List 28.
Gospodarske stvari.
0 prodaji svilnih kokonov**)
Pri nas na Goriškem je skoro končan trg za kokone, zato je tudi težavnise najti dobrega kupca, ker se le se posredovalci (mešetarji) pečajo z nakupovanjem kokonov, kolikor jih sploh na trg pride. Pa prav ti prekupci so posebno za tujca nevarni, ker veliki trgovci ne sprejemajo majhnih množin , ti pa ga naravnost oder6. Obžalujem le, da kranjski svilorejci niso hoteli ravnati se po mojih nasvetih , katere sem jim v minolih 2 letih po cenjenih ,,Novicah" podal. Svetoval sem jim namreč, naj bi vsi, ki imajo sviloprejke , naznanili, ali si. kmetijski družbi v Ljubljani, ali pa tudi meni, koliko imajo blaga, in priskrbel bi bil kupca, ki bi bil šel na Kranjsko v dotične kraje, kar bi posebno onim, ki imajo prav zdrav pridelek, moglo veliko koristiti, ker bi mogli tako blag6 prodati za seme. Prejel sem te dni več pisem, na priliko iz Vač, iz Toplic itd., ki me poprašujejo za kupca, ki bi vzel kokone za seme. Vsem tem , ki nameravajo svoje kokone za seme prodati, naj bode to-le povedano:
1.    Vsa izreja mora biti popolno zdrava. To se najbolje iz tega soditi more, da so ves čas odgoje vse sviloprejke bile zdrave.
2.     Pošiljatev kokonov namenjenih za seme je silno težavna, ker po poti se segrejejo in s tem silno škodo trpe, tako, da doma prav zdravi kokoni po taki škodi daljne vožnje niso več sposobni za seme. To sem videl lansko leto. Prejel sem v škatljicah po 20 parov kokonov, katere sem preiskaval z mikroskopom in za p o-polno zdrave spoznal. A po poti so se potem kokoni v kištah zabiti ogreli in iz njih napravljeno seme se je letos tu pri nas slabo obneslo. Ker bolj zdravih kokonov od onih 20 parov ni bilo mogoče najti, kakor se je vodja tukajšnjega c. kr. svilorejskega poskuševalisča tudi izrazil, ima se vzrok nevspešnoBti iskati edino v tem, da so Be kokoni v hudi vročini tako daleč poši-ljani ogreli in poškodovali. Prav zavoljo tega bi naši imenitnisi veliki svilorejci (Levi, Naglos, Baselli itd.) radi pošiljali svoje ljudi na Kranjsko, kjer bi naku-
*) To je odgovor velespoštovanega gosp. profesorja Pov-šeta iz Gorice na telegrafično vprašanje gosp. dr. Jan. Blei-weisa vsled dopisa iz Dolenjskega, (na 222* strani današnjega lista). Naj ta tehtni poduk pazljivo bero vsi slovenski svilorejci in se zvesto po njem ravnajo!                            Vred.
pili kokonov in ondi napravili svilodno seme, katero na kartonih potem le-sem prines6. Cel6 najnovejše znanstvene študije nasvetujejo, da je velikega vpliva na svilodno seme to, da se preži mi v mrzlih goratih krajih. Zato sem pozvedei, da bodo nekateri umniši tukajšnji svilorejci poslali kartone, na katerih je položeno svilodno seme, v hribovske mrzleje kraje, na priliko na Bovško itd., ter jih še le prihodnjo spomlad domov vzeli. Pri nas so pravi svilorejci, gledč prenašanja za seme namenjenih kokonov, tako skrbni, da jih še eno uro hoda daleč ne dad6 prenašati v velikih kupih, ampak le v majhnih kosih in sicer ponoči ob hladu.
3.   Prav priprosto znamenje za spoznavanje dobrote ali kakovosti kokonov je to, da se kokon (posamezno) potrese; ako klomplje, je dobro, — ako pa ne daje glasu, je gotovo, da je v kokonu pupa mrtva; če prerežemo tak kokon, našli bomo v njem mrtvo, črno, uže razpadeno pupo. Ne le ob času izreje, toraj dokler žr6 in spe sviloprejke, morejo zboleti, temuč tudi takrat, ko se zapredajo, jih bolezin napada. Tu pri nas so do predenja kazale sviloprejke prav dobro, — a ko so se začele zaprejati, so cepale, kar je ravno najbolj bridko za sviiorejca, ki se je ves čas trudil in perje kupoval, ko pa je ura žetve prišla, pa mu je bolezen, kakor toča žitorejcu, vso nado, ves trud hipoma vnlčila. — Kedor ima take kokone, naj si zapomni, da tudi za s vil o nimajo velike vrednosti, ker taki kokoni z mrtvimi gnjiiimi pupami dajejo grdo svilo, katera se tudi težavno odvijati da.
4.   Da se kokoni ne ogrejejo, priporočam nujno, naj Be ne nabašejo v velike zaboje, ampak rajše de-nejo v več košev ali canj , katere so pletene, da skoz nje lehko zrak prihaja do kokonov. Pa tudi v koših se jih ne sme preveč spraviti na eno lego, ker potem gornji tišče na spodnje, ki vsled tega silno trpe. Zato je prav dobro, ako napravimo na pr. vsaj sredi koša neko drugo dno, da namreč skoz plete zložimo več lajštev (palic), katere nosijo gornjo plast kokonov.
5.    Kokoni se morajo pošiljati z brzo vožnjo (Eilgut), a ne, kakor je preteklo leto nekdo poslal kišto kokonov po navadni pošiljatvi, ki so romali menda 5 do 6 dni, in ko smo jih tu prejeli in odprli pokrov, našli smo mesto kokonov polno metuljev!
6.     Cena kokonom se suče za kilo od 2 gold. 25 kraje, do 2 gold. 50 kr.
7.     Narodna trgovska tukajšnja firma „Kavčič et Ferfiia" mi je obljubila, da hoče sprejemati kokone, ter njih prodajo oskrbeti. Kedor hoče tedaj kokone pro-
dati, naj jih ali naravnost tej firmi pošlje, ali čeravno hoče, tudi meni. Vsakako bom radostno skrbel za to, da se jim krivica ne bo godila ne pri tehtanji ne pri ceni. Obrnil sem se danes tudi na prvega trgovca gosp. Nag los-a, in skušal doseči, da bo on name ali na gosp. Kavčiča et Ferfila poslane kokone sprejel, da se tako ognemo onih sitnih in zvitih mesetarjev — prekupcev.
8. Slednjič svetujem onim, ki zares imajo prav lepe in zdrave kokone, da napravijo doma svi-lodno seme, katero bodo prihodnjo spomlad lahko prav drago prodali, ker letos je tu pri nas le malokdo priskrbel se s svilodnim semenom zavoljo splošnega nesrečnega izida letošnje izreje. Dotično seme bodo dali preiskovati tukajšnjemu c. k. svilorejskemu poskuševa-lišču , in če bo res za zdravo spoznano, prejeli bodo uradno spričevalo , da je njih seme zdravo, in po tem pa tudi dobili lahko kupcev za tako blago.
Franjo Povše.
------   218    ____