to, da račune plačujemo v glavnem sproti. Morali smo sicer vzeti nekaj posojila, a smo tudi tega dobili pri prijateljih, ki so nam posodili brez obresti. Sploh pa imam občutek, da nam so darovi, ki jih vi prinašate ne iz svojega preobilja, pač pa z žrtvijo in odpovedjo, posebno blagoslovljeni in se kar sproti množijo. Namerno vsak dar napišemo v Oznanila in vsak lahko presodi, koliko se je s tem malim denarjem naredilo. Vsak dan se Bogu zahvalim za tako obilen blagoslov in za vas, dobri ljudje. Starejši gasilci večkrat povedo, kako je nekdanji predsednik grosupeljske občine Janez Lesjak večkrat izjavil, da sta dve organizaciji, ki z malo denarja naredita veliko in to sta: Cerkev in gasilci. Zdi se mi, kot bi se ponavljali časi, iz dobe preroka Elija. V času velike suše in lakote, ga je Bog poslal k vdovi v Sarep-to, naj ga preživi. Toda imela je samo še prgišče moke v loncu in malo olja v vrču in iz tega je želela speči zadnji kolaček sinu in sebi, potem pa naj bi umrla. Toda prerok ji je rekel: Speci to najprej meni, nato pa boš spekla sebi in svojemu sinu, kajti tako govori Gospod Bog: moke v loncu in olja v vrču ne bo zmanjkalo. In res vsi so jedli, dokler ni Bog poslal dežja na zemljo. Morda se bo zdelo komu moje govorjenje za današnji čas naivno. V času, ko je vse stokrat izračunano, ko vsakdo zaupa samo še v denar, svoje sposob- nosti in v dobre veze, Bog nima kaj početi. Pred leti pa mi je pripovedovala žena, ki je pripravljala za novo mašo nekega revnega redovnika. Mati novomašni-ka je s težavo pripravila eno vrečo moke. Iz te naj bi napekla kar je potrebno za novo mašo. Zdelo se ji je smešno. Ko pa je začela peči, moke v vreči ni zmanjkalo. Bog tistih, ki vanj zaupajo, ne zapusti. VESELJE PO SLOMŠKOVEM ZGLEDU Prepričan sem da delim veselje z mnogimi Slovenci, da smo končno le dočak^ da bo prvi sin našega narodu tudi urad no, pred vsem svetom, prištet med blažene. Slomšek je bil vesel svetnik (drugačen tudi svetnik ne more biti). Že njegove pesmi so polne veselja: V nebesih sem doma, Preljubo veselje, En hribček bom kupil...) Prav tako je kot pastir in učitelj ljudem neprestano oznanjal krščansko veselje, ki naj se kaže ob vsaki priložnosti. Med drugim je napisal tudi razpravo o ljubezni do domovine. V njej med drugim navaja: "Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine poviša; srce ga bo bolelo, če jo nadloga in nesreča zadene. Pomagaj svojemu kraju, v katerem si doma, kakork«•'■ zmoreš, da bo čim lepše prebivališče pKi ve sreče in zadovoljnosti." V Pastirskem listu 1861, je svoje vernike takole vabil na volitve: "Prosim vas torej v imenu vaše in naše blagosti in sreče, ne držite nemarno križem svojih rok in ne pustite, da bi vam drugi postiljali; malopridni, širokoustni ljudje po svoji spa čeni volji vaše predpostavljene izbirali.Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, ogledajte se dobro in pomislite, koga boste izvolili, potem pa krepko pristopite in si izvolite može po volji božji, modre in pravične, srčne in resnične, ki bojo pravi, skrbni očetje vaše soseske. Pa to vam povem, da ne izbirajte jih po njihovih sladkih obljubah; zakaj kdor preveliko obljubi, malo dopolni, [zberite si svoje može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami do sedaj nosili in dobrega storili. Se enkrat vam rečermvolite modro, izvolite dobro; kakor si boste sami postlali, boste ležali." Franc Škulj, župnik CITATI: Zelo nevarna iluzija je, da je neuravnovešenost sodobnega svela in živčno utrujenost mogoče zdraviti z zdravili. (Paul Chauchard) Domov ne pridemo nikoli; ampak, kjer se stekajo prijateljska pota, tam je videti ves svet za eno uro kakor domovina. (Herman Hcssc) Če presojaš posameznika takšnega, kakršen je, bo tak ostal; če pa ga vidiš takšnega, kakršen naj bi bil, bo lak ludi postal. (Goethe) VSAJ NASMEHNIMO SE JIM Jesensko popoldne. Med visokimi stav-b ii brije mrzel veter. Roke zagrebem giw,')oko v žepe in po telesu me spreleti mraz. Počutim se nekoliko osamljenega, zato pospešim korak. Ljudje bežijo mimo, jaz pa sem z mislimi, kdo ve kje ... Vsak dan jih vidim na desetine, vendar zdaj ... Nekaj me prebudi iz zamišljeno-sti. Pred menoj se pojavi človek, ki prosi za denar. Ne upočasnim koraka in se ne ozrem. Kot da ga ni ... Nadaljujem svojo pot ... Cez nekaj sekund pa se mi korak nenadoma zaustavi. Vprašam se: Ali ta človek res prosi samo denarja ali si želi celo kaj drugega. Ali mu lahko pomagam tudi kako drugače? Nenadoma me spreleti srh; ne zaradi mraza, temveč zato, ker vem, da tistega človeka ne bi smel ignorirati. Tudi če mu nisem mogel dati denarja, bi se lahko ustavil, ga pozdravil, se mu vsaj nasmehnil in zaželel lep dan. Vem, da bi ga razveselil, vem, da bi se tudi on nasmehnil, vem, da bi mi bil za svojo pozornost hvaležen. Včasih razmišljam, kaj naj naredim, da bom lahko komu pomagal. Iščem stvari, ki bodo velike, hočem narediti nekaj izjemnega, ven- dar... Ljubezen in dobrota se najbolj izražata v malenkostih; v nasmehu, pozdravu, stisku roke, čeprav najbolj ponižanemu in preprostemu med preprostimi. Zakaj to pišem? Da bi znali prisluhniti tudi preprostemu človeku, ki nas ne prosi le za denar, pač pa si želi tudi, da ga opazimo, pozdravimo in mu s tem vračamo dostojanstvo človeka, ki ga je kot osamljen in od vseh pozabljen klošar že zdavnaj izgubil. Janez Tomšič SMEH JE ZDRAV NEDOLŽNI Uradnik se potoži svojemu kolegu: "Ne vem, kaj imajo ljudje toliko proti nam uradnikom, saj nič ne naredimo!" KRIK "Čudovito obleko imaš", pravi Irena prijateljici. "Hvala! To je pariški model, predzadnji krik." "Kako predzadnji?" "Zadnji krik je krik mojega moža, ko je dobil račun!" PAMETNI PSI Dva ljubitelja psov se ponašata s svojima četveronožcema. "Moj pes s taco pritisne na zvonec, ko hoče v hišo", se hvali prvi. "Mojemu tega ni treba delati", odvrne drugi, "že nekaj let ima svoje ključe od hi- TRENUTEK Vsak trenutek življenja je neponovljiv in edinstven, pa naj bo lep ali žalosten. Toliko trenutkov, za katere preprosto sploh ne vemo, da so. Kar tja v en dan živimo, trpimo in se veselimo ne da bi vedeli, da je vse v trenutku, čeprav se zdi, da je ta že bil in da tudi drugi za njim se bo ponovil. Trenutek je tako mogočna stvar, da je ne more nič preceniti. Trenutek je tako samosvoj, da ga ne more nihče spremeniti. Trenutek iz ljubezni raste, počasi, čeprav je le trenutek. Tudi ti si trenutek tako kot jaz, toda naj bo iz naju mnogo trenutkov in tako bo trenutek dolg in bo trajal večno in se bova času lahko smejala in brez strahu za jutri življenje se igrala. Melitka Križman SREČA "Sreča je opoteča", pogostokrat slišimo v vsakdanjem življenjskem pogovoru ali pa: "Ni imel sreče". Preprosto opravičilo za marsikatero težavo, marsikakšen neuspeh ali globoko depresijo. Kdo pa je kriv za naša nihanja med srečo in nesrečo, med veseljem in žalostjo, med zanosom in obupom? Vsi radi zvalimo krivdo na ljudi okrog sebe ("že spet me je razjezil, razočaral ...") ali pa je naša sreča odvisna od denarja, obleke, hrane, vremena ... Mislim, da se je za srečo potrebno veliko bolj potruditi, da nam ni prinesena na krožniku in da smo sami odgovorni za njo. Lahko se obremenjujemo z mnogimi stvarmi, ki so za nas moteče in nas zelo vržejo iz tira ali pa se jim tudi samo nasmejimo, opravimo z njimi s kančkom humorja ter gremo veselo naprej. Izbira je popolnoma naša, saj smo konec koncev svobodni. Sami se moramo odločati vedno znova in znova. Vsakdo, ki je že okusil srečo in tudi nesrečo, ve, kako to vpliva na življenje. Ko smo srečni in čutimo mir v sebi, je vse lažje, vse vidimo lepše. Zaradi tega je tudi svet okoli nas videti srečnejši. Zato je pomembno, da se za srečo tudi borimo. Najti moramo svojo pot v življenje, kajti srečni bomo le tam, kjer je naše mesto ter bomo to, kar smo. S tem se ne smemo sprijazniti, to moramo sprejeti. Urška Kostanjšek 24 Naš krai Od dopisnikov 11/1998 Družinski kotiček vtff (nadaljevanje iz prejšnje številke) 3. Zadnje pravilo o pravilih, ki jih mora otrok upoštevati je, da morajo biti uveljavljiva. Pravilo ni dobro, če otroka spodbudi h goljufanju, saj ne boste vedeli, da ga je prekršil. Pravilo, kot je "Ne smeš vzeti piškota iz škatle brez mojega dovoljenja", spravi otroka v skušnjavo, da piškot ukrade, saj ve, da ga boste težko ujeli. Ne postavljajte pravil, ki bi brate in sestre spodbujala, da ovajajo drug drugega, saj takšna pravila še krepijo rivalstvo med njimi. Bolje nekaj dobrih pravil kot pa pravila o vsem. Pri majhnem otroku začnite s pravilom o pravilnem obnašanju do drugih ljudi, na primer "Ne udarjaj, ne brcaj in ne grizi drugih, ker to boli". Ko začne otrok prvo pravilo dosledno ubogati, lahko vpeljete novega. Nekatera pravila bodo otroci začeli takoj spoštovati, pri drugih bo trajalo mesec dni, preden ga bodo začeli ubogati. Nekateri otroci ubogajo pravila prvič, ko so postavljena, drugi pa bodo nenehno preizkušali vaše meje. Čim bolj dosledno in neprizadeto boste pravilo uveljavljali, tem hitreje se ga bo otrok naučil ubogati. Toda pravila niso učinkovita, če za njihovo kršitev ni nobenih posledic. Oglejmo si nekatere posledice. Izvajanje posledic Posledice so cena, ki jo plačate za slabe odločitve. Za odraslega je posledica na primer to, da mora plačati kazen zaradi prehitre vožnje ali da ga vržejo iz službe. Za otroka pa je lahko posledica, da dobi slabo oceno. Čim prej se otrok nauči, da je treba za slabe odločitve plačati ceno, tem prej se bo naučil odgovornosti za svoja dejanja. Kadar vaš otrok prekrši pravilo ali vas ne uboga, mu hladno recite: "Vidim, da si se odločil da (navedite pravilo in posledico." V večini primerov so posledice za slabo vedenje znane vnaprej, zato boste na koncu stavka le ponovili pričakovane posledice. Nobene potrebe ni, da bi kričali ali pridigali. Ustvarite vtis, da otrokova odločitev, da prekrši pravilo, ni vaš problem, ampak njegov. Ne pozabite, kako pomembno je samospoštovanje. Ne smete pričakovati popolnosti in si morate zapomniti, da vsi delamo napake. Svojega otroka zaradi tega ne ljubite nič manj, toda ceno za svojo napako mora plačati. (se nadaljuje) Iz Društva Konradpiko upokojencev Letos smo imeli v našem društvu lep jubilej. 24. oktobra je praznovala stoletnico Jožefa Tomšič i/. Ponikev. Ob tej priliki smo jo obiskali, obdarili, ji čestitali ter ji zaželeli še dosti zdravih let življenja. Šli smo v petek dopoldne, dan pred rojstnim dnevom. Dogodek je poslikala predstavnica Našega kraja, za kar se ji lepo zahvalimo. Fotografije si lahko ogledate na drugem mestu. Slavljenki smo prebrali naslednje verze: Draga slavljenka! To življenje je skrivnost, so trenutki, je krepost, častitljivi jubilej. Naj bo vaš dan praznovanja vesel - srečen. Naj vaši dnevi življenja mirno teko, vsaka nadaljnja stopinja srečna naj bo. Hrepenenje, ki v srcu tli, veliko dobrote vseh skrivnost , ki jih moč ni razodeti. Naj se izpolnijo vse skrite želje. Vse to in še več želimo vsi zbrani. Takih jubilejev je malo, mogoče bo dočakala 101. leto, je izjavila ob srečanju z nami in tudi pošalila se je, da so se zmotili o njenem rojstnem dnevu. 11. novembra smo prišli počistit in pospravit vso navlako od poplav v naših prostorih. Letos sta bili kar dve: 14. julija in 7. oktobra. Prišle so Julka Tomšič, Anka Zalar, Anka Kastelic in Lilijana Grm. Bilo je dosti dela, saj je bilo treba pomiti vso posodo, ker je bila v vodi. Razen tega je bila po tleh nesnaga še od spomladi, ko smo bili tam nazadnje. Čez poletje smo bili < Zakrajškovih v Podkraju na Vidmu. Vsem iskrena hvala za požrtvovalno delo in razumevanje. Naj se zahvalim tudi Antonu Kaplanu, ki mi je pomagal pri preurejanju tal v kuhinji. Lep pozdrav! Krajevna knjižnica Dobrepolje vabi na ki bodo vsak zadnji torek v mesecu. V decembru bodo izjemoma v torek, 22. decembra, ob 17. uri v knjižnici v prizidku Osnovne šole Dobrepolje Ura bo primerna za otroke med 5. in 9. letom. Dodatne informacije lahko dobite v knjižnici, ki je odprta vsak petek od 16.30 do 19.30. VABLJENI Zahvalna nedelja tudi s strani DKŽ Dobrepolje V nedeljo, 8. 11. 1998 je bila zahvalna nedelja, bolje rečeno dan, ko naj bi se Bogu zahvalili za vse pridelke. V to nedeljo smo se vključile tudi članice Društva kmečkih žena, in sicer s celotno razstavo tako poljskih pridelkov kot tudi vseh jedi določenih za vse praznike v letu. Članice z g. župnikom, g. kaplanom ter g. županom na razstavljalnem prostoru V.iko smo skupaj z gospodom župnikom in kaplanom uredili zahvalno razstavo v cerkvi kot tudi v arkadah farne cerkve. Potrebno je bilo veliko truda tako za peko kot za samo postavljanje razstave. Ob tej priliki se moram zahvaliti vsem članicam, ki so tako marljivo opravljale vsa potrebna dela. Velika zahvala tudi gospe Irmi Lekan iz svetovalne službe, gospodu župniku za zaupanje, gospodu županu za dodeljeno finančno pomoč. Veliko zaslug pa ima gotovo radio Zeleni val, kot novinar Uroš ter novinarka Kmečkega glasa ter etnolog dr. Boris Kuhar. Naša želja je bila, da se prihodnje leto ponovno dobimo v arkadah farne cerkve v še večjem številu. Hvala vsem obiskovalcem za obisk kot prijetne pohvale. Ko sem ravno že pri pisanju, pa moram omeniti tudi zelo požrtvovalno delo naših določenih članic ob otvoritvi vrtca ter prizidka šole. Tudi tu je bilo vloženega veliko našega dela tako s peko kot s samo pogostitvijo. Ker pa je urednici-očitno zmanjkalo prostora ali idej, bo to popravila danes in se vsem članicam DKŽ lepo zahvalila v njihovem imenu, še posebej pa v svojem. Le z dobrim odnosom bomo lahko še sodelovali. Moram pa tudi omeniti 26: 10. svetovni dan kmetic, ki je bil letos v Cerknici. Povabljene smo bile predsednice društev s svojimi svetovalnimi. Poleg zelo pestrega programa, kjer smo izvedle veliko poučnega za današnji razvoj kmetijstva oziroma dopolnilnih dejavnosti, nam je povedala nekaj spodbudnih besed tudi tudi gospa Štefka Kučan. Tudi taka srečanja so v teh časih še kako pomembna. Morda se bo pa tudi v naši dolini začelo razvijati tako zelenjavarstvo kot sam turizem na kmetih. S tem bi tudi končala ter želela vsem prijetne bližajoče se praznike. Predsednica DKŽ Dobrepolje Marija Nučič PRIPIS UREDNIŠTVA Kot urednica Našega kraja sem začudena, da se predsednici DKŽ, ob tem ko je povabila na razstavo zunanje medije (prepričana sem, da brez povabila ne bi prišli), ni bilo vredno obvestiti oziroma povabiti na razstavo tudi domačega časopisa, ki je že velikokrat poskrbel za promocijo tega društva. 1 )ogodek je bil zanimiv in vsekakor vreden novinarskega poročila. Moram reči, da bi ga z veseljem napisala, ker zelo cenim trud in delo članic društva. Tako pa sem se vseeno odločila za objavo vnaprej nedogovorjenega članka Marije Nučič, ki pa bi ga težko Del razstave Pridelki z razstavnih ambientov uvrstili med novinarsko zvrst, ki jo imenujemo poročilo ... Nepoučeni in pokroviteljski avtorici zgornjega članka bi rada še pojasnila, da sem poročala o slovesnosti odprtja prizidka kot novinarka. Ne ravnatelj šole ne župan občine, ki je bila investitor, prireditelj in naročnik vseh opravil v zveti s slovesnostjo, me namreč nista prosila, naj se v imenu njih javno zahvalim vsem, ki so kakor koli sodelovali pri slovesnosti. Res pa je, da so prav vsi vložili veliko truda. In veliko jih je bilo. Med njimi tudi Društvo kmečkih žena. O tem poročam še v tej številki časopisa. Ker je bila prireditev tik pred tiskanjem časopisa, je bilo treba poročilo v naglici oddati in zaradi pomanjkanja prostora tudi ni bilo možno objaviti vsega besedila in fotografij, ki sem jih kot urednica nameravala objaviti, zato sem se že takrat odločila za nadaljevanje (ne popravek) v tej številki. Seveda je to spet poročilo oziroma fotoreportaža, osebne zahvale za osebne osebne usluge pa imam navado izražati drugače. Sploh pa že od otroških let dalje nisem dobila tako "dobrohotnega" poduka iz tega poglavja bontona... M. Steklasa Svetovni dan kmetic, Cerknica, 15. oktober 1998. Na sliki: Stanka Ahlin, Marija Nučič, Irma Lekan, Mari Erjavec, Štefka Kučan in predsednica AKŽ Cerknica. MNENJA Spomin! Kot otroci v tej naši Osnovni dobrepolj-ski šoli, smo morali organizirano hoditi na razna spominska srečanja ob dnevu mrtvih. To je bilo pač v času enoumja. Peli in recitirali smo pesmi, prižigali sveče, kakor tudi sem pa tja položili venec ali šopek na spominska obeležja. Kot otrok sem vse to sprejemal kot normalno. Takšni časi so pač bili. Ko sem postal nekako malo bolj razgledan, tam po dvajsetem letu starosti, sem vso to politično folkloro počasi začel odganjati od sebe. Ni mi bilo nič kaj lepo pri srcu imeti takšne prisiljene manifestacije. Na srečo je danes drugače. Vsak lahko nese svečo ali šopek tja, kamor misli in kjer želi obuditi spomin na svojo osebno izgubo in tragiko. Ne mislim žaliti nikogar, kajti za odnos do mrtvih se odloča vsak posameznik samostojno in na svojo odgovornost in željo. Nekako zadnjih deset let ali nekaj več, ko ni več uradnih spominskih slovesnosti, tudi jaz k smopeniku v Predstrugah vsako leto odnesem svečo in šopek rož. Tam na spomeniku je ime mojega strica, ki je padel tri dni pred koncem vojne kot partizan. Kje ležijo njegove kosti ve samo vsemogočni. Bil je krščen, izvršil je sveto obhajilo in birmo. Nikoli ni bil član nobene stranke ali kakšne organizacije; tudi med vojno ne! Tam je izpisanih še 137 imen umrlih Do-brepoljcev. Niti eden ni bil komunist ali kaj podobnega. Vsi ti ljudje so padli od krogel okupatorskih vojakov, kot talci, partizani ali po so umrli v koncentracijskih taboriščih kot sestradana živina. Bili so sodelavci zavezniških osvobodilnih sil v boju proti okupatorjem cele Evrope. To danes in tudi za vedno priznava ves napredni svet z /DA na čelu. Pred štirimi leti je bilo tam prižganih sedem sveč in en šopek je bil položen. Letos je bilo sedem lepih šopkov in 29 sveč je gorelo. Ne vem kako razmišlja večina potomcev in svojcev teh ljudi. Jaz se ne sramujem / rdečo revolucijo smo vzpostavili komunistično oblast, z žametno pa smo jo potem odstavili. Očital se je že neki revanšizem, pa nikoli ni nihče nikomur lasu skrivil, vsi so še na svojih mestih in uživajo še vse privilegije. Samo spregovorila je pol stoletja zamolčana stran, padli so tabuji in je tudi kaj neprijetnega zadelo tiste, ki so bili vajeni same slave brez kritike, odtod toliko razburjenja. Bližnja zgodovina se prikazuje, kot da komunizma pri nas ni bilo, vse je bil osvobodilni boj. Tako piše /. Z. v prejšnji številki tega lista: "Napredna stran je šla v boj proti okupatorju, druga pa se je postavila v nasprotno stran." Kako mora biti napredna prva stran, če nam je prinesla totalitarni sistem, katerega je potem sama zavrgla. Zares napredne in razvite države, kot Amerika, Anglija, Francija, tega sistema niso marale, nasedli so mu le preprosti narodi. Kardelj se je z ostalimi vodilnimi šolal v svojega padlega strica. Celo spoštujem ga, in tudi njegovo odločitev, da se bo uprl z orožjem v roki tujcem. Še vedno bom vsako leto prinesel svečo in šopek rož v njegov spomin. Vsem pa, ki ste prinesli rože in sveče k temu spomeniku se lepo zahvaljujem. Nimamo se ničesar sramovati, celo ponosni smo lahko na njihov spomin. Mrtve duše ne smejo biti poniževaje nikoli. Oni so za svoj ideal dali največ - svoje življenje. Zvonimir Zabukqv;c Sovjetski zvezi in je izrazil, da ne bo šel v osvobodilni boj, če ne bo revolucije. Njegovo povelje: "Duhovne vse postreljajte, prav tako intelektualce, kulake in ktilaške sinove!" se je začelo hitro uresničevati. V letu 1942 so okupirano Ljubljano začeli razburjati skrivni atentati, vsak dan so ležali mrtvi ljudje po ulicah. Pa to ni imelo nobene zveze z okupatorjem. Ilegalna partizanska VOS 3 tajna policija 3 je začela čistiti same slovenske ljudi, ki bi utegnili škodovati bodo čemu komunizmu. To so bili sami ugledni akademiki, duhovniki, gospodarstveniki in dijaki ter nazadnje še ban dr. M. Natlačen. V Ljubljani so tako ubili 49 uglednih Slovencev, a nobenega okupatorja. Teror se je širil še na Dolenjsko. Padali so sami vodilni župani, občinski tajniki, učiteljice, duhovniki, posestniki, nekateri kar z družinami vred. V naši dolini so bile tedaj prve žrtve štiri mladi fantje in nato še en sposoben posestnik in en trgovec. V Logu pri Kom- Nekaj naukov iz II. svetovne vojne - odgovor poljah so izkopali skupaj 11 žrtev in še enega na lauhah. Najbolj pretresljivo je bilo, ko je prišla mati z dojenčkom od drugod, pa je bila že sumljiva, da so jo likvidirali. Otroka so dali v rejo neki družini v Kompoljah, pozneje ga je prišel iskat njegov oče. V zadrugi so pobrali vsa živila in jih odpeljali v gozd. Po vseh hišah v dolini so pobrali vse bicikle. Kolo pri hiši je za tiste čase pomenilo toliko, kakor danes avtomobil. Na Vidmu je bila ena oblast, v gozdu druga, vsaka je zahtevala svoje. Podnevi in ponoći so švigale granate, gorele so hiše in gospod,uska poslopja (več o tem v NZ št. 23 -Dobrepoljsko leto 42 - F. Nučič). Tisto leto jlo v sosednjih Laščah 13 lakih žrtev, v Stični 17, v Žužemberku 23 in tako naprej. Ko je bilo pobitih 1000 Slovencev, je bilo dovolj, da so za samoobrambo prosili za orožje kogarkoli, tudi okupatorja in ustanovili vaške straže, ki so pozneje prerasle v slovensko domobranstvo. Kdor ni šel tja, so ga doma mobilizirali partizani, če se ni znal skrivali, prisilni mobilizirana so bili dani v prve bojne vrste in so pri nas vsi padli. Moral si sprejeti partzansko kapo z rdečo zvezdo ali pa domobransko s slovensko trobojnico. Bele in rdeče je povsod ustvaril komunizem, ki je povsod zanetil tudi bratomorno vojno. V deželah, kjer ni bilo okupatorja, so pa gverilci kar iz gozda napadali vladno vojsko, da bi prišli na oblast. Taka nesmiselna bratomorna vojna je divjala v Salvadorju kar ce-J^jrinajst let. '"izdajalec je bil vsak nekomunist, tudi tisti plavogardist, ki se je boril proti okupatorju brez rdeče zvezde in bil pod tem imenom obsojen na smrt na kočevskem procesu. Partija je v znani Dolomitski izjavi januarja 1943 pod smrtno kaznijo prepovedala vsako drugo osvobodilno gibanje. Tako vidimo, da si je s tem zagotovila svojo monopolno oblast po vojni. Partija ni nikjer reševala narodov, ampak jih je delila. Tako imamo dve Koreji, dva Vietnama, dve Kitajski, imeli smo dve Nemčiji. Nemci so selili ljudi na Gorenjskem, Štajerskem in Posavju, nihče jim tega ni preprečil. V Ljubljanski pokrajini so dali glede tega mir tudi po zaslugi domobranstva. Tudi v današnjem DZ, v katerem prevladujejo levi, ne vidim kakšne narodne zavednosti. Nasprotovali so osamosvojitvi, velikodušno so dajali državljanstva tujcem, svojim volivcem, zavednim Slovencem po svetu pa ne. JLA smo vedno slavili kot naslednico NOV, potem pa je napadla komaj rojeno slovensko državo. Agresorskim oficirjem SO skupaj s SLS izglasovali visoke po- kojnine iz obubožanega pokojninskega sklada. Z domobranci je šel v smrt tudi njihov vodja Leon Rupnik, le da so ga prej pol leta zasliševali. Enako je dal življenje s svojimi podrejenimi vojaki tudi četniški vodja general Draža Mihajlovič. Na mestu, kjer sedaj stoji teharski križ, je bila leta 1945 baraka za bele oficirje, da so jih lahko pred smrtjo mučili po udbovskih metodah. Če si je pa kdo res rešil golo življenje, je pa po drugi strani dal na svoje rame težak križ pregnanstva iz domovine. Kaj naj rečem ob teh napadih na Cerkev? S svojima dvema okrožnicama je Cerkev pravočasno svarila pred nevarnostjo komunizma in ga obsodila. Žal ji svet ni verjel, dokler ni bilo 100 milijonov'žrtev, gospodarsko in moralno razsulo in še danes toliko umirajočih od lakote v Severni Koreji. Rusi so veljali za najbolj nepokvarjen narod v Evropi. Danes je tam finančni zlom, alkoholizem in prostitucija. Dr. metod Mikuž je v totalitarni dobi na- pisal "Zgodovino NOB". Imel je v sebi toliko pravičnosti, da je na koncu zapisal: "Še druga stran bo nekoč pisala zgodovino o tej temi, ki pa bo bliže resnici kakor naša." Tončka Grm, Zagorica PISMA BRALCEV Kolegu svetniku Gospodu Stanetu Škulju očitno proti koncu mandata že peša spomin, ker se na predvolilnih shodih in v časopisu "Naš kraj" hvali, da je bila stranka SKD predlagatelj brezplačnih prevozov za VSE učence osnovne šole in predlagatelj ukinitve nadomestila za stavbno zemljišče za Videm in Pred-struge. Svetujem mu, da si prebere zapisnike 17., 18., 21., 24., 35., in 37. seje Občinskega sveta občine Dobrepolje, iz katerih je jasno razvidno, kdo so bili predlagatelji. Stranka SKD to zagotovo ni bila, je pa predlog podprla. Jože Samec, neodvisni svetnik TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA IN VAŠČANI PODGORE vabijo na SUventno -c/Vti^aužeu sejem v Podgori Sejem bo na prvo adventno nedeljo 29. 11. 1998 s pričetkom ob 13. uri. Ob 13.30 bo blagoslovitev adventnih venčkov. Ob 14. uri prihod Miklavža, spremljala ga bosta tudi angel in parkelj. Letos bodo svoja adventno-božična darila razstavljali in prodajali tudi otroci vasi Podgora'. Prosimo pa tudi vse interesente, ki bi želeli prodajati na tem sejmu, da se nam javite ali pa na sejem pridete s svojimi izdelki. Želimo, da bi na tem sejmu prodajali adventne venčke in cvetlične aranžmaje vseh vrst, pa tudi vse druge izdelke, ki so aktualni za Miklavžev in božični čas. Če bo slabo vreme, bomo poskrbeli za streho. Zeblo nas na sejmu ne bo, saj bodo za tople pijače poskrbeli vaščani Podgore. Sejnina znaša lOOO SIT, v njej pa je všteta tudi prodajna miza. VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! Informacije na telefon 787-177 Memorialni turnir v rokometu Zaradi pomanjkanja prostora v prejšnji številki objavljamo še nekaj utrinkov s športne prireditve, ki je bila 20. septembra na videmskem igrišču. ZAHVALA GOSPE TONČKE PUGELJ Dragi igralci, gostje, sponzorji in vsi prijatelji rokometa! Kot žena pokojnega Staneta Puglja, profesorja športne vzgoje na OS Dobre-polje dolgih 31 let, mi je v posebno čast in zadovoljstvo, da se zahvalim vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je sploh prišlo do zamisli in realizacije tega turnirja. Vsi najbližji smo ponosni, daje njegovo mesto med pok. Andoljškom - ravnateljem OŠ, ki je vseskozi močno podpiral športno vzgojo in vse, kar bistri um in telo ter pok. Jožetom Drobničem, vrhunskim strokovnjakom na področju treniranja alpske ženske reprezentance, ki je v svetovnem merilu pomenila številko ena. Ponosni smo, da je rokomet v letu 1961 prav po zaslugi Staneta vnesel toliko lepih uric ob igrišču. Vsi mlajši mogoče še ne veste, da je celo pok. župnik Rafko Fa-biani po potrebi prestavil mašo, da so ljudje lahko bili deležni bogoslužja in športnih užitkov. Vendar takrat še ni bilo tako imenovanih sponzorjev 3 zadovoljni in veseli so bili, da so lahko igrali. Bili smo srečni, čeprav so razmere neprimerljive. Veseli smo, da niste pozabili nanj, da veste in občutite, da je vzgojil lepo število rokometnih navdušencev in podmladka. Še enkrat hvala vsem pobudnikom 3 sedanjim in nekdanjim igralcem rokometa, občini Dobrepolje in g. županu za pokroviteljstvo ter seveda vsem sponzorjem. Vem, da jih je bilo zelo veliko, zato vas ne bom naštevala, saj bi globoko prizadela vsakega, ki bi ga po pomoti izpustila. Stane bi bil kratek, zato bom tudi jaz. I Ivala, ker boste s šopkom na njegovem zadnjem počivališču izrazili svoje spoštovanje do njega in hvala, ker veste, da je nekoč dal od sebe vse za rokomet. Žrtvoval je tudi uspešno kariero v Ljubljani. Bil je domoljub in ostal je zvest domačemu kraju in preprostim ljudem. "Tukaj me bolj rabijo", so bile njegove besede, čeprav ni bilo takih pogojev za delo kot v prestolnici. Naj vam bo njegovo, prekmalu končano, delo na področju vzgoje, izobraževanja in treniranja rokometnih igralcev vodilo in spodbuda pri nadalj-nem delu in ohranjanju tradicije rokometa v Dobrepolju. Že ta turnir nam dokazuje, da njegovo delo ni bilo zaman in da dostojno nadaljujete njegovo delo. Zopet se potrjuje pravilo, ki je staro toliko kot človeštvo 3 dobro se vrača z dobrim. Hvala vsem, ki se ga kakor koli spominjate in ohranjate spomin na njegove iskrive in poštene misli ter besede. Želim vam vsem še veliko rokometnih uspehov in veliko osebne sreče. Tončka Pugelj Pred tekmo, ki sta jo sodila republiška sodnika. Eden od njih je bil domačin Jože Hočevar z Vidma (četrti z desne). GOGRAD d.o.o. podjetje za gostinstvo, inženiring in trgovino PERUZZIJEVA 35, LJUBLJANA P.E. DOBREPOLJE, ZAG0RICA 66 A Razpisujemo prosto delovno mesto VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA - C KAT ter STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE lahko brez praktičnega znanja in delovnih izkušenj. Nudimo redno zaposlitev. Vse potrebne dodatne informacije lahko dobite v poznih popoldanskih urah na telefonsko številko (061)1274-686 Občinsko prvenstvo v košarki Rezultati 4. in delno 1. kola z dne, 15. 11. 1998 Jastrebi - Trio Zel. dolina 19 : 21 Jastrebi - Pizz. Adam 14 21 Šumarji - ŠD Ponikve 20 : 21 Zagorica - Šumarji 16 21 Miz. Tekavčič r Koma 750 19 : 21 Miz. Tekavčič - Jastrebi 21 17 ŠD Ponikve - ŠD Kompolje 21 : 20 Pizz. Adam - Trio Zel.dol. 18 21 Koma 750 - Avtop. Potočar 21 : 14 ŠD Kompolje - Miz. Tekav. 10 21 ŠD Kompolje - Zagorica 21 : 10 Pizz. Adam - Zagorica 21 8 ŠD Kompolje - Pizz. Adam 7 : 21 Šumarji - Koma 750 16 21 Avtop. Potočar - Zagorica 21 : 14 Šumarji - Avtop. Potočar 14 21 Trio Zel. dolina - Koma 750 16 : 21 ŠD Ponikve - Jastrebi 21 14 LF 7ICA po jesenskem delu prvenstva : 1. Koma 750 18 18 0 378 284 + 94 36 2. Avtoprev. Potočar 18 14 4 362 298 + 64 32 3. Pizzeria Adam 18 13 5 365 268 4 97 31 4. Mi/,irstvo Tekavčič 18 10 8 350 306 + 44 28 5. Šumarji 18 9 9 331 309 + 22 27 6. ŠD Ponikvo 18 9 9 332 318 + 14 27 7. Trio Zelena dolina 18 9 9 320 322 - 2 27 8. Jastrebi 18 5 13 307 340 - 33 23 9. ŠD Kompolje 18 2 16 263 363 -100 20 K). Zagorica 18 1 17 174 374 -200 19 Tako seje končalo še eno občinsko prvenstvo trojk v košarki; že tretje po vrsti. Občinski prvak za leto 98 je ekipa Koma 750, sledita pa ji ekipi Avtoprevoznišvo Potočar in Pizzeria aQ. Pripravil: Alojz Kuplenk + nadaljevanje s str. 10 Da bi bolnikom, ki stalno jemljete zdravila, olajšali pot, kako priti do recepta, smo uvedli možnost, da recepte naročite lahko tudi po telefonu in jih potem dvignete pri sestri. Naročajte jih vedno pri sestri, ki dela pri vašem osebnem zdravniku. Največkrat so pritožbe, da je treba predolgo čakati. Zato smo uvedli na Vidmu dve ordinaciji dnevno. Dr. Zdravko Maric ordinira polni delovni čas na Vidmu štirikrat tedensko, ob sredah ima ordinacijo v Strugah. Dr. Shawish ordinira po štiri ure petkrat tedensko. Če se boste pravilno porazdelili, bo tudi čakanja manj. Nihče ne bo hud, če boste nekateri, ki vam čakanje težje pade, zapustili svojega izbranega zdravnika in se prijavili pri tistemu, ki ima manj pacientov. V nasprotnem primeru se morate pač sprijazniti z nekoliko daljšim čakanjem, seveda ne po krivdi zdravstvenih delavcev. Sicer pa bodite prepričani, da se zdravniki trudimo, da vam bi ustregli, vendar preko pravil in predpisov ne smemo, ker nismo tako bogati, da bi sami krili stroške, ki bi jih imeli zaradi neupoštevanja pravil. Nekoliko več reda in strpnosti, morda z obeh strani, pa nam bo vsem lepše. Če vam vse to, o čemer danes pišem, pa morda ni všeč, potrkajte na vrata zavarovalnice ali vlade. Morda boste lahko tam kaj spremenili, saj poznate tisto, da riba smrdi pri glavi, zato pričnite tam. Pa veliko uspeha in lep pozdrav. Vaš dr. Janez Mervič GLOBINSKO ČIŠČENJE BREZ PAPIRNATIH VREČK »9.000^ I ZA ZDRAVJE čisti in ionizira vlaži in osvežuje dezinficira zrak v bivalnem prostoru O ZA ČISTOČO sesa in stepa umiva in suši vse vrste bivalnih površin © IDROLAVA ZDRAVJE IN ČISTOČA Z VODNO FILTRACIJO ZRAKA mokro in suho globinsko čiščenje O globinsko stepanje O umivanje O sesanje osvezevanje zraka e LAVA GLOBINSKO ČIŠČENJE VSEH VRST BIVALNIH POVRŠIN BREZ PAPIRNATIH VREČK Andrej Škantelj, Podgorica tel.: 787 550, GSM 041/764-951 (popoldne - zvečer) • možnost priklopa električne stepalne krtače z lastnim motorjem (cena: 19.990 SIT) • brez papirnatih vrečk, ker posesano umazanijo veže voda • energetsko učinkovit aparat • olajšava pri odmeri dohodnine • brezplačna predstavitev in dostava na dom • možnost nakupa do 12 obrokov • servisna mreža po celi Sloveniji • 2 leti garancije STARO ZA NOVO - ob nakupu sesalnika vaš stari sesalnik odkupimo KINOPROGRAM ZA MESEC DECEMBER 98 PETEK, 4. dec. ob 19.30 ameriški akcijski film MIMIC KRATKA VSEBINA: Zdravnica dr. SUSAN (MIRA SORVINO) in njen mož dr. PETER (JEREMY NORTHAM) združita svoje znanje, da bi preprečila epidemijo, ki bi zahtevala na tisoče otroških življenj. Znanstvenemu paru se posreči sprememba DNK in tako ustvarita nov organizem, ki bo s sposobnostjo mimikrije (posnemanjem) preslepil in uničil glavne pre-našalce bolezni - ščurke. Novo vrsto imenovano "JUDEŽEVO LEGLO" spustijo v mesto, kjer se s pomočjo mimikrije prikrade v legla ščurkov in jih uniči. Bolezen je premagana. JUDEŽEVO LEGLO pa se razvija dalje in po treh letih se genialna rešitev genetskega inžinirin-ga spremeni v nočno moro. JUDEŽEVO LEGLO postane najhujši plenilec v naravi in napada predvsem človeka. Edina človeka, ki plenilce lahko zaustavita sta tista, ki sta jih po naključju ustvarila... (dolžina filma 106 minut) NEDELJA,7. decemb.ob 15. uri inob 19.30 ameriško akcijski film GODZILLA KRATKA OZNAKA: Film je odlično zrežirana in posneta z vizualnimi efekti do popolnosti znanstvene fantastike. Strašna žival velika kot nebotičnik, ki se je razvila kot mutant zaradi francoskih jedrskih poskusov v Pacifiku, podira in tepta po NEVV YORKU. Kako GODZILLO uničiti predno bo popolnoma porušila in opustošila mesto... (dolžina filma 120 minut) PETEK, 11. decemb. IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE NEDELJA, 13. decem.ob 15. uri in19.30 ameriško angleška uspešnica - satirična kriminalka MAŠČEVALCI KRATKA VSEBINA: Film je posnet po zelo uspešni nadaljevanki iz šestdesetih let. Tajni agent angleške obveščevalne službe JOHN STEED (igral ga je PATRICK MACNEE) in Dr. EMMA PEEL (igrala jo je DIANA RIGG) sta bila strah in trepet za zlikovce, ko sta ju morala, po nalogu angleške obveščevalne službe uničiti. V novi preobleki igra JOHNA STEEDA RALPH FINNES, dr. EMMO PEEL pa UMA THURMAN, zlikovec, ki mu morata stopiti na prste pa je SEAN CONNERY... ameriški pustolovsko znanstvenofantastični film PETEK,18. decem.ob 19.30 POŠTAR KRATKA VSEBINA: Leto 2013. Svet je opustošen, velika mesta so uničena. Tehnološki dosežki 20. stoletja so le še spomin. Srečneži, ki so preživeli vojne, bolezni, napade mrčesa, triletne zime, so se razpršili in zaprli v primitivne vaške občine. Vsak kos kruha in najosnovnejše življenske potrebščine so dragocenost. Po vaseh pustošijo brutalni konjeniki HOLONISTI, ki jih vodi tiranski general BETLEHEM. Upanje ljudem daje junak-neznanec oblečen v pošlar-sko uniformo in se edini upa postaviti generalovim privržencem po robu. Poštar organizira mlade fante in dekleta, da se uprejo tiraniji HOLONISTOV. Nova vojna je na obzorju... NEDELJA, 20. decemberob 15. uri in 19.30 ameriški znanstveno fantastični film DOSJEJI "X" KRATKA OZNAKA: Najprej je bila TV-serija. Zelo uspešno je prestala ognjeni krst v ZDA, nato je prišla tudi na staro celino. Tudi tu je imela velik uspeh, zato so po njej posneli zelo komercialno uspešen film. TV-serija pa tudi film prikazuje "resnične" vendar nerešene primere, ki se jih je loteval zvezni preiskovalni urad - FBI. Zgodbe so torej zapletene in skorajda neverjetne, v njih pa blestijo DAVID DUCHOVNY in GILLIAN ANDERSON. ( dolžina filma 120 minut) ČETRTEK, 24. decemberob 19.30 ameriški znanstveno fantastični triler SPAVVN KRATKA OZNAKA: Film je narejen po znanem stripu, ki je v Ameriki zelo priljubljen. Glavna odlika filma so vizualni efekti, ki jih je režiser in njegova ekipa mojstrsko prenesla na veliko platno. SPAVVN je bivši agent tajne službe, ki ga kriminalci ubijejo. Da bi lahko vsaj še enkrat videl svojo ženo, sklene Faustovski dogovor s Hudičem. Hudič ga opremi z močmi in sposobnostmi, ki se ne morejo meriti s sposobnostmi, ki jih imajo še tako izurjeni vrhunski agenti na Zemlji. SPAVVN poslane vodja Hudičeve vojske katere naloga je uničenje človeštva. Ali bo SPAVVN ostal Hudičev vojak in pomagal uničili človeštvo, ali pa se bo Hudiču postavil po robu?.. ( dolžina filma 96 minut) NEDELJA, 27. decem. ob 15. uri inob 19.30 ameriška melodrama MESTO ANGELOV KRATKA OZNAKA: Nemirni angel SEITH, med tavanjem po LOS ANGELESU spozna srčno kirurginjo MEGGIE. Odlični kirurginji na operacijski mizi umre pacient in SEITH je prišel pospremili umirajočega na drugi svel. Globoko ga prelrese MEGGINA stiska, ko je vsa iz sebe zaradi smrti pacienta. Rad bi ji pomagal izto-časno pa se vanjo tudi zaljubi. Rad bi okusil čutni svet ljudi, ki ga je do sedaj le opazoval. Tako zamenja večno življenje za nekaj let ljubezni... KINOPROGRAM MED NOVOLETNIMI PRAZNIKI PETEK,1. januar 1999ob 15. uri ameriška Disneveva risanka ČAROBNI MEČ KRATKA OZNAKA: Risanka je zanimiva tali j i otroke kol odrasle, saj je narejena po znani zgodbi KRALJ ARTHUR in VITEZI OKROGLE MIZE. Zgodba se vrti okoli živahne deklice KELLY, ki sanja o tem, da bi postala vitez okrogle mize in tako nadaljevala poslanstvo svojega pokojnega očeta, sira LIONELA, ki je junaško umrl za svojega kralja. Ko zlobni in oblasti željni RUBER, s pomočjo svojega hudobnega zaveznika, krilatega leva, zapleni ARTHURJEV čarobni meč EXALIBUR, se ji ponudi priložnost, da pokaže svoj pogum in iz-najdlivosl. Odloči se, da bo RUBERJU prekrižala načrte, vrnila meč v prave roke in rešila Kamelot. ( dolžina filma 90 minut) PETEK, 1. januar 1999 ob 19.30 ameriški akcijski triler DALEČ OD OČI KRATKA VSEBINA: Jack Foley (GEORGE CLOONEY) je izvrsten bančni ropar. Izvrsten že, toda drži se ga tudi smola - običajno so težave z avtomobilom. Ker si je "prikradel" že kar dovolj denarja se odloči, da se bo upokojil. Pred upokojitvijo pa bo izvedel še zadnji a res zelo velik bančni rop. Med begom mu prekriža pot Zvezna agentka (JENNIFER LOPEZ) zato jo ugrabi in strpa v prtljažnik avtomobila. Nastanila se v prazni hišici v preriji in KARIN spozna, da je lopov popoln gentelman in JACKU je KARIN kar prirasla k srcu. Med prijetnim klepetanjem uspe KARIN pobegniti, a šele doma se zave, da ne more nehati misliti na bančnega roparja. Začne kovati načrt, kako priti nazaj v njegovo ujetništvo...( dolžina filma 123 minut) SOBOTA,2. januar 1999ob 19.30 ameriška triler komedija VELIKI LEBOVVSKI KRATKA VSEBINA: V filmu Veliki Lebovvski, režiserjev Joela in Ethana Coena poslane jeff Lebovvski (Jeff Bridges) žrtev napačne identitete, ko dve gorili pomotoma vlomita v njegovo stanovanje. Mislita namreč, da sta se spravila na jeffa Lebovvskega, pasadenskega milijonarja, ne pa na lenega in nezaposlenega Jeffa Lf1 vvskega, ki še vedno živi v 70-tih letih in se predstavlja kot Frajer. Frajerjeva prva napaka je obisk pri njegovem bogatem soimenja-ku, ki naj bi mu povrnil škodo za ponečede-no preprogo. Namesto preproge dobita Frajer in njegov prijatelj VValler (John Goodman) glavni vlogi v koenovski komediji/lrilerju ter se tako znajdeta v svetu prevar, goljufij, poneverb, izsiljevanja, seksa in drog. Ni potrebno veliko, da Frajer in VValter popolnoma zakomplicirata celo zgodbo... čeprav bi bila raje na kegljišču. NEDELJA, 1. januar 1999ob 15. uri in 19.30 ameriška mladinska komedija Dr. DOLITTLE KRATKA OZNAKA: Dr. Dolittle (EDDIE MURPHY) je zdravnik, ki zdravi živali oziroma so živali njegovi ljubljenci. Kako poteka zdravljenje, terapija, in tolaženje živalskih pacientov, je rdeča nit filma, iztočasno poteka tudi zani-n i zgodba o ugrabljeni živali, kar prinese šl> .ilne komične zaplete. Res, da je film deklariran kot mladinski, si ga oglejte tudi odrasli, saj je EDDIE MURPHY garancija, da se boste nasmejali do solz. ( dolžina filma 96 minut) Vse življenje si garala, vse za dom, družino dala. Ako bi ti volja do življenja zdravje povrnila, ne bi tebe, ljuba mama, črna zemlja krila. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila naša mama ANA STRNAD iz Hočcvja 6 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, tudi iz Ivančne Gorice in Šentvida, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče in jo v velikem številu pospremili do njenega zadnjega doma. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Osnovne šole Stična, podjetja Motvoz in platno Grosuplje, GP Grosuplje, osebju zdravstvenega doma v Ivančni Gorici, dr. Kastclicu in medicinski sestri Ivici, patronažni sestri Mariji iz ZD Videm ter Mileni Znidaršič za pomoč na domu. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Skulju za lep pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani, trobentaču in družini Perpar za pogrebne storitve. Zapustila nas je - toda v naših srcih bo večno živela! Vsi njeni MI AMICO (I.O.O. 1234 MENGEŠ SLOVENSKA 28 tel. in fax: 061 /7373 17 Podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo Ml IZOBRAŽUJEMO TUDI ZA VAS Čakamo vas z informacijami, novimi verificiranimi programi za pridobitev poklica ali zgolj z nasveti, vzpodbudami, kaj, kje in kako poiskati pravo pot v izobraževanje. ZA ODRASLE: ■ programi za pridobitev poklica (različne stopnje - različni poklici) ■ jezikovni programi • angleški jezik • nemški jezik • italijanski jezik • francoski jezik • slovenski jezik in književnost ZA MATURANTE: • tečaji priprave na maturo iz slovenskega jezika in matematike in angleškega jezika ZA OSNOVNOŠOLCE: • tečaji priprave na eksterno preverjanje iz slovenskega jezika in matematike ZA OTROKE: • jezikovni tečaji VPISUJEMO vsak delovnik od 8. do 15. ure na Slovenski 28 v Mengšu in na Dvoržakovi 8 v Ljubljani. Informacije o naših programih lahko dobite osebno ali po telefonu 73-73-17, 13-33-234 in 73-78-57. POKLIČITE NAS ŠE DANES, saj ob vsaj minimalnem zadostnem številu prijavljenih tečajnikov pridemo tudi k vam! KNJ/ŽNIPa -,-nm^'v-~-mmn- ■"linčeva 15 AKCUSKA PRODAJA od 28.11. do 6.12.1998 TRGOJAN d.o.o. Videm 42b 1312 Videm Dobrepolje KAVA Barcaffe 100g mleta...................................... 159,90 KAVA Barcaffe T kg cela......................................1.459,90 OREHI I. kvaliteta lkg........................................ 699,90 ROZINE 500g................................................... 152,90 SUHE SMOKVE 250g...................................... 134,90 DOMAČI KEKSI 500g...................................... 199,90 SOK multivitaminski ll........................................ 129,90 SIR ementaler lkg..................................................1.379,90 SALAMA ljubljanska lkg...................................... 529,90 HRENOVKE Golica lkg..................................... 799,90 RIŽ Splendor lkg................................................... 145,90 ČOKOLADNI Miklavž 60g................................ 75,90 ČOKOLADA novoletna lOOg mlečna................... 69,90 VREČKA presenečenja................................. 129,90 PRAŠEK Persil 5,4 kg........................................1.299,90 PRAŠEK VVeisser Riese 5,4 kg............................ 999,90 AKCIJSKE CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! OSTRZEK Ponikve 61, tel 061/787 349 d.o.o. AAIKLAVŽ in BOŽIČEK že nakupujete v O striku, zato pohitite tudi vi. Za ta čas smo se še posebej potrudili in smo vam v Ostržku pripravili veliko izbiro igrač, otroške konfekcije (hlače, trenirke, razne maje, pulije in še in še). V naši trgovini poleg otroške lahko kupite tudi žensko in moško konfekcijo in spodnje perilo za vso družino. NAKUP JE MOŽEN NA VEČ OBROKOV (ČEKI) V ŽIVILSKI TG0VINI "KAŠČA" PA VAS ČAKA PO ZELO UGODNIH CENAH OBILO SLADKIH D0BB0T. Obiščite nas in se prepričajte! Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 -18.00, sobota 8.00 -12.00 ■ Elektronska nastavitev anten ■ Meritve TV signalov ■ Servis ■ Montaža KANAL-a A, POP TV, HTV 1,2, 3 ■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni) Garancija 12 mesecev Plačilo na obroke 8-letne izkušnje^ - vevzlag, za kvaliteta in zaupanje Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada>med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.