Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 187 - 222 GDK425.1: 172.9: 48: (497.12 Zasavje) Prispelo/ Arrived: 20. 2. 1997 Sprejeto / Accepted: 4. 4. 1997 VPLIV EMISIJ NA GOZDOVE V ZASAVJU Andrej STRNIŠA., Franc BATIČ •• Izvleček Onesnaževanje okolja je pereč problem v Zasavju. Izpusti termoelektrarne Trbovlje zaradi izjemno neugodnih terenskih razmer močno vplivajo na okolje. Globoke soteske ter slabo prevetrene doline so idealne za nastanek temperaturne inverzije. S tem se močno poveča vpliv onesnaženega zraka pod plastjo inverzije. V raziskavi smo opravili popis propadanja gozdov na profilu Prebold - Trbovlje, razdeljenem na severni in južni del. Popis in obdelava zbranih podatkov sta potekala po postopkih slovenske in evropske popisne metode. V okviru popisa propadanja gozdov smo popisali glavne morfološke tipe lišajev ter določili vrste v nabranih vzorcih. Pri analizah zbranih podatkov se je izkazalo, da prvotna predpostavka o čistejšem severnem delu profila ne drži povsem. Ob izredno močnem vplivu inverzije v južnem delu profila se je pojavil v obeh delih še vpliv daljinskega transporta onesnaženega zraka. Pri tem se je lišajsko kartiranje pokazalo kot boljša metoda ugotavljanja vplivov onesnaženega zraka kot popis poškodovanosti drevja. Glede na vrstno sestavo nabranih lišajskih vrst se profil uvršča med močno onesnažena območja. Spremljava velikih koncentracij ozona, izvedena pred leti v širšem delu obravnavanega območja, nakazuje občasno pojavljanje izredno velikih koncentracij tega polutanta, ki škoduje celo odpornim rastlinam in tako dodatno obremenjujejo že sicer onesnaženo okolje. Ključne besede: propadanje gozda, popis, gozdno drevje, lišaji, ozon THE INFLUENCE OF EMISSIONS ON THE FORESTS IN THE ZASAVJE Abstract Environmental pol/ution is a serious problem in the Zasavje district. Exhausts from The Thermal Power P/ant in Trbovlje represent a great impact on the environment due to the extrem/y unfavorable field conditions. Deep gorges and poorly ventilated val/eys are ideal far the formation of temperature inversions. Thus, the impact of the polluted air is highly increased under the inversion layer. Forest decline inventory was carried out at the Prebold - Trbovlje profile, divided into the northem and southem part. The inventory and the analysis of data were canied out according to Slovenian and ECE methods. Forest dec/ine inventory also included the mapping of epiphytic lichens, based on the assessment of cover nad frequency of the three major lichen thalli types and species analysis of the collected samples. The analysis of forest decline inventory showed, that the assumption about cleaner northem part of the profile was not completly correct. Apart from the very strong influence of the temperature inversion in the southem part of the profile, the influence of Jang distance air pollution was detected in both parts of the profile. Lichens mapping was recognised as a better bioindication method far determining air pollution. According to the /ichen species composition, the profile can be classified as a highly polluted area. The monitoring of the occurrence of troposfere ozone concentrations, canied out few years ago in the broader area of the profile, confirmed temporary high concentrations of this po/Jutant, damaging even the resistant species and increasing the overa/1 air pollution burden of the studied area. Key words: forest dieback, inventory, forest trees, lichen, ozone • Dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, 3000 Celje, Ljubljanska 13, SLO ~ Prof. dr., dipl. biol., Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, SLO 188 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 KAZALO 1 UVODI INTRODUCT/ON .................................................................................. 189 2 DELOVNE METODE/ METHODS .................................................................... 190 2.1 BIOINDIKACIJA S POPISOM POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA DREVJA / B/O/NDICATION BY INVENTORY OF FOREST TREE DAMAGE. .... ............. 191 2.1.1 Ugotavljanje zdravstvenega stanja dreves / Assessment of forest trees' health ..................................................................................................... 192 2.2 DELOVNE METODE PRI POPISU LIŠAJEV/ METHODS OF LICHEN MAPPING .......................................................................................................... 193 2.2.1 Vrednotenje podatkov lišajske vegetacije / Evaluation of lichen vegetation data ................................................................................................ 193 2.2.2 Nabiranje in določanje epifitskih lišajev/ Co/lecting and determining of epiphytic /ichens ......................................................................................... 195 2.3 SPREMLJANJE OZONA V OZRAČJU/ MONITORING OF OZONE PRESENCE IN THE ATMOSPHERE ................................................................ 195 3 REZULTATI/ RESULTS ................................................................................... 197 3.1 REZULTATI POPISA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA DREVJA/ RESUL TS OF FOREST DIEBACK INVENTORY .............................................. 197 3.2 REZULTATI POPISA LIŠAJEV/ RESULTS OF THE LICHEN MAPPING ........ 206 4 RAZPRAVA/ DICUSS/ON ................................................................................ 211 4.1 POŠKODOVANOST GOZDOV/ FOREST DAMAGE ....................................... 211 4.1.1 Razlika med severnim in južnim delom profila / Difference between the south and north part of the profile .......................................................... 212 4.2 KARTIRANJE LIŠAJEV/ MAPPING OF L/CHENS ........................................... 214 4.2.1 Primerjava stanja lišajev na profilu s tistimi v ostali Sloveniji/ A comparison of epiphytic /ichen vegetation on the profile with that in the rest of Slovenia ......................................................................................... 216 4.3 POJAVLJANJE VELIKIH KONCENTRACIJ OZONA/ OCCURRENCE OF HIGH OZONE CONCENTRATION .................................................................... 217 5 SKLEPNE MISLI/ CONCLUS/ONS .................................................................. 218 6 VIRI / REFERENC ES ........................................................................................ 219 1 UVOD 189 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... Vplivi sproščanja škodljivih snovi v okolje so najbolj opazni v neposredni bližini virov. V Zasavju, še posebej v vzhodnem delu, je precej virov onesnaževanja zraka na razmeroma majhnem območju. Poleg tega ima območje pestro in za širjenje onesnaženja neugodno topografijo z globokimi soteskami in ozkimi dolinami, v katerih ležijo posamezni gosteje naseljeni kraji. Poškodbe vegetacije zaradi vplivov onesnaženega zraka so v Zasavju opazili že razmeroma zgodaj. še posebej sta se obseg poškodovanosti in njena stopnja povečala po izgradnji drugega bloka Termoelektrarne Trbovlje (TET II). Gozdarji so bili takrat med prvimi, ki so se zavedeli nevarnosti propada gozdne in druge vegetacije (ŠOLAR 1977). Raziskave s klasičnimi kemijskoanalitskimi postopki so žal razmeroma drage, zato so se že ob pričetku raziskav na tem območju naslonili na bioindikatorje, med njimi na najbolj splošno razširjene - gozdno drevje. Zgoščena mreža popisnih ploskev v Zasavju naj bi pokazala dejanski obseg poškodovanosti. Postavili so jo v času, ko v Sloveniji še niso potekali usklajeni popisi poškodovanosti. V raziskavi smo postavili novo mrežo sistematično preko ožjega profila v smeri sever - jug, da bi dopolnili že obstoječe mreže, 16x 16 km, 4x4 km in "lokalno" mrežo Zasavja. Prejšnje mreže so postavili bodisi preredko, da bi s točkami zajeli stanje v Zasavju dovolj podrobno, bodisi so povsem nesistematične, kar povzroča problem pri vrednotenju. V okviru raziskave smo opravili standardni popis propadanja gozdov in še dodatno popisali lišaje, ki so znani kazalci kakovosti zraka. Zasavje s posebnimi topografskimi razmerami predstavlja izredno neugodno območje glede onesnaženosti zraka. Reden pojav temperaturnega obrata (inverzije) v ozkih dolinah je namreč pomemben negativen dejavnik, ki dodatno slabša razmere v zaprtih, slabo prevetrenih dolinah. Onesnažen zrak se nabira na določeni višini nad dnom doline, kjer se pojavljajo tudi najhujše poškodbe (PARADIŽ et ali. 1972). Tako zgoščeni onesnaženi zrak se navadno ob razgradnji inverzije v dopoldanskih urah spušča po dolini navzdol, s čimer se onesnaženo območje močno širi (PLANINŠEK 1989). Tak pojav je v trboveljski 190 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 dolini moč opaziti ob vsakem vremenskem stanju, samo da je ozračje mirno, najbolj pa pri jasnem vremenu. Izgradnja novega, 360 metrov visokega dimnika termoelektrarne Trbovlje, ki je v preteklosti veljala za najhujšega onesnaževalca, je stanje deloma izboljšala, vendar je ostala še vedno kritična množica individualnih kurišč. Stanje je še sedaj v dolini kritično, saj se individualnim kuriščem pridružuje industrija v dolini (cementarna, toplarna, ... ). V prihodnosti je predviden prehod na plin ali centralno toplovodno omrežje, kar bo brez dvoma pomenilo dodatno izboljšanje (RODE 1989). Po izgradnji dimnika se je stanje znatno spremenilo na okoliških hribih. Pogosto prihaja do povečanih koncentracij žveplovega dioksida v vaseh, kot so Dobovec, Kovk in ostalih višjeležečih krajih. Ob močnejših vetrovih zanese dimni stožec z velikimi koncentracijami SO2 kratkotrajno v omenjene vasi. Zato nastajajo v omenjenih krajih hude poškodbe na vegetaciji. 2 DELOVNE METODE V raziskavi smo zajeli razmeroma ozek pas od Trbovelj do Prebolda z mrežo popisnih ploskev, razdeljen na severni in južni del. Glede na poznavanje terena ter razmestitev industrije smo pričakovali, da bo severni del, ki je znatno manj naseljen, čistejši, medtem_ ko naj bi bili vplivi onesnaženja v južnem delu dosti večji. V dolinah so posamezni industrijski centri in naselja z individualnimi kurišči, ki prispevajo znaten delež k onesnaževanju okolja. V prejšnjih letih smo v širši okolici in v obravnavanem območju izpostavljali tudi posebno sorto tobaka (Nicotiana tabacum L. cv. Bel W 3), ki je služila kot testna rastlina za odkrivanje povečanih koncentracij ozona v ozračju (BATIČ et alf. 1995). Za opisani profil smo se odločili na podlagi poznavanja obravnavanega območja in tudi lokalnih interesov (Območna enota Zavoda za gozdove Celje). Temu smo priredili položaj opisne mreže ter tudi njeno podrobnejšo razdelitev. 191 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... Osnova za izbiro točk na terenu je bila Gaul1-Kri.lgerjeva mreža s topografske karte 1 : 25 000, z oznako Trbovlje 014 - 31. Zaradi ustreznega števila točk smo se odločili za zgoščeno mrežo 2 x 2 km. Na območju Zasavja smo vključili še nekatere bioindikacijske točke iz dodatne bioindikacijske mreže. Na severnem delu smo opravili popis na osmih točkah, na južnem delu pa na enajstih, skupaj torej na devetnajstih točkah. 2.1 BIOINDIKACIJA S POPISOM POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA DREVJA Popis propadanja gozdov smo izvedli po navodilih slovenske metode popisa poškodovanosti gozdnega drevja, ki je prirejena po evropski metodologiji popisa (BOGATAJ et al. 1993) in pri tem še dodatno prilagojena našim razmeram. Zaradi precej obsežnih negozdnih površin smo upoštevali dogovorjeno metodologijo premika položaja posameznih točk. Oceno poškodovanosti v odraslem gozdu smo opravili na sledeč način: Na izhodiščni točki popisa (vedno stojišče 1) smo določili kvadrat z merami 25 x 25 metrov, katerega oglišča so hkrati predstavljala središča ostalih stojišč. Na vsakem stojišču smo izbrali po 6 najbližjih nadmerskih dreves (nad 10 cm) (metoda 6 dreves). Izbira stojišč in posameznih dreves je bila pogojena tudi z rastiščnimi in sestojnimi razmerami, pri tem smo pazili na ustrezno rastiščno in sestojno homogenost. Osnovno stojišče 1 točno v sredini trakta je bilo na terenu tudi označeno, za ostala stojišča pa so bile oznake samo na drevju (ŠOLAR et a//. 1987). Na vseh drevesih v vzorcu smo popisali znake poškodovanosti s poudarkom na poškodbah krošnje. Krošnjo smo opazovali z najbolj vidne točke (s pomočjo daljnogleda), dodatno smo preiskali še sledi sesajočih žuželk in trosišča gliv na vejah pri tleh oziroma na slučajno odlomljenih vejah. Slovenska popisna metoda je torej zasnovana na širokem spremljanju škodljivih dejavnikov, tako da se lažje določi vzroke propadanja drevesa. Vsekakor je to izboljšava glede na metodo ECE UN, pri kateri so posamezni dejavniki izvzeti iz 192 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 celotnega ekološkega kompleksa (ANONYMUS 1993). 2.1.1 Ugotavljanje zdravstvenega stanja dreves Razredi osutosti kot kazalci stanja po slovenski metodi se nekoliko razlikujejo od evropske metode. Spremenjeni so odstotkovni intervali ocen osutosti posameznih osebkov (ŠOLAR 1991 ). Preglednica 1: Stopnje osutosti po dveh popisnih metodah. Table 1: Defo/iation classes used in the two inventory methods. Slovenska metoda ECE UN metoda Slovenian method ECU UN method Stopnje osutosti Osutost iglic ali listov Osutost iglic ali listov Defoliations c/asses Needlelleaf /oss Needle/leaf /oss o do 10%: to 10 % do 10% :- to 10 %/ 1 11% - 25% 11% - 25% 2 26%-60% 26%-60% 3 61% - 90% 61% - 99% 4 nad 90% : under 90% nad 99% : under 90% (sušice : dead trees)) Stopnjo osutosti smo na terenu določali glede na videz krošnje. Po zbranih rezultatih smo izračunavali povprečne stopnje osutosti na ploskvi. Izračun povprečne osutosti drevja je dal stanje na ploskvi. Povprečna osutost je lastnost posameznih dreves, ki skupno poraščajo določeno rastišče. Slovenska metoda spremlja zdravstveno stanje vseh nadmerskih dreves, ki so zajeta z vzorcem v okviru določenega ekosistema. Pri tem vloga drevesa v tem sistemu sploh ni pomembna, tako da imajo vsa drevesa možnost vplivati na vrednost ocene. Bolj je poudarjen biološki pomen popisa (STEFANOVIG 1986). 193 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... 2.2 DELOVNE METODE PRI POPISU LIŠAJEV Na popisnem mestu v središču popisnega trakta smo za izvedbo popisa lišajev izbirali stojišče s čimbolj klimazonalno vegetacijo, poleg tega pa je ustrezalo še ostalim zahtevam popisa lišajev (ni preveč grmovja okoli dreves, vrste z za lišaje ugodno skorjo, ... ). (BATIČ 1991 ). Na izbranih drevesih izbranega oglišča (ista drevesa, kot pri metodi 6 dreves) smo določili stran debla, ki je bila najbolj olišajena. Sprememba svetlobno-vlažnostnih razmer pa tudi prevladujoča smer vetra z onesnaženim zrakom lahko bistveno spremeni porastlost z lišaji. Izbrano stran smo nato razdelili na tri višine opazovanja (BATIČ 1987; BATIČ 1991, BOGATAJ et ali. 1993, BATIČ/ KRALJ 1995): • do 0,5 metra, kjer je vključen koreničnik in dnišče • od 0,5 do 2,5 metra višine debla • nad 2,5 metra višine debla ter v krošnji Na posameznih višinah, posebej na spodnjih dveh, smo nato celotno površino razdelili na ustrezno velike kvadrate glede na velikost debla. V vsakem kvadratu smo ocenili pokrovnost ter številčnost lišajev. Iz ocen smo za posamezno višino izračunali povprečje in ga vpisali v obrazec. Ocenjevanje številčnosti: 1. - posamezne steljke (do 5 steljk na kvadrat) 2. - steljke srednje pogoste (5 - 1 O steljk na kvadrat) 3. - steljke zelo pogoste (nad 1 O steljk na kvadrat) Ocenjevanje pokrovnosti: 1. - lišaji pokrivajo 1 - 10% površine debel 2. - lišaji pokrivajo 11 - 50% površine debel 3. - lišaji pokrivajo 51 - 100% površine debel 2.2.1. Vrednotenje podatkov lišajske vegetacije Vrednotenje popisov lišajske obrasti lahko izvedemo po prilagojeni oceni čistosti zraka.Gre za kombinirano oceno, ki jo izvrednotimo po enačbi (BATIČ / KRALJ 1989, 1995, BATIČ 1991): 194 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 3 JAP; = L(b;+c;) JAPr= LfAP; S,L,G i=l IAPi - indeks atmosferske čistoče po različnih višinah debla (i = 1, 2, 3) - atmospheric purity index by various stem heights (i=1,2,3) IAPt - skupni indeks atmosferske čistoče - overa/1 atmospheric purity index S, L, G - skorjasti, listasti, grmičasti lišaji - S (B),L(L),G (S) - bark, leaf, shrub lichens bi - številčnost steljk - thallophyte's frequency ci - pokrovnost steljk - thallophyte's cover Za lažjo primerjavo so indeksi atmosferske čistoče razporejeni v posamezne razrede (BATIČ, 1991). Preglednica 2: Razredi indeksov atmosferske čistoče (IAP)(po BATIČ, 1991). Table 2: Atmospheric purity index c/asses (IAP, after BAT/C, 1991). Razred Interval IAPi Interval IAPt Class IAP; interval IAP1 interval 1 13,6 - 18,0 40,6 - 54,0 2 9,1-13,5 27, 1 - 40,5 3 4,6 - 9,0 13,6 - 27,0 4 1,0 - 4,5 1,0 - 13,5 5 0,0 - 0,9 0,0 - 0,9 Povprečno vrednost IAP indeksa smo na posamezni popisni ploskvi izračunavali nato o obrazcu: 6 LlAP; IAP = _i=_I -- 6 IAP = povprečna vrednost IAP na popisni ploskvi / the /AP mean in a mapping plot IAP; = individualni IAP za posamezne višine/ the individual IAP for individual heights 195 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... Izračun in vrednotenje popisnih podatkov lišajev smo izvedli po postopku izračuna za enostavno slučajnostno vzorčenje. 2.2.2 Nabiranje in določanje epifitskih lišajev Drugi del naloge na terenu je bil nabiranje lišajev za določevanje vrst. Vzorce smo nabirali v okolici popisne ploskve, pri čemer smo ločevali lišajske vzorce po drevesnih vrstah. Poleg številke točke ter drevesne vrste smo beležili še datum nabiranja. Lišajske vzorce smo vedno skušali nabrati s čim več različnih drevesnih vrst, še posebej z mineralno bogatejše skorje. Nabrali smo po več primerkov iste vrste lišaja. Nabrane lišajske vzorce smo posušili na zraku in jih nato določili v laboratoriju. 2.3 SPREMLJANJE OZONA V OZRAČJU Meritve ozona so redke, saj ni dovolj meritvenih mest, zato je pomen bioindikatorskih rastlin še toliko večji. Pomemben razlog za uporabo bioindikatorjev pri preučevanju ozona je še v tem, da se ozon ne kopiči v tkivih in ga tam ni mogoče kemično analizirati (BATIČ et a/1. 1995). Ena od indikatorskih rastlin za sledenje prisotnosti Q3 v zraku je posebna sorta tobaka (Nicotiana tabacum L. cv. Bel W3). Rastline tega kultivarja kažejo značilne poškodbe že pri koncentracijah okrog 40 do 50 ppb. Velikost poškodb ter pojavnost lis sta neposredno povezani s povečanimi koncentracijami ozona (BARNES et a/1., 1988; MANSFIELD et a/1., 1987; DAVISON et a/1., 1987). Poizkusno izpostavitev v Zasavju smo izvedli leta 1990 v Radečah na dveh lokacijah. Primerjali smo ritem pojavljanja poškodb na neodporni vrsti. V letu 1991 smo število izpostavitvenih lokacij povečali na 8 ter jih razporedili po vseh treh zasavskih mestih, na Kumu ter v okolici Radeč. V opazovanjih leta 1992 smo tistim iz leta 1991 dodali še dve novi. Opazovalna mesta niso bila v obravnavanem profilu, ampak ležijo južneje. Na posamezni lokaciji smo izpostavili leta 1990 po dve rastlini posameznega kultivarja, leta 1991 po tri 196 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 rastline in leta 1992 po pet rastlin posameznega kultivarja. Rastline smo vsadili v ustrezno velike lonce. Zaradi možnega vpliva divjadi smo izpostavljene rastline na nenaseljenih mestih ogradili z mrežo. Poškodbe zaradi polžev smo preprečili z zrnci mesu rola, ki smo jih raztrosili v okolici loncev. Način opazovanja in ocenjevanja poškodovanosti smo privzeli po pnreieni norveški metodologiji (BATIČ et ali., 1995). Poškodbe na listih smo ocenjevali v intervalih (običajno vsak teden) z uporabo preproste skicirane lestvice. Rezultate smo vpisovali na prirejen popisni obrazec. Slovenska metoda opazovanja se od norveške razlikuje v izpostavljanu rastlin. V tujini namreč v vsakem intervalu izpostavljajo nove rastline, medtem ko smo v opazovanjih doma izpostavili le po en komplet rastlin, ki smo jih nato opazovali do konca obdobja. Iz nizov opazovanih podatkov smo nato izračunavali listni indeks ter odstotke poškodovanih listov (upoštevali smo liste v 4., 5. in 6. kategoriji poškodb). Enačba za izračun listnega indeksa je naslednja (ASHMORE 1980): Lu = _n_=! ____ _ L11 - indeks listnih poškodb D1 - stopnja poškodovanosti posameznega lista na koncu opazovalnega obdobja D1_1 - stopnja poškodovanosti posameznega lista na začetku opazovalnega obdobja N - število vseh listov Np - število propadlih listov listi v 4., 5. in 6 stopnji poškodb % poškodovanih listov - N-Np Med propadle liste smo šteli tiste, ki so povsem porjaveli, pojavili pa so se navadno kakšen teden po dosegu poškodb 6. stopnje poškodovanosti. Listom smo določili stopnjo poškodovanosti in jakost poškodovanosti listne površine pri vsakokratnem opazovanju z uporabo prirejene lestvice (BATIČ et ali., 1988, 1995). 197 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... 3 REZULTATI Rezultati popisa propadanja gozdov in stanja epifitske lišajske vegetacije v njih so za obravnavani profil Prebold-Trbovlje prikazani na grafikonih od 1 do 24. Izsledki spremljanja ozona s testnimi rastlinami tobaka so že bili objavljeni (BATIČ et a/1. 1995) in jih le povzemamo. Rezultati popisov poškodovanosti gozdnega drevja in stanja epifitske lišajske obrasti na njem so prikazani grafično, skupno in ločeno za severni in južni del profila. Obravnavani so še glede na višinske pasove, nagib terena, glede na skupine drevesnih vrst in primerjalno s stanjem v Sloveniji. Pri izračunih poškodovanosti drevja in izvrednotenju podatkov popisa lišajske obrasti smo uporabili že prej omenjene metode (ŠOLAR 1991, JURC/ BOGATAJ 1994, BATIČ 1991, BATIČ/ KRALJ 1995). 3.1 REZULTATI POPISA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA DREVJA 60 40 % dreves % oftrees 20 o Grafikon 1: Figure 1: stopnje O 1 2 3+4 poškodovanosti 88:l Slovenija Hl popis demage classes profile Primerjava poškodovanosti gozdnega drevja po stopnjah poškodovanosti za celotno Slovenijo ter za obravnavani profil. A comparison of forest tree damage classes between who/e S/ovenia and the profile in Zasavje. 198 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 % dreves % of trees 40 20 iglavci conifers stopnje 1 poškodmfanosti damage classes 3+4 listavci broadleaves %dreves::ru_J~ .. ___ -... ___ . __ .- % oftree:w - - - - - - - - - - - - - - - 20 ' - - .• - - - - - - - o ' . 0 stopnjJ poškodov'anosti 3 • 4 ~ SI „ ffl popis ovenrJa profile damage classrhl • ~ .. g::g popis Slovenija profile Grafikon 2: Figure 2: % dreve~w % oftrees 20 Grafikon 3: Figure 3: Primerjava poškodovanosti gozdnega drevja iz profila ter iz celotne Slovenije, ločeno za iglavce in listavce A comparison of forest tree damage classes between Slovenija and the profile in Zasavje, separately for conifers and broadleaves. smreka Norway spruce 0 stopnjk poškodo~anosti 3+4 damage clas~ . ~ Slovenija W P0 P 1 ~ 5 pro 1le 80 % dreves 60 %oftree 40 20 bukev Common beech 1 2 3+4 stopnje poškodovanosti damage claf'l"li' . ~ Slovenija ml popis profile Primerjava poškodovanosti gozdnega drevja po stopnjah iz profila ter iz celotne Slovenije za smreko in bukev. A comparison of forest tree damage classes between whole Slovenia and the profile in Zasavje for Norway spruce and common beech. 199 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... Primerjava severnega in južnega dela profila A comparison between north and south part of the profile Sestava drevesnih vrst se zaradi drugačnih razmer v severnem in južnem delu precej razlikuje. V severnem delu, kjer so večinoma osojne lege z boljšimi vlažnostnimi razmerami, prevladujejo bukev ter ostali listavci, smreke je le okrog 9%. V južnem delu večji delež listavcev sicer še vedno ostane, poleg bukve imajo večji delež še hrast ter ostali listavci, poveča pa se delež smreke (22%) (umetni vnosi). Na južnem delu profila so vplivi človeka večji kot na severnem. Sklepamo, da so zato sestoji bolj spremenjeni. Grafikon 4: Figure 4: Grafikon 5: Fig. 5: 40 % dreves % 20 o! trees - - - - _I o 1 2 3 stopnja poškodovanosti damage classes ~ severni del §II južni del north part south part 4 1 - - -1 1 Primerjava poškodovanosti med severnim in južnim delom profila (evropska metoda popisa). A comparisom of tree damage between norih and south pari of the profile (ECE UN method used). 40 % 30 dreves % 20 o! trees 10 : o 1 2 3 stopnje poškodovanosti damage classes m severni del north part 4 južni del south part Primerjava poškodovanosti med severnim in južnim delom profila (slovenska metoda popisa). A comparison of tree damage between norih and south pari of the profile (Slovenian method of inventory used). 200 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Relativne deleže po stopnjah poškodovanosti podajamo še tabelarično: Preglednica 3: Prikaz stopenj poškodovanosti po skupinah drevesnih vrst za severni in južni del profila v odstotkih. Table 3: Forest tree damage classes tor group of tree species, presented tor the norih and south pari of the profile. o 1 2 3 4 iglavci "f com ers sever iua 3,2 7,5 16, 1 14,5 45,2 24,6 29,0 37,7 6,5 15,9 listavci roa eav b dl es sever iua 30,4 22,5 29,8 33,3 36,0 38,2 3,1 4,7 0,6 1,6 sever = Norih jug= South Srednje vrednosti poškodovanosti drevja (v %) se med profiloma precej razlikujejo in znašajo: a) severni del: y = 33,52%, b) južni del: y = 35,08% Po posameznih točkah se srednje vrednosti osutosti razporejajo na naslednji način: Grafikon 6: Figure 6: osutost % defoliation .J6 ~--,-~----,------,--.------,----,--, .JO 1 ··~+ 3.J 28 6 8 številke točk/ numbers of sites srednja vrednost +SE ::I:= average +SE srednja vrednost -SE average-SE Srednje vrednosti osutosti drevja za severni del (srednje črte so srednje vrednosti). Mean values of defoliation on the norih pari of the profile (middle lines are mean values). Zap. št. točke 1 2 3 4 5 6 7 8 Grafikon 7: Figure 7: Zap. št. točke 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 201 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... Krajevno ime Šmihlova zidanica Gornja vas Matke - Hojnik Podbregar Mrzličar Jalenca Kobac Pod mrzlica Kordinata X 5121 5121 5119 5119 5119 5117 5117 5117 Kordinata y 5505 5509 5509 5507 5505 5505 5505 5509 50 ~-~--,-~---~~-~~~ osutost 1 % defo/iation 30 ! -l1- 1 J•-r--·-t-+_···1 :: J>---+--+-----4 1>---+--+---+···············1·············· ~ ::~~ie:;~!::: ~:: average-SE 18 L---'----'---'---'--L---'----'---'---'--L-~ JO II 12 13 l./ 15 16 17 18 19 številke točk/ numbers of sites Srednje vrednosti osutosti drevja za južni del (srednje črte so srednje vrednosti). Mean va/ues of defo/iation far the south part of the profile (middle fines are mean va/ues). Krajevno ime Kordinata Kordinata X y Kanerc 5115 5509 Čeče 5115 5507 Svine 5115 5507 Trbovlje-Golovec 5113 5505 Boben 5513 5507 Jelenca - Kal 5112,4 5508,2 Spodnji Hrastnik 5111 5507 Retje 5110 5505 Sv. Marija 5109 5507 Kovk 5109 5509 Kovk - dod. točka 5109,5 5508 202 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Razliki med srednjima vrednostima za obe skupini popisov sta statistično značilni: Z= 2,2153* % dreves 60 50 40 30 20 10 % of trees o IU~o2Ll.l~~~1 t::ll..lcl:l,L~~2~.tl:1,1~"23~:W.~U:is4!;;;i...~o~8Biianosti damage classes višinski pasovi • sever(N) ~ jug (S) IZ! sever (N) ~ jug (S) altitudinal belts 201 - 400 metrov 401 - 600 metrov E3 sever(N) OJ jug (S) g:J jug (S) 601 - 800 metrov nad 800 metrov Grafikon 8: Pregled stopenj poškodovanosti za severni in južni profila glede na 200 m višinske pasove. Figure 8: Grafikon 9: Figure 9: Overview of forest damage classes for norih and south part of the profile, given for 200 m altitudinal belts. 42 ~----~----~~----~ 381------ 30 22 '-----------'--------'-----------" 201 - 400 401 - 600 nad600 višinski pasovi v metrih / altitude belts in m srednja vrednost +SE :::i= average +SE srednja vrednost -SE average -SE Pregled osutosti po 200 m višinskih pasovih - severni del profila (srednje črte so srednje vrednosti). Overview of defoliation in 200 m altitudinal belts - north part of the profile (middle lines are mean values). Grafikon 1 O: Figure 10: 38 osutost % defoliation 3 " Wl-.ff}(J .f/J/-60/J 203 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... 6111-81/0 ntu/8(}/J srednja vrednost +SE =r= average +SE srednja vrednost -SE average-SE višinski pasovi v metrih / altitude belts in m Pregled osutosti po 200 m višinskih pasovih - južni del profila (srednje črte so srednje vrednosti). Overview of defoliation in 200 m altitudina/ belts - south part of the profile (middle fines are mean va/ues). Razlike so statistično značilne v višinskih pasovih 201 - 400 metrov ter 601 - 800 metrov; nad 800 m na severnem delu ni popisa. Z (201 - 400) = 10,9063*** Z (601 - 800) = 24,5824*** Razlika v vrednostih osutosti drevja med obema deloma profila se še bolj izrazi pri združevanju popisov v 500 m višinske pasove. Grafikon 11: Figure 11: 36.5 35.5 J.1.5 osutost 33.5 % defoliation 32.5 31.5 30.5 29.5 do500 ~········· ··'·····~············.······· ··········>----···········-·--···-----··-----·· m1d5fm višinski pasovi v metrih / altitude belts in m srednja vrednost +SE =r= average +SE srednja vrednost -SE average-SE Pregled vrednosti osutosti v 500 m višinskih pasovih - severni del (srednje črte so srednje vrednosti). Overview of defoliation for 500m altitudinal belts - north part of the profile (middle lines are mean values). 204 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 42 -- 40 l-----+------1----------H 38 .. -- osutost % 36 ... defoliation 34 .. 32·····---- ···························· ...... ____I_ _l_ - srednja vrednost +SE 301----------__,__ ----------i =r= average +SE srednja vrednost -SE average-SE 28 '-----------'-----------'I do 500 nad 500 ~--- - višinski pasov, v metrih / altitude belts 1n m Grafikon 12: Pregled vrednosti osutosti v 500 m višinskih pasovih - južni del (srednje črte so srednje vrednosti). Figure 12: Overview of defo/iation for 500m altitudinal belts - south pari of the profile (middle fines are mean va/ues). Razlika med srednjimi vrednostmi je statistično značilna in znaša: Z (do 500) = 5,7353*** z (nad 500) = 2,8847*** % dreves 60 40 20 % oftrees hverni del južni severni južni severni južni severni južni del del del del del del del do 10° 10° - 20° NAGI BI Stopnje poškodovanosti &SJ O IZl 1 20° - 30° nad 30° INCLINATION E:l 3 EEll 4 Grafikon 13: Primerjava poškodovanosti drevja na severnem in južnem delu profila po nagibu. Figure 13: A comparison of tree damage between south and norih pari of the profile in relation to the inclination of the inventory plots. osutost % defoliation Grafikon 14: Figure 14: osutost % defoliation Grafikon 15: Figure 15: 41 39 37 35 33 31 29 -- -'-- odll 0 do20° 205 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... od21°do30° nad 30° srednja vrednost +SE :=I:= average +SE srednja vrednost -SE average -SE razredi nagibov/ classes of inclination Pregled vrednosti osutosti po nagibu za severni del profila (srednje črte so srednje vrednosti). An overview of defofiation in relation to inclination for the north part of the profile (middle fines are mean values) . ././~----:----------, ----~ ./2>············································+···························-t-------c ... !_ $-= 40 38 36 3./ 32 30 28 26L-------'------'------'-----__J do 10° od 11° do 20° od 21° do 30° nad 30° razredi nagibov / classes of inclination srednja vrednost +SE :=I:= average +SE srednja vrednost -SE average -SE Pregled vrednosti osutosti po nagibu za južni del profila (srednje črte so srednje vrednosti). An overview of defoliation in relation to incfination tor the south part of the profile (middle fines are mean values). Statistični test enakosti srednjih vrednosti daje statistično značilne razlike srednje vrednosti le za nagib med 21° in 30°: z (21° - 30°)= 6,9482*** 206 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 3.2 REZULTATI POPISA LIŠAJEV 26~-------------~ 22 •·················•··· ... , -....... l ... '·-+---+---···•··········• ~IAP l./ l------,1---1···· ...... , .............. .. f .................. JO · f ········· ······+············· ······ ... ···················'----'----' srednja vrednost +SE =r= average +SE 6~~-~-~---'-----'--_,__--'------' številke točk/ numbers of inventory sites srednja vrednost -SE average-SE Grafikon 16: Razporeditev srednjih vrednosti seštevkov IAP severnega dela (srednje črte so srednje vrednosti). Figure. 16: Distribution of the IAP values on the inventory sites of the north part of the profile (middle fines are mean values). Zap. št. Krajevno ime Kordinata Kordinata točke X y 1 Šmihlova zidanica 5121 5505 2 Gornja vas 5121 5509 3 Matke - Hojnik 5119 5509 4 Podbregar 5119 5507 5 Mrzličar 5119 5505 6 Jalenca 5117 5505 7 Kobac 5117 5505 8 Pod mrzlica 5117 5509 207 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... 26--------------- /8 14 JO -+---+--+--l ~ l 1--+--11- t ... 2 l----+--+---l--+---+------1 1 · srednja vrednost +SE 1----+---+-----l =r= average +SE srednja vrednost -SE average-SE 9 /0 // 12 13 14 15 16 17 /8 /9 številke točk/ numbers of inventory sites Grafikon 17: Razporeditev srednjih vrednosti seštevkov IAP južnega dela (srednje črte so srednje vrednosti). Figure 17: Distribution of the IAP va/ues tor the inventory sites of the south part of the profile (middle fines are mean values). Zap. št. Krajevno ime Kordinata Kordinata točke X y 9 Kanerc 5115 5509 10 Čeče 5115 5507 11 Svine 5115 5507 12 Trbovlje-Golovec 5113 5505 13 Boben 5513 5507 14 Jelenca - Kal 5112,4 5508,2 15 Spodnji Hrastnik 5111 5507 16 Retje 5110 5505 17 Sv. Marija 5109 5507 18 Kovk 5109 5509 19 Kovk - dod. točka 5109,5 5508 Srednji vrednosti seštevkov IAP po posameznih delih sta: a) severni del: y = 15,50 b) južni del: y = 10,57 Statistični test enakosti srednjih vrednosti je statistično značilen: t = 3, 1128** 208 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Pri analizi po posameznih višinskih pasovih so razlike med severno in južno stranjo razvidne. Z višino se vrednost seštevka IAP veča. Kot primer podajamo srednje vrednosti in variance po 500 m višinskih pasovih za severno in južno stran. %popisov % of inventories 60 ./0 20 sever jug sever jug sever jug sever jug višina popisa koreničnik tree base deblo stem krošnja drevo crown whole tree Razredi IAP: Classes ofIAP: ~ 1 Grafikon 18: Figure 18: E2ZI 2 [OJ 4 ms Primerjava razredov IAP po višinah opazovanja za višinski razred 501 - 600 m med severno in južno stranjo profila. A comparison of the IAP values according to the observation height on the tree (tree base, trunk, crown) for altitudinal belt 501- 600 m between south and norih pari of the profile. Razlike so bolj opazne, če primerjamo nihanje srednjih vrednosti seštevkov IAP in varianc med severnim in južnim delom. Grafikon 19: Figure 19: /8 ,----------,--------, 17 /6 ~IAP 15 - u ------------------------+----- /Jf--------------- 11~-----~------~ t/115(}(} niufJl/0 višinski pasovi v metrih / altitude belts in m I srednja vrednost +SE average +SE srednja vrednost -SE average-SE Razporeditev srednjih vrednosti seštevkov IAP severnega dela po 500 mh višinskih pasovih (srednje črte so srednje vrednosti). Distribution of the IAP values on the norih pari of the profile far 500m altitudinal belts (middle fines are mean values). Grafikon 20: Figure 20: LIAP 209 Strniša A.: Vpliv emisij na gozdove v Zasavju, ... 18 ,----------------, ·············~·············· ,lr,J(}(/ mufJ{J(J višinski pasovi v metrih / altitude belts in m I srednja vrednost +SE average +SE srednja vrednost -SE average-SE Razporeditev srednjih vrednosti seštevkov IAP južnega dela po 500 m višinskih pasovih (srednje črte so srednje vrednosti). Distribution of the IAP va/ues for the south part of the profile for the 500 m altitudinal belts (middle fines are mean va/ues). Razlike so statistično značilne v spodnjem razredu pod 500 metrov. Izračunane vrednosti so: a) pod 500 m: t = 3,4705**, b) nad 500 m: t = 0,9713 Nagib vpliva na vrstno sestavo drevja in na sestavo lišajskih populacij. Pri manjših nagibih ni posebnih razlik, šele nad 30° se pojavijo razlike. Upoštevati moramo še topografske položaje posameznih ploskev. % popisov % of inventories 40 20 Grafikon 21: Figure 21: .,_ju_..g .IQI.U.-+se-ve-"r o.J.J...-o-J<-jug""-"-"""s-"e'""ve.._r .L.+--j""ugJ.1'-'+-s--"ev